Vestnik zabavilj in učit. ženskih ročnih del ter gospodinjstva —ž . ezenje v Ijudski šoli. Vezenje, naša najlepša narodna umetnost, se je zadnji čas po zaslugi naših agilnih tovarišic /ii.uno povzdignilo rned našim narodom. Saj je tudi naloga narodne šole. da povrne narodu to, kar mu je bilo odvzeto od naših tlačiteljev v polpretekli dobi. Kdor je obiskal nekaj razstav, ki so jih iTi.edi.e naše šole, je gotovo opazil težnjo, da se ohrani krajevno-narodni značaj vezenin — pogrešal pa je sistematično razvrstitev. Pouk vezenja se je le malokje gojil v pravein genetičnem redu in tako sc r1 išla na razstavo navadno dela, ki so jih izvršile le posamezne dobre učenke. Ker pa se niora vezenje zopet razširiti med najširše mase našega naroda, bi bilo želeti. da se goji poleg drugih tehnik ženskega ročnega dela ttidi vezenje bolj sistematično. Učenke naj bi se poprijele vezenja že takoj v prvih šolskih letih. Ker pa je narodno vezenje vsled različnih vbodov primeroma težavno, je treba, da pridobi deklica pravo spretnost. Te pa ne doseže, če takoj začne z narodnim vezenjem. temveč treba je vaditi vsak vbod posebej in poznejc šelc v medsebojni zvezi. Gleda se naj pa takoj na uporabnost predmetov, zato je predvsem potrebno, da se opušti dolgočasno poskušanje na takozv. jezikih in trakih. Deklica bo dobila šele takrat veseljc do vezenja. če bo laliko svoj izdelek takoj uporabila n. pr. kot prtiček v doinači liiši. Ti.di starše bo pridobila šola s tem in raje bodo odpirali svojc niošnjičke. kajti naš človek je pač vedno le praktik. Ootovo je bil to tudi namen i;'i_i_g:. p.-.L-Mio narodnega zavoda za vezcnje. ki ima razstavljene svoje izdelkc v dveh izložbah tvrdke I. C. Maver (pri frančiškanskein mostu). Umestno bi bilo. da si oglediijo naše agilne tovarišice te izdelke oziroma predtiskarije, ki so razvrščene za delo od nižje do višje stopnje genetično. Zavod bo gotovo ustregel vsem željam naših šol ter bo izvrševal skui-na i....i.čih i .edtiskarij s primernim i)opustom.