■BMSaSSS r: i ' ■ Slovenski pritrhouavec Navodilo za pritrkavanje cerkvenih zvonov po številkah Spisal Ivan Mercina svčtnik In drž. glasb, učitelj v p., knezonadik. kolavdator cerkvenih zvonov za gorlško nadikofljo □ □ □ Gorica 1926 Založila Katoliška knjigarna v Gorici W'Mi 494^* Knezonadikofijski ordinariat v Gorici. V Gorici, dne 27. januarja 1925. Veleučenemu g. svetniku Jvanu JMercina, dri. glasbenemu učitelju v p. tukaj. Z veseljem sem pregledal Vaš predloženi mi rokopis „Slovenski pritrkovavec“ in rade volje dovoljujem objavo in natis, ker sem prepričan, da bo ta knjiga, ki je morda doslej edina te stroke, pripomogla k lepemu ubranemu pritrkovanju v čast božjo in poveličanje cerkvenih slovesnosti. Ker je neveščakom umetno pritrkovanje po vzorcih, ki so v knjigi objavljeni, težko razumljivo, bi bilo umestno, da jim kdo praktično pokaže, kako se ima to izvesti. t Frančišek Borgia, nadškof. bežni jo zanimal za zvonove in je večkrat jokal, ko mu niso pustili na zvonik, da bi pritrkoval. Kot mlad fant je bil najboljši pritrkovavec v vipavski dolini. V kratkem je zaslovel kot najboljši sloveni ski zvonoslovec. Njegova zasluga je, da je postalo naše ljudstvo pri nabavi zvonov bolj izbirčno. Ko je svetovna vojna vničila zvonove tudi v Sloveniji in je revščina na stežaj odprla vrata jeklovini, je bil Mercina, ki je dajal cerkvenim upravam svarila pred jeklenimi zvonovi. Kdorkoli si želi navodil glede armature, naročila novih zvonov, glede obet sitve zvonov, ta se obrne na Mercino, ki je bil in je še vedno ljubezniv svetovalec v zvonskih za: devah. Goriški knez in nadškof je imenoval Mer* cino za kolavdatorja zvonov za goriško nadškofijo. Kot 75 letni starček je Mercina z veliko gorečs nostjo in skrajno potrpežljivostjo spisal pričujočo knjigo, kakršne doslej — v kolikor smo mogli slovi stvo zasledovati — nima še noben narod v Evropi. Mi Slovenci smo že po naravi pritrkovavci. Treba je, da se pritrkovanje ohrani. Skrbimo pa tudi zato, da se ta lepi običaj razvija in spopob nuje. Tako bomo nele zadostili želji našega pU satelja, ampak tudi poglobili nedolžno veselje v nas samih in poviševali božjo čast. In to je te knjige edini namen. Katoliška knjigarna. nnnnnnnnnninr-t-rnnnnnnnnnnnnnni ir irmnnnmrm Predgovor. Pritrkavanje je glasba naših cerkvenih zvonov. Slovenci smo veliki ljubitelji glasbene umetnosti. Ne le ljubezen, tudi zmožnost za glasbo smo pre* jeli iz dobrotne roke Stvarnikove. Da ta božji dar tudi vestno gojimo, svedoči že naš samonikli, samo* lastni, od nikogar podpirani glasbeni napredek. Za to ni treba posegati po operah, oratorijih, sim* fonijah, v to zadostuje naša narodna pesem, last našega prosvetljenega preprostega ljudstva. S to preprosto, a krasno pesmijo stopimo lahko samo« zavestno pred marsikak velik, glasbeno visoko izobražen narod, rekoč: Pokaži, če imaš ti kaj ta* kega! dokaži, da je moč glasbe in napredek v petju prešinil vse, tudi najnižje plasti tvojega ljudstva! zanikaj, da je tvoj visoki glasbeni napredek ostal le last tvojih višjih krogov, glasbenikov in inteli* gentov! primerjaj petje svojega prostaka s petjem našega! — In narod bahač s tisočletno kulturo mora priznati: Takega petja, takih nežnočutnih, pleme* nitosrčnih pesmi v našem ljudstvu ni. Zato je naša narodna pesem naš ponos, zato ji naši glasbeni veljaki posvečajo vso gojitveno skrb* nost. Kakor pa ljubi naše ljudstvo svojo narodno pe* sem, tako mu je draga tudi glasba njegovih cerkve* nih zvonov. Ali dočim uvažujejo visoki pomen na* rodne pesmi naši najboljši glasbeniki, se zvonska glasba našega ljudstva še vedno omalovažuje in prezira. Prebiti led tega preziranja je namen te knjižice. V Gorici, 17. februarja 1926. Iv. Mercina. t VSEBINA: Uvod: zvonoglasje. I Pritrkavanje častno opravilo. II Bahaštvo in nasilje v pritrkavanju. III Priprava k pritrkavanju. IV Prihajanje k pritrkavanju. V Kako se zaznamujejo zvonski glasovi? VI Kako so osnovani in kako se izvršujejo vzorci zvonskih melodij? VII Kako se pričenjajo vzorci zvonskih melodij? VIII Podrobna navodila k pričetkom melodičnih vzorcev. IX Olepšave v pritrkavanju. X Kako se sestavljajo sporedi? XI Sporedi. XII Vzorci zvonskih melodij. O □ O Uvod: zvonoglasje. Ni glasbila, katerega glas bi imel tako mogočen vpliv na duševnost človeka, kot jo ima glas zvona. Zvonov glas vsebuje neko skrivnostno in čudežno moč, da se zna prilagoditi vsaki duševni razpolo« ženosti človeka; saj je znan izrek: Z žalostnimi zvon žaluje, se z veselimi raduje. In res! Ali niso eni in isti zvonovi, ki spremljajo mrliča k pogrebu, ki vabijo zjutraj, opoldne in zve« čer k molitvi, ki naznanjajo ob sobotah delopust? In vendar kaka razlika! Prvič zveni iz zvonov glasno sočuvstvovanje z našo žalostjo, drugič nam vzbujajo njih glasovi v srcih čuvstvo pobožnosti in razpoloženost k molitvi, tretjič nam naznanjajo veselo vest, da se bliža čas telesnega počitka in čas pridobivanja zaslug za večno življenje. Tudi druga glasbila vzbujajo v naših srcih žalost in veselje, ali tega ne zmorejo sama iz sebe, ampak s pomočjo različnih glasovnih in ritmičnih sredstev. Vsega tega zvonu ni treba. Mehanično izhaja iz zvona vedno isti glas, a kako različni so vtisi, ki jih iz* vaja ta edini glas v naši duši za različne prilike! Drugim glasbilom mora glasbenik sam z glasbeno* umetnimi vplivi vsiljevati izvajanje teh vtisov, zvonivcu tega ni treba, to vrši zvon sam s svojim edinim glasom. Ali ne tiči v tem glasu nekaj nad« naravnega, nadčloveškega, nekaj božanstvenega? — 10 — In taka neodoljiva moč v enem samem glasu! Kje najdemo glasbilo, da bi njega en sam glas zmogel kaj takega ali vsaj podobnega? Le mislimo si, kak ničeven vtis bi izzvalo posnemanje zvonjenja ali pritrkavanja zvonov na goslih, klavirju, harmoniju ali celo na orglah — tej kraljici vseh glasbil! To »zvonjenje« ali »pritrkavanje« bi nam ne bilo le jako malenkostno, bi nas ne pustilo le hladnih brez vsakega očaranja, ampak bi nam postalo v naj« krajšem času neprijetno, zoprno, neznosno, če ne celo smešno. Zato pa stoji neovrženo dejstvo: le eno je glasbilo, ki more trem, štirim glasovom iz* čarati očarljive melodije — in to glasbilo so naši cerkveni zvonovi. Teh vzvišenih svoj ste v pričetni zvonski izdelki niso imeli in tudi niso mogli imeti; nedostajalo jim je v to prave snovi, primerne oblike, potrebne ve« likosti in krepkega glasu. Bili so to majhni zvončki, kraguljčki in tem podobna zvenčala, daleč odda« ljena od podobnosti sedanjim našim cerkvenim zvonovom. Ta prvotna, preprosta zvonila, izhajajoča iz sta« rega veka, so bila poganski izdelki iz predkristjan« ske dobe. In ta zvonila bi bila morda stalno ohra« nila svojo prvotno neznatnost, da jih ni sprejela naša katoliška cerkev v delokrog svoje službe božje. S tem je nastopil zvon novo dobo, dobo izdatnega povečevanja in vsestranskega izpopol« njevanja. Katoliška cerkev je zaslutila že v prvih časih kristjanstva v zvonu zmožnost mogočnega vpliva na človeško duševnost. To nam kaže nje velika iskrenost, ki se je ž njo oprijela zvonarske obrti. Lotili so se je najbolj omikani med tedanjimi omi« kanci, sinovi sv. Benedikta, očetje benediktinci. Pred vsem so se ukvarjali s povečevanjem pogan« skih zvončičev. Tako so se nahajali že v V. sto« — 11 — letju v benediktinskih samostanih majhni zvonovi, ki so se morali obešati, ker so že odrasli velikosti in teži ročnih zvončkov. Ko so pa naraščala mesta, ko so se začele ustanavljati in razcvitati cehe (ros kodelske družbe), zlasti izza XIII. stoletja dalje, je prešla umetnost zvonolitja v roke lajikov (ne* duhovnikov). Kako se je začela oblika od poganov sprejetih I zvončkov izpreminjati, ni nobenih sporočil; kajti znanost starih zvonarskih mojstrov je izhajala le iz njih izkušenj; zato je ostala mnoga stoletja v stanju tajnosti, ki so jo zapuščali mojstri svojim naslednikom. Še le v XVI. stoletju in pozneje so nastopili zvonoslovci, ki so pismeno razložili vsa glavna vodila te umetnosti, katera se.je v poznejših časih povzpela do popolne in izrecne znanosti. Prvi pričetki zvonoslovnih zapiskov izhajajo tudi že iz predidočih stoletij. Tako je znan že iz začetka XII. stoletja popis umetnega zvonolitja, spis, ki se pripisuje benediktincu Teofilu (Rodgeru). Značilna je oblika Teofilovega zvona, podobna uljevemu košu (pletenemu panju za čebele). Krilo je spodaj le malo odprto, njega rob ni priostren, ampak top, njega spodnja ploskev ni poševna, am? pak vodoravna. Nadkrilje je skoraj popolnoma valjasto, debelo in zgoraj polagoma zaokroženo v avbo. Pa že v XII. stoletju je nastopila nova, obliki uljevega koša ravno nasprotna oblika, t. j. oblika sladkorjevega čoka. Obris te oblike se je približeval stožcu. Krilo je bilo ob robu jako odprto, da je imelo k vratu zvona razmerje 2 : 1. Zdi se, da se je ohranila ta oblika še v XIV. stoletju. Glas zvonov teh dveh oblik je bil slab, javkajoč, škripajoč, jokajoč, pločnat (plehast), vsekako ču* den, da ga je bilo jasno slišati iz zvonjenja. Vzrok temu je bila deloma neprava oblika, deloma ne« — 12 — znatna razlika med debelostjo krila in debelostjo nadkrilja. Tudi do tega spoznanja je zvonarstvo polagoma prihajalo. 2e v XII. stoletju se dajo za? beležiti prvi poizkusi v izdatnem potanjševanju go« renje polovice nadkrilja in polaganem prehodu do podebeljenega krila, zlasti pa v izrazitem sloko« vanju rebrovja in razširjenju in poostrenju kri* lovega roba. To postopno preobraževanje se je iz? vršilo v času XIII. stoletja ter privedlo do tretje, gotiške oblike. Postopno izpopolnjevanje te oblike je dovedlo zvon do današnje dovršenosti, ki se javlja v kras? nem, mogočnem, od nobenega drugega glasbila do? seženem glasu. Ta dovršen glas pa ni iznajdba kakega hipnega slučaja ali kratko omejenega časa, ampak je produkt stoletnega premišljanja in iz? kušanja. Stari zvonarji so polagoma prihajali do spoznanja, da lepota glasu in njega učinkovita moč ne zavisi le od primerne zvonovine, nje zadostnega razgretja in razčiščenja, dalje od pravilnega mon? tiranja kalupa, ampak pred vsem od čisto har? moničnih, krepkih, ali vendar glavnemu glasu slišno podrejenih postranskih glasov, kar se pa da doseči le s posebno obliko zvonovega rebrovja, s posebnim razmerjem debelosti nadkrilja k navpični visokosti zvona in debelosti krila k njega premeru. To razmerje je dopuščalo zvonarjem neomejeno število minucioznih (malenkostnih) izprememb in vsaka izprememba je izvedla prav tako minu? ciozno različno novo obliko zvonovnega rebrovja. S tem je bilo zvonarjem odprto široko poizkuše? valno polje v doseganiu vedno lepših zvonskih glasov. Lahko torej rečemo, da si je morala kri? stjanska zvonarska umetnost tako rekoč priboriti sedanjo veličino zvonskega lepoglasja z razmišlja? njem in s preračunjanjem izmer v snovanju ka? — 13 — lupov in z ncštevilnimi, napornimi in dragocenimi livnimi poizkusi. Če bo prihodnji zvonoslovni zgodovinar upošte« val vse te ogromne žrtve duševnih in telesnih moči in denarnih sredstev, kronanih z velenaprednimi uspehi zvonske umetnosti iz novejših stoletij, če bo postavljal vsemu temu nasproti neznatna, pri* tlikava, malodane brezcena poganska zvenčala, bo upravičeno prisoj eval pravo iznajdbo zvonov krščanstvu, pred vsem naši katoliški cerkvi ter prepuščal poganstvu 'le pravico nekakega migljaja k iznajdbeni pobudi. Zato lahko rečemo, da po* veličuje zvoneči cerkveni zvon nele slavo Boga, ampak tudi čast njegove cerkve, svoje skrbne vzgojiteljice. V tej skrbnosti je izkušala cerkev že tako iz* jemno samolastno moč izrazitosti zvonovega glasu še povečati z umetnim sredstvom, brez katerega druga glasbila ne morejo izhajati. To stremljenje je privedlo do pritrkavanja, ki ni torej nič drugega kot povečanje samolastne izrazitosti zvonskih glasov z ritmično uredbo. Preprostejši način te uredbe je že umerjeno (povrstno) zvonjenje. Če primerimo vse tri načine zvonjenja: neumerjeno, umerjeno zvonjenje in pritrkavanje, najdemo, da se s pritrkavanjem najjasnejše in najuspešnejše izraža radost, veselje, prazničnost, slovesnost in veličastnost. Ne pritrkava se torej k pogrebom, k molitvi angelskega češčenja, pač pa k veseli na= povedi praznikov in njih slovesnega bogoslužja. % — 14 — I Pritrkavanje častno opravilo. Kakor je med inteligentnejšimi sloji našega ljudstva mnogo nevednosti in predsodkov o zvo* novih, tako jim je tudi zvonjenje in pritrkavanje le predmet malovažnosti, če ne celo nedostojnosti. Bodi jim odpuščeno, saj ne vedo, kaj delajo! Zgodovina nam pa pravi, da je to naziranje le zabloda modernosti. Zvonove zvoniti je bilo nekdaj opravilo duhovnikov in sv. Benedikt je v svojem redu naložil to službo opatu, da nazna* nja on sam uro službe božje, ali pa izroči to skrb kakemu prav skrbnemu sobratu, ki naj izvršuje vse ob pravi uri. Tudi Karl Veliki je določil, da imajo duhovniki zvoniti ob kanoničnih urah.*) Zato ni nalagal cerkveni red službe zvonjenja nižjim redovnikom. Tako je tudi nekdaj Bog ukazal, da imajo sinovi Aronovi — duhovniki — trobentati ljudstvu k sho* dom, katera služba je prešla v novem zakonu na duhovnike ter je tako ostala v cerkvi dolgo časa. Pozneje je sicer prešlo to opravilo na nižje redov* nike, ali morali so zvoniti oblečeni v koretelj. Kar* dinaL Bona piše: Po pravici so naši predniki skle* nili, da naj zvonijo posvečeni ljudje, ker je sveta naloga zbirati ljudstvo k službi božji, k sv. maši, k obhajilu in k poslušanju božje besede in ker so zvonovi sami posvečeni s škofovskim blagoslovom in z maziljenjem s sv. oljem ter prišteti med cer? kvene svete posode. Torej ne le zdrav razum, tudi zgodovina uči, da je zvonjenje in pritrkavanje častno in pri Bogu zaslužno opravilo. *) Za posebne ure v samostanih predpisane molitve in pesmi. — 15 — II Bahaštvo in nasilje v pritrkavanju. O stvareh, ki jih preprosti človek ne ume ter jih prav ali nič ne pozna, mu ustvarja domišljija po* vsem kriva mnenja in napačne sodbe, vendar pa le v ugodnem zmislu, ako spadajo te stvari med to, kar je domače. To ugodnost uživajo domači cerkveni zvonovi. Pojdimo po naših vaseh in vprašajmo preprosto ljudstvo: ali so vaši cerkveni zvonovi dobri? Vedno se nam bo to vprašanje potrjevalo in ta hvala še poveličevala. Je pač ljubezen do domačije, ki ljuds stvo k temu vodi. Ta ljubezen je večinoma vir marsikateremu krivemu mnenju o domačih zvos novih, čemur se pridružuje še napačen ponos in temu ponosu so dostopni kajpada tudi domači pritrkovavci. Ta ponos na domače zvonove bi bil še odpustljiv, ako bi ga domači pritrkovavci ne pretiravali v bas haštvo, ki je vselej brezuspešno, tu pa še škodljivo lepemu pritrkavanju in varnosti zvonov, ker je v zvezi z nasiljem. Udejstvuje se pred vsem v premočnem, nasils nem udarjanju in zvonjenju. Kar je nasilno, ni nas ravno, kar ni naravno, ni lepo. Z nasiljem se ves ljava zvonov ne veča, pač pa smeši. Pritrkovalni udarci naj ne prekašajo v glasnosti udarcev zvos nečega zvona, raje naj v moči glasov za njimi zas ostajajo. Druga nasilna razvada se javlja kot nekak uvod pritrkavanju, ki se ž njim prav radi ponašajo Gos renjci. Ta uvod tvori podrobno trkanje s kems bijem na vsak zvon posebej razen velikega, pris čenši na mali. To trkanje — v začetku kolikor — 16 — mogoče pogostno in tiho — postaja vedno redkejše in vedno nasilnejše, tako da uporablja trkavec za zadnje udarce vso moč, kar je ima. Te nasilnosti je veliki zvon sicer rešen, a čaka ga druga. Ko se konča povrstno mučenje malih dveh, oziroma treh zvonov, se lotita dva pritrkovavca velikega zvona, eden ga začne nihati, drugi mu drži kembelj toliko časa, da pride (zvon) do največjega razmaha in da med tem konča zaporedno trkanje na manjše zvonove. Tu se kembelj izpusti, da trešči ob zvon z naj večjo silovitostjo in še le nato se prične pri* trkavanje. — Ali ni to skrumba zvonov? In to divjaško ravnanje naj vzbuja ugled in učinkuje lepotno na poslušavca! Tretjo razvado vsebuje končavanje pritrkoval* nih komadov v naših krajih, ki ni sicer tako na* silno, a je prav tako neokusno. Ko so drugi zvo* novi utihnili, se nadaljuje še pritrkavanje zvona, ki je imel v taktu največ udarcev. Zadnji teh udar* cev že sami na sebi niso več lepi, ker niso naravni, ker so presilni. S tem se vtis lepega pritrkavanja občutno kvari. Glasba takih enoglasnih podaljškov ob sklepu ne pozna. Te grde razvade se morajo korenito odpraviti. Ko začne zvoneči zvon nihati, roko proč od kem* bij a! Kembelj sam naj začne udarjati na zvon z močjo, ki mu jo dopušča njegov razmah. Da so pričetni udarci šibki, je naravno in potrebno. Taki udarci dovoljujejo zvonu naravno naraščanje pre* tresljajev, ki je lepo in potrebno, da se zvon po* lagoma navaja na najkrepkejše tresljanje. — Ka* tera kuharica ne ve, da se steklena posoda ne na* polni naenkrat z vrelo vodo, ampak da jo je treba privajati na naj večjo vročino z vlivanjem v njo po kancih in curkih! V svrho lepšega in lažjega zaključka pritrkoval* nega komada je primerno polagoma zmanjševati — 17 — razmah zvonečega zvonä. Zvonivec mora pri tem paziti, da bije kembelj enako na obe strani. In ko je nihanje zvona že precej zmanjšano, naj se ulovi kembelj, da neha biti in hkratu naj nehajo vsi drugi zvonovi! III Priprava k pritrkavanju. Umni posestnik gospodar ne čaka z dnevno razs delitvijo dela med svoje posle in delavce do časa, ko se ima delo pričeti, ampak uredi vse že prejšnji večer, kakor je bil še prej temeljito premislil. Tako se pripravlja na dnevno delo vsak razumen delavec in rokodelec, če ni podvržen dnevnim po* veljem svojega predstojnika ali gospodarja. Delajo pa li tako tudi naši pritrkovavci? To pa ne! Oni se začenjajo še le v zvoniku razgovarjati, kaj bi pričeli? To pa ni pra-sl* Vsa vršitev pritrka« vanja mora biti, predno se nastopi pot v zvonik, temeljito premišljena, dogovorjena in — če je ni možno obdržati v spominu — napisana, z drugo besedo: imeti se mora za pritrkavanje pisan ali tiskan spored. V vsaki cerkveni občini je nekaj stalnih pri* trkovavcev. Naj spretnejši med njimi jim bodi vo* ditelj! Ta jih sklicuj skupaj kak večer, kak deževni dan ali nedeljo popoldne pred časom prihodnjega pritrkavanja ter jim razloži svoje mnenje glede prihodnjega sporeda. Iz takega shajanja in razgo* varjanja se sčasoma razvije nekaka šola za pri* trkavanje in v tej šoli še polagoma vzgaja zbor pritrkovavcev in njih naraščaja. — 18 — Ko se spored skupno določi, se prične z vajo. Za to je treba nadomestnih predmetov za zvonove. V to se dajo' rabiti predmeti iz posode iz kovin, ki zvenčijo, stekleni kozarci itd. Najprimernejši so seveda bronasti zvončki enakih intervalov (glas sovnih razdalj) kot cerkveni zvonovi in — če mo* goče — enakih glasov; kajti pritrkovavcu je mnogo pomagano, ako ga pri vaji podpira poleg vida in roke tudi sluh. Pred skupno vajo je potrebna posamna vaja za vsakega pritrkovavca posebej. On si šteje glasno in umerjeno taktne dele ter označuje predpisane svoje dele z udarci na predmet, določen za vajo. Še le po dovršeni posamni vaji se preide k skupni vaji. Po taki pripravi ni treba v zvoniku nobenega razgovarjanja, ampak vsak pritrkovavec si obesi pred očmi v bližini zvona — tako da ne pride ž njim v dotiko — en izvod te knjižice, odprt na strani določenega vzorca. Ker so pa za vsakokratni spored izbrani vzorci natiskani na mnogih straneh te knjižice in bi bilo obračanje listov med pritr« kavanjem težko izvedljivo, imej vsak pritrkovavec namestu knjižice pred seboj obešen list papirja, na katerem so iz knjižice prepisani s čitljivimi in velikimi številkami vsi vzorci, kakor se imajo iz* vršiti za takratno pritrkavanje, skupljeni po ko* madih. Ti papirji naj se skrbno hranijo kot nekak repertoar, nekak seznam že naučenih zvonskih melodij, porabnih za poznejše večkratno ponav* Ijanje. Težkim, zapletenim vzorcem je treba posebne pozornosti. Takim vzorcem ne zadostuje enkratna vaja — kot se sme zaupati le prav lahkim vzorcem — ampak navadijo naj se več časa pred izvršitvijo in ponavljajo redno v naslednjih vajah, da posta* nejo sčasoma lahko in gladko izvršljivi. — 19 — Pričetni pripravljalni takti k celotnemu izvrše* vanju težko izvršljivih vzorcev naj se ne vadijo hkrati, ampak postopoma od prirastka do pri* rastka novih udarcev. Vsak novi prirastek naj se združi s prejšnjimi ter vadi ž njimi združen, pri* čenši vedno z začetnimi udarci. Ta vaja s prirašča* njem novih udarcev naj se vztrajno nadaljuje, dokler se ne dajo vsi pripravljalni udarci skupno, brezhibno in gladko izvajati. Izprva naj se določuje vajam posebno težkih pričetkov jako počasen čas v štetju, ki pa naj se polagoma pohitruje, dokler se ne doseže primerna hitrost. Tako pripravljeno pritrkavanje je umno pri* trkavanje, katerega uspeh je najbolj odvisen od vztrajnih vaj. ' IV Prihajanje k pritrkavanju. Skrbnemu in vestnemu cerkovniku ni ljubo, da se mudi brez njega kdo v cerkvi, ko ni čas službe božje, razen duhovnika in organista. Celo med pometanjem in snažen jem — če tega sam ne opravlja — si daje delo v cerkvi, da je le prisoten, kam li če se v cerkvi kaj popravlja. Ta hvalna vestnost cerkovnikova pa nima ne* hati pri vhodu v zvonik, tudi v zvonik mora segati pazno oko cerkovnikovo. Zato se vesten cerkov* nik redno pridružuje pritrkovavcem, če tudi sam ne zna pritrkavati, seveda ko ni zaposlen pri službi božji. Prihajajočim v zvonik bodi pritrkovavcem prva skrb zakleniti za seboj vrata in — če morajo skozi cerkev — tudi cerkvena vrata. Je žal mnogo slučajev, ko je zanemarjanje te previdnosti dalo povod cerkvenim tatvinam, ki so se dogodile v času pritrkavanja. Pa tudi če je vhod v zvonik zunaj cerkve, naj se vrata zapirajo, da ne pridejo nepoklicanci motit pritrkavanja, zlasti otroci. Otroci nikdar v zvonik! Ko dospejo pritrkovavci k zvonovom, naj si jih pred vsem dobro ogledajo! To je sicer dolžnost cerkovnikova, ali več oči več vidi. Ogledajo naj si vsako urno kladivo, ali se ni preveč približalo zvonu, ali ne leži morda celo na njem, ali so kem* blji varno obešeni, ali se jim niso jermeni nategnili, da bijejo pod naj debelejšo plastjo krila, ali se jim niso železna obesila zasuknila ali sklecala, da kem* blji pri zvonjenju kolovratijo, ali so obesila nas mazana, da ne cvilijo, ali so zvonilni vodi, na ka« terih so privezane vrvi, trdni in zadostno oddaljeni od zvonov in ni nevarnosti, da bi legli na nje, ali niso zvonovi onesnaženi od mazila jarmovih osi ali tič j ih otrebkov, ali niso okovi na jarmih kaj popustili, ali niso osi in njih podporja kaj zrahs Ijana, ali so dovolj namazana itd. To vse spada kajpada med dolžnosti cerkovnikove, ali dobro je tudi, da mu prihajajo pritrkovavci na pomoč ob priliki pritrkavanja. Ni treba ravno, da bi si vse to ob vsakem pritrkavanju ogledali, a vsakokrat nekoliko pa je potrebno. Pritrkovavcev samih dolžnost je paziti med pri* trkavanjem, da ne zvoni noben zvon, ko ima nanj biti ura. Ako se ne morejo temu drugače izogniti, naj se začasno med zvonjenjem zvona odpne klas divo od ure, ali pa primerno pripne višje. Pred pričetkom pritrkavanja naj se potegnejo vse vrvi zvonov kvišku, da ne more nihče pod zvonikom do njih. Dobro je storiti to ne pri spod* — 21 — njem, ampak pri gornjem koncu vrvi (pri zvonovih) in sicer naj se dvignejo toliko, kolikor jih po* trebuje največji razmah zvonečih zvonov. Ako se dvignjene vrvi zavežejo ali drugače pritrdijo v najvišjih luknjah pri nogah zvonivcev, se jim za* preči guljenje v luknjah spodnjih podov. To gu* ljenje bi bilo mnogo hujše kot pri zvonjenju pod zvonikom, ko je vrv vedno nategnjena ter se pre* mika v ravni črti. S tem seveda odpade zvonu teža dvignjene vrvi. Vsled tega bije kembelj močneje na zadnjo stran zvona in se tudi tja zaletava. To neenakomernost v času in glasnosti udarcev iz» ravnava spretni zvonivec s tem, da primerno za* držuje dviganje zvona na svoji strani. Pritrkavanje velikih zvonov je naporno in utrud* ljivo, ko tehtajo kemblji 100, 200 in tudi več kilo* gramov. V olajšavo privezujejo nekateri pritrko* vavci kemblje ob nosilno tramovje, puščajoč med betico in krilom le prav majhno razdaljo, pribli* žujejo betico krilu z navzdolnjim potegovanjem napete vrvi in udarjajo po njem. Tako lajšanje je pritrkovavcu ugodno, a zvonu ne. Tako priveza* nemu kemblju je dopuščen le majhen razmah, zato more biti med njim in zvonom le majhna razdalja, premajhna za naravne, udaice. Ker se pa zvon umika tudi šibkim udarcem, povzroči to po malem dosledno umikanje zvonu že toliko razmaha, da nastaja med zvonom in kembljem nestalna raz* dalja, ki zavira redne in naravne udarce ob zvon. Pritrkavanje velikih zvonov se da olajšati na drug primernejši način. Izbere se iz elastičnega lesa za vsak zvon po en kolec. Ta kolec mora biti tako dolg, da z debelejšim koncem primerno pritrjen v koreniki ali v jarmu sega ravno v sredi pred zvonom — proti zvonu upognjen — z drobnejšim koncem do podaljška kemblja. Kolec mora biti zadostno d^bel, da more z močjo svoje prožnosti — 22 — na svoj spodnji (drobnejši) konec privezani kem« belj približati zvonu v razdaljo kakih 10 cm. To razdaljo pritrkovavec, držeč za spodnji konec kolca, lahko poljubno podaljšuje in brez težave, ker nosi večji del kembljeve teže elastičnost kol« čeva. Tako privezanemu kemblju daje pritrkovavec z lahkoto potrebni razmah za elastične in dopustno krepke udarce, ne da bi ga morebitno zamajevanje zvona kaj motilo, ker ne vpliva prav nič na raz« daljo med kembljem in zvonom. Seveda mora biti kolec toliko oddaljen od zvona, da se ga ne more dotakniti tudi pri naj večjem razmahu kemblja. Po končanem pritrkavanju — ali tudi prej, če se ima dotični zvon zvoniti — je treba kolec odstra« niti, zato je dobro, pritrditev kolca v koreniki (ali v jarmu) tako urediti, da se vanjo kar vtika. Pa« žiti je potrebno na to, da visi kolec natančno v smeri kemblja, da udarja ta s kolčevo pomočjo prav na istem mestu kot pri zvonjenju. V Kako se zaznamujejo zvonski glasovi? Glasbo tvorijo zaporedni in istočasni glasovi (toni). Glasbo zaporednih glasov imenujemo me« lodije, glasbo istočasnih glasov pa harmonije. Petje enega samega pevca vsebuje zgolj melodije; kajti en pevec more istočasno peti le en glas. Melodije vsebuje pa tudi petje več pevcev, če pojo istočasno vsi iste zaporedne glasove, ali kakor pravimo na« vadno: enoglasno. Ce pa pojo hkratu dva ali več raznih, ne istoglasnih glasov, t. j. dvoglasno ali več« glasno, potem vsebuje njih skupno petje harmonije — 23 — poleg melodij pevca ali pevcev, ki pojo istočasno »prvi glas« v pevskem zboru. Obrnimo to na glasbo zvonov! Ali imamo tudi v zvonjenju in pritrkavanju melodije in harmo* nije? Imeli bi lahko oboje, imamo pa le melodije, harmonij ne. Popolna harmonija vsebuje najmanj tri različne glasove; kaj nam potem preostane, ko so naša zvonila (vsi zvonovi v zvoniku, določeni za skupno zvonjenje) le triglasna ali štiriglasna? Pičlo število glasov v naših zvonilih izključuje zato harmonije iz zvonjenja in pritrkavanja. In res, nikjer ne najdemo navade, da bi hkratu udar* j ali vsi zvoneči ali pritrkujoči zvonovi. Harmonij, sestavljenih iz (glavnih) glasov zvonov, pa tudi ne pogrešamo, saj vsebuje vsak zvon poleg glavnega glasu, ki ga jasno slišimo, še celo vrsto postranskih glasov, ki jih sicer posamno s sluhom ne razlo* čujemo, pač pa slišno občutimo njih skupno učin= kovitost, kakor je v taki glasnosti ne zmore no* beno drugo glasbilo. Ravno krasna harmonija teh postranskih glasov dobrega zvona prihaja do učin« kovitega izraza v njegovem brenčanju, ki izvaja na naš sluh mogočen, pri drugih glasbilih nenas vaden vtis. Če ponujajo zvonarji v časniških oglasih melos dična in harmonična zvonila, ne smemo tega vzeti dobesedno. Oni izražajo s tem le razliko v inter* valih ^glasovnih razdaljah) med glavnimi glasovi zvonov enega zvonila. Melodična zvonila imajo uglašene zvonove v zaporednih glasovih glasovne lestvice, v tako imenovanih sekundah; v harmos ničnih zvonilih so uglašeni zvonovi po intervalih harmonij, t. j. po tercah, kvartali ali celo kvintah. Ime »harmonično zvonilo« je že samo na sebi ne« zmiselno, ker se tudi harmonično uglašeni zvonovi zaporedoma, ne hkratu, udarjajo in glasijo, vrhu — 24 — tega so njih melodije puste in prazne, zato ne more harmoničnih zvonil noben zvonoslovec priporočati. Pritrkavanje je torej le glasba melodij, harmonije ima v oblasti zvonar. Že to dejstvo ni brezpo* membno za vprašanje, kaka znamenja so primerna za označbo zvonskih glasov, kako naj zvonske me= lodije napisujemo? Ali naj izvolimo glaske (note) kot sploh v glasbi? Zaznamovalna natančnost glask bi bila odveč. Število zvonskih glasov je pr e* pičlo proti številu glasov drugih glasbil; saj je pevskih glasov (tonov) nad 40, klavirskih nad 80 in orgelskih še več. Čemu bi bilo črtovje (s petimi črtami), na katero se da zapisati 15 različno visokih glasov? čemu razni ključi? čemu še druga, ena* kemu namenu služeča znamenja? Glaske nadalje ne označujejo le različnosti gla* sov po višini, ampak tudi po dolgosti (trajnosti). Trajnost zvonskih glasov ni pa v naši oblasti, zato nam ni prav nič treba dotičnih znamenj. Neizvr* šljive bi bile nadalje na zvonovih melodije, vse* bujoče raznodolge glasove, posebno ko bi bilo treba izvrševati zelo pogoste udarce, ki naj bi ne bili le sodoštevilni (parni), ampak tudi lihoštevilni (neparni) drobci poredkega udarca, kakor jih za* znamujemo v glasbi z glaskami, podaljšanimi v ve= ljavi z eno ali dvema pikama. Saj se ne dajo take podrobnosti izvrševati s težkimi in okornimi kemblji! Glaske torej niso rabljive za pisavo zvonskih melodij, zato je primerneje, da enačimo glasove zvonov taktnim delom ter jih označujemo z istimi znamenji kot te — s številkami.*) *) Takt (štetek, mera) je uredba povrstnosti časa, razdeljenega v majhne dobe (časovne razdelke); katerih vsaka vsebuje enako število časovnih ednot. Pa tudi vsak tak časovni razdelek se imenuje takt. I — 25 — VI Kako so osnovani in kako se izvršujejo vzorci zvonskih melodij? Če tudi vsebujejo zvonila le tri ali štiri glasove, se da iz teh sestaviti jako mnogo melodij. To orno* gočujejo razni preminjevalni načini, n. pr. prav majhna, le en glas zadevajoča izprememba v za* porednosti glasov; raznokratna ponovitev udarca na isti zvon v različnem razmerju proti enkratnim ali večkratnim udarcem na druga dva ali tri zvo* nove v isti melodiji; pritrkavanje vseh zvonov ali zvonjenje enega; menjava med enovitimi, enojno in dvojno sestavljenimi melodijami, odgovarjajoča dotični taktni vrsti; menjava med triglasnimi in štiriglasnimi melodijami v štiriglasnem zvonilu itd. Preglednost teh melodij zahteva, da jih uredimo in postavimo v primeren-sklad. V to nam služijo najbolj taktne vrste, ker istovetimo število udar» cev v melodiji številu taktnih delov. In ker so si vsi zvonski glasovi glede trajnosti enaki, so takti zvonskim melodijam najprimernejša ritmična (umerjena) podlaga. Niso pa v pritrkavanju porabne vse taktne vrste, kakor jih nahajamo v glasbi. To velja pred vsem za enotna (nesestavljena) takta: dvodelni in tri? delni takt. Ker je za pritrkavanje treba najmanj treh zvonov ter je vsak glas enak enemu taktnemu delu, je dvodelni takt že vsled tega izključen. Tri» delni takt bi bil zaradi tega rabljiv le za triglasno umerjeno zvonjenje, ne pa za pritrkavanje, v ka» terega najpreprostejši melodiji je vsaj en glas tri? glasnega zvonila podvojen in vsled tega tridelnost (in kakor rečeno — tudi dvodelnost) izključena. Če bi se pa vendar hotela tridelnost uveljaviti s tem, da bi se dva taktna dela štiridelnosti spojila kot * — 26 — taktna člena v en taktni del, potem bi tako pri* krajšanje enega taktnega dela zapostavilo pritr* kavanje glede lepote celo umerjenemu zvonjenju. Razen tega ne moremo zahtevati od pritrkovavca, ki ne more biti glasbeno « ritmično izurjen, da je zmožen delitve v taktne člene, zlasti če niso čas sovno enako veljavni in to tem manj, ko ima vsak pritrkovavec v svoii oblasti le en glas.*) Tej ritmični oviri se sicer izkuša ponekod vsaj deloma odpomoči s tem, da pritrkava en pritrko« vavec hkratu na dva zvonova, zlasti če so zvo* novi majhni in ne vise preveč narazen.**) Tako hkratno pritrkavanje na dva zvonova je pa strogo odsvetovati. Pritrkovatelj ne udarja s kembljema po gladkem licu, ki ga je ugladil kembelj zvone« čemu zvonu na krilu, ampak na stran, da bije ne* uglajeno mesto betice na neuglajeno mesto krila. To daje zvonu nejasen, pokrit glas. Če pa betica ni okrogla, ampak ploščata, bije ravno ostri, več* krat razcefedrani rob betice na zvon, kar ne iz= vablja zvonu le ostrega, tenkega, cvenkastega glasu, ampak ga lahko tudi prekolje. To skupno pritr* *) Podrobno členkovanje taktnih delov je možno v godbi (igri) na zvonove (Glockenspiel, Carillon), česar v naših krajih ne poznamo. Te godbe izhajajo iz XV. stoletja! ter so jako priljubljene in razširjene v Belgiji in Holandiji. Tudi v Nemčiji j,e nekaJj kariljonov, največji je v mestu Gdanskem, vsebujoč 37 zvonov, ki tehtajo blizu 200 kvintalov. Popoln kariljon obsega 30 do 50 zvonov, različnoi uglašenih (kot piščali v orglah), tehtajočih 100 do 200 kvintalov. Nad krilom vsakega zvona visi kladivo (kot maša urna kladiva) na posebnih vzvodih, omogo-čujočih lahko dviganje. Na koncu vsakega vzvoda ie pripeta ijeklena žica, idoča v posebno sobico' v zvoniku. Tu so žice pritrjene k maljhnim stožcem (klinčkom), ležečim vodoravno v vrsti, odgovarjajočim tipkam pri orglah. Vzporedno s to vrsto »tipk« leži na osi velik valj, ki ima po obvodu v vrstah na tisoče luknjic. V te luknjice se vtikajo posebni klinčki in sicer v takem redu kot določa dotični glasbeni komad. Če se hoče ta zamenjati z drugim, se morajo porazvrstiti klinčki temu primerno. Vrtenje valja izvršuje utež na vrvi kot pri stolpnih — 27 — kavanje na dva zvonova ima še druge kvarne po* sledice. Obesilno želczje kemblja se v postranski smeri omaja, jermen se na eni strani nategne in zrahlja, kar obema manjša potrebno trpežnost ter omogočuje kemblju prosto plesanje in kolo'vra« tenje. Ker ste torej enoviti taktni vrsti nerabni za pri* trka vanj e, moramo sprejeti za ritmično podlago pritrkavanju sestavljene taktne vrste in sicer one, ki imajo najmanj taktnih delov t. j. štiridelni, šest* delni in osemdelni takt. Dalje ni mogoče, ker so melodije osemdelnega takta že tako težko izvr? šljive na majhnih zvonovih, ki zvoneč prepogosto udarjajo, da bi bilo možno med zaporednima udar* cema zvonečega zvona vpletati sedem udarcev drugih dveh ali treh zvonov. Sestdelni takt je v glasbi deljiv na dva tridelna takta, v pritrkavanju pa ne, ker mu — kakor gori rečeno — tridelnost ni ugodna, zato se v pritrkas vanju deli na tri dvadelne takte. V glasbi ima torej šestdelni takt dva naglašena taktna dela (1. in 4.), v pritrkavanju pa tri (1., 3. in 5.). 'urah. Ko se valj vrti, zadevljejo klinčki ob »tipke«, jih upogibljejo, potegujejo navzdol jeklene žice ter ž niimi vzdigujejo kladiva in jih spuščajo na zvonove, ko zapuščajo ti klinčki »tipke« vsled vrtenja valja. Po tom načelu so izdelaine tudi godbe v stenskih urah z razliko, da nadomeščajo pri njih zvonove raizno dolgi zveneči zobje jeklenega glavnika;. **) Kjer so v zvoniku štirje zvonovi določeni za' sikupno zvonjenje, je navaidno mali zvon obešen nad večjimi tremi in sicer talko, da visi nad mainjšim spodnjim. Pred malim (gornjim) zvonom je zabit v zid škripec, čezenj pelje vrv. privezana ob kembelj gornjega zvona, do pritrkovavca (stoječega ali sedečega pred spodnjim zvonom), da udarja' z levo roko na spodnji, z desno pa na gornji zvon m sicer praivilno na mesto, kjer bije zvoneč zvon sam. Vendar pa ta zveza ne dovoliuie pogostih udarcev na gornji zvon, katerega kembelj rad prehaja v kolovratenje. En dokaz več za pravilo: Kolikor zvonov, tolika pritrkovavcev! — 28 — Osemdelni takt je v glasbi nenavaden, za pritr? kavanje pa potreben, ker ste nadaljnji taktni vrsti nerabljivi: devetdelni takt zaradi tridelnosti, dva? najstdelni takt pa tudi zaradi prevelikega števila taktnih delov. Glasba naših zvonov je zelo preprosta nasproti glasbi drugih glasbil; nedostaja ji harmonij, šte* vilo glasov je minimalno (najmanjše), intervali preprosti, vedno isti, glasovi enakotrajni, časovno enakoveljavni. Vse to dela označbo s številkami najlažje izvedljivo. Dočim pa označujejo številke, n. pr. v petju, intervale (razdalje glasov), ozna« menuje v pritrkavanju vsaka številka en taktni del, hkratu pa tudi en glas, ker prihaja na vsak taktni del en glas — kateri glas, to pa določuje pri* padnost številk k številčni skupini. Skupine številk so namreč razpostavljene v rubrikah (navpičnih razpredelkih, stolpcih) za posamne zvonove. Ru? brik je torej toliko, kolikor zvonov; za triglasno zvonilo tri, za štiriglasno zvonilo štiri. Rubrike so razstavljene po velikosti zvonov od leve na desno, v rubriki na levi so udarci za veliki zvon, na desni za mali in v sredi za srednji zvon — v štiriglasnem zvonilu: na levi za veliki, na levi v sredi za sred« njeveliki, na desni v sredi za srednjemali in na desni za mali zvon. Številka 1 znači prvi začetni glas melodije. Ker vodi ta glas vse druge v taktu, se imenuje vodilni glas in dotični zvon vodilni zvon. Povrstnost glasov melodije se pričenja z ves likim zvonom takrat, ko se pričenja številčna vrsta s številko 1, t. j. ko stoji številka 1 v stolpcu (na levi) za veliki zvon. Sicer se pa pričenja s tistim zvonom, v katerega rubriki se nahaja številka 1 in potem je ta zvon vodilni zvon. Za tem pride zvon s številko 2 itd. V čitanju in izvrševanju me* lodij je torej treba skakati po rubrikah, kakor so razstavljene zaporedne številke. Ako se nahajate — 29 — zaporedni številki v isti rubriki, dobi dotični zvon zaporedoma dva udarca. Vodilni zvon se lahko zvoni ali pa tudi pritrkuje in sicer se to mora, če je zvonjenje nemožno iz višje gori navedenega vzroka. Pomniti pa je, da ne preneha vodilni zvon — tudi če se pritrkuje — prav nič od pričetka do konca komada (kosa) v sporedu melodičnih vzor« cev, torej tudi ne med menjavo vzorcev, ko druga dva, oziroma drugi trije zvonovi prenehujejo. Vzorci, v katerih ima vsak zvon več kot en uda« rec (od štv. 67 do 111 in od štv. 212 do 239), se dajo izvajati le pritrkovaje z vsemi zvonovi. Če bi ho« teli porabiti za vsak takt več kot en udarec zvo« nečega zvona — recimo dva — bi ju morali si« metrično (somerno) razstaviti na obe polovici takta, n. pr. v štiridelnem taktu na 1 in 3 in v osemdelnem taktu na 1 in 5 — šestdelni takt ne pride v poštev, ker ni polovično sestavljen za pritrkavanje. S tem pa, da bi zvoneči zvon združeval dva naglašena taktna dela, bi bil uki« njen vtis enotnosti takta in zvoneči zvon bi iz« gubil znak vodilnosti, ki se izraža ravno s tem, da je z edinim prvim udarcem zvonečega zvona v taktu najočitneje označen začetek vsakega takta, kar je ritmu (umerjenosti) važna opora. Če sta pa za en takt nerabna dva naglašena in simetrično razdaljena udarca zvonečega zvona, koliko manj še kak udarec na nenaglašen taktni del. Ker je torej pri pritrkavanju za zvonjenje enega zvona poraben le edini vodilni t. j. začetni glas vsake melodije, je izključen od zvonjenja oni zvon, ki ima v napisanem vzorcu sicer le eno številko, a ta ni številka 1, ampak kaka druga. Temu dosledno, se vzorci od štv. 58 do 66 izvajajo le pritrkovaje z vsemi zvonovi. Melodični vzorec je imenovana v tej knjižici s številkami zapisana melodija. Takih vzorcev je — 30 — v knjižici 243. Ž njimi pa še ni nikakor izčrpano število vseh možnih melodij, kakor kaže »Do? datek« te knjige, saj so vsi vzorci štiridelnega takta za triglasna zvonila porabni kot sestavni deli v snovanju vzorcev za štiriglasna zvonila osem« delnega takta: da se vpletajo med štiri udarce treh zvonov še štirje udarci četrtega zvona. Vzorci so enoviti (nesestavljeni), enovrstni, ali pa sestavljeni, večvrstni, in sicer enkratno sestav* ljeni ali dvovrstni in dvakratno sestavljeni ali štiri* vrstni. Sestavljeni vzorci se morajo izvajati za* poredoma po vrstah, kakor so napisani in sicer brez prenehanja v zaporednem ponavljanju, dokler se ne zaključi izvrševanje dotične melodije. Vrste sestavljenega vzorca so zvezane s črto, tvo* rijo eno celoto ter se neizpremenljivo izvajajo in ponavljajo kot celotna melodija. Ker so zvonske melodije zelo kratke, bi bilo njih predolgo ponav* ljanje poslušavstvu neprijetno, nelepo, utrudljivo, zato ne bodi pritrkavanje enega vzorca predolgo! Trije vzorci naj se združijo v en komad, ki ga označuje neprekinjeno zvonjenje ali pritrkavanje vodilnega zvona. Ker je v sestavljenih taktnih vrstah število taktnih delov večje kot število zvonov triglasnega zvonila, je zvonjenje (tudi umerjeno) triglasnega zvonila bistveno različno od njegovega pritrka* vanja; ono je tridelno, to pa najmanj štiridelno. Ta razlika odpade pri štiriglasnem zvonilu za štiri* delni takt, ker je število zvonov enako številu taktovih delov. Preproste pritrkovalne melodije štiriglasnega zvonila, urejene v štiridelnem taktu (vsak zvon en udarec v taktu), se dajo sicer izvr* ševati tudi z umerjenim zvonjenjem, vendar pa le na omejen način. V pritrkavanju se melodije po* gosto menjujejo, v umerjenem zvonjenju je to neobičajno ter brez daljših, neprimernih in ne* — 31 — lepih presledkov tudi neizvršljivo, zato se enkrat pričeta melodija nadaljuje, dokler se zvonjenje ne ustavi. Že ta dolgotrajnost je v glasbi nelepa. Ako bi se pa hotela melodija med zvonjenjem me? njavati, bi nastala v zaporednosti glasov ne? prijetna zmešnjava, ki bi trajala preveč časa, predno bi se uredila nova umerjena melodija. Me? njava med redom in neredom pa razburja naš sluh bolj kot vedno neumerjeno zvonjenje, v katerem so prehodi iz ene melodije v drugo sicer pogostni, a zato pa tudi kratki. Vrhu tega bi bilo menjavanje melodij med zvonjenjem celo spretnim zvonivcem umerjenega zvonjenja zelo težavno; saj jim dela to menjavanje težave celo v triglasnem zvonilu — kam li naj to težko nalogo izvršujejo otroci, ki so navadno edini sozvonivci cerkovnikovi! K temu prištejemo še dejstvo, da je umerjeno zvonjenje s štirimi zvonovi mnogo težavnejše kot s tremi — zlasti če niso obešeni na sistem »vrže? nega kemblja«, ki omogočuje zelo redko bitje — kajti enaki čas je treba tu deliti na štiri dele na? mestu na tri, vsled česar si stoje udarci zvonov časovno tako blizu, da jih že najmanjše posamno prehitovanje ali zastajanje spravi preblizu skupaj in podere vso umerjenost, katero zopet vzposta? viti bi bilo skoraj možno le, da bi se trije mali ali veliki zvonovi ustavili in zopet zaporedoma za? nihali umerjeno po naprej zvonečem velikem ali malem zvonu. Ta drastični (silni) način vzpostav? ljanja umerjenosti bi pa nikakor ne zagotavljal tudi dolgotrajnosti. Torej tudi za štiriglasna zvonila v krajih, kjer je umerjeno zvonjenje nemožno ali neobičajno — je uporaben kot ritmična podlaga pritrkavanju šti? ridelni takt. — 32 — VII. Kako se pričenjajo vzorci zvonskih melodij! Deli takta se razločujejo po naglasu ali po* udarku. V vsakem enovitem taktu ima le prvi del naglas. V dvodelnem taktu je torej prvi del nas glasen, drugi ne; v tridelnem taktu prvi del na* glasen, druga dva ne. Sestavljeni takti imajo toliko naglašenih delov, iz kolikor enovitih taktov so zlo* ženi. Štiridelni takt (sestavljen iz dveh dvodelnih taktov) ima naglašena dva: prvi in tretji del; šest* delni takt (sestavljen iz treh dvodelnih taktov) ima naglašene tri: prvi, tretji in peti del; osemdelni takt (sestavljen iz štirih dvodelnih taktov) ima nagla* šene štiri: prvi, tretji, peti in sedmi del. V vsakem taktu ima le prvi del glavni naglas, vsi drugi po* udarjeni deli so manj naglašeni. Z glavnim na* glasom se torej označuje začetek vsakega takta. To različno naglaševanje taktnih delov je važno tudi v pritrkavanju. Z upoštevanjem tega različnega naglaševanja si olajšujemo pričenjanje enotnih in sestavljenih melodičnih vzorcev. Vsa* kemu pritrkovavcu je predobro znano, da je pri* četek zvonskih melodij mnogo, mnogo težavnejši kot nadaljnje izvrševanje. In ta pričetek si jako olajšujemo, ako se naslanjamo na udarce, ki pri* hajajo na naglašene dele takta. Naglašeni taktni deli so ogrodje, ki je izpolnjujemo z nenaglašenimi deli. Prvi glavno naglašeni del je torej glavno opo* rišče za ritmično sestavo celega takta, nanj se na* slanjajo in nizajo vsi drugi taktni deli. Pred vsem mora biti pritrkovavcem, pričenjajo* čim pritrkovanje, natančno znana časovna trajnost enega takta. To določuje vodilni zvon sam, če zvoni, če ne, pa njegov pritrkovavec. Da pa ni ta — 33 — določitev prepuščena le tega poljubnosti, je treba, da sodelujejo pri tem vsi pritrkovavci, t. j. da ste* jejo skupno, glasno in umerjeno — stoieč vsak pred svojim zvonom s kembljem v roki — vse taktne dele najprej za dva takta. Potem nadalju* jejo tako nepretrgoma še dva takta, toda takrat že udari obakrat na 1 pritrkovavec vodilnega zvona. Ti prvi štirje takti se izvršujejo tako tudi, če vos dilni zvon zvoni, z edino razliko, da zvonivcu vo* dilnega zvona ni treba šteti in da druga dva ali trije pritrkovavci začenjajo prva dva takta skup* no in glasno šteti — ravnajoč se po udarcih zvo* nečega zvona — še le tedaj, ko pride ta vodilni zvon do potrebnega razmaha.*) Še le po dovršenih teh dveh oziroma — če se vo* dilni zvon pritrkuje — štirih taktih, se zaporedo* ma uvrstita druga dva zvonova triglasnega zvonila. Vendar se pa v mnogih vzorcih že takoi začetne* mu udarcu na 1 zaporedoma pridruži po eden ali več nadaljnjih naglašenih udarcev vodilnega zvo* nä, da se s tem kolikor možno okrajša število pri» pravljalnih taktov. Če pa ima vodilni zvon le uda* rec na 1, se za njim uvrsti najprej zvon z nadalj* njim prvim in — če sta z njim v družbi — tudi z drugim in tretjim naglašenim udarcem. Potem še le se uvrsti tretji zvon. Udarci enkrat pričeti se morajo redno in neprekinjeno nadaljevati. Enako se pričenjajo novi melodični vzorci ob menjavi v sredi komadov z razliko, da odpade pri* prava vodilnega zvona, ki enakomerno nadaljuje, ter se po štetju dveh taktov pričenja takoj z udarci nove melodije. V štiriglasnem zvonilu je število glasov (zvonov) enako številu štiridelnega takta. Vsak zvon pred* *) V naraščanju razmaha namreč postajajo udarci zvonečega zvonž vedno redkeji; ta časovna nestalnost bi še bolj oteževala že itak težke pričetke pritrkovanja. 3 — 34 — stavi j a torej en taktni del, česar v triglasnem zvonilu ni. Vsled te razlike je pričetek melodij ne* koliko drugačen. V štiridelnem taktu prične z vodilnim zvonom na 1 zvon na 3, po tem zvon na 2 in za tem na 4; v osemdelnem taktu pa pričneta zvonova na nagla? šene in potem zvonova na nenaglašene taktne dele. Približno v prvi polovici melodij v šestdelnem taktu (za štiriglasna zvonila) tvori ritmično pod» lago »umerjeno zvonjenje« treh zvonov, ki je tri* delno. Ta tridelnost se izpremeni v šestdelnost, da se vsakemu izmed treh delov pridruži eden, enako veljaven del in tako pridejo prvotni triie deli na naglašene tri taktne dele šestdelnega takta. Izvr* sevanje teh vzorcev pričnejo torej trije zvonovi in ko so ti urejeni, seže vmes še četrti zvon in sicer tako, da pride med vsak udarec treh zvonov po en udarec četrtega zvona. V melodijah druge polovice šestdelnega takta prihaja za vodilnim zvonom zvon na ostala naglas šena taktna dela, njima se pridruži zvon na prva nenalglašena dela in temu sledi zvon na zadnji taktni del. Vzorci osemdelnega takta (štv. 212 do 239) so nastali s podvojitvijo udarcev v štiridelnem taktu (štv. 112 do 139). Kar velja tam za 1, velia tu za 1 in 3 — tam za 3, tu za 5 in 7 — tam za 2, tu za 2 in 4 — tam za 4, tu za 6 in 8. V tem zmislu se izvaja tudi pričetek vzorcev te taktne vrste kot v štiri* delnem taktu. Ker pa ima vsak zvon enako število udarcev — namreč dva — se da število priprav* Ijalnih taktov skrajšati, ker vsebuje vsak prirastek po dva udarca, ne pa tudi samo po eden. V »Dodatku« je zbranih in napisanih za zgled nekaj melodičnih vzorcev (štv. 240 do 243), ki so le pomnožitve udarcev nekaterih triglasnih melo* dij štiridelnega takta (štv. 1 do 21) z vpletanjem - 35 — ravno toliko udarcev četrtega zvona. S tem se šte? vilo taktnih delov pomnoži na osem, kar zahteva izpremembo v numeriranju taktnih delov in sicer ■1 ostane, 3 se izpremeni v 5, 2 in 4 v 3 in 7 in udarci prirastlega četrtega zvona se označujejo s številka* mi 2, 4, 6 in 8. Prvi vzorci v »Dodatku« (štv. 240 in 241) so pomnožitve triglasnih vzorcev štv. 1 in 2, drugi vzorci (štv. 242 in 243) so pa produkt (izvod, izdelek) prenosa uloge četrtega zvona med prve tri. V krajih torej, ki imajo štiriglasno zvonilo, si lahko po tem načinu pritrkovavci sami osnujejo nove vzorce. Tudi za pričetek ni treba posebnega navodila, ker je enak pričetku triglasnega zvonila, ki se mu doda še uloga četrtega zvona. Zapreka bi utegnila prihajati od prepogostega bitja zvonečega malega zvona, ki je v čistih har* moničnih štiriglasnih zvonilih proti velikemu naj« manj oktava, t. j. blizu devetkrat lažji. V tem slu« čaju je treba zvonjenje malega zvona opustiti ter se zadovoljiti le z njega pritrkavanjem. Ta zapreka pa ni izključena tudi pri triglasnem čisto harmoničnem zvonilu (prima, terca, kvinta), zlasti če so zvonovi bolj majhni. Nemško*prote* stantska razvada harmoničnih zvonil, ki so jo nemški zvonarji zanesli v slovenske zvonike, se je žal zadnje čase pred vojno razpasla tudi v našo deželo in zvonoslovna nevednost jo je ohras nila tudi v mnogih povojnih zvonilih. Gorenja zapreka je ena mnogih zlih posledic, katere za* krivljajo ljudje, ki hočejo vse vedeti, pa nič ne vedo. Višje gori navedena uredba pričetnih udarcev k zvonskim melodijam je važen predpogoj brez* hibnemu pričenjanju in izvrševanju melodičnih vzorcev. Brez umnega pričetka ni gladke izvr* šitve. Število pričetnih taktov se ravna po lažji ali težji izvršljivosti melodij. Zato jih je manj — 36 — treba triglasnemu zvonilu za štiridelni kot za šestdelni in osemdelni takt. Ravno tako jih je manj treba štiriglasnemu zvonilu, ker ie en zvon več za sprejemanje udarcev. Ti pričetni takti se ozirajo kajpada le na prvo melodijo (prvo vrsto) sestavljenih vzorcev. Gori navedeno splošno pravilo o razvrstitvi udarcev na pričetne takte bi bilo breziziemno ve» ljavno, ako bi se šlo le za simetrično porazstavo naglašenih in nenaglašenih taktnih delov, toda obziri na skladbo melodij in na prehajanje ena« koštevilno zaznamovanih udarcev na razne zvo« nove ne dopuščajo te splošnosti in nam vsiljujejo marsikatero izpremembo, zato naj slede podrobne določitve k izpremembam splošnega pravila! VIII. Podrobna navodila k pričetkom melodičnih vzorcev. A Triglasno zvonilo. I. Štiridelni takt. Vzorci štv. 1—3: 1. in 2. takt: štetje,*) 3. in 4. takt: udarca na 1 in 3, 5. in 6. takt: udarca na 2 in 4, 7. takt: začetek celotnega izvrševanja. Opazka. Primerjaj poglavju XII.! *) Za vsak takt se šteje 1, 2, 3, 4. — 37 — Vzorci štv. 4—21: 1. in 2. takt: štetje, 3. in 4. takt: udarca na 1 in 3, 5. takt: udarec na 2, 6. takt: udarec na 4, 7. takt: začetek celotnega izvrševanja. II. Šestdelni takt. Vzorci štv. 22—24: 1. in 2. takt: štetje,*) 3. in 4. takt: udarec na 1, 5. in 6. takt: udarca na 3 in 5, 7. in 8. takt: udarci na 2, 4 in 6, 9. takt: začetek celotnega izvrševanja. Vzorci štv. 25—27: 1. in 2. takt: štetje, 3. in 4. takt: udarec na 1, * 5. takt: udarca na 3 in 5, 6. takt: udarec na 2, 7. in 8. takt: udarca na 4 in 6, 9. takt: začetek celotnega izvrševanja. Vzorci štv. 28—30: 1. in 2. takt: štetje, 3. in 4. takt: udarec na 1, 5. takt: udarec na 3, 6. takt: udarec na 5, 7. takt: udarec na 2, 8. takt: udarca na 4 in 6, 9. takt: začetek celotnega izvrševanja. Vzorci štv. 31—33: 1. in 2. takt: štetje. 3. in 4. takt: udarec na 1, *) Za vsak takt se šteje 1, 2, 3, 4, 5, 6. — 38 — 5. takt: udarca na 3 in 5, 6. takt: udarec na 4, 7. takt: udarec na 2, 8. takt: udarec na 6, 9. takt: začetek celotnega izvrševanja. Vzorci štv. 34—36: 1. in 2. takt: štetje, 3. in 4. takt: udarec na 1, 5. in 6. takt: udarca na 3 in 5, 7. takt: udarca na 2 in 4, 8. takt: udarec na 6, 9. takt: začetek celotnega III. izvrševanja. Osemdelni takt. Vzorci štv. 37—39: 1. in 2. takt: štetje,*; 3. in 4. takt: udarec na 1, 5. in 6. takt: udarci na 3, 5 in 7, 7. in 8. takt: udarci na 2, 4, 6 in 8, 9. takt: začetek celotnega izvrševanja. Vzorci štv. 40—45: 1. in 2. takt: štetje, 3. in 4. takt: udarec na 1, 5. takt: udarci na 3, 5 in 7, 6. takt: udarec na 2, 7. in 8. takt: udarci na 4, 6, in 8, 9. takt: začetek celotnega izvrševanja. Vzorci štv. 46—51: 1. in 2. takt: štetje, 3. in 4. takt: udarec na 1, 5. takt: udarci na 3, 5 in 7, 6. takt: udarca na 2 in 4, *) Za vsak takt se šteje 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8. — 39 — 7. in 8. takt: udarca na 6 in 8, 9. takt: začetek celotnega izvrševanja. Vzorci štv. 52—54: 1. in 2. takt: štetje, 3. in 4. takt: udarec na 1, 5. takt: udarci na 3, 5 in 7, 6. takt: udarca na 2 in 4, 7. takt: udarec na 6, 8. takt: udarec na 8, 9. takt: začetek celotnega izvrševanja. Vzorci štv. 55—57: 1. in 2. takt: štetje, 3. in 4. takt: udarec na 1, 5. in 6. takt: udarci na 3, 5 in 7, 7. takt: udarci na 2, 4 in 6, 8. takt: udarec na 8, 9. takt: začetek celotnega izvrševanja. Vzorci štv. 58—60: 1. in 2. takt: štetje, 3. in 4. takt: udarci na 1, 5 in 7, 5. in 6. takt: udarec na 3, 7. in 8. takt: udarci na 2, 4, 6 in 8, 9. takt: začetek celotnega izvrševanja. Vzorci štv. 61—63: 1. in 2. takt: štetje, 3. in 4. takt: udarci na 1, 3 in 7, 5. in 6. takt: udarec na 5, 7. in 8. takt: udarci na 2, 4, 6 in 8, 9. takt: začetek celotnega izvrševanja. Vzorci štv. 64—66: 1. in 2. takt: štetje, 3. in 4. takt: udarci na 1, 3 in 5, 5. in 6. takt: udarec na 7, 7. in 8. takt: udarci na 2, 4, 6 in 8, 9. takt: začetek celotnega izvrševanja. — 40 — Vzorci štv. 67—69: 1. in 2. takt: štetje, 3. in 4. takt: udarca na 1 in 3, 5. in 6. takt: udarca na 5 in 7, 7. in 8. takt: udarci na 2, 4, 6 in 8, 9. takt: začetek celotnega izvrševanja. Vzorci štv. 70—72: 1. in 2. takt: štetje, 3. in 4. takt: udarci na 1, 3, 5 in 7, 5. takt: udarec na 2, 6. takt: udarec na 4, 7. in 8. takt: udarca na 6 in 8, 9. takt: začetek celotnega izvrševanja. Vzorci štv. 73—75: 1. in 2. takt: štetje, 3. in 4. takt: udarci na 1, 3, 5 in 7, 5. takt: udarec na 2, 6. in 7. takt: udarca na 4 in 6, 8. takt: udarec na 8, 9. takt: začetek celotnega izvrševanja. Vzorci štv. 76—78: 1. in 2. takt: štetje, 3. in 4. takt: udarci na 1, 3, 5 in 7, 5. in 6. takt: udarca na 2 in 4, 7. in 8. takt: udarca na 6 in 8, 9. takt: začetek celotnega izvrševanja. Vzorci štv. 79—81: 1. in 2. takt: štetje, 3. in 4. takt: udarci na 1, 3, 5 in 7, 5. in 6. takt: udarca na 2 in 4, 7. takt: udarec na 6, 8. takt: udarec na 8, 9. takt: začetek celotnega izvrševanja. 41 — Vzore štv. 82—84: 1. in 2. takt: štetje, 3. in 4. takt: udarci na 1, 3, 5 in 7, 5. takt: udarec na 2, 6. takt: udarec na 4, 7. takt: udarec na 6, 8. takt: udarec na 8, 9. takt: začetek celotnega izvrševanja. Vzorci štv. 85—87: 1. in 2. takt: štetje, 3. in 4. takt: udarci na 1, 3, 5 in 7, 5. in 6. takt: udarec na 2, 7. in 8. takt: udarci na 4, 6 in 8, 9. takt: začetek celotnega izvrševanja. Vzorci štv. 88—90: kot vzorci št. 70—72. Vzorci štv. 91—102: kot vzorci štv. 79—81. Vzorci štv. 103—108: kot vzorci štv. 70—72. Vzorci štv. 109—111: kot vzorci štv. 85—87. B Štiriglasno zvonilo. I. Štiridelni takt. Vzorci štv. 112—139: 1. in 2. takt: štetje,*) 3. in 4. takt: udarca na 1 in 3, 5. takt: udarec na 2, 6. takt: udarec na 4, 7. takt: začetek celotnega izvrševanja. *) Za vsak takt se šteje 1, 2, 3, 4. — 42 — II. Šestdelni takt. Vzorci štv. 140—175: 1. in 2. takt: štetje,*) 3. takt: udarec na 1, 4. takt: udarec na 3, 5. takt: udarec na 5, 6. takt: udarci na 2, 4 in 6, 7. takt: začetek celotnega izvrševanja. Vzorci štv. 176—211: 1. in 2. takt: štetje, 3. takt: udarec na 1, 4. takt: udarca na 3 in 5, 5. takt: udarca na 2 in 4, 6. takt: udarec na 6, 7. takt: začetek celotnega izvrševanja. III. Osemdelni takt: Vzorci štv. 212—239: 1. in 2. takt: štetje,**) 3. takt: udarca na 1 in 3, 4. takt: udarca na 5 in 7, 5. takt: udarca na 2 in 4, 6. takt: udarca na 6 in 8, 7. takt: začetek celotnega izvrševanja. Dodatek. Vzorci štv. 240—243: 1. in 2. takt: štetje, 3. takt: udarca na 1 in 5, 4. in 5. takt: udarca na 3 in 7, 6. takt: udarci na 2, 4, 6 in 8, 7. takt: začetek celotnega izvrševanja. *) Za vsak takt se šteje 1, 2, 3, 4, 5, 6. **) Za vsak takt se šteje 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8. — 43 IX. Olepšave v pritrkavanju. Glavno svojstvo glasbe in petja kot sploh vsake umetnosti je lepota. Umetnost brez lepote je telo brez duše. Glasba, ki ne prija našemu le* počutju, je zgrešila svoj namen. Kaka razlika je, če nam zapoje isto pesem preprost, glasbeno neuk pevec, ali pa na visoki glasbeni šoli izšolan umet* nik! Ni dovolj, da je vdahnil lepoto v pesem skladatelj, znati mora to lepoto izvajati tudi pe* vec. V to mu služijo razne olepšave, katerih ne smemo prezirati tudi v pritrkavanju. Pritrkavanje olepšujemo že s tem, da sestavlja« mo sporede, v katerih uvažujemo pred vsem raz* noličnost glede zvonjenja ali pritrkavanja vodil* nega zvona, glede števila udarcev na isti zvon, glede menjave taktnih vrst, glede izprememb tri* glasnosti ali štiriglasnosti v štiriglasnih zvonilih itd. Vrhu tega nam ponuja glasba še drugih sred* stev, ki jih ne smemo prezirati, kolikor nam to dopušča svojstvenost zvonov nasproti drugim glasbilom. Ta svojstvenost nam dovoljuje stopnjevanje v glasnosti in v času izvrševanja posamnih pritrko* valnih vzorcev, seveda onih, v katerih se pritrkuje na vse zvonove; kajti zvoneč zvon ne dopušča pogostega menjavanja v hitrejši in počasnejši za* porednosti udarcev in nič manj naraščanja in po* jemanja glasnosti. Izvršljive so torej te*le do* ločbe, povzete iz glasbe: piano (glasovno šibko), pianissimo (prav šibko), forte (krepko), fortissimo (prav krepko), mezzo forte (polglasno), crescendo (glasovno naraščaje), decrescendo (glasovno po* jemaje). accelerando (polagoma hitreje), ritar* dando (polagoma počasneje). — 44 — En primer. Za pričetek snoreda se izbere mad za pritrkavanje na vse zvonove. Zadnji vzo* rec se prične počasi in pianissimo, tako kakih deset taktov ali kaj več, potem nekai taktov ac* celerando in crescendo, potem toliko časa decre» scendo in ritardando ter zopet pianissimo in po* časi itd.*) Še bolje je, da se od celega komada (za pritrka* vanje na vse zvonove) izbere za izvajanje take olepšave le en sam vzorec, katerega izvajanje se lahko tudi nekoliko podaljša. To je za pritrkavanje primeren in dostojen uvod, ki mu naj sledi komad z zvonjenjem vo« dilnega zvona! — Pa tudi ob koncu vzorcev zvo* nečega, osebito velikega zvona se da ta olepšava prav učinkovito izvesti. Treba pa je, da je pri vo* dilnem zvonu spreten zvonivec. Ko se ima komad zaključiti, prepusti zvonivec zvon samosvojemu nihanju, vendar pa uravnava to nihanje, držeč za vrv, da postaja razmah zvona vedno manjši, udarci kemblja vedno šibkejši, pa enako razdaljni, dokler nihanje zvona ne opeša toliko, da niha že skoraj kembelj sam in udarja še vedno enako* merno ob zvon. V tem hipu prime zvonivec za kembelj — drugi zvonovi nadaljujejo nepreki* njeno svoje pritrkavanje — ter začne pritrkavaje nadaljevati prejšnje udarce zvonečega zvona. Nato sledi nadaljnje skupno pritrkavanje vseh zvonov z gori popisanimi olepšavami, ki nikdar ne zgreše učinkovitosti najlepšega vtisa. Še en način olepšave je možen. Ta se da najbo* lje izvrševati v vzorcih z zvonečim vodilnim zv o* *) Tako sem slišal pritrkovati in sem tudi sam sodeloval kot dijak v rojstnem kraju (Ooče pri Vipavi), pa nikjer drugje. Ta mi je bilo vedno krasen užitek, pa tudi drugim Vipavcem; saj je imenoval pok. deikan-kanonik Erjavec goško pritrkovanje čudež vipavske doline. — 45 — nom. Preneha se namreč za en takt z udarci vseh zvonov razen vodilnega. To se nekaterikrat nas dal ju je po vsakem drugem taktu, potemtakem: en takt sam vodilni zvon — ki torej svoje udarce ne* prekinjeno nadaljuje — dva takta vsi skupaj, po* tem zopet en takt sam, za tem dva takta vsi sku* paj itd. Prične pa s tem prenehavanjem katerikoli pritrkovavec, najbolje oni, ki ima v taktu največ udarcev, če jih nima vsak enako. S tem ie opo* zorjen ostali pritrkovavec, oziroma ostala pritr* kovavca, ki se pridružita po naslednjih dveh taktih skupnemu enotaktnemu prenehavanju. Ker sta vpletena med te prenehljaje (odmore) le po dva takta, je ta olepšava izvedljiva le v enovrstnih in dvovrstnih vzorcih. Lepoti nič ne škoduje, če prenehavanje ne prične ali ne neha hkratu z vsemi zvonovi; le to bodi pravilo, da se takoj pridružijo začetniku in nehavcu tega prenehavanja vsi sopritrkovavci. Ti prenehljaji, ki se dajo prispodabljati delnim odmorom (pavzam) v glasbenih in pevskih zborih, so lepotno jako učinkoviti, škodujejo pa svoji lastni lepoti, če presegajo mejo ponavljanja, ki jim jo postavlja naše lepočutje. Trije, štirje pre* nehljaji za enkrat zadostujejo, dajo se pa v istem vzorcu še enkrat, kvečjemu dvakrat ponoviti. X. Kako se sestavljajo sporedi? Spored je seznam pevskih, glasbenih, drama* tičnih, deklamovalnih, govornih komadov (točk), določenih in pripravljenih za izvajanje pri javnih predstavah. Brez sporeda ni naj preprostejše skup* ne veselice, brez sporeda ne more torej biti tudi umnega pritrkavanja. Bistvo sporeda je razpo* — 46 — redba vsega, kar se ima javno izvršiti. Glavna nas loga vsakega sporeda pa je kolikor možno prepre? čiti utrudbo poslušavstva. To se da najbolje do* seči z raznovrstnostjo sporedove vsebine in temu primerne porazvrstitve. Zato je pa treba priprave, vestne priprave, ki je med našimi pritrkovavci žal še velika neznanica, kakoršna neznanica jim je seveda tudi spored. Ko priplezajo naši pritrkovavci v zvonik, se eden ali drugi oglasi: Dajmo to, dajmo ono! Se* veda nimajo skoraj česa sporedovati, ker obsega vse njih znanje dve, tri melodije. Vedno drsanje teh pičlih in skromnih melodij pa ne more prilju* biti občinstvu pritrkavanja. Čas bi bil. da s to starokopitnostjo enkrat nehamo. Ko se bliža dan pritrkavanja in se imajo pričeti domače vaje, je prva skrb sestava sporeda. Pri tem je pred vsem upoštevati važnost praznika. Čim večji je praznik, tem bogatejši bodi spored po številu komadov in njih težje izvršljivih melo* dijah! Pa tudi za manjše praznike in ponekod navadne nedelje je treba sporedu raznovrstnosti. Naj bodo navedeni v to svrho nekateri migljaji! Za navadne nedelje — kjer je pritrkavanje v navadi — zadostuje en komad, sestavljen iz vzor* cev zvonečega vodilnega zvona. Če so zvonovi majhni, pojde seveda težko z osemdelnim taktom. Pri izberi vzorcev je treba nadalje paziti, da si ne sledijo preveč podobni vzorci, podobni po eno* vitosti, manjši ali večji sestavi ali po enaki raz* merni številnosti udarcev na isti zvon nasproti drugima dvema oziroma drugim trem. Raznolič* nosti bi bilo n. pr. slabo ustreženo z zapored* nostjo vzorcev štv. 1 a), štv. 22 a) in štv. 37 a) v istem komadu. Vsi ti trije vzorci so enoviti (ne* sestavljeni), v vsakem ima isti zvon (tu mali) najs več udarcev. Tu je preveč enoličnosti. Dobremu 47 okusu v glasbi je to neljubo in dober okus pogret šamo pri naših pritrkovavcih. Samo menjava takt« ne vrste v istem komadu tudi ne zadostuie. Raz# noličnost se da doseči tudi z vzorci iste taktne vrste, n. pr. štv. 1 a) in b) in štv. 2 a). To so pač vzorci iste taktne vrste, najpreprostejši, a prva dva se razlikujeta po številu udarcev na isti zvon, tretji pa po sestavi. Z menjavo taktne vrste v istem komadu se mo* ramo zelo omejiti in sicer: 1. ker zahteva menjava v sredi komada vsled ritmične izprcmembe pre« dolge prenehljaje, 2. ker ima vodilni zvon v vseh vzorcih štiridelnega in šestdelnega takta le po en udarec, v osemdelnem taktu pa le v eni petini vzorcev, v vseh drugih po dva ali tudi tri udarce. Večkrat slišimo, da se zaključuje komad z istim vzorcem, s katerim se pričenja naslednji komad, z edino razliko, da se v tem vodilni zvon zvoni, dočim se je v prejšnjem pritrkaval. To ie malo« dane gola ponovitev. V glasbi je ponavljanje mrtvilo, izprememba življenje. Za praznike vsebuj spored več komadov! Če vzamemo za vsak komad 3 vzorce, pride v spored okoli 10 do 20 vzorcev, t. j. 3 do 6 komadov. Ti komadi naj bodo sestavljeni iz različnih vzorcev, različnih po možnosti izvrševanja: lahkih in tež* kih; različnih po obsegu: enovitih, enotno in dvojno sestavljenih; različnih po načinu pritrka« vanja: zvonjenje enega zvona ali pritrkavanje vseh; in slednjič kolikor možno različnih po taktnih vrstah. Ne bilo bi prav, če bi sporedih dva ali tri komade z zvonjenjem enega zvona, potem pa zaporedoma komade s pritrkavanjem vseh zvonov; če bi sprejeli v en komad le vzorce enovite, v drugi le sestavljene, zopet v drugi le najpreprostejše itd. Tudi na težkoče, ki jih dela menjava vzorcev — 48 - sredi komadov, se je treba ozirati. Vzorec, ki ga je težje pričeti, naj se postavi na prvo mesto; kajti čim težji je pričetek, tem več časa potrebuje. Odmori med vzorci v komadu pa naj bodo koli* kor možno kratki; to zahteva naše lepočutje. Uloga vodilnega zvona — zvonečega ali pritr* kujočega — bodi od pričetka do konca komada neizpremenjena ter se izvršuj neprekinjeno! Vo* dilni zvon oziroma njegova uloga je ritmična in melodična podlaga, na katero se opirajo uloge drugih zvonov. Izpreminjanje ali tudi le preki* njanje te uloge bi preveč podaljševalo odmore med vzorci istega komada, oteževalo menjavo vzorcev ter motilo vtis celotnosti. Ako ima vo* dilni zvon (seveda pritrkujoč) v melodiji več kot en udarec, mora ohraniti te udarce ritmično neiz* premenjene skozi celi komad. Zato se da komad sestaviti le iz vzorcev, v katerih so za vodilni zvon napisane prav iste številke. Vsa pritrkavanja k istemu prazniku naj ne bo* do enako dolga! Treba je razlikovati, ali ima pri« trkavanje nalogo naznanjati in proslavljati praz? nik, ali vabiti k službi božji. Prva naloga ne za* hteva omejitve trajanja pritrkavanja, druga pa. Izvrševaje to nalogo naznanja pritrkovanje čas pričetka službe božje. To naznanilo pa ne bodi dolgotrajno; kajti dolgotrajnost je preobširna, nenatančna za določevanje časa. S tem se ljudstvo le bega. Kako naj ljudje vedo, koliko komadov bo obsegalo dolgotrajno pritrkavanje? Vedo pa pri* bližno, koliko časa traja en komad. Zato imej pritrkavanje k sv. maši in k popol? danski službi božji le en sam komad! V njem bodi veliki zvon vodilni zvoneči zvon!*) More* *) Ta komad zadostuje tudi za vsako pritrkavanje k navadnim nedeljam, kjer se — razen nedelj v adventu in postu — pritrkuje. — 49 — bitna opazka, da daje dolgotrajno pritrkavanje bolje zagotovilo, da je opozorjena ž njim cela cer# kvena občina, ne velja; zvonjenje k službi božji ob nedeljah, ko se ne pritrkuje, tudi ne traja več časa kakor en komad pritrkavanja. Razen pritr# kavanja oziroma zvonjenja se še eno uro prej »vabi« z velikim zvonom, po nekod celo dvakrat, drugikrat pol ure pozneje. Ni prav torei, da ob# sega pritrkavanje k službi božji več kot en ko# mad. To seveda ne velja za pritrkavanje k »sv. ve# čeru« in k »sv. jutru«; ž njim se ljudstvu ne na# znanja čas, ampak prihod praznika ter mu ni prav nič treba šteti koliko komadov ie bilo pri# trkovanih in koliko jih še bo. Pri sestavi pritrkovalnega sporeda se ie ozirati tudi na zmožnost in spretnost pritrkovavcev. Marsikateri pevovodja ima neprijetne izkušnje, da se mu je petje pri predstavah marsikdai pone# srečilo, dočim je pri vajah še šlo. Kriv ie večjidel on sam, ker ne upošteva, da vpliva pri predstavi motilno na pevca nastop pred javnostjo in osebito zavest odločilnega trenutka. Do poloma mora priti, če ni pevec dovolj trden v svoji nalogi. Tr# den pa gotovo ni, če precenjuje pevovodja njego# ve zmožnosti, če mu izbira pretežavne skladbe, udajajoč se napačnemu mnenju, da so le težavne skladbe učinkovite. — To bodi svarilen zgled za sestavljavca sporeda pritrkovanju: Ne precenjuj spretnosti in zmožnosti svojih sopritrkovavcev! To bi bili glavni migljaji za sestavo sporedov. V podrobnosti se spuščati ne kaže, ker ie spo* sobnost pritrkovavcev v raznih krajih prerazlična. Zato naj sledi za zgled šest sporedov in sicer za triglasna in štiriglasna zvonila, za malospretne, srednjespretne in dobrospretne pritrkovavce! Vsak spored vsebuje šest komadov. Toliko komadov v enem pritrkavanju bode seveda redko# — 50 — kdaj izvršljivih. Pritrkovavci si torej lahko izbe* rejo, kolikor jih potrebujejo. Ti sporedi naj bodo pritrkovavcem konkretni (predmetni) zgledi pri sestavi lastnih sporedovl Za to je ta zbirka (243) melodičnih vzorcev do= volj bogata. XI. Sporedi. Prvi spored. (Zvonilo triglasno — pritrkovavci malospretni.) Komad prvi. (Zgolj pritrkavanje — vodilni zvon srednji.) Vzorci: štv. 37 č) — štv. 22 c) — štv. 2 b). Komad drugi. (Zvonjenje in pritrkavanje — vodilni zvon mali.) Vzorci: štv. 22 d) — štv. 6 c) — štv. 1 e). Komad tretji. (Zgolj pritrkavanje — vodilni zvon veliki.) Vzorci: štv. 85 b) — štv. 67 a) — štv. 67 b). Komad četrti. (Zvonjenje in pritrkavanje — vodilni zvon srednji.) Vzorci: štv. 6 b) — štv. 24 b) — štv. 1 c). Komad peti. (Zgolj pritrkavanje — vodilni zvon mali.) Vzorci: štv. 24 c) — štv. 37 e) — štv. 1 d). Komad šesti. (Zvonjenje in pritrkavanje — vodilni zvon veliki.) Vzorci: štv. 25 a) — štv. 6 a) — štv. 23 a). — 51 — Drugi spored. (Zvonilo triglasno — pritrkovavci srednjespretni.) Komad prvi. (Zgolj pritrkavanje — vodilni zvon srednji.) Vzorci: štv. 87 b) — štv. 67 č) — štv. 85 c). Komad drugi. (Zvonjenje in pritrkavanje — vodilni zvon mali.) Vzorci: štv. 36 c) — štv. 25 d) — štv. 16 j). Komad tretji. (Zgolj pritrkavanje — vodilni zvon veliki.) Vzorci: štv. 68 a) — štv. 87 a) — štv. 69 a). Komad četrti. (Zvonjenje in pritrkavanje — vodilni zvon srednji.) Vzorci: štv. 33 b) — štv. 25 c) — štv. 21 e). Komad peti. (Zgolj pritrkavanje — vodilni zvon mali.) Vzorci: štv. 42 c) — štv. 23 c) — štv. 34 e). Komad šesti. (Zvonjenje in pritrkavanje — vodilni zvon veliki.) Vzorci: štv. 36 a) — štv. 27 a) — štv. 21 a). Tretji spored. (Zvonilo triglasno — pritrkovavci dobrospretni.) Komad prvi. (Zgolj pritrkavanje — vodilni zvon srednji.) Vzorci: štv. 108 b) — štv. 64 c) — štv. 106 č). Komad drugi. (Zvonjenje in pritrkavanje — vodilni zvon mali.) Vzorci: štv. 33 c) — štv. 27 c) — štv. 21 h). Komad tretji. (Zgolj pritrkavanje — vodilni zvon veliki.) Vzorci: štv. 81 a) — štv. 94 a) — štv. 94 b). — 52 — Komad četrii. (Zvonjenje in pritrkavanje — vodilni zvon srednji.) Vzorci: štv. 36 b) — štv. 42 b) — štv. 37 c). Komad peti. (Zgolj pritrkavanje — vodilni zvon mali.) Vzorci: štv. 87 c) — štv. 69 c) — štv. 86 c). Komad šesti. (Zvonjenje in pritrkavanje — vodilni zvon veliki.) Vzorci: štv. 54 a) — štv. 48 a) — štv. 57 a). Četrti spored. (Zvonilo štiriglasno — pritrkovavci malospretni.) Komad prvi. (Zgolj pritrkavanje — vodilni zvon veliki.) Vzorci: štv. 216 b) — štv. 212 d) — štv. 212 b). Komad drugi. (Zvonjenje in pritrkavanje — vodilni zvon srednje veliki.) Vzorci: štv. 123 a) — štv. 119 e) — štv. 119 č). Komad tretji. (Zgolj pritrkavanje — vodilni zvon mali.) Vzorci: štv. 208 a) — štv. 167 č) — štv. 167 b). Komad četrti. (Zvonjenje in pritrkavanje — vodilni zvon srednjemali.) Vzorci: štv. 199 a) — štv. 166 b) — štv. 158 d). Komad peti. (Zgolj pritrkavanje — vodilni zvon srednjeveliki.) Vzorci: štv. 225 a) — štv. 222 b) — štv. 219 d). Komad šesti. (Zvonjenje in pritrkavanje — vodilni zvon veliki.) Vzorci: štv. 181 a) — štv. 140 a) — štv. 140 d). — 53 — Peti spored. (Zvonilo štiriglasno — pritrkovavci srednjespretni.) Komad prvi. (Zgolj pritrkavanje — vodilni zvon srednjemali.) Vzorci: štv. 227 a) — štv. 226 d) — štv. 230 b). Komad drugi. (Zvonjenje in pritrkavanje — vodilni zvon srednjeveliki. Vzorci: štv. 156 b) — štv. 185 b) — štv. 193 č). Komad tretji. (Zgolj pritrkavanje — vodilni zvon mali.) Vzorci: štv. 209 c) — štv. 174 a) — štv. 206 b). Komad četrti. (Zvonjenje in pritrkavanje — vodilni zvon srednjemali.) Vzorci: štv. 163 a) — štv. 159 c) — štv. 196 b). Komad peti. (Zgolj pritrkavanje — vodilni zvon srednjeveliki.) Vzorci: štv. 191 c) — štv. 149 a) — štv. 122 c). Komad šesti. (Zvonjenje in pritrkavanje — vodilni zvon veliki.) Vzorci: štv. 147 a) — štv. 242 b) — štv. 177 a). Šesti spored. (Zvonilo štiriglasno — pritrkovavci dobrospretni.) Komad prvi. (Zgolj pritrkavanje — vodilni zvon mali.) Vzorci: štv. 234 a) — štv. 237 b) — štv. 233 e). Komad drugi. (Zvonjenje in pritrkavanje — vodilni zvon sredn jemali,) Vzorci: štv. 199 c) — štv. 160 a) — štv. 197 c). — 54 — Komad tretji. (Zgolj pritrkavanje — vodilni zvon veliki.) Vzorci: štv. 215 a) — štv. 212 e) — štv. 216 a). Komad četrti. (Zvonjenje in pritrkavanje — vodilni zvon srednjeveliki. Vzorci: štv. 190 c) — štv. 155 c) — štv. 241 b). Komad peti. (Zgolj pritrkavanje — vodilni zvon srednjemali.) Vzorci: štv. 243 c) — štv. 202 č) — štv. 161 a). Komad šesti. (Zvonjenje in pritikavanje — vodilni zvon veliki.) Vzorci: štv. 184 č) — štv. 142 a) — štv. 243 a). XII. Vzorci zvonskih melodij. A Triglasno zvonilo. Veliki zvon — srednji zvon — mali zvon. I. Štiridelni takt. Vzorci štv. 1: a) 1 3 2, 4 b) 1 2, 4 3 c) 3 1 2, 4 č) 2, 4 1 3 d) 3 2. 4 1 e) 2, 4 3 1 Opazka. Primerjaj s poglavjem VIII.! Izurjeni pritrkovavci lahko opuščaljo štetje pri lahkih melodičnih Vzorcih. — 55 — Vzorci štv. a) 2: (prva 1 1 sestava vzorcev štv. 1) 3 2, 4 2, 4 3 i \ 3 1 2, 4 b) 2, 4 1 3 c) 3 2, 4 1 2, 4 3 1 Vzorci štv. 3: (druga sestava vzorcev štv. 1) 1 3 2, 4 \ 1 3 2, 4 a) 1 2, 4 3 1 2, 4 3 3 1 2, 4 b) 3 1 2, 4 2, 4 1 3 2, 4 1 3 3 2. 4 1 \ 3 2. 4 1 c) 2, 4 3 1 2, 4 3 1 Vzorci štv. 4: a) 1 4 2, 3 b) 1 2, 3 4 c) 4 1 2, 3 č) 2, 3 1 4 d) 2, 3 4 1 e) 4 2, 3 1 Vzorci štv. 5: (prva sestava vzorcev štv. 4) 1 4 2, 3 a) 1 2, 3 4 4 1 2, 3 b) 2, 3 1 4 2, 3 4 1 c) 4 2, 3 1 Vzorci štv. 6: (druga sestava vzorcev štv. 4) 1 4 2, 3 1 4 2, 3 1 2, 3 4 b) 4 -4 2, 3 2, 3 1 1 1 1 2, 3 2, 3 4 4 c) 2, 3 2, 3 4 4 4 4 2, 3 2, 3 1 1 1 1 Vzorci štv. 7: (sestava vzorcev štv. 4 in štv. 1) a) 1 1 4 3 2, 3 2, 4 b) 1 1 4 2, 4 2, 3 3 c) 1 1 2, 3 3 4 2, 4 č) 1 1 2, 3 2, 4 4 3 d) 4 3 1 1 2, 3 2, 4 e) 4 2, 4 1 1 2, 3 3 f) 2, 3 3 1 1 4 2, 4 g) 2, 3 2, 4 1 1 4 3 h) 2, 3 3 4 2. 4 1 1 0 2, 3 2, 4 4 3 1 1 — 57 — i) 4 3 2, 3 2, 4 k) Vzorci štv. 8: a) b) c) 4 2, 3 2, 4 3 vzorci štv. 7 obrnjeni) 2, 3 2, 4 2, 3 3 4 2, 4 1 1 4 3 4 2, 3 3 č) 4 3 2, .3 2. 4 d) 2, 3 2, 4 4 3 e) 2, 3 3 4 2, 4 f) 4 2, 4 2, 3 3 g) h) 4 3 4 2, 4 2, 3 3 2, 2, 3 4 4 3 2, 3 2. 4 2, 3 2, 4 4 3 2, 3 4 3 2, 4 Vzorci štv. 9: (prva sestava vzorcev štv. 7) 1 4 2, 1 3 2, 1 4 2, 1 2, 4 a,) 3 4 3 — 58 — 1 2, 3 4 b) 1 1 3 2, 3 2, 4 4 1 2, 4 3 4 1 2, 3 c) 3 4 1 1 2, 4 2, 3 2, 4 1 3 2, 3 1 4 č) 3 2, 3 1 1 2, 4 4 2, 4 1 3 2, 3 4 1 1 \ 3 2, 4 1 d) 2, 3 4 1 2, 4 3 1 4 2, 3 1 \ 3 2, 4 1 e) 4 2, 3 1 2, 4 3 1 Vzorci štv. 10: (druga sestava vzorcev štv. 7) 1 4 2, 3 \ 1 4 2, 3 a) 1 3 2, 4 1 3 2, 4 1 4 2, 3 1 4 2, 3 b) 1 2, 4 3 1 2, 4 3 1 2, 3 4 1 2, 3 4 c) 1 3 2, 4 1 3 2, 4 ( — 59 — Č) 2, 3 2, 3 2, 4 2, 4 4 4 3 3 d) 4 4 3 3 2, 3 2, 3 2, 4 2, 4 e) 4 4 2, 4 2, 4 2, 3 2, 3 3 3 f) 2, 3 2, 3 3 3 4 4 2, 4 2, 4 2, 3 «i 2’ 3 & 2, 4 2, 4 4 4 3 3 2, 3 h) 2’ 3 h> 3 3 4 4 2. 4 2,______4 2, 3 .> 2, 3 ') 2, 4 2, 4 4 4 3 3 J) 4 4 3 3 2, 3 2, 3 2. 4 2, 4 /c) 4 4 2, 4 2, 4 2, 3 2, 3 3 3 — 60 — Vzorci štv. 11: (prva sestava vzorcev štv. 8) 1 2, 3 4 1 2. 4 3 a) 1 2, 3 4 1 3 2, 4 1 4 2, 3 b) 1 1 2, 4 4 2, 3 3 1 3 2. 4 2, 3 1 4 c) 2, 4 2, 3 1 1 3 4 3 1 2, 4 4 1 2, 3 č) 2, 4 4 1 1 2, 3 3 3 1 2, 4 4 2, 3 1 2, 4 3 1 d) 4 2, 3 1 3 2, 4 1 2, 3 4 1 2, 4 3 1 e) 2, 3 4 1 3 2, 4 1 Vzorci štv. 12: (druga sestava vzorcev štv. 8) 1 2, 3 4 1 2, 3 4 a) 1 2. 4 3 1 2. 4 3 1 2, 3 4 1 2, 3 4 b) 3 2, 4 1 3 2. 4 — 61 — c) 4 4 2, 4 2, 4 2, 3 2, 3 3 3 č) 4 4 3 3 2, 2, 2, 2, 3 3 4 4 d) 2, 2, 2, 2, 3 3 4 4 4 4 3 3 e) 2, 3 2, 3 3 3 4 4 2, 4 2, 4 f) 4 4 2, 4 2, 4 2, 3 2, 3 3 3 g) 4 4 3 3 2, 2, 2, 2, 3 3 4 4 h) 4 4 2, 4 2,______4 2, 3 2, 3 3 3 4 4 3 3 2, 2, 2, 2. 3 3 4 4 i) 2, 3 2, 3 2, 4 2, 4 4 4 3 3 — 62 — 2, 3 4 1 I \ 2, 3 4 1 k) 3 2, 4 1 3 2, 4 1 Vzorci štv. 13: a) 1 2 3, 4 b) 1 3, 4 2 c) 2 1 3, 4 č) 3, 4 1 2 d) 2 3, 4 1 e) 3, 4 2 1 Vzorci štv. 14: (prva sestava vzorcev štv. 13) \ 1 2 3, 4 a) 1 3, 4 2 i \ 2 1 3, 4 b) 3, 4 1 2 \ 2 3, 4 1 c) 3, 4 2 1 Vzorci štv. 15: (druga sestava vzorcev štv. 13) 1 2 3, 4 \ 1 2 3, 4 a) 1 3, 4 2 1 3, 4 2 2 1 3, 4 * \ 2 1 3, 4 b) 3, 4 1 2 3, 4 1 2 2 3, 4 1 \ 2 3, 4 1 c) 3, 4 2 1 3, 4 2 1 — 63 — Vzorci štv. 16: (sestava vzorcev štv. 13 in štv. 1) a) 1 2 3 3, 4 2, 4 b) 1 1 2 2, 4 3, 4 3 c) 1 1 3, 4 3 2 2, 4 č) 1 11 3, 4 2, 4 2 3 d) 2 3 1 1 3, 4 2, 4 e) 2 2, 4 1 1 3, 4 3 f) 3, 4 3 1 1 2 2, 4 g) 3, 4 2, 4 1 1 2 3 h) 2 3 3, 4 2. 4 1 1 i) 2 2, 4 3, 4 3 1 1 j) 3, 4 3 2 2. 4 1 1 k) 3, 4 2, 4 2 3 1 1 Vzorci štv. 17: (vzorci štv. 16 obrnjeni) a) 1 1 3, 4 2. 4 2 3 b) 1 1 3, 4 3 2 2, 4 c) 1 1 2 2, 4 3, 4 3 — 64 — č) 1 1 2 3 3, 4 2, 4 d) 3, 4 2, 4 1 1 2 3 e) 3, 4 3 1 1 2 2, 4 f) 2 2, 4 1 1 3, 4 3 g) 2 3 1 1 3, 4 2, 4 h) 3, 4 2, 4 2 3 1 1 0 3, 4 3 2 2, 4 1 1 j) 2 2, 4 3, 4 3 1 1 k) 2 3 3, 4 2, 4 1 1 Vzorci štv. 18: (prva sestava vzorcev štv. 16) a) 1 1 1 1 2 3 2 2, 4 3, 4 2, 4 3, 4 3 b) 1 1 1 1 3, 4 3 3, 4 2, 4 2 2, 4 2 3 c) 2 3 2 2, 4 1 1 1 1 3, 4 2, 4 3, 4 3 — 65 — 3, 4 1 2 3 1 2, 4 č) 3, 4 1 2 2, 4 1 3 2 3, 4 1 3 2, 4 1 d) 2 3, 4 1 2, “ 4 3 1 3, 4 2 1 3 2, 4 1 e) 3, 4 2 1 2, 4 3 1 Vzorci štv. 19: (druga sestava vzorcev štv. 16) 1 2 3, 4 1 2 3, 4 a) 1 3 2, 4 1 3 2, 4 1 2 3, 4 1 2 3, 4 b) 1 2, 4 3 1 2, 4 3 1 3, 4 2 1 3, 4 2 c) 1 3 2, 4 1 3 2, 4 1 3, 4 2 1 3, 4 2 č) 1 2, 4 3 1 2, 4 3 2 1 3, 4 2 1 3, 4 d) 3 1 2, 4 3 1 2, 4 5 — 66 — e) 2 2 2, 4 2, 4 3, 4 3, 4 3 3 f) 3, 4 3, 4 3 3 2 2 2, 4 2, 4 g) 3, 4 3, 4 2, 4 2, 4 2 2 3 3 h) 2 2 3 3 3, 4 1 3, 4 1 2. 4 1 2. 4 1 i) 2 2 3, 4 1 3, 4 1 2, 4 3 1 2, 4 3 1 3, 4 2 1 j) 3, 4 2 1 3 2. 4 1 3 2, 4 1 3, 4 fc) 3’ 4 k) 2, 4 2, 4 2 2 3 3 Vzorci štv. 20: (prva sestava vzorcev štv. 17) 1 3, 4 2 1 2, 4 3 a) b) 3, 4 3 2 2, 4 — 67 — c) 2 2, 4 3, 4 3 č) 2 3 3, 4 2, 4 d) 3, 4 2, 4 2 3 e) 3, 4 3 . 2 2,____________4 2 2, 4 3, 4 3 g) 2 3 3, 2, 4 4 h) 0 3, 4 _2, 1 3, 4 2 3 2 2, 4 j) 2 2, 4 3, 4 3 2 3 3, 2, 4 4 Vzorci štv. 21: (druga sestava vzorcev štv. 17) a) 3, 4 3, 4 2, 4 2, 4 2 2 3 3 3, 4 3, 4 3 3 2 2 2, 4 2. 4 c) 2 2 2, 4 2, 4 3, 4 3, 4 3 3 — 68 — č) e) f) g) 3, 4 3 4 ^ 2, 4 2, 4 3, 4 3, 4 3 3 2 2' 2, 4 2, 4 2 2 3 3 2 2 3 3 3, 3, 2, 2, 4 4 4 4 2 2 3 3 2 2 2, “ 4 2, 4 3, 4 3, 4 3 3 3, 3, 2, 2, 4 4 4 4 h) 3, 4 3, 4 2, 4 2, 4 2 2 3 3 0 j) 3, 4 3, 4 3 3 2 2 2, 4 2, 4 2 2 2, 4 2, 4 3, 4 3, 4 3 3 2 2 3 3 3, 4 3, 4 2, 4 2, 4 — 69 — II. Šestdelni takt. Vzorci štv. 22: a) 1 3 5 2 4 6 b) 1 2 4 6 3 5 c) 3 5 1 2 4 6 č) 2 4 6 1 3 5 d) 3 5 2 4 6 1 e) 2 4 6 3 5 1 Vzorci štv. 23: (prva sestava vzorcev štv. 22) > 1 3 5 2 4 6 a) 1______________2 4 6______________3 5 ,s 3 5 1 2 4 6 b) 2 4 6_______________1________________3 5 ,3 5 2 4 6 1 c) 2 4 6 3 5 1 Vzorci štv. 24: (druga sestava vzorcev štv. 22) 1 3 5 2 4 6 >1 3 5 2 4 6 a> 1 2 4 6 3 5 __________________1_________________2 4 6_____________3 5 3 5 1 2 4 6 3 5 1 2 4 6 2 4 6 1 3 5 2 4 6 1 3 5 b) c) 3 5 2 4 6 1 3 5 2 4 6 1 2 4 6 3 5 1 2 4 6 3 5 1 Vzorci štv. 25: a) 1 4 6 2 3 5 b) 1 2 3 5 4 6 — 70 — c) 4 6 1 2 3 5 č) 2 3 5 1 4 6 d) 4 6 2 3 5 1 e) 2 3 5 4 6 1 Vzorci štv. 26: (prva sestava vzorcev štv. 25) ,1 4 6 2 3 5 a> 1 2 3 5 4 6 ,,4 6 1 2 3 5 b> 2 3 5 1 4 6 .4 6 2 3 5 1 c> 2 3 5 4 6 1 Vzorci štv. 27: (druga sestava vzorcev štv 25) 1 4 6 2 3 5 . 1 4 6 2 3 5 a' 1 2 3 5 4 6 1 2 3 5 4 6 b) c) 4 6 1 2 3 5 4 6 1 2 3 5 2 3 5 1 4 6 2 3 5 1 4 6 4 6 2 3 5 1 4 6 2 3 5 1 2 3 5 4 6 1 2 3 5 4 6 1 Vzorci štv. 28: a) 1 3 4 6 2 5 b) 1 2 5 3 4 6 c) 3 4 6 1 2 5 č) 2 5 1 3 4 6 d) 3 4 6 2 5 1 e) 2 5 3 4 6 1 — 71 — Vzorci štv, a) . 29: (prva 1 1 sestava vzorcev 3 4 6 2 5 štv. 28) 2 5 3 4 6 b) 3 4 6 1 2 5 2 5 1 3 4 6 c) 3 4 6 2 5 1 2 5 3 4 6 1 Vzorci štv. 30: (druga sestava vzorcev štv. 28) 1 3 4 6 2 5 a) 1 3 4 6 2 5 1 2 5 3 4 6 1 2 5 3 4 6 3 4 6 1 2 5 b) 3 4 6 1 2 5 2 5 1 3 4 6 2 5 1 3 4 6 3 4 6 2 5 1 c) 3 4 6 2 5 1 2 5 3 4 6 1 2 5 Vzorci štv. 31: 3 4 6 1 a) 1 3 6 2 4 5 b) 1 2 4 5 3 6 c) 3 6 1 2 4 5 č) 2 4 5 1 3 6 d) 3 6 2 4 5 1 e) 2 4 5 3 6 1 Vzorci štv. 32: (prva sestava vzorcev štv. 31) a) 1 3 6 2 4 5 1 2 4 5 3 6 — 72 — >3 6 2 4 5 1 c) 2 4 5 3 6 1 Vzorci štv. 33: (druga sestava vzorcev štv. 31) 1 3 6 2 4 5 , 1 3 6 2 4 5 a> 1 2 4 5 3 6 1 2 4 5 3 6 3 6 h) 3 6 b> 2 4 5 2 4 5 1 1 1 1 2 4 5 2 4 5 3 6 3 6 3 6 2 4 5 1 36 2 4 5 1 c) 2 4 5 3 6 1 2 4 5 Vzorci štv. 34: 3 6 1 a) 1 3 5 6 2 4 b) 1 2 4 3 5 6 c) 3 5 6 1 2 4 č) 2 4 1 3 5 6 d) 3 5 6 2 4 1 e) 2 4 3 5 6 1 Vzorci štv. 35: (prva sestava vzorcev štv. 34) *> 1 3 5 6 2 4 2 4 3 5 6 1 2 4 1 3 5 6 ,356 2 4 1 c> 2 4 3 5 6 1 Vzorci štv. 36: (druga sestava vzorcev štv. 34) 1 3 5 6 2 4 a) J 3 5 6 2 4 2 4 3 5 6 1 2 4 3 5 6 — 73 — 3 5 6 1 2 4 b) 3 5 6 1 2 4 2 4 1 3 5 6 2 4 1 3 5 6 3 5 6 2 4 1 c) 3 5 6 2 4 1 2 4 3 5 6 1 2 4 3 5 6 1 III. Osemdelni takt. Vzorci štv . 37: a) 1 3 5 7 2 4 6 8 b) 1 2 4 6 8 3 5 7 c) 3 5 7 1 2 4 6 8 č) 2 4 6 8 1 3 5 7 d) 3 5 7 2 4 6 8 1 e) 2 4 6 8 3 5 7 1 Vzorci štv . 38: (prva sestava vzorcev štv. 37) a) 1 3 5 7 2 4 6 8 1 2 4 6 8 3 5 7 b) 3 5 7 1 2 4 6 8 2 4 6 8 1 3 5 7 c) 3 5 7 2 4 6 8 1 2 4 6 8 3 5 7 1 Vzorci štv . 39: (druga sestava vzorcev štv. 37) 1 3 5 7 2 4 6 8 a) 1 3 5 7 2 4 6 8 1 2 4 6 8 3 5 7 1 2 4 6 8 3 5 7 — 74 — 3 5 7 1 2 4 6 8 b) 3 5 7 1 2 4 6 8 2 4 6 8 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 5 7 3 5 7 2 4 6 8 1 c) 3 5 7 2 4 6 8 1 2 4 6 8 3 5 7 1 2 4 6 8 3 5 7 1 Vzorci štv. 40: a) 1 4 6 8 2 3 5 7 b) 1 2 3 5 7 4 6 8 c) 4 6 8 1 2 3 5 7 č) 2 3 5 7 1 4 6 8 d) 4 6 8 2 3 5 7 1 e) 2 3 5 7 4 6 8 1 Vzorci štv . 41: (prva sestava vzorcev štv. 40) a) 1 4 6 8 2 3 5 7 1 2 3 5 7 4 6 8 b) 4 6 8 1 2 3 5 7 2 3 5 7 1 4 6 8 c) 4.68 2 3 5 7 1 2 3 5 7 4 6 8 1 Vzorci štv . 42: (druga sestava vzorcev štv. 40) 1 4 6 8 2 3 5 7 a) 1 4 6 8 2 3 5 7 1 2 3 5 7 4 6 8 1 2 3 5 7 4 6 8 4 6 8 1 2 3 5 7 b) 4 6 8 1 2 3 5 7 2 3 5 7 1 4 6 8 2 3 5 7 1 4 6 8 — 75 — 4 6 8 2 3 5 7 1 v 4 6 8 2 3 5 7 1 c' 2 3 5 7 468 1 2 3 5 7 4 6 8 1 Vzorci štv. 43: а) 1 3468 257 б) 1 257 3468 c) 3468 1 257 č) 2 5 7 1 3468 d) 3468 257 1 e) 257 3468 1 Vzorci štv. 44: (prva sestava vzorcev štv. 43) , 1 3 4 6 8 2 5 7 a) 1_____2 5 7 3 4 6 8 ,,3468 1 257 __ b) 2 5 7_______1___3 4 6 8 ,3468 257 1 c' 2 5 7 3468 1 Vzorci štv. 45: (druga sestava vzorcev štv. 43) 1 3 4 6 8 2 5 7 , 1 3 4 6 8 2 5 7 'd) 1 257 3468 1 2 5 7 3 4 6 8 H 3 4 6 8 1 v 2 5 7 ,,3468 1 257 ' 2 5 7 1 3468 ______2 5 7______1____3 4 6 8 3 4 6 8 2 5 7 1 ,3 4 6 8 2 5 7 1 c‘ 2 5 7 3468 1 2 5 7 3 4 6 8 1 Vzorci štv. 46: a) 1 368 2457 h) 1 2 4 5 7 3 6 8 76 c) 368 1 2457 č) 2 4 5 7 1 3 6 8 d) 3 6 8 2457 1 e) 2 4 5 7 3 6 8 1 Vzorci štv. 47: (prva sestava vzorcev štv. 46) * 1 3 6 8 2 4 5 7 a) 1 2 4 5 7 3 6 8 M 3 6 8 1 2 4 5 7 ' 2 4 5 7 1 368 '3 6 8 2 4 5 7 1 c) 2 4 5 7 3 6 8 1 Vzorci štv. 48: (druga sestava vzorcev štv. 46) 1 3 6 8 2 4 5 7 . 1 3 6 8 2 4 5 7 a) 1 2457 368 1 2 4 5 7 3 6 8 3 6 8 1 2 4 5 7 ,,3 6 8 1 2 4 5 7 ' 2 4 5 7 1 368 _______2 4 5 7_____1_ 3 6 8 3 6 8 2 4 5 7 1 . 3 6 8 2 4 5 7 1 c' 2457 368 1 2 4 5 7 3 6 8 1 Vzorci štv. 49: a) 1 3568 247 b) 1 247 3568 c) 3 5 6 8 1 2 4 7 č) 2 4 7 1 3568 d) 3 5 6 8 247 1 e) 247 3568 1 — 77 — Vzorci št\ r. 50: (prva sestava vzorcev štv. 49) a) 1 3 5 6 8 2 4 7 1 2 4 7 3 5 6 8 b) 3 5 6 8 1 2 4 7 2 4 7 1 3 5 6 8 c) 3 5 6 8 2 4 7 1 2 4 7 3 5 6 8 1 Vzorci štv . 51: (druga sestava vzorcev štv. 49) 1 3 5 6 8 2 4 7 a) 1 3 5 6 8 2 4 7 1 2 4 7 3 5 6 8 1 2 4 7 3 5 6 8 3 5 6 8 1 2 4 7 b) 3 5 6 8 1 2 4 7 2 4 7 1 3 5 6 8 2 4 7 1 3 5 6 8 3 5 6 8 2 4 7 1 c) 3 5 6 8 2 4 7 1 2 4 7 3 5 6 8 1 2 4 7 3 5 6 8 1 Vzorci štv . 52: a) 1 3 5 8 2 4 6 7 b) 1 2 4 6 7 3 5 8 c) 3 5 8 1 2 4 6 7 č) 2 4 6 7 1 3 5 8 d) 3 5 8 2 4 6 7 1 e) 2 4 6 7 3 5 8 1 Vzorci štv . 53: (prva sestava vzorcev štv. 52) o ^ 1 3 5 8 2 4 6 7 a) 1 2 4 6 7 3 5 8 b) 3 5 8 1 2 4 6 7 2 4 6 7 1 3 5 8 c) 3 5 8 2 4 6 7 1 2 4 6 7 3 5 8 1 — 78 — Vzorci štv. 54: (druga sestava vzorcev štv. 52) 1 3 5 8 2 4 6 7 a) 1 3 5 8 2 4 6 7 1 2 4 6 7 3 5 8 1 2 4 6 7 3 5 8 3 5 8 1 2 4 6 7 b) 3 5 8 1 2 4 6 7 2 4 6 7 1 3 5 8 2 4 6 7 1 3 5 8 3 5 8 2 4 6 7 1 c) 3 5 8 2 4 6 7 1 2 4 6 7 3 5 8 1 2 4 6 7 3 5 8 1 Vzorci štv . 55: a) 1 ; 3 5 7 8 2 4 6 b) 1 2 4 6 3 5 7 8 c) 3 5 7 8 1 2 4 6 č) 2 4 6 1 3 5 7 8 d) 3 5 7 8 2 4 6 1 e) 2 4 6 3 5 7 8 1 Vzorci štv . 56: (prva sestava vzorcev štv. 55) a) 1 3 5 7 8 2 4 6 1 2 4 6 3 5 7 8 b) 3 5 7 8 1 2 4 6 2 4 6 1 3 5 7 8 c) 3 5 7 8 2 4 6 1 2 4 6 3 5 7 8 1 Vzorci štv . 57: (druga sestava vzorcev štv. 55) 1 3 5 7 8 2 4 6 a) 1 3 5 7 8 2 4 6 1 2 4 6 3 5 7 8 1 2 4 6 3 5 7 8 — 79 — 3 5 7 8 ,>3578 b> 2 4 6 2 4 6 1 1 1 1 2 4 6 2 4 6 3 5 7 8 3 5 7 8 3 5 7 8 2 4 6 1 >3 5 7 8 c> 2 4 6 2 4 6 1 3 5 7 8 1 2 4 6 3 5 7 8 1 Vzorci štv. 58: a) 15 7 3 2 4 6 8 b) 15 7 2 4 6 8 3 c) 3 1 5 7 2 4 6 8 č) 2 4 6 8 1 5 7 3 d) 3 2 4 6 8 1 5 7 e) 2 4 6 8 3 1 5 7 Vzorci štv. 59: (prva sestava vzorcev štv. 58) > 15 7 a) 15 7 3 2 4 6 8 2 4 6 8 3 b) 2 43 6 8 1 5 7 2 4 6 8 1 5 7 3 i 3 c) 2 4 6 8 2 4 6 8 1 5 7 3 1 5 7 Vzorci štv. 60: (druga sestava vzorcev ' štv. 58) 1 5 7 3 2 4 6 8 > 15 7 a) 15 7 3 2 4 6 8 2 4 6 8 3 1 5 7 2 4 6 8 3 3 1 5 7 2 4 6 8 M 3 157 2468 ' 2 4 6 8 157 3 — 80 — 3 2 4 6 8 1 5 7 c) 3 2 4 6 8 1 5 7 2 4 6 8 3 1 5 7 2 4 6 8 3 1 5 7 Vzorci štv . 61: a) 1 3 7 5 2 4 6 8 b) 1 3 7 2 4 6 8 5 c) 5 1 3 7 2 4 6 8 č) 2 4 6 8 1 3 7 5 d) 5 2 4 6 8 1 3 7 e) 2 4 6 8 5 1 3 7 Vzorci štv . 62: (prva sestava vzorcev štv. 61) a) 1 3 7 5 2 4 6 8 1 3 7 2 4 6 8 5 b) 5 1 3 7 2 4 6 8 2 4 6 8 1 3 7 5 c) 5 2 4 6 8 1 3 7 2 4 6 8 5 1 3 7 Vzorci štv . 63 >: (druga sestava vzorcev štv. 61) 1 3 7 5 2 4 6 8 a) 1 3 7 5 2 4 6 8 1 3 7 2 4 6 8 5 1 3 7 2 4 6 8 5 5 1 3 7 2 4 6 8 b) 5 1 3 7 2 4 6 8 2 4 6 8 1 3 7 5 2 4 6 8 1 3 7 5 5 2 4 6 8 1 3 7 c) 5 2 4 6 8 1 3 7 2 4 6 8 5 1 3 7 2 4 6 8 5 1 3 7 Vzorci štv. 64: a) 1 3 5 7 2 4 6 8 b) 1 3 5 2 4 6 8 7 c) 7 1 3 5 2 4 6 8 č) 2 4 6 8 1 3 5 7 d) 7 2 4 6 8 1 3 5 e) 2 4 6 8 7 1 3 5 Vzorci štv . 65: (prva sestava vzorcev štv. 64) a) 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 5 2 4 6 8 7 b) 7 1 3 5 2 4 6 8 2 4 6 8 1 3 5 n i c) 7 2 4 6 8 1 3 5 2 4 6 8 7 1 3 5 Vzorci štv . 66: (druga sestava vzorcev r štv. 64) 1 3 5 7 2 4 6 8 a) 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 5 2 4 6 8 7 1 3 5 2 4 6 8 7 7 1 3 5 2 4 6 8 b) 7 1 3 5 2 4 6 8 2 4 6 8 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 5 •n t 7 2 4 6 8 1 3 5 2 4 7 2 4 6 8 1 3 5 6 8 7 1 3 5 2 4 6 8 7 1 3 5 štv. 67: a) 1 3 5 7 2 4 6 8 b) 1 3 2 4 6 8 5 7 c) 5 7 1 3 2 4 6 8 č; 2 4 6 8 1 3 5 7 d) 5 7 2 4 6 8 1 3 e) 2 4 6 8 5 7 1 3 6 — 82 — Vzorci štv. 68: (prva sestava vzorcev štv. 67) a) 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 2 4 6 8 5 7 b) 5 7 1 3 2 4 6 8 2 4 6 8 1 3 5 7 c) 5 7 2 4 6 8 1 3 2 4 6 8 5 7 1 3 Vzorci štv. 69: (druga sestava vzorcev štv. 67) 1 3 5 7 2 4 6 8 a) 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 2 4 6 8 5 7 1 3 2 4 6 8 5 7 5 7 1 3 2 4 6 8 b) 5 7 1 3 2 4 6 8 2 4 6 8 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 5 7 5 7 2 4 6 8 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 c) 2 4 6 8 5 7 1 3 2 4 6 8 5 7 1 3 Vzorci štv. 70: a) 1 4 7 2 5 3 6 8 b) 1 4 7 3 6 8 2 5 c) 2 5 1 4 7 3 6 8 č) 3 6 8 1 4 7 2 5 d) 3 6 8 2 5 1 4 7 e) 2 5 3 6 8 1 4 7 Vzorci štv. 71: (prva sestava vzorcev štv. 70) a) 1 4 7 2 5 3 6 8 1 4 7 3 6 8 2 5 b) 2 5 1 4 7 3 6 8 3 6 8 1 4 7 2 5 c) 3 6 8 2 5 1 4 7 2 5 3 6 8 1 4 7 — 83 — Vzorci štv. 72: (druga sestava vzorcev štv. 70) 1 4 7 2 5 3 6 a) 1 4 7 2 5 3 6 1 4 7 3 6 8 2 5 1 4 7 3 6 8 2 5 2 5 1 4 7 3 6 b) 2 5 1 4 7 3 6 3 6 8 1 4 7 2 5 3 6 8 1 4 7 2 5 3 6 8 2 5 1 4 c) 3 6 8 2 5 1 4 2 5 3 6 8 1 4 2 5 3 6 8 1 4 Vzorci štv. 73: a) 1 3 8 2 5 7 4 6 b) 1 3 8 4 6 2 5 c) 2 5 7 1 3 8 4 6 č) 4 6 1 3 8 2 5 d) 2 5 7 4 6 1 3 e) 4 6 2 5 7 1 3 Vzorci štv. 74: (prva sestava vzorcev štv. 73) a) 1 3 8 2 5 7 4 6 1 3 8 4 6 2 5 b) 2 5 7 1 3 8 4 6 4 6 1 3 8 2 5 c) 2 5 7 4 6 1 3 4 6 2 5 7 1 3 Vzorci štv. 75: (druga sestava vzorcev štv. 73) 1 3 8 2 5 7 4 6 ,1 3 8 2 5 7 4 6 a) 1 3 8 4 6 2 5 1 3 8 4 6 2 5 8 8 8 8 7 7 7 7 7 7 8 8 7 7 8 8 7 7 — 84 — 2 5 7 1 3 8 4 6 b) 2 5 7 1 3 8 4 6 4 6 1 3 8 2 5 7 4 6 1 3 8 2 5 7 2 5 7 4 .6 1 3 8 c) 2 5 7 4 6 1 3 8 4 6 2 5 7 1 3 8 4 6 2 5 7 1 3 8 Vzorci štv. 76: a) 1 6 8 2 4 7 3 5 b) 1 6 8 3 5 2 4 7 c) 2 4 7 1 6 8 3 5 č) 3 5 1 6 8 2 4 7 d) 2 4 7 3 5 1 6 8 e) 3 5 2 4 7 1 6 8 Vzorci štv. 77: (prva sestava vzorcev štv. 76) \ 1 6 8 2 4 7 3 5 a) 1 6 8 3 5 2 4 7 b) 2 4 7 1 6 8 3 5 3 5 1 6 8 2 4 7 c) 2 4 7 3 5 1 6 8 3 5 2 4 7 1 6 8 Vzorci štv. 78: (druga sestava vzorcev štv. 76) 1 6 8 2 4 7 3 5 a) 1 6 8 2 4 7 3 5 1 6 8 3 5 2 4 7 1 6 8 3 5 2 4 7 2 4 7 1 6 8 3 5 b) 2 4 7 1 6 8 3 5 3 5 1 6 8 2 4 7 3 5 1 6 8 2 4 7 2 4 7 3 5 1 6 8 c) 2 4 7 3 5 1 6 8 3 5 2 4 7 1 6 8 3 5 2 4 7 1 6 8 — 85 — Vzorci štv . 79 1 a) 1 6 3 5 7 2 4 8 b) 1 6 2 4 8 3 5 7 c) 3 5 7 1 6 2 4 8 č) 2 4 8 1 6 3 5 7 d) 3 5 7 2 4 8 1 6 e) 2 4 8 3 5 7 1 6 Vzorci štv. . 80 : i (prva ! sestava vzorcev štv. 79) a) 1 6 ' 3 5 7 2 4 8 1 6 2 4 8 3 5 7 b) 3 5 7 1 6 2 4 8 2 4 8 1 6 3 5 7 c) 3 5 7 2 4 8 1 6 2 4 8 3 5 7 1 6 Vzorci štv. 81 : i (druga sestava i vzorcev štv. 79) 1 6 3 5 7 2 4 8 o \ 1 6 3 5 7 2 4 8 a) 1 6 2 4 8 3 5 7 1 6 2 4 8 3 5 7 3 5 7 1 6 2 4 8 b) 3 5 7 1 6 2 4 8 2 4 8 1 6 3 5 7 2 4 8 1 6 3 5 7 3 5 7 2 . 4 8 1 6 _ \ 3 5 7 2 4 8 1 6 C) 2 4 8 3 5 7 1 6 2 4 8 3 5 7 1 6 Vzorci štv. 82: a) 1 4 8 2 5 7 3 6 b) 1 4 8 3 6 2 5 7 c) 2 5 7 1 4 8 3 6 č) 3 6 1 4 8 2 5 7 d) 2 . 5 7 3 6 1 ■ 4 8 e) 3 i 5 2 5 7 1 4 8 — 86 — Vzorci štv. , 83: (prva sestava vzorcev štv. 82) a) 1 4 8 2 5 7 3 6 1 4 8 3 6 2 5 7 b) 2 5 7 1 4 8 3 6 3 6 1 4 8 2 5 7 c) 2 5 7 3 6 1 4 8 3 6 2 5 7 1 4 8 Vzorci štv. , 84: (druga sestava vzorcev štv. 82) 1 4 8 2 5 7 3 6 a) 1 4 8 2 5 7 3 6 1 4 8 3 6 2 5 7 1 4 8 3 6 2 5 7 2 5 7 1 4 8 3 6 b) 2 5 7 1 4 8 3 6 3 6 1 4 8 2 5 7 3 6 1 4 8 2 5 7 2 5 7 3 6 1 4 8 c) 2 5 7 3 6 1 4 8 3 6 2 5 7 1 4 8 3 6 2 5 7 1 4 8 Vzorci štv. 85: a) 1 3 2 5 7 4 6 8 b) 1 3 4 6 8 2 5 7 c) 2 5 7 1 3 4 6 8 č) 4 6 8 1 3 2 5 7 d) 2 5 7 4 6 8 1 3 e) 4 6 8 2 5 7 1 3 Vzorci štv. 86: (prva sestava vzorcev št. 85) a) 1 3 2 5 7 4 6 8 1 3 4 6 8 2 5 7 b) 2 5 7 1 3 4 6 8 4 6 8 1 3 2 5 7 c) 2 5 7 4 6 8 1 3 4 6 8 2 5 7 1 3 — 87 — Vzorci štv. 87: (druga sestava vzorcev štv. 85) 1 3 2 5 7 4 6 8 a) 1 3 2 5 7 4 6 8 1 3 4 6 8 2 5 7 1 3 4 6 8 2 5 7 2 5 7 1 3 4 6 8 b) 2 3 7 1 3 4 6 8 4 6 8 1 3 2 5 7 4 6 8 1 3 2 5 7 2 5 7 4 6 8 1 3 c) 2 5 7 4 6 8 1 3 4 6 8 2 5 7 1 3 4 6 8 2 5 7 1 3 Vzorci štv. 88: a) 1 4 7 3 5 2 6 8 b) 1 4 7 2 6 8 3 5 c) 3 5 1 4 7 2 6 8 č) 2 6 8 1 4 7 3 5 d) 3 5 2 6 8 1 4 7 e) 2 6 8 3 5 1 4 7 Vzorci štv. 89: (prva sestava vzorcev štv. 88) a) 1 4 7 3 5 2 6 8 1 4 7 2 6 8 3 5 b) 3 5 1 4 7 2 6 8 2 6 8 1 4 7 3 5 c) 3 5 2 6 8 1 4 7 2 6 8 3 5 1 4 7 Vzorci štv. 90: (druga sestava vzorcev štv. 88) 1 4 7 3 5 2 6 8 a) 1 4 7 3 5 2 6 8 1 4 7 2 6 8 3 5 1 4 7 2 6 8 3 5 3 5 1 4 7 2 6 8 , v 3 5 147 268 '268 147 35 2 6 8 1 4 7 3 5 3 5 2 6 8 1 4 7 c) 3 5 2 6 8 1 4 7 2 6 8 3 5 1 4 7 2 6 8 3 5 1 4 7 Vzorci štv. 91: a) 1 5 8 2 4 7 3 6 b) 1 5 8 3 6 2 4 7 c) 2 4 7 1 5 8 3 6 č) 3 6 1 5 8 2 4 7 d) 2 4 7 3 6 1 5 8 e) 3 6 2 4 7 1 5 8 Vzorci štv. 92: (prva sestava vzorcev štv. 91) a) 1 5 8 2 4 7 3 6 1 5 8 3 6 2 4 7 b) 2 4 7 1 5 8 3 6 3 6 1 5 8 2 4 7 c) 2 4 7 3 6 1 5 8 3 6 2 4 7 1 5 8 Vzorci štv. 93: (druga sestava vzorcev štv. 91) 1 5 8 2 4 7 3 6 a) 1 5 8 2 4 7 3 6 1 5 8 3 6 2 4 7 1 5 8 3 6 2.4 7 2 4 7 1 5- 8 *3 6 b) 2 4 7 1 5 8 3 6 3 6 1 5 8 2 4 7 3 6 1 5 8 2 4 7 2 4 7 3 6 . 1 5 8 c) 2 4 7 3 6 1 5 8 3 6 2 4 7 1 5 8 3 6 2 4 7 1 5 8 — 89 — Vzorci štv. 94: a) 1 6 2 4 7 3 5 8 b) 1 6 358 247 c) 2 4 7 1 6 3 5 8 č) 3 5 8 1 6 2 4 7 d) 2 4 7 358 16 e) 358 247 16 Vzorci štv. 95: (prva sestava vzorcev štv. 94) a) 1 6 2 4 7 3 5 8 1 6 3 5 8 2 4 7 b) 2 4 7 1 6 3 5 8 3 5 8 1 6 2 4 7 c) 2 4 7 3 5 8 1 6 3 5 8 2 4 7 1 6 Vzorci štv. 96: i (druga sestava vzorcev štv. 94) 1 6 2 4 7 3 5 8 a) 1 6 2 4 7 3 5 8 1 6 3 5 8 2 4 7 1 6 3 5 8 2 4 7 2 4 7 1 6 3 5 8 b) 2 4 7 1 6 3 5 8 3 5 8 1 6 2 4 *7 3 5 8 1 6 2 4 7 2 4 7 3 5 8 1 6 c) 2 4 7 3 5 8 1 6 3 5 8 2 4 7 1 6 3 5 8 2 4 7 1 6 Vzorci štv. 97: a) 1 3 6 2 4 7 5 8 b) 1 3 6 5 8 2 4 7 c) 2 4 7 1 3 6 5 8 č) 5 8 1 3 6 2 4 7 d) 2 4 7 5 8 1 3 6 e) 5 8 2 4 7 1 3 6 — 90 — Vzorci štv. 98: (prva sestava vzorcev štv. 97) a) 1 3 6 13 6 2 4 7 5 8 5 8 2 4 7 b) 2 4 7 5 8 1 3 6 1 3 6 5 8 2 4 7 .2 4 7 5 8 c> 5 8 2 4 7 Vzorci štv. 99: (druga sestava vzorcev 1 3 6 2 4 7 > 1 3 6 2 4 7 a> 1 3 6 5 8 1 3 6 5 8 .13 6 1 3 6 štv. 97) 5 8 5 8 2 4 7 2 4 7 2 4 7 1 3 6 5 8 b) 2 4 7 1 3 6 5 8 5 8 1 3 6 2 4 7 5 8 1 3 6 /247 2 4 7 5 8 1 3 6 c) 2 4 7 5 8 1 3 6 5 8 2 4 7 1 3 6 5 8 2 4 7 1 3 6 Vzorci štv. 100: a) 1 2 4 3 5 8 6 7 b) 1 2 4 6 7 3 5 8 c) 3 5 8 1 2 4 6 7 č) 6 7 1 2 4 3 5 8 d) 3 5 8 6 7 1 2 4 e) 6 7 3 5 8 1 2 4 Vzorci štv. 101: (prva sestava vzorcev štv. 100) a) 1 2 4 3 5 8 6 7 1 2 4 6 7 3 5 8 b) 3 5 8 1 2 4 6 7 u/ 6 7 1 2 4 3 5 8 c) 3 5 8 6 7 1 2 4 6 7 3 5 8 1 2 4 91 — Vzorci štv . 102: (druga sestava vzorcev štv. 100) 1 2 4 3 5 8 6 7 a) 1 2 4 3 5 8 6 7 1 2 4 6 7 3 5 8 1 2 4 6 7 3 5 8 3 5 8 1 2 4 6 7 b) 3 5 8 1 2 4 6 7 6 7 1 2 4 3 5 8 6 7 1 2 4 3 5 8 3 5 8 6 7 1 2 4 c) 3 5 8 6 7 1 2 4 6 7 3 5 8 1 2 4 6 7 3 5 8 1 2 4 Vzorci štv. 103: a) 1 4 5 3 6 8 2 7 b) 1 4 5 2 7 3 6 8 c) 3 6 8 1 4 5 2 7 ' č) 2 7 1 4 5 3 6 8 d) 3 6 8 2 7 1 4 5 e) 2 7 3 6 8 1 4 5 Vzorci štv. 104: (prva sestava vzorcev štv. 103) a) 1 4 5 3 6 8 2 7 1 4 5 2 7 3 6 8 b) 3 6 8 1 4 5 2 7 2 7 1 4 5 3 6 8 > 3 6 8 2 7 1 4 5 c> 2 1 368 145 Vzorci štv. 105: (druga sestava vzorcev štv. 103) 1 4 5 3 6 8 2 7 . 1 4 5 3 6 8 2 7 a> 1 4 5 2 7 3 6 8 1 4 5 2 7 3 6 8 — 92 — 3 6 8 1 4 5 2 7 b) 3 6 8 1 4 5 2 7 2 7 1 4 5 3 6 8 2 7 1 4 5 3 6 '8 3 6 8 2 7 1 4 5 c) 3 6 8 2 7 1 4 5 2 7 3 6 8 1 4 5 2 7 3 6 8 1 4 5 Vzorci štv. 106: a) 1 3 5 4 7 2 6 8 b) 1 3 5 2 6 8 4 7 c) 4 7 1 3 5 2 6 8 č) 2 6 8 1 3 5 4 7 d) 4 7 2 6 8 1 3 5 e) 2 6 8 4 7 1 3 5 Vzorci štv. 107: (prva sestava vzorcev štv. 106) a) 1 3 5 4 7 2 6 8 1 3 5 2 6 8 4 7 b) 4 7 1 3 5 2 6 8 2 6 8 1 3 5 4 7 c) 4 7 2 6 8 1 3 5 2 6 8 4 7 1 3 5 Vzorci štv. . 108: (druga sestava vzorcev štv. 106) 1 3 5 4 7 2 6 8 a) 1 3 5 4 7 2 6 8 1 3 5 2 6 8 4 7 1 3 5 2 6 8 4 7 4 7 1 3 5 2 6 8 b) 4 7 1 3 5 2 6 8 2 6 8 1 3 5 4 7 2 6 8 1 3 5 4 7 4 7 2 6 8 1 3 5 c) 4 7 2 6 8 1 3 5 2 6 8 4 7 1 3 5 2 6 8 4 7 1 3 5 — 93 — Vzorci štv. 109: a) 1 7 4 6 8 2 3 5 b) 1 7 2 3 5 4 6 8 c) 4 6 8 1 7 2 3 5 č) 2 3 5 1 7 4 6 8 d) 4 6 8 2 3 5 1 7 e) 2 3 5 4 6 8 1 7 Vzorci štv. 110: (prva sestava vzorcev štv. 109) , 1 7 4 6 8 2 3 5 a> 1 7 2 3 5 4 6 8 ,,468 17 235 b) 2 3 5 17 468 , 4 6 8 2 3 5 1 7 c' 2 3 5 4 6 8 1 7 Vzorci štv. 111: (druga sestava vzorcev štv. 109) 1 7 4 6 8 2 3 5 a) 1 7 4 6 8 2 3 5 1 7 . 2 3 5 4 6 8 1 7 2 3 5 4 ’ 6 8 4 6 8 1 7 2 3 5 b) 4 6 8 1 7 2 3 5 2 3 5 1 7 4 6 8 2 3 5 . 1 7 4 6 8 4 6 8 2 3 5 1 7 \ 4 6 8 2 3 5 1 7 c) 2 3 5 4 6 8 1 7 2 3 5 4 6 8 1 7 — 94 — B Štiriglasno zvonilo. srednje- srednje-Veliki zvon — vel. zvon — mal. zvon — mali zvon I. Štiridelni takt. Vzorci štv. 12: a) 2 3 4 b) 4 2 3 c) 3 4 2 č) 3 2 4 d) 2 4 3 e) 4 3 2 Vzorci štv. 13: (prva sestava vzorcev štv. 112) 2 3 4 a) 4 2 3 3 4 2 b) 3 2 4 2 4 3 c) 4 3 2 Vzorci štv. 14: (druga sestava vzorcev štv. 112) 2 3 4 a) 3 4 2 b) 4 3 2 2 3 4 3 4 2 c) 2 4 3 Vzorci štv. 15: (tretja sestava vzorcev štv. 112) 3 2 4 a) 4 3 2 — 95 — ,, 1 2 3 4 M 1 4 3 2 . 1 4 2 3 c> 1 2 4 3 Vzorci štv. 116: (sestava vzorcev štv. 113) 1 2 3 4 2 3 4 a) i 4 2 3 1 4 2 3 1 3 4 2 3 4 2 b) j 3 2 4 1 3 2 4 1 2 4 3 2 4 3 c) i 4 3 2 1 4 3 2. Vzorci štv. 117: (sestava vzorcev štv. 114) 1 2 3 4 2 3 4 a) j 3 4 2 1 3 4 2 1 4 2 3 b) 1 4 3 2 2 3 4 1 3 2 4 1 3 4 2 c) \ 3 2 4 4 2 3 1 2 4 3 — 96 — Vzorci štv. 118: (sestava vzorcev štv. 115) a) 1 1 1 1 3 3 4 4 2 2 3 3 4 4 2 2 1 2 3 4 b) 1 2 3 4 1 4 3 2 1 4 3 2 1 4 2 3 c) 1 4 2 3 1 2 4 3 Vzorci štv 1 119: 2 4 3 a) 2 3 4 b) 4 2 3 c) 3 4 2 č) 3 2 4 d) 2 4 3 e) 4 3 2 Vzorci štv. 120: (prva s estava vzorcev štv. 119) a) 2 3 4 4 2 3 b) 3 4 2 3 2 4 c) 2 4 3 4 3 2 Vzorci štv. 121: (druga sestava vzorcev štv. 119) a) 2 3 4 3 4 2 b) 4 2 3 3 2 4 c) 3 2 4 4 2 3 — 97 — Vzorci štv. 122: (tretja sestava vzorcev štv. 119) a) 3 1 4 1 2 3 4 2 2 1 3 4 b) 4 1 3 2 c) 4 1 2 1 2 4 3 3 Vzorci štv. 123: (sestava vzorcev štv. 120) 2 1 3 4 a) 2 1 4 1 3 2 4 3 4 1 2 3 3 1 4 2 b) 3 1 3 1 4 2 2 4 3 1 2 4 2 1 4 3 c) 2 1 4 1 4 3 3 2 4 1 3 2 Vzorci štv. 124 (sestava vzorcev štv. 121) 2 1 3 4 a) 2 1 3 1 3 4 4 2 3 1 4 2 4 1 2 3 b) 4 1 3 1 2 2 3 4 3 1 2 4 3 1 4 2 c) 3 1 2 1 4 4 2 3 2 1 4 3 7 — 98 — Vzorci štv. 125: (sestava vzorcev štv. 122) a) 3 3 4 4 2 2 3 3 2 1 3 4 2 1 3 4 b) 4 1 3 2 4 1 3 2 4 1 2 3 4 1 2 3 e) 2 1 4 3 2 1 4 3 Vzorci štv. 126: a) 2 3 1 4 b) 4 2 1 3 c) 3 4 1 2 č) 3 2 1 4 d) 2 4 1 3 e) 4 3 1 2 Vzorci štv. 127: (prva sestava vzorcev štv. 126) 2 3 1 4 a) 4 2 1 3 y V 3 , 4 1 2 b) 3 2 1 4 \ 2 4 1 3 c) 4 3 1 2 Vzorci štv. 128: (druga sestava vzorcev štv. 126) \ 2 3 1 4 a) 3 4 1 2 j \ 4 2 1 3 b) 3 2 1 4 tO to Vzorci štv. 129: (tretja sestava vzo 3 2 4 3 cev štv. 126) 4 2 2 3 4 b) 4 3 2 4 2 3 c) 2 4 3 Vzorci štv 130: (sestava vzorcev štv 127) 2 3 4 2 3 4 a) 4 2 3 4 2 3 3 4 2 3 4 2 b) 3 2 4 3 2 4 2 4 3 2 4 3 c) 4 3 2 4 3 2 Vzorci štv. 131: (sestava vzorcev štv 128) 2 3 4 a) 2 3 3 4 4 2 3 4 2 4 2 3 4 2 3 b) 3 2 4 3 2 4 3 4 2 c) 3 2 4 4 2 3 2 4 3 — 100 — Vzorci štv. 132: a) 3 3 4 4 (sestava vzorcev štv 2 2 3 3 129) 4 4 2 2 4 4 2 2 3 3 3 3 4 O 2 2 Vzorci štv. 133: a) b) c) č) d) e) 2 4 3 3 2 4 2 2 4 4 3 2 4 2 4 3 4 3 2 4 3 2 3 3 3 3 Vzorci štv. 134: (prva sestava vzorcev štv. 133) x 2 3 4 4 2 3 3 3 4 2 2 4 4 3 3 2 Vzorci štv. 135: (druga sestava vzorcev štv. 133 v 2 3 4 a' 3 4 2 4 2 3 3 2 4 c) 3 2 4 4 2 3 — 101 — Vzorci štv. 136: (tretja sestava vzorcev štv. 13 . 3 2 4 a> 4 3 2 b) 2 4 3 3 c) 4 2 2 4 3 3 Vzorci štv. 137: (sestava vzorcev štv. 2 3 4 ,2 3 4 a> 4 2 3 4 2 3 134) b) 3 3 3 3 4 4 2 2 2 2 4 4 2 > 2 c) 4 4 4 4 3 3 3 3 2 2 Vzorci štv. 138: 2 2 3 3 a) (sestava vzorcev štv. 135) 3 4 3 4 4 2 4 2 4 b) * 3 2 2 2 2 3 3 4 4 3 4 3 c> 2 2 4 4 4 4 2 2 3 3 — 102 — Vzorci štv. 139: (sestava vzorcev štv. 136) 3 2 4 3 2 4 a> 4 3 2 ____________4_____________3___________2 2 3 4 M 2 3 4 b> 4 3 2 4 3 2 4 2 3 ,4 2 3 2 4 3 2 4 3 II. Šestdelni takt. Vzorci štv. 140: a) 1 3 5 2 4 6 b) 1 5 3 2 4 6 c) 1 3 2 4 6 5 č) 1 5 2 4 6 3 d) 1 2 4 6 3 5 e) 1 2 4 6 5 3 Vzorci štv. 141: (prva sestava vzorcev štv. 140) a) J 3 5 2 4 6 5 3 2 4 6 b) \ 3 2 4 6 5 5 2 4 6 3 c) J 2 4 6 3 5 2 4 6 5 3 — 103 — Vzorci štv. 142: (drm> 2 4 Vzorci štv. 154: 3 3 5 5 6 (sestava a) 2 4 6 3 5 3 vzorcev štv. 150) 5 2 4 6 5 2 4 6 3 2 4 6 3 2 4 6 b) 3 3 5 5 2 4 6 2 4 6 2 4 6 2 4 6 5 5 3 3 2 4 6 2 4 6 2 4 6 2 4 6 Vzorci štv. 155: (sestava 3 3 5 5 c) a) 3 5 3 5 5 3 5 3 vzorcev štv. 151) 5 2 4 6 5 2 4 6 2 4 6 3 2 4 6 3 — 107 — 5 3 2 4 6 5 3 2 4 6 b) 2 4 6 3 5 2 4 6 3 5 3 2 4 6 5 \ 3 2 4 6 5 c) 2 4 6 5 3 2 4 6 5 3 Vzorci štv. 156: (sestava vzorcev štv. 152) 3 5 2 4 6 \ 3 5 2 4 6 a) 2 4 6 5 o j 2 4 6 5 3 5 3 2 4 6 5 3 2 4 6 b) 2 4 6 3 5 2 4 6 3 5 3 2 4 6 5 \ 3 2 4 6 5 c) 5 3 2 4 6 5 3 2 4 6 Vzorci štv. 157: (sestava vzorcev štv. 153) 3 5 2 4 6 a) 3 5 2 4 6 3 2 4 6 5 3 2 4 6 5 5 3 2 4 6 b) 5 3 2 4 6 5 2 4 6 3 5 2 4 6 3 3 2 4 6 5 c) 3 2 4 6 5 2 4 6 3 5 2 4 6 ) 3 5 — 108 — 5 1 2 4 6 3 5 1 2 4 6 3 c' 2 4 6 1 5 3 2 4 6 1 5 3 Vzorci štv. 158: a) 3 5 1 2 4 6 b) 5 3 1 2 4 6 c) 3 2 4 6 1 5 č) 5 2 4 6 1 3 d) 2 4 6 3 1 5 e) 2 4 6 5 1 3 Vzorci štv. 159: (prva sestava vzorcev štv. 158) , 3 5 1 2 4 6 a> 5 3 1 2 4 6 ,, 3 2 4 6 1 5 5 2 4 6 1,_____________3 ______ ' 2 4 6 3 r 5~ 2 4 6 5 1 3 Vzorci štv. 160: (druga sestava vzorcev štv. 158) .3 5 1 2 4 6 a) 5 2 4 6 1 3 ,v 5 3 1 2 4 6 2 4 6 3 1 5 , 3 2 4 6 1 5 c> 2 4 6 5 1 3 Vzorci štv. 161: (tretja sestava vzorcev štv. 158) 3 5 1 2 4 6 a) 2 4 6 5 1 3 ,v 5 3 1 2 4 6 b> 2 4 6 3 1 5 c) 3 2 4 6 1 5 5 3 1 2 4 6 — 109 — Vzorci štv. 162: 3 3 (četrta sestava vzorcev štv. 158) a) 5 2 4 6 2 4 6 5 b) 5 5 3 2 4 6 2 4 6 3 c) 3 2 4 2 4 6 3 5 5 5 c> 2 4 Vzorci štv. 163: 3 3 5 5 a) 2 4 6 6 5 (sestava vzorcev š 5' 5 3 3 r. 159) 2 2 2 2 3 3 4 4 4 4 6 6 6 6 b) 3 3 5 5 2 4 6 2 4 6 2 4 6 2 4 6 5 5 3 3 2 4 2 4 2 4 2 4 Vzorci štv. 164: 3 3 5 5 c) a) 6 6 6 6 3 3 5 5 (sestava vzorcev š 5 5 2 4 6 2 4 6 160) 2 2 5 5 3 3 4 4 3 3 6 6 b) 5 5 2 4 2 4 6 6 3 3 3 3 2 4 6 2 4 6 5 5 3 i 3 c> 2 4 2 4 6 6 2 4 6 2 4 6 5 5 5 5 3 3 — 110 — Vzorci štv. 165: (sestava vzorce\ štv. 161) 3 5 1 2 4 6 3 5 1 2 4 6 a) 2 4 6 5 1 3 2 4 6 5 1 3 5 3 1 2 4 6 b) 5 3 1 2 4 6 2 4 6 3 1 5 2 4 6 3 1 5 3 2 4 6 1 5 3 2 4 6 1 5 c) 5 3 1 2 4 6 5 3 1 2 4 6 Vzorci štv. 166: (sestava vzorcev štv. 162) 3 5 1 2 4 6 a) 3 5 1 2 4 6 3 2 4 6 1 5 3 2 4 6 1 5 5 3 1 2 4 6 b) 5 3 1 2 4 6 5 2 4 6 1 3 5 2 4 6 1 3 3 2 4 6 1 5 c) 3 2 4 6 1 5 2 4 6 3 1 5 2 4 6 3 1 5 5 2 4 6 1 3 č) 5 2 4 6 1 3 2 4 6 5 1 3 2 4 6 5 1 3 Vzorci štv. 167: a) 3 5 2 4 6 1 b) 3 2 4 6 5 1 c) 2 4 6 3 5 1 — 111 — č) 5 d) 5 e) 2 4 6 3 2 4 6 2 4 6 3 5 3 Vzorci štv. 168: (prva sestava vzorcev štv. 1 ) i 3 a) 3 5 2 4 6 2 4 6 5 h) 2 4 6 b> 5 3 5 3 2 4 6 i 5 c> 2 4 6 2 4 6 3 5 3 Vzorci štv. 169: (druga sestava vzorcev • 3 5 2 4 6 a) 5 3 2 4 6 štv. 67) b> 5 2 4 6 5 2 4 6 3 >246 2 4 6 3 5 5 3 Vzorci štv. 170: (tretja sestava vzorcev štv. 67) l 3 a> 2 4 6 5 2 4 6 5 3 . \ 2 4 6 b> 5 3 5 2 4 6 3 » 3 c) 5 2 4 6 5 3 2 4 6 Vzorci štv. 171: (četrta sestava vzorcev , 3 5 2 4 6 a) 2 4 6 3 5 štv. 67) u 5 2 4 6 5 3 2 4 6 C) 2 j 6 3 5 2 4 6 3 .v 5 c) 2 4 6 3 2 4 6 5 3 — 112 — Vzorci štv. 172: (sestava vzorcev štv. 168) 3 5 2 4 6 a) 3 5 2 4 6 3 2 4 6 5 3 2 4 6 5 2 4 6 3 5 , v 2 4 6 3 5 5 3 2 4 6 5 3 2 4 6 5 2 4 6 3 5 2 4 6 3 c) 2 4 6 5 3 2 4 6 5 3 Vzorci štv. 173: (sestava vzorcev štv. 169) 3 5 2 4 6 a) 3 5 2 4 6 5 3 2 4 6 5 3 2 4 6 b) 3 2 4 6 5 3 2 4 6 5 5 2 4 6 3 5 2 4 6 3 c) 2 4 6 3 5 2 4 6 3 5 2 4 6 5 3 2 4 6 5 3 Vzorci štv. 174: (sestava vzorcev štv. 170) 3 5 2 4 6 * 3 5 2 4 6 a' 2 4 6 5 3 2 4 6 5 3 b) 2 4 6 3 5 2 4 6 3 5 5 2 4 6 3 5 2 4 6 3 — 113 — 3 2 4 6 5 1 3 2 4 6 5 1 c) 5 3 2 4 6 1 5 3 2 4 6 1 Vzorci štv. 175: (sestava vzorcev štv. 171) 3 5 2 4 6 1 \ 3 5 2 4 6 1 a) 2 4 6 3 5 1 2 4 6 3 5 1 3 2 4 6 5 1 1 \ 3 2 4 6 5 1 b) 5 3 2 4 6 1 5 3 2 4 6 1 2 4 6 3 5 1 \ 2 4 6 3 5 1 c) 5 2 4 6 3 1 5 2 4 6 o j 1 5 3 2 4 6 1 v \ 5 3 2 4 6 1 c) 2 4 6 5 3 1 2 4 6 5 3 1 Vzorci štv. 176: a) 1 3 5 2 4 6 b) 1 6 3 5 2 4 c) 1 2 4 6 3 5 č) 1 3 5 6 2 4 d) 1 6 2 4 3 5 e) 1 2 4 3 5 6 Vzorci štv. 177: (prva sestava vzorcev štv. 176) 1 3 5 2 4 6 1 6 3 5 2 4 1 2 4 6 3 5 1 3 5 6 2 4 1 6 2 4 3 5 1 2 4 3 5 6 a) b) c) 8 — 114 — Vzorci štv. a) 178: (druga sestava vzorcev štv. 176) •3 5 2 4 6 3 5 6 2 4 b) 6 6 3 5 2 4 2 4 3 5 c) Vzorci štv. a) 2 4 2 4 6 3 5 3 5 6 79: (tretja sestava vzorcev štv. 176) 3 5 2 4 6 2 4 3 5 6 b) 6 6 3 5 2 4 2 4 3 5 c) Vzorci štv. a) 2 4 3 5 6 2 4 3 5 6 0: (četrta sestava vzorcev štv. 176) 3 5 2 4 6 2 4 6 3 5 b) 6 3 5 3 5 6 2 4 2 4 c) 2 4 6 6 2 4 3 5 3 5 č) Vzorci štv. a) b) 3 5 2 4 6 3 5- 181: (sestava vzorcev štv. 177) 3 5 2 4 3 5 2 4 6 3 5 6 3 5 2 4 2 4 3 5 3 5 6 6 6 6 2 4 6 6 6 2 4 2 4 3 5 3 5 2 4 2 4 — 115 — 1 6 2 4 3 5 1 6 2 4 3 5 c) 1 2 4 3 5 6 1 2 4 3 5 6 Vzorci štv. 182: (sestava vzorcev štv. 178) 1 3 5 2 4 6 1 3 5 2 4 6 a) 1 3 5 6 2 4 1 3 5 6 2 4 1 6 3 5 2 4 i \ 1 6 3 5 2 4 b) 1 6 2 4 3 5 1 6 2 4 3 5 1 2 4 6 3 5 \ 1 2 4 6 3 5 c) 1 2 4 3 5 6 1 2 4 3 5 6 Vzorci štv. 183: (sestava vzorcev štv. 179) 1 3 5 2 4 6 \ 1 3 5 2 4 6 a) 1 2 4 3 5 6 1 2 4 3 5 6 1 6 3 5 2 4 1 \ 1 6 3 5 2 4 b) 1 6 2 4 3 5 1 6 2 4 3 5 1 2 4 6 3 5 .1 2 4 6 3 5 c> 1 6 3 5 2 4 1 6 3 5 2 4 Vzorci štv. 184: (sestava vzorcev štv. 180) 1 3 5 2 4 6 . 1 3 5 2 4 6 a) 1 2 4 6 3 5 1 2 4 6 3 5 — 116 — 1 6 3 5 2 4 b) 1 6 3 5 2 4 1 3 5 6 2 4 1 3 5 6 2 4 1 2 4 6 3 5 c) 1 2 4 6 3 5 1 6 2 4 3 5 1 6 2 4 3 5 1 3 5 6 2 4 1 3 5 6 2 4 č) 1 2 4 3 5 6 1 2 4 •3 5 6 Vzorci štv. 185: a) 3 5 1 2 4 6 b) 6 1 3 5 2 4 c) 2 4 1 6 3 5 č) 3 5 1 6 2 4 d) 6 1 2 4 3 5 e) 2 4 1 3 5 6 Vzorci štv. 186: (prva sestava vzorcev štv. 185) a) 3 5 1 2 4 6 6 1 3 5 2 4 b) 2 4 1 6 3 5 3 5 1 6 2 4 c) 6 1 2 4 3 5 2 4 1 3 5 6 Vzorci štv. 187: (druga sestava vzorcev štv. 185) „ \ 3 5 1 2 4 6 a) 3 5 1 6 2 4 b) 6 1 3 5 2 4 6 1 2 4 3 5 c) 2 4 1 6 3 5 2 4 1 3 5 6 — 117 — Vzorci štv a) . 188: (tretja 3 5 2 4 sestava vzoicev štv. 185) 2 4 6 3 5 6 « 6 3 5 2 4 2 4 3 5 3 5 6 3 5 6 2 4 Vzorci štv. 189: (četrta estava vzorcev štv. 185) , 3 5 2 4 2 4 6 6 3 5 3 6 5 3 5 2 4 6 2 4 i 2 4 c>> 6 6 3 5 2 4 3 5 M 3 5 ^ 2 4 6 2 4 3 5 6 Vzorci štv. 190: (sestava 3 5 vzorcev štv. 186) 2 4 6 * 3 5 a) 6 2 4 6 3 5 2 4 6 3 5 2 4 2 4 6 3 5 M 2 4 b> 3 5 6 3 5 6 2 4 3 5 6 2 4 6 2 4 3 5 > 6 ^ 2 4 2 4 3 5 3 5 6 2 4 3 5 6 Vzorci štv. 191: (sestava 3' 5 vzorcev štv. 187) 2 4 6 v 3 5 3 5 2 4 6 6 2 4 3 5 6 2 4 — 118 — b) c) 6 6 6 6 2 4 2 4 2 4 2 4 Vzorci štv. 192: (sestava a) 3 5 3 5 2 4 2 4 3 5 3 5 2 4 2 4 6 6 3 5 3 5 vzorcev štv. 188) 2 4 2 4 3 5 3 5 2 4 2 4 3 5 3 5 3 5 3 5 6 6 6 6 6 6 b) 6 6 6 6 3 5 3 5 2 4 2 4 2 4 2 4 3 5 3 5 c) 2 4 2 4 3 5 3 5 Vzorci štv. 193: (sestava 3 5 3 5 2 4 2 4 a) b) c) 6 6 3 5 3 5 2 4 2 4 6 6 6 3 5 6 3 5 6 2 4 6 2 4 vzorcev štv. 189) 2 4 6 2 4 6 6 3 5 6 3 5 3 5 2 4 3 5 2 4 6 2 4 6 2 4 6 3 5 6 3 5 2 4 3 5 2 4 3 5 ✓ — 119 — 3 5 1 6 2 4 v \ 3 5 1 6 2 4 c) 2 4 1 3 5 6 2 4 1 3 5 6 Vzorci štv. 194: a) 3 5 2 4 1 6 b) 6 3 5 1 2 4 c) 2 4 6 1 3 5 č) 3 5 6 1 2 4 d) 6 2 4 1 3 5 e) 2 4 3 5 1 6 Vzorci štv. 195: (prva sestava vzorcev štv. 194) _ \ 3 5 2 4 1 6 a) 6 3 5 1 2 4 L \ 2 4 6 1 3 5 b) 3 5 6 1 2 4 _ \ 6 2 4 1 3 5 c) 2 4 3 5 1 6 Vzorci štv. 196: (druga sestava vzorcev štv. 194) \ 3 5 2 4 1 6 a) 3 5 6 1 2 4 h) 6 3 5 1 2 4 6 2 4 1 3 5 c) 2 4 6 1 3 5 2 4 3 5 1 6 Vzorci štv. 197: (tretja sestava vzorcev štv. 194) _ \ 3 5 2 4 1 6 a) 2 4 3 5 1 6 b) 6 3 5 1 2 4 6 2 4 1 3 5 c) 2 4 6 1 3 5 3 5 ' 6 1 2 4 — 120 — Vzorci štv. 198: (četrta sestava vzorcev štv >3 5 2 4 1 2 4 6 1 194) 6 3 5 M 6 3 5 1 2 4 b> 3 5 6 1 2 4 . 2 4 c> 6 6 1 3 5 2 4 1 3 5 .,3 5 2 4 6 1 2 4 3 5 1 6 Vzorci štv. 199: (sestava vzorcev štv. 195) 3 5 2 4 1 6 3 5 2 4 1 6 a-) 6 3 5 1 2 4 6 3 5 1 2 4 2 4 6 1 3 5 M 2 4 b> 3 5 6 1 3. 5 6 1 2 4 3 5 6 1 2 4 6 2 4 1 3 5 i 6 2 4 2 4 1 3 5 3 5 1 6 2 4 3 5 1 6 Vzorci štv. 200: 3 5 (sestava vzorcev štv. 196) 2 4 1 6 * 3 5 2 4 1 6 a) 3 5 6 1 2 4 3 5 6 ' 1 2 4 6 3 5 1 2 4 » 6 3 5 1 2 4 2 4 1 3 5 6 2 4 1 3 5 — 121 — 2 4 6 1 3 5 c) 2 4 6 1 3 5 2 4 3 5 1 6 2 4 3 5 1 6 Vzorci štv. 201: (sestava vzorcev štv. 197) 3 5 2 4 1 6 „ \ 3 5 2 4 1 6 a) 2 4 3 5 1 6 2 4 3 5 1 6 6 3 5 1 2 4 b) 6 3 5 1 2 4 6 2 4 1 3 5 6 2 4 1 3 5 2 4 6 1 3 5 c) 2 4 6 1 3 5 3 5 6 1 2 4 3 5 6 1 2 4 Vzorci štv. 202: (sestava vzorcev štv. 198) 3 5 2 4 1 6 a) 3 5 2 4 1 6 2 4 6 1 3 5 2 4 6 1 3 5 6 3 5 1 2 4 b) 6 3 5 1 2 4 3 5 6 1 2 4 3 5 6 1 2 4 2 4 6 1 3 5 _ \ 2 4 6 1 3 5 c) 6 2 4 1 3 5 6 2 4 1 3 5 3 5 6 1 2 4 x\ 3 5 6 1 2 4 c) 2 4 3 ’ 5 1 6 2 4 3 5 1 6 — 122 — Vzorci štv. 203: a) 3 5 2 4 6 1 b) 6 3 5 2 4 1 c) 2 4 6 3 5 1 č) 3 5 6 2 4 1 d) 6 2 4 3 5 1 ej 2 4 3 5 6 1 Vzorci štv. 204: (prva sestava vzorcev štv. 203) .3 5 2 4 6 1 a> 6 3 5 2 4 1 2 4 - 6 —- 3 _ 1 b' 3 5 6 2 4 1 ,6 2 4 3 5 1 c' 2 4 3 5 6 1 Vzorci štv. 205: (druga sestava vzorcev štv. 203) ,3 5 2 4 6 1 a> 3 5 6 2 4 1 ,, 6 “ 3 5 2 4 1 b> 6 2 4 3 5 1 , 2 4 6 3 5 1 c> 2 4 3 5 6 1 Vzorci štv. 206: (tretja sestava vzorcev štv. 203) ,3 5 2 4 6 1 a> 2 4 3 5 6 1 ,,6 3' 5 2 4 1 b> 6 2 4 3 5 1 , 2 4 6 3 5 1 3 5 6 2 4 1 Vzorci štv. 207: (četrta sestava vzorcev štv. 203) ,3 5 2 4 6 1 a> 2 4___________6 . 3 5__________1_ ,,6 3 5 2 4 1 b> 3 5 6 2 4 1 — 123 — c) 2 4 6 3 5 1 6 2 4 3 5 1 v \ 3 5 6 2 4 1 c) 2 4 3 5 6 1 Vzorci štv. 208: (sestava vzorcev štv. 204) 3 5 2 4 6 1 _ \ 3 5 2 4 6 1 a) 6 3 5 2 4 1 6 3 5 2 4 1 2 4 6 3 5 1 1 \ 2 4 6 3 5 1 b) 3 5 6 2 4 1 3 5 6 2 4 1 6 2 4 3 5 1 c) 6 2 4 3 5 1 2 4 3 5 6 1 2 4 3 5 6 1 Vzorci štv. 209: (sestava vzorcev štv. 205) 3 5 2 4 6 1 3 5 2 4 6 1 a) 3 5 6 2 4 1 3 5 6 2 4 1 6 3 5 2 4 1 L \ 6 3 5 ' 2 4 1 b) 6 2 4 3 5 1 6 2 4 3 5 1 2 4 6 3 5 1 c) 2 4 6 3 5 1 2 4 3 5 6 1 2 4 3 5 6 1 Vzorci štv. 210: (sestava vzorcev štv. 206) 3 5 2 4 6 1 3 5 2 4 6 1 a) 2 4 3 5 6 1 ' ' • • """ ♦ 124 — 6 3 5 2 4 b) 6 3 5 2 4 6 2 4 3 5 6 2 4 3 5 2 4 6 3 5 c) 2 4 6 3 5 3 5 6 2 4 3 5 6 2 4 Vzorci štv. 211: (sestava vzorcev štv. 207) 3 5 2 4 6 a) 3 5 2 4 6 2 4 6 3 5 2 4 6 3 5 6 3 5 2 4 b) 6 3 5 2 4 3 5 6 2 4 3 5 6 2 4 2 4 6 3 5 \ 2 4 6 3 5 c) 6 2 4 3 5 6 2 4 3 5 3 5 6 2 4 č) 3 5 6 2 4 2 4 3 5 6 2 4 3 5 6 III. Osemdelni takt. Vzorci štv. 212: a) 1 3 2 4 5 7 6 8 b) 1 3 6 8 2 4 5 7 c) 1 3 5 7 6 8 2 4 č) 1 3 5 7 2 4 6 8 d) 1 3 2 4 6 8 5 7 e) 1 3 6 8 5 7 2 4 — 125 — Vzorci štv. 213: (prva sestava vzorcev štv. 212) v 1 3 2 4 5 7 6 8 a) 1 3 6 8 2 4 5 7 b) 1 3 1 3 5 7 5 7 6 8 2 4 2 4 6 8 ^ \ 1 3 2 4 6 8 5 7 c) 1 3 6 8 5 7 2 4 Vzorci štv. 214: (druga sestava vzorcev štv. 212) o \ 1 3 2 4 5 7 6 8 a) 1 3 5 7 6 8 2 4 b) 1 3 6 8 2 4 5 7 1 3 5 7 2 4 6 8 „ \ 1 3 5 7 6 8 2 4 c) 1 3 2 4 6 8 5 7 Vzorci štv. 215: (tretja sestava vzorcev štv. 212) a) 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 6 8 5 7 2 4 b) 1 3 2 4 5 7 6 8 1 3 6 8 5 7 2 4 c) 1 3 6 8 2 4 5 7 1 3 2 4 6 8 5 7 Vzorci štv. 216: (sestava vzorcev štv. 213) 1 3 2 4 5 7 6 8 a) 1 3 2 4 5 7 6 8 1 3 6 8 2 4 5 7 1 3 6 8 2 4 5 7 1 3 5 7 6 8 2 4 1 3 5 7 6 8 2 4 b) 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 2 4 6 8 5 7 1 3 2 4 6 8 5 7 c) 1 3 6 8 5 7 2 4 1 3 6 8 5 7 2 4 126 Vzorci štv. 217: (sestava vzorcev štv. 214) 1 3 2 4 5 7 6 8 a) 1 3 2 4 5 7 6 8 1 3 5 7 6 8 2 4 1 3 5 7 6 8 2 4 1 3 6 8 2 4 5 7 b) 1 3 6 8 2 4 5 7 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 5 7 6 8 2 4 c) 1 3 5 7 6 8 2 4 1 3 2 4 6 8 5 7 1 3 2 4 6 8 5 7 Vzorci štv. 218: (sestava vzorcev štv. 215) 1 3 5 7 2 4 6 8 a) 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 6 8 5 7 2 4 1 3 6 8 5 7 2 4 1 3 2 4 5 7 6 8 b) 1 3 2 4 5 7 6 8 1 3 6 8 5 7 2 4 1 3 6 8 5 7 2 4 1 3 6 8 2 4 5 7 c) 1 3 6 8 2 4 5 7 1 3 2 4 6 8 5 7 1 3 2 4 6 8 5 7 Vzorci štv. 219: a) 2 4 1 3 5 7 6 8 b) 6 8 1 3 2 4 5 7 c) 5 7 1 3 6 8 2 4 č) 5 7 1 3 2 4 6 8 d) 2 4 1 3 6 8 5 7 e) 6 8 1 3 5 7 2 4 — 127 — Vzorci štv. 220: (prva sestava vzorcev štv. 219) \ 2 4 1 3 5 7 6 8 a) 6 8 1 3 2 4 5 7 b) 5 7 1 3 6 8 2 4 5 7 1 3 2 4 6 8 \ 2 4 1 3 6 8 5 7 c) 6 8 1 3 5 7 2 4 Vzorci štv. 221: (druga sestava vzorcev štv. 219) \ 2 4 1 3 5 7 6 8 a) 5 7 1 3 6 8 2 4 Ž. \ 6 8 1 3 2 4 5 7 b) 5 7 1 3 2 4 6 8 c) 5 7 1 3 6 8 2 4 2 4 1 3 6 8 5 7 Vzorci štv. 222: (tretja sestava vzorcev štv. 219) „ \ 5 7 1 3 2 4 6 8 a) 6 8 1 3 5 7 2 4 2 4 1 3 5 7 6 8 b) 6 8 1 3 5 7 2 4 c) 6 8 1 3 2 4 5 7 2 4 1 3 6 8 5 7 Vzorci štv. 223: (sestava vzorcev štv. 220) 2 4 1 3 5 7 6 8 „ \ 2 4 1 3 5 7 6 8 a) 6 8 1 3 2 4 5 7 6 8 1 3 2 4 5 7 5 7 1 3 6 8 2 4 b) 5 7 1 3 6 8 2 4 5 7 1 3 2 4 6 8 5 7 1 3 2 4 6 8 2 4 1 3 6 8 5 7 c) 2 4 1 3 6 8 5 7 6 8 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 5 7 2 4 — 128 — Vzorci štv. 224: (sestava vzorcev štv. 221) 2 4 1 3 5 7 6 8 a) 2 4 1 3 5 7 6 8 5 7 1 3 6 8 2 4 5 7 1 3 6 8 2 4 6 8 1 3 2 4 5 7 b) 6 8 1 3 2 4 5 7 5 7 1 3 2 4 6 8 5 7 1 3 2 4 6 8 5 7 1 3 6 8 2 4 c) 5 7 1 3 6 8 2 4 2 4 1 3 6 8 5 7 2 4 1 3 6 8 5 7 Vzorci štv. 225: (sestava vzorcev štv \ 222) 5 7 1 3 2 4 0 8 a) 5 7 1 3 2 4 6 8 6 8 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 5 7 2 4 2 4 1 3 5 7 6 8 b) 2 4 1 3 5 7 6 8 6 8 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 2 4 5 7 c) 6 8 1 3 2 4 5 -T / 2 4 1 3 6 8 5 7 2 4 1 3 6 8 5 7 Vzorci štv. 226: a) 2 4 5 7 1 3 6 8 b) 6 8 2 4 1 3 5 7 c) 5 7 6 8 1 3 2 4 č) 5 7 •2 4 1 3 6 8 d) 2 4 6 8 1 3 5 7 e) 6 8 5 7 1 3 2 4 — 129 — Vzorci štv. 227: (prva sestava vzorcev štv. 226) „ \ 2 4 5 7 1 3 6 8 a) 6 8 2 4 1 3 5 7 i \ 5 7 6 8 1 3 2 4 b) 5 7 2 4 1 3 6 8 \ 2 4 6 8 1 3 5 7 c) 6 8 5 7 1 3 2 4 Vzorci štv. 228: (druga sestava vzorcev štv. 226) \ 2 4 5 7 1 3 6 8 a) 5 7 6 8 1 3 2 4 1 \ 6 8 2 4 1 3 5 7 b) 5 7 2 4 1 3 6 8 \ 5 7 6 8 1 3 2 4 c) 2 4 6 8 1 3 .5 7 Vzorci štv. 229: (tretja sestava vzorcev štv. 226) \ 5 7 2 4 1 3 6 8 a) 6 8 5 7 1 3 2 4 1 \ 2 4 5 7 1 3 6 8 b) 6 8 5 7 1 3 2 4 \ 6 8 2 4 1 3 5 7 c) 2 4 6 8 1 3 5 7 Vzorci štv. 230: (sestava vzorcev štv. 227) 2 4 5 7 1 3 6 8 „ \ 2 4 5 7 1 3 6 8 a) 6 8 2 4 1 3 5 7 6 8 2 4 1 3 5 7 5 7 6 8 1 3 2 4 1 \ 5 7 6 '8 1 3 2 4 b) 5 7 2 4 1 3 6 8 5 7 2 4 1 3 6 8 2 4 6’ 8 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 5 7 c) 6 8 5 7 1 3 2 4 6 8 5 7 1 3 2 4 — 130 — Vzorci štv. 231: (sestava vzorcev štv. 228) 2 4 5 7 1 3 6 8 a) 2 4 5 7 1 3 6 8 5 7 6 8 1 3 2 4 5 7 6 8 1 3 2 4 6 8 2 4 1 3 5 7 b) 6 8 2 4 1 3 5 7 5 7 2 4 1 3 6 8 5 7 2 4 1 3 6 8 5 7 6 8 1 3 2 4 c) 5 7 6 8 1 3 2 4 2 4 6 8 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 5 7 Vzorci štv. 232: (sestava vzorcev štv. 229) 5 7 2 4 1 3 6 8 \ 5 7 2 4 1 3 6 8 a) 6 8 5 7 1 3 2 4 6 8 5 7 1 3 2 4 2 4 5 7 1 3 6 8 b) 2 4 5 7 1 3 6 8 6 8 5 7 1 3 2 4 6 8 5 7 1 3 2 4 6 8 2 4 1 3 5 7 c) 6 8 2 4 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 5 7 Vzorci štv. 233: a) 2 4 5 7 6 8 1 3 b) 6 8 2 4 5 7 1 3 c) 5 7 6 8 2 4 1 3 č) 5 7 2 4 6 8 1 3 d) 2 4 6 8 5 7 1 3 e) 6 8 5 7 2 4 1 3 — 131 — Vzorci štv-. 234: (prva sestava vzorcev štv. 233) a) 2 4 5 7 6 8 1 3 6 8 2 4 5 7 1 3 b) 5 7 6 8 2 4 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 c) 2 4 6 8 5 7 1 3 6 8 5 7 2 4 1 3 Vzorci štv. 235: (druga sestava vzorcev štv. 233) n ^ 2 4 5 7 6 8 1 3 5 7 6 8 2 4 1 3 u ^ 6 8 2 4 5 7 1 3 b) 5 7 2 4 6 8 1 3 c) 5 7 6 8 2 4 1 3 2 4 6 8 5 7 1 3 Vzorci štv. , 236: tretja sestava vzorcev štv. 233) \ 5 7 2 4 6 8 1 3 a) 6 8 5 7 2 4 1 3 j \ 2 4 5 7 6 8 1 3 b) 6 8 5 7 2 4 1 3 \ 6 8 2 4 5 7 1 3 c) 2 4 6 8 5 7 1 3 Vzorci štv. 237: (sestava vzorcev štv. 234) 2 4 5 7 6 8 1 3 \ 2 4 5 7 6 8 1 3 a) 6 8 2 4 5 7 1 3 6 8 2 4 5 7 1 3 5 7 6 8 2 4 1 3 b) 5 7 6 8 2 4 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 c) — 132 — 2 4 6 8 5 7 2 4 6 8 5 7 6 8 5 7 2 4 6 8 5 7 2 4 Vzorci štv. 238: (sestava vzorcev štv. 235) a) 2 4 2 4 5 7 5 7 5 5 6 6 7 7 8 8 6 8 6 8 2 4 2 4 1 1 1 1 3 3 3 3 6 8 2 4 5 7 1 3 b) 6 8 2 4 5 7 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 5 7 6 8 2 4 1 3 c) 5 7 6 8 2 4 1 3 2 4 6 8 5 7 1 3 2 4 Vzorci štv. 239: \ 6 (sestava 8 vzorcev 5 7 štv. 236) 1 3 5 7 2 4 6 8 1 3 a) 5 7 2 4 6 8 1 3 6 8 5 7 2 4 1 3 6 8 5 7 2 4 1 3 2 4 5 7 6 8 1 3 b) 2 4 5 7 6 8 1 3 6 8 5 7 2 4 1 3 6 8 5 7 2 4 1 3 6 8 2 4 5 7 1 3 c) 6 8 2 4 5 7 1 3 2 4 6 8 5 7 1 3 2 4 6 8 5 7 1 3 uuuu — 133 — Dodatek. Vzorci štv. 240: a) 1 5 3 7 2 4 6 8 b) 1 3 7 5 2 4 6 8 c) 5 1 3 7 2 4 6 8 č) 3 7 1 5 2 4 6 8 d) 5 3 7 1 2 4 6 8 e) 3 7 5 1 2 4 6 8 Vzorci štv. 241: (sestava vzorcev štv. 240) a) 1 5 3 7 2 4 6 8 1 3 7 5 2 4 6 8 L. \ 5 1 3 7 2 4 6 8 0 • 3 7 1 5 2 4 6 8 5 3 7 1 2 4 6 8 c) 3 7 5 1 2 4 6 8 Vzorci štv. 242: a) 1 5 2 4 6 8 3 7 b) 1 2 4 6 8 5 3 7 c) 2 4 6 8 1 5 3 7 č) 3 7 1 2 4 6 8 5 d) 3 7 2 4 6 8 1 5 e) 2 4 6 8 5 1 3 7 Vzorci štv. 243: (sestava vzorcev štv. 242) a) . 1 5 2 4 6 8 3 7 1 2 4 6 8 5 3 7 b) 2 4 6 8 1 5 3 7 3 7 1 2 4 6 8 5 c) 3 7 2 4 6 8 1 5 2 4 6 8 5 1 3 7 a c b n c J n /o o ./jjp/i a /n njega or/nature. 6 b' O cj 3 • r e *2 6 * ^ormuoi ~y ' * |«j - j j j p- i * trdi jjWno ‘ ^uOnn :* • ^/«1 r /n Oue£ ^/\'Z~ //j ^ “ ~1 ]r—= ':4‘ fioctuo/ O/l / /// // / A\7j± H (t'ncnnj Zltontl / ■ //rt/o ^vuna C ■ c ''^vomfn i ročaj d > £ooni/no C ~ e 9 * J\fvj /Vn o /rn r*i o iv n f f 4 > -£ežj/c* °/t /fra/cc fuoncl / * jVat/fUi oe^ 4 Poci/ft i up A n n' • rn bdj o • /jfc m bije ua Acticu r> fj'r™ &0 e v 0S€j< Deset zapovedi. za cerkovnike, zvonivce in pritrkovavce. I. Ne puščajte k zvonovom otrok, pijancev in nasilnikov! II. Zvonite pravilno! Puščajte zvonilni vrvi pro* sto dviganje in potegujte jo še le, ko se začne po* mikati navzdol! III. Zvonite zmerno! Zvon mora ostajati v svo* jem največjem razmahu vedno pod vodoravno lego jarmovih osi. IV. Ko začenjate v zvoniku zvon vihteti (zvo? niti), roko proč od kemblja! Zvon sam mora kem? belj zavihtevati. V. Ne dotikajte se zvonov, ko zvonijo niti ko brenčijo, ne z roko ne s kakim trdim ali mehkim predmetom! Z zvonovi smejo priti v dotiko s krat? kimi udarci le kemblji in urna kladiva. VI. Različna debelost zvonovega okrilja dovo* ljuje udarjanje le po najdebelejši plasti krila, ka« kor tolčeta kembelj in urno kladivo. Udarjanje drugod in z drugim orodjem je za zvonove ne? varno. Ne pritrkujte torej na dva zvonova ali celo na eden, ampak najmanj na tri! VII. Ne zvonite zvona, ko ima nanj ura biti! VITI. Udarjajte — pritrkovaje — kratko, ne pri* tisnjeno, zmerno, boljše šibkeje kot zvon sam in sicer prav na istem mestu krila, kjer tolče kembelj zvonečega zvona. Udarjanje na stran je drsajoče, nateguje ob straneh jermen, da začne nihajoči kembelj kolovratiti. IX. Kolikor zvonov, toliko pritrkovavcev. En pritrkovavec ne pritrkuj hkratu na dva zvonova, ker ne more udarjati na mestih kril, kjer bijeta zvonova sama. X. Pomnite, da je bronasti zvon nežen in po* trebuje zato največje pažnje. * * * Pripomnja: Prepis ali ponatis teh zapovedi bi moral viseti na zidu pri zvonovih v vsakem zvo« niku. (Ponatisi teh zapovedi z večjimi črkami so naprodaj v Katoliški knjigarni v Gorici po 3 lire izvod.) POPRAVKA. Stran 30., 15. vrsta: nam. So zvezane s črto — beri: so natisnjene med vodoravnimi črtami. Stran 66., štv. 20: nam. dvovrstni vzorci — prav: štiri vrstni, torej a) in b) — a), c) in č) = b), d) in e) = c), f) in g) = č), h) in i) = d), j) in k) = e). —II i I Illi II NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJI2NICA 00000328300