PRVOMAJSKO ZBOROVANJE BO NA TRGU PERUGINO OB IO.So URI ei 3cip) Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 15, na šestih straneh lire 20; zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina lir 800, polletna lir 420, trimesečna lir 220. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/11 nadstr. - tel. štev. uredništva 93-073, 93-806’ tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefranktrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30 Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE »^OBNOVLJENA IZDAJA LETO 111. ŠTEV. 124 GLASILO KOMtTNISTIČKE PARTIJE S. T. O TRST SOBOTA, S8. APRILA I»S1. Prosvetna društva! Na peti strani objavljamo sklepno r e s n 1u e ft j o II. rednega občnega zbora SHPZ CENA 20 LIR iki v ljudi mivel Z. maj delovne: g a ljudstva za miv in bralstvo med napodi 1 mrl narol /ijeni Kvišku zastave proletarskega internacionalizma! Ponovno bodo slovenski in 'Pijanski delavci proslavlja-9 1 Prvi maj: pregledali bodo , j; V(1je sile in pretehtali svo-5 Be«6 Bolj kot kdaj koli no in * k°do čutili združeni, peski ilrateni z delavci vsega sveta, tržašt - Se k°t °ni borijo proti ka-"^alizmu, za svojo osamo-i- ka Vcdltev> za demokracijo, mir )sti -11 Soc‘arizem. ije -1 ridkar smo proslavljali šest-21. Z eseto obletnico tega borbe-11.45 dne, od prvega maja ^0. so nastopili novi do-45 pi^dki. Na Daijnjem Vzhodu, Dv«'Koreji je v teku prava voj-- 19 a in hrabri korejski narod Koc’a Poaxwri kitajskih prosto-ota -1 ^icev, drži v šahu vojne št. i piskače, ki hočejo razširiti po žf.l^Sad pa vso Azijo in Ev-iuje'“ik). Ustvarjena je bila at-uita • ’iiska armada pod poveljst-ani P* ameriškega generala, ki it S* J te cini obiskal italijanske dravt^ie. Sledeč vzgledu in j?od .ola • j itiskom ameriških kapita-U brUtov, se vse marshallizirane nijai f*ave oborožujejo, izpremi-31oVe mirnodobska industrijo :i dC Vojno in s tem žrtvujejo oven* v°io neodvisnost in. bodoč-uxle)' °st lastnih narodov. Vlade ta>>’ ■n 'icžel pa istočasno za-• Itat11 odobravajo in uvajajo P° z‘ t^one, ki omejujejo svobo-20.1^ in razne zatiraltae ukrepe lista ttpanju, da bodo s tem stra-žašW,L|Vale delavski razred, raz-:ojStr^ njegove sindikalne in teokratične organizacije ter .‘“čile njegovo predstražo, •htinistično partijo. yehdar pa je tudi letos, Idb naraščajoči vojni psi-;i in vojni, kljub obreko-•him gonjam in provokaci-(y1’ s katerimi bi hoteli pri-Zati, da smo slabi, naša bi-js ulCa pozitivna in zmagovita, ob 1 [j olj je le za hip pogledati na iffla Zemlj«vW4. pa ugotovimo, .socialistični svet objema r*ji del prebivalstva vse J^ftljske oble. 80(1 milijonov ^cškin bitij, ki od Atlant. ii ruki do Pacifika živijo rešeni SV. „ Jelo "4t sgilf ./'Veških bitij, ki od Atlanti-i t do Pacifika živijo rešeni 1 [^balističnih verig, doka-iariš^J®-0 s svojim obstojem, s A - ’ lije 111 delom in navduše-' (.dl nepremagljivost načel Engelsa, Lenina in jj/bia. Ta načela so bila a É4^eta Kot nauk tega nove-itroje liji Svcta, ki napreduje, po-■- ■ ifjJ® vedno obširnejši, zma-ia d le ^ Premaguje vse težko-Ske^Ss' Njcmu pripada tudi dru-stotsi’tjJban, ki je še podvržena »resii» ^'"-aiističnemu izkoriščanju, ib b lij, Ceju tega sveta stoji ve-'Vn- Scvjhtska zveza, ki je ii It1 Pov°jhi petletni načrt 1? ij^dičila v štirih letih in ns tl«11 Mesecih in beleži ogrom-(j^Jdlage na vseh poljih go-tK^arskega, političnega, so-C' fliHK^Sa in kulturnega življe-1- t- ,, C' T- • - • •T^eie L'1 151 Ulje Temu svetu pripadajo " .j Sr, A'»-' nove demokracije, ki Ba,a: ^ Chovilc svoje gospodarst-■Ai t in 2 uspehom gradijo te- .«Aa'i'1 socializma v mestih in km, ‘Cujejo revolucijo V>klutnem x»lju. Tu je tudi fta d®*eli, dvigajo življenjske svojih narodov in Ih v °dna Nemčija, ki se je u-ictk0 J,, 9ovua v. Demokratično 00 ^ ....................... ^ Katere obstoj ni samo JUU %Ql' miru temveč tudi n-da bo ves nemški na-IniK ; 14. hekoč mogel živeti v LA» j j), di in neodvisni republiki. (Bis' lj^zeni, demokratični, miro-LA» ^ di im neodvisni republiki. ism0'1 id Kitajska iMao Ce Tun- l^Ki se utrjuje in na ka-* zaupanjem in optimiz-gledajo narodi Viet Na-1, ijJ Malezije, Birmanije, In-U vH2iie’ Perzije, Filipinov in (W Kolonialnih in odvisnih ■lArMi1 ^ se upirajo in spoz-ni p», rdluo-0’ da zmaga kitajske re-jiCd .ue pomeni začetek kon-V ^Perialističnega sistema. ^ tain*. so tudi delavci kapi-t aih držav, ki se hrabro " 0 Proti ofenzivi večnih 'ha rižčevaicev. V teku tega - , iav s° delavci Združenih dr-.^Aglije, Francije, Ita-’Ìoj ‘d vseh dežel pod go-■4|a tv°ln ameriškega kapi- ti y Dovo*. 51 3 ni Se’ uri ce , v »i , iste«1 azpy, ni ega ' •neg8 brite< )VP° h V da vojno. Dovolj je če ^»^jA^rimo, kaj se dogaji Prancissa Franca, pa E li j’Tcvečali svoj odpor pro-dtj^KorišJanju, proti zatiral-rakonom, proti pripra- k *« n-v • t-» , • 1 x _ sV^dienio da je kapitalistični Situ obsojen, da za večno iz-Po tolikih letih nepo-Hbv? terorja, ko se je ma-V) Ki teroristični režim za-V./dUti že varnega pred i» j >», stopajo španski de-Ki jih niso nikdar opu-4l]j sPet na svoja mesta v da predstraži mednarod-Nej dcc^etariata in nairove-10 ' vi° Koj tiajreakcionarnej-Ki jo je v Evropi C Primerjati samo z ^ v Beogradu. Pranco, tako .si tudi Vr tudi v četrtek v Fri-dm hočejo braniti za-L!dlS]?Vet na ^°tsKi črti — Ki tiwa’ da jè edina država, 8 Kominformističpe pe- te kolone, čeprav tudi on kot Franco v vsakem svojem go voru opozarja na nevarnost «kominfornjističnega raka». Kar se tiče klike titovskih špijonov smo tudi lahko zadovoljni. V teku zadnjega leta so opustili tudi slepilo «socializma». Bilo je to trdo skus, da bi se maskiral kol leto za Tita. Propadel je po peta kolona v našem giba nju, propadle spletke za strmoglavljenje vlad v deželah nove demokracije in njihovo odtegnitev od Sovjetske zveze, propadli poskusi cepljenja komunističnega in demokratič nega mednarodnega gibanja Ta tolpa stavkokazov revolucije in same napredne slovanske fronte, se odkrito predstavlja kot jurišna četa ameriškega imperializma, kol intimni prijatelj imperialistov in fašistov svega sveta. Za njihovo razkrinkanje niso več potrebne besede, zadostujejo gola dejstva. Titov režim gotovo ne čaka drugač na usoda, kot je zapisana Francu. On bo padel še mnogo prej, prej, kot bo šel . . branit Gotsko črto. Prvi maj ni samo dan bor be za delavsko enotnost, za neposredne zahteve delavstva, za obrambo demokratičnih svoboščih in narodnostnih pravic, za okrepitev proletarskega internacionalizma, proti kateremu se zaganjajo italijanski jn slovanski na-cionalisti, titovci in misini, temveč je tudi dan borbe za mir, za preprečitev nove Vojne. Ko smo prejšnje ieto proslavljali prvi maj, smo obljubili, da bomo nabrali največje mogoče število podpisov za prepoved atomske bombe. Nobenega dvoma ni, da so milijoni nabranih podpisov po vsem svetu in tudi desetine tisočev. podpisov nabranih na STO pripomogli k preprečitvi tretje svetovne vojne, razširitve spopada na Daijnjem Vzhodu in uporabe atomske bombe. Letos se bo manifestacija vršila v znaku zahteve, da pet vlad, Združenih držav, Anglije Frančije, ZSSR in Kitajske, podpiše pakt miru. Prepričani smo, da bo število nabranih podpisov za ta mirovni pakt preseglo ogromni plebiscit preteklega leta za prepoved atomske bombe. Tudi mi v Trstu in na podeželju proslavljamo prvi maj z aktivno bilanco in pregled naših sil bo pomembnejši kot vsa pretekla leta. Delavski razred je v teh dvanajstih mesecih pokazal bolj kot kdaj koli prej svoj enot-nostni duh in voljo, da pride do ustanovitve ene edine sindikalne centrale kljub manevrom in spletkam od Scelbe plačanih voditeljev zbornice. Nacionalizem, ki ga podpihujejo imperialisti, De Gasperijeve stranke in misini, belčki in titovci, ne najde rodovitnih tal pri naših delavskih in demokratičnih množicah. Kajti one vedo, da je njihova moč proti skupnemu sovražiku, proti tujim imperialistom, proti rimski In beograjski kliki v bratstvu med Slovenci, Hrvati in Italijani. To bratstvo se je prekalilo v borbi proti fašizmu, v osvobodilni vojni in se danes utrjuje v borbi proti imperializmu, proti titovstvu, za takojšnjo uveljavitev mirovne pogodbe. Naše ljudstvo se je iz težkih izkušenj naučilo, da je samo z okrepitvijo proletarskega internacionalizma in bratstva med narodi mogoče zmagati v borbi za mir. demokracijo in socializem. V tem duhu proslavljamo prvi maj. Pozdravljamo narode Jugoslavije in Italije, ki se borijo proti svojima vladama izkoriščevalcev in imperialističnih hlapcev. Pozdravljamo delavce svega sveta, posebno pa slavne vojake korejske ljudske vojske in kitajske prostovoljce ter delavce, ki se v Španiji junaško borijo za ponovno osvojitev svoje republike. Ginjeno pozdravljamo vse one Slovane in Italijane, ki se v coni B pod gospodstvom titovskega terorja, kot mi borijo za mir in svobodo, proti vsakemu barantanju med Titom in De Gasperijem, za prihod guvernerja, združitev obeh con, odhod tujih čet, za to, da se resnično ustanovi Svobodno tržaško ozemlje. Proslavljamo prvi maj izražajoč svoje občudovanje do velike Sovjetske zveze, dežele zmagovitega socializma, ki je na čelu vseh narodov, pod vodstvom tovariša Stalina, porok za mir in socialni napredek vsega človeštva. VITTORIO VIDAH Izrazimo svojo mržnjo do vojne in solidarnost do SZ, branika miru! Proglas Komunistične partije tržaškemu prebivalstvu DELAVCI MESTA IN DEŽELE VSEGA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA! Komunistična partija vas bratsko pozdravlja in je z vami v tem dnevu pregleda vaših sil, vaše borbe in praznika. Združeni z delavskimi množicami in demokratičnimi silami svega sveta izražate ob tem Prvem maju vašo voljo po miru, vašo odločnost, da nadaljujete in pospešite borbe za vaše ekonomske zahteve, za človeško in pravičnejšo družbo, vašo zahtevo po delavski in demokratični enotnosti v borbi proti onim, ki hočejo, da bi svet pahnili v novo svetovno krvoprelitje, in ki živijo z izkoriščanjem vašega dela. Delavci, kmetje, uradniki, profesionisti, obrtniki, intelektualci, mali podjetniki! Več kot 10 mesecev se vršijo borbe; v Koreji in potem, ko so vso deželo izpremenili v «požgano zemljo», izzivajo imperialistični napadalci Ljudsko demokratično republiko Kitajsko, da bi tako razširili spopad. V Evropi praktično pripravljajo napad na Sovjetsko zvezo in na dežele nove demokracije. Uprizarjajo zatiralne akcije in uvajajo zakone, ki omejujejo svobodo, da bi tako razbili naraščajoči odpor delavskih množic in partizanov miru. Mir visi na nitki; toda rešen bo, kot je bil doslej ohranjen, če boste združeni, če boste zahtevali, da velesile podpišejo pakt miru in mirno rešujejo svoja nesoglasja. Od te enotnosti in od naše solidarnosti z drugimi narodi je odvisna usoda našega Ozemlja, ki je postalo strateška baza ameriškega imperializma ob brezpogojni podpori beograjske in rimske vlade, ki čakata samo primernega trenutka, da uresničita nesramno barantanje, da preprečita uveljavitev mirovne pogodbe, ki pomenja združitev obeh con, odhod tujih čet, ponovno uvedbo svobiščin, miru, dela in blaginje. Delavci Trsta! Sindikalni razkol je največja nesreča za vaš razred v borbi za izboljšanje vaših življenjskih pogojev. Ta razkol izkoriščajo v svoj prid izkoriščevalci ter slovanski in italijanski nacionalisti, fašisti in titovci, ki vas hočejo držati razdvojene z narodnostnim in rasnim sovraštvom. Borite se proti razkolu in nacionalizmom! Ustvarjajte enotnost v delavnicah in sindikatih! Stopajte združeni pod zastavami bratstva med narodi in proletarskega internacionalizma! Možje in žene Tržaškega ozemlja! Demokrati Slovenci, Italijani in Hrvati! Izrazite ob prvem maju svojo mržnjo do vojne, svojo solidarnost s slavno Sovjetsko zvezo, branikom miru v svetu, in z narodi Koreje in Kitajske, ki se bore za svojo neodvisnost! Protestirajte proti živinskemu terorju, pod katerim ječi ljudstvo cone B! Izrazite svojo solidarnost z jugoslovanskimi in italijanskim narodom, ki se borijo proti svojima imperializmu usuž-njenima vladama, ki hočeta barantati z našo zemljo! Naj živi Prvi maj delovnega ljudstva! Naj živi bratstvo medi narodi! Naj živi enotnost delavskega razreda! Naj živi mir! KOMUNISTIČNA PARTIJA S.T.O. AMERIŠKI GENERAL PREGLEDUJE NAJEMNIŠKE ČETE IN BOJNE POLOŽAJE Eisenhowerjev obisk v Italiji zaostruje vojno nevarnost v svetu Tito čaka le še ameriškega ukaza za napad na LR Albanijo - De Gasperi je postal v Jugoslavijo velikanske količine orožja - Manevri alpinske divizije «Julia» V torek popoldne je dospel z letalom vrhovni poveljnik atlantske vojske gen. Eisenhower na letališče v Capoformidu v bližini Vidma. Sprejet je bil od najvišjih italijanskih generalov z Marrasom na čelu. Poleg teh so bili navzoči pri sprejemu tudi predstavniki civilnih oblasti ter nekateri ame-ški oficirji. V sredo je Eisenhower prisostvoval manevrom italijanske alpinske divizije «Julia» v bližini Pontebe tik ob avstrijski meji. Ta sektor je vključen, kot je znano, kot eden najvažnejših v znani Bet-houartov načrt. Cim je furlansko prebivalstvo izvedelo za prihod ameriškega generala, je dalo duška svoji mržnji proti napadalnim načrtom, ki jih ameriški imperialisti skušajo vsiliti italijan- skema narodu. Delavska zbor-1 času še prav posebno vznemir-nica je na Vabilo partizanov Ijiv značaj. Pred kratkim je miru in delavstva na izredni seji sprejela proglas, da z ozirom na nevarnost, ki preti Italiji, proglaša stavko vseh kategorij delavstva za ves čas, dokler bo Eisenhower na italijanskih tleh. In v resnici so se že v sredo odzvali s kompaktno stavko kovinski, stavbni in tekstilni delavci. Tudi druge organizacije v Furlaniji in Benečiji so pozvale vse svoje člane in prebivalstvo, naj protestirajo proti novi grobi kršitvi italijanskega ozemlja, obenem pa jih pozivajo, naj se združijo ljudje vseh prepričanj, da utrdijo gibanje za mir. Eisenhowerjev obisk v Furlaniji, to je prav v najbolj občutljivi, točki atlantske vojne črte, zadobiva v sedanjem Pod milijona delavcev stavka proti vojni in bedi Splošna stavka zajela obe baskiški pokrajini Tekstilni delavci v Manresi vztrajajo v borbi Revolucionarno gibanje Špan- dikalne organizacije vse delav- skega ljudstva proti krvavemu fašističnemu režimu se po veliki stavki in demonstracijah v Barceloni ter študentovskih demonstracijah v Madridu vedno bolj širi tudi v ostale pokrajine in mesta. 2e od 15. aprila traja kompaktna stavka delavcev tekstilnih tvornic «Bertran y Serra» v Manresi, blizu Barcellone. Tri dni kasneje se je stavka razširila na vse ostale tekstilne tovarne v tem mestu. Fašistične oblasti so dale zaradi tega zapreti vse tovarne, v katerih je izbruhnila stavka, ter jih zastražile z močnimi policijskimi oddelki. Ta ukrep je še prav posebno razburil delavstvo Katalonije, ki se je v velikem številu pridružilo stavki v znak solidarnosti s tekstilnimi delavci. Tako je 19. aprila stopilo v stavko delavstvo 5 tovarn v bližini Manrese. V ponedeljek, 23. t. m. pa je pričela doslej največja stavka, kar traja Frankov terorističen režim, in sicer v velikem industrijskem mestu Bilbao v Severni Španiji. Delavci tamkajšnje tovarne lokomotiv so skupno z vsem uradništvom zapustili delo ter napovedali stavko. Takoj za njimi so stopili v stavko tudi delavci in nameščenci številnih drugih tovarn in podjetij glavnega mesta Bilbao ter vseh večjih industrijskih središč pokrajine. Temu valu stavk so se v teku ponedeljka pridužili tud-i delavci in nameščenci v sosednji industrijski pokrajini Guipozcoa. V obeh pokrajinah je v stavki okrog pol milijona delavstva. Nekaj dni pred izbruhom stavke so bili izdani letaki, ki so jih na sto tisoče raztrosili po vseh industrijskih naselbi- stvo v odločno borbo za zvišanje plače in za takojšnje ukrepe proti draginji. Obenem so delavske organizacije pozvale tudi vse ostalo prebivalstvo, naj v dneh stavke in ostre borbe pokaže vso svojo solidarnost z delavskim razedom in s stavkajočimi. In v resnici je vse prebivalstvo pokazalo svojo solidarnost in podporo stavkajočim. Cilj' stavke niso več izključno gospodarskega značaja (zahtevajo 50 odst. višje plače in znižanje cen), temveč stavkovno gibanje zadobiva vedno bolj izrazito protivladno obeležje. Zlasti ostro nastopajo delavci proti vojnohujskaški politiki Franka, ki vidi v zavezništvu z ameriškimi netilci vojne — prav tako kot njegov fašistični pajdaš in zaveznik Tito — edino možnost, da reši svoj trhli režim skorajšnjega konca. Na Japonskem zgorele 103 osebe v vlaku TOKIO — Na progi med prestolnico in Jokohamo je padla žica visoke napetosti na električni vlak, ki se je v trenutku vnel. Pri tem so izgubile življenje 103 osebe, 66 pa jih je ranjenih. italijanski minister Sforza na svojem obisku v Washingtonu prosil Trumanovo vlado, naj bi ZDA, Anglija in Francija izrekle za neveljavne one določbe mirovne pogodbe, ki omejujejo oborožitev Italije. Zato pomeni skoraj neposredni obisk ameriškega generala v Italiji tih pristanek na prošnjo italijanskih vojnohujskaških krogov. Se mnogo značilneje pa je, da je ta obisk kmalu po potovanju generalnega sekretarja OZN Trygve Lia v Beograd, kjer je zagotovil fašističnemu diktatorju vso pomoč Združenih narodov. Ta pomoč je krvniku jugoslovanskih narodov danes še prav posebno potrebna, ko se po ameriških ukazih pripravlja na veliko pustolovščino. Po pisanju albanskega časopisa «Zeri populit» so namreč že dozoreli stari načrti jugoslovanske in grške vlade, katere pa v ozadju vodijo ameriški vojaški svetovalci v Beogradu in Atenah, za hrbten napad proti mali ljudski republiki Albaniji. Pred časom je prišla s strani grških vojaških krogov novica, da namerava obiskati Eisenhower grško prestolnico koncem marca. Tu naj bi na mestu proučil načrte za napad proti albanskemu ozemlju. Vendar bi bila le preveč vidna zveza med njegovim obiskom in napadom proti sosedni republiki; zato je ameriški general odložil nameravani obisk ter proučil in odobril načrt za napad na Albanijo kar v svojem glavnem štabu v Parizu. Se nova dejstva za nameravane pustolovščine ameriških najemnikov v Evropi dokazujejo mrzlične vojne priprave na Balkanu. Isti časopis poroča namreč, da je Italija poslala Titu velikanske količine modernega orožja. Ta novica najbolje potrjuje domneve, da bo po ameriški direktivi dobival jugoslovanski fašistični diktator orožje preko Italije tudi tedaj, ko bo dobil ukaz, da napade Albanijo in izvrši vse ostale naloge, ki mu jih bodo diktirali ameriški netilci vojne. Obisk ameriškega «trgovca smrti» v Furlaniji samo še dopolnjuje splošno sliko zločinskih namenov imperialističnih ljudožrcev, ki skušajo potegniti v krvavi vojni ples vse na rode zahodne Evrope, predvsem pa še balkanske in italijanskega. riji v primeru, če bi korejsko letalstvo začelo ■ z množičnim napadom proti invazijskim četam. To vest je sporočil član delegacije ZDA pri Organizaciji ZN. S to ponovno izjavo glede nameravanega letalskega napada na kitajsko ozemlje s strani Amerike je najbolje dokazana napadalnost Trumanove vlade, ki se je z odstranitvijo kriminalca 'Mac Arthurja skušala oprati vsake odgovornosti za pustolovske napade in kršitve kitajskega ozemlja. Na običajni četrtkovi seji je Truman grožnje svoje vlade še poostril z izjavo, češ da «bo odvisno od ZSSR in Kitajske morebitno razširjenje oboroženega napada». Te kriminalne izjave'ponovno dokazujejo, da so ameriški imperialisti trdno odločeni nadaljevati politiko, ki jo je uvedel gangster Mac Arthur na Daijnjem Vzhodu. Proglas Komunistične partije STO, ki ga priobčujemo tu zraven, je gospod Palutan, conski predsednik in Scelbov prefekt, prepovedal s sledečimi besedami: «Z ozirom na prošnjo od 17. t. m. SE NE ODOBRI vsebina priloženega proglasa». To je vsa utemeljitev, ki jo najvišji predstavnik od okupatorjev postavljene civilne oblasti daje j za zavrnitev prošnje. Za- | to pa zastavljamo gospodu Palu-' tanu samemu to vprašanje, na katerega bi vedel odgovoriti le on alt njemu nadrejeni oficirji okupacijske vojske. Je po zakonu morda prepovedano, boriti se proti izkoriščanju človeka po človeku ter pozivati na enotnost delavskega razreda? Je nevarno javnemu redu, boriti se proti narodnostni in rasni mržnji? Ali ni morda zahteva po uveljavitvi mirovne pogodbe ne samo v skladu z našimi zakoni, temveč tudi z mednarodnimi pravili? Je li prepovedano govoriti resnico o terorju v coni B, o kateren vedo tudi Pa-lutanovi somišljeniki prav tako dobro kot mi? Morda pa je političen greh in zato prepovedano po zakonu, pozivati ljudi, Slovence in Italijane, brez razlike prepričanja in vere, naj se združijo v borbi proti vojni, katero pripravljajo imperialistični Ijudo-žrci? Drugih zahtev in pozivov ni v proglasu in zato mora — vsaj po Palutanovem mnenju — eden izmed naštetih biti v navzkrižju z zakonitimi določili. Prav dobro pa vemo, še bolje pa gospod prefekt po Scelbovem ukazu, da ni niti ena črka proti zakonu in prav tako ne nevarna javnemu redu. Nevarnaje le zločinskim nakanam imperialističnih vojnih hujskačev in njihovih hlapcev Ker so za vsakega poštenega človeka naša izvajanja točna tn logična, je treba ugotoviti da je protizakonit le — Palutanov odlok. Američani minirajo vse mostove v Nemčiji MUENHEN — Uprava občine Bamberg je odklonila zahtevo ameriških okupacijskih o-blasti, da bi izročila načrte vseh mostov v občini. Te mostove hočejo namreč Američa- --- ------------------- ni, kot po vsej ostali Nem- nah. V njih pozivajo tajne sin- j čiji, minirati. Laburisti v krizi zaradi vojnih izdatkov LONDON — Iz laburistične vlade sta ta teden izstopila mi. nister za delo Beva« ter minister za trgovino Wilson, Ta dva. vplivna člana laburistične stranke in voditelja njenega levega krila sta podala ostavko na svoji mesti, ker se nista strinjala s proračunom, ki bo zaradi novih vojnih bremen prizadel predvsem delovne sloje prebivalstva. Spored proslav Prvega maja1951. Ob 6. budnica godbe Rinaldi do mestnih ulicah; ob 8. zbiranje udeležencev' povorke v Rojanu; ob 9. odhod povorke, ki bo predstavljala veličastno silo množic vseh zvez Enotnih sindikatov, demokratičnih organizacij; godbe in pevski zbori; ob 10.30 ZBOROVANJE uu TRGU PERUGINO. Govorili bodo tovariši: BOXO M O 1 O M I \ L Z namestnik glavnega tajnika Zveze Enotnih sindikatov STO, A L O J X MARKOVIČ etan tajništva Zveze Enotnih sindikatov STO in senator UKSARK MASSIVI član Izvršnega odbora CGIL in generalni sekretar sindikalne Zveze italijanskih železničarjev. Popoldne na stadionu Ob 15. Delavska himna In pričetek mimohoda delavcev, športnikov, telovadcev in pionirjev z zastavami in alegoričnimi vozovi; ob 16. govorita tov.; VITTORIO VIRALI generalni sekretar Komunistične partije STO In A X G E L BLAZINA član Izvršnega komiteja Komunistične partije STO. V imenu tržaške federacije pozdrave njen tajnik SALVO PSI bo prinesel T E I N E R Odhod tekačev čez drn in tovarn. strn - Prihod trofeje Ob 16,45 posebna telovadna vaja mladink z obroči; ob 17. prvi del koncerta druženih pevskih zborov ter pričetek lahkoatletskih tekem; ob 17,15 telovadni nastop pionirjev; ob 17,30 nadaljevanje in zaključek tekem v lahki atletiki; ob 18. predajanja letalskih modelistov; ob 18,10 kolektivni telovadni nastop mladincev; ob 18,35 prihod kolesarske dirke za pokal «Il Lavoratore», prihod tekačev čez drn in strn ter drugi del koncerta združenih pevskih zborov; ob 18,45 posebna simbolična va|a vseh telovadcev ter zaključek prireditve z INTERNACIONALO ki jo bodo peli vsi pevski zbori ob spremljavi godbe. Fašisti ponujajo topovsko hrano Vrhovni komandant evropskih najemniških čet. gen. Eisenhower je prišel te dnt v Videm, da pregleda «svoje» vojaške edinice in da si ogleda položaje, kjer naj bi po znanem Bethouartovem načrtu potekala bodoča vojna črta, s katere nameravajo ameriški vojni pustolovci začeti nameravani napad proti socialističnemu Vzhodu. To priliko so porabili najzvestejši podrepniki Wall Streeta, italijo.nski in slovenski fašisti in vojni provokatorji, da ponudijo temu ameriškemu «trgovcu smrti» svoje «blago» — jugoslovanske tn italijanske vojake kot topovsko hrano nenasitnemu ameriškemu imperializmu. Pod enakim naslovom «Italija in Tito v obrambi Zahoda» sta glavni fašistični glasili v italijanskem in slovenskem jeziku in sicer «Messaggero Veneto» v sredo, «Primorski dnevnik» pa v četrtek objavila vsak svoj članek, v katerih ponujate svojim gospodarjem izza oceana svoje usluge. Ne samo po naslovu, ampak tudi po duhu in obliki sta si članka tako zelo podobna, kakor da bi jih napisalo Isto pero (najboljši dokaz, da je miselnost vseh fašistov enaka). Kot dva kramarja, ki na ulici prodajata svoje blago mimoidočim, se obe glasili vojnih provokatorjev trudita, da bi prikazali svojo «robo» kot najboljšo, nasprotnikovo pa kot ničvredno šaro, pred nakupom katere svarita «lahkovernega strica» iz Amerike. Eden kot drugi zagotavljata, da je njegova armada hra-brejša in bolj predana Ameriki, dočim je druga v teku druge svetovne vojne sramotno kapitulirala in razpadla; tem slabše bi bilo z njo sedaj, ko ne odgovarja ne po številu, ne po oborožitvi in najmanj pa po morali mnogo težjim nalogam bodoče vojne. Najtežji argument drugega proti drugemu pa je ta, da sta Jugoslavija odn. Italija razkrojeni zaradi notranjih nasprotij odn. po «kominformistični peti koloni». Na podlagi teh argumentov prihajata oba fašistična časnika do zaključkov, ki sta dobesedno enaka in se glasita: «Prvič: da bi bilo tvegano na- PROTINAPAD KOREJSKE LJUDSKE VOJSKE ZDA pošiljajo svoje ofieieje na Formolo za napad na Kitajsko Truman je enak Mae Arthurju Vlada ZDA zahteva bombardiranje Kitajske Združene države so zahtevale od 13 držav, ki imajo svoje čete pod ameriške komando na korejski fronti, naj pristanejo, da bi smele ZDA bombardirati kitajske baze v Mandžu- Politiini krogi na Zapadu skušajo prepričati javno mnenje, da je Truman odpoklical Mac Arthurja z Daljnega Vzhoda zato, ker naj bi bil vodil tamkaj politiko, ki je v nesoglasju s politiko Wa-shingtona. Seveda je to prepričevanje lažno in brez vsake utemeljitve. Dejstvo je, da je Mac Arthurjeva politika popolnoma enaka Trumanovi politiki, posebno še kar se tiče vprašanj Daljnega Vzhoda. Ponoven dokaz, da sta Trumanova in Mac Arthurjeva politika na isti črti nam je sklep, po katerem bo ameriško obrambno ministrstvo odposlalo na Formoso ta teden številno vojaško misijo, sestavljeno jz samih «izkušenih» oficirjev, ki bodo vežbali cangkajškove vojake na omenjenem otoku ter jih pripravili za napad na kitajsko celino. Tudi prodiranje proti madžarski meji v Severni Koreji, ki se je nadaljevalo do nedavnega, je trden in neizpodbiten dokaz, da ameriški imperialisti na vse načine poskušajo zanetiti vojni po- žar tudi preko meja korejskega polotoka tn da torej delajo v praksi to, kar je zahteval Mac Arthur. Prav zato s tako naglico pripravljajo močna oporišča širom vsega Tihega oceana. Prav zato se jim tudi tako mudi skleniti ločeno mirovno pogodbo z Japonsko ler jo tako v čim večji meri izkoristiti v bodočem napadu proti LR Kitajski. Toda kot že večkrat, tako so tudi ta leden prekrižali načrte ameriških imperialistov korejski in kitajski rodoljubi. V nedeljo so namreč sprožili močan protinapad proti tujim osvajalcem na ISO km široki črti severno od 36. vzporednika. Daši so bili Ame-rikanci na napad pripravljeni, dasi so z vsem dobro preskrbljeni in dasi so njihove čete močno zaščitene od stotin letal, so se vendar znašli v nemali zadregi in zmedenosti. Korejski in kitajski rodoljubi so jih že. v nekaj dneh pahnili na vsej črti južno od 36. vzporednika. Danes so v teku srditi boji na vsej črti od Rumenega pa do Japonskega morja. Med važnejše kraje, ki so bili teh dneh ponovno osvobojeni spadajo Jončon, Jnjie tn dr. Ljudske sile se z naglico približujejo prestolnici Seulu. Medtem pa Sigmanrijevi kriminalci besnijo nad cioilnim prebivalstvom. V Kočangu je neko posebno «vojaško» sodišče obsodilo na smrt 16? civilistov. Zaradi nezaslišanega zločina vlada po vsej deželi tako veliko ogorčenje, da je prisililo samega korejskega krvnika Sigmanrija, da je odstavil svojega policijskega ministra, ki je potrdil omenjeno obsodbo. 600.000 kovinarjev stavko v Italiji RIM — V petek zjutraj ob 6. je stopilo vseh 600.000 kovinskih delavcev Italije v 24-umo stavko v znak protesta proti vojni politiki Degasperijeve vlade in proti uničevanju in zapiranju podjetij mirnodobske industrije. stoniti se na jugoslovanski («Prim. dn.»: italijanski) faktor, ki je že nekoč blefiral, kot dokazuje pretekla izkušnja. Drugič: da samo italijanski («Prim. dn.»: jugoslovanski) faktor lahko nudi bistven in odločilen prispevek varnosti Zahoda tudi zaradi tega, ker se ta varnost Istoveti z varnostjo države same. K tema dvema faktorjema je treba dodati fe tretjega; nujnost, da se obrambna črta prilagodi značaju ozemlja in da se izkoristi njegova strateška vrednost («Prim. dn.»: potrebo, do mora linija potekati o skladu s stvarnimi možnostmi).» Iz teh zaključkov prihajata do sledečih prelogov. «Messaggero» predlaga Eisenhower ju in njegovemu glavnemu štabu, naj teče bodočo bojna črta preko Snežnika in Bitoraja (v Hrvalskem Primorju), ki naj jo seveda brani italijanska vojska; Utofašlstično glasno pa zanteoa, da morajp jugoslovanske čele okupirati vso severno Italijo do znamenite «gotske črte» (južno od Bologne), češ da «so edino le one sposobne braniti jugozahodno Evropo pred rusko invazijo». Ubogi fašisti! Prav nič se niso ne eni ne drugi naučili iz polpretekle zgodovine, popolnoma so pozabili, kaka Js bil njihov vzor« nik na trgu Loreto povišan — s petami navzgor. Tudi on je mislil, da ima najsposobnejšo armado z 6 milijoni bajonetov, a bilo je treba le. male preizkušnje in vse se je sesulo v prah. Prav isto se je dogodilo «slavni in nepremagljivi» vojski kralja Petra, ki se je razsula v nekaj dneh, čeprav bi v obrambi domovine bilo pričakovati pri njej višje morale. Ce danes jugoslovanski in italijanski fašisti ponujajo svoje krvne brate kot topovsko hrano ameriškim ljudožreem ter rodno grudo kot bojno poljano za Interese monopolistov Wall Streeta, so lahko gotovi, da bo konec njihovih «slavnih» armad Se hitrejši in bolj neslaven, kakor je bil o zadnji vojni. Kajti danes pišemo leto 1951. in so sile miru in napredka v obeh deželah neprimerno močnejše, kot so bile tedaj. Ne mislite, fašistični blazneti, da se bo jugoslovansko in italijansko ljudstvo borilo za interese imperialističnih krvosesov proti deželi miru in socializma. Orožje, ki mu ga boste vsilili, bo obrnilo proti svojim resničnim sovražnikom — ameriškim imperialistom ter njihovi peti koloni 0 domačini — proti klikama narodnih izdajalcev Tita in De Gaspe-rija. ŠTUDIJSKA SNOV ZA CELICE V ZVEZI Z VOLITVAMI PARTIJA MORA PREVZETI VODSTVO vseh borb širokih ljudskih množic Upravne volitve se bodo v coni A STO izvedle letos v oktobru. Predvolilna kampanja pa se je vsekakor že začela, posebno s strani Krščanske demokracije, ki že dve lei vzdržuje v našem mestu svoj negotovi politični monopol ob hlapčevski podpori vodstev ostalih strank italijanske nacionalistične fronte. Poslanci, «sindikalisti», ministri in politikantski duhovniki prihajajo kar naprej s svojimi protikomunističnimi govori. Krščanska demokracija že predlaga povezavo s svojimi laičnimi hlapci, ki so se zbudili iz dolgega spanja, in vse izgleda, da se bodo to pot v resnici povezali ter pustili ob strani vse marnje glede neodvisnosti. Ni dvoma, da gre za mnogo večjo in važnejšo politično bitko, kot je bila ona 1949. leta, za bitko, v katero bodo naši nasprotniki, podpirani od okupacijske vlade in od svojih vlad, ki jih plačujejo, vrgli vse svoje sile in vsa svoja sredstva, samo da bi zmagali ter potolkli «komunizem». Sedanji položaj je z mnogih vidikov različen od onega v letu 1949. To je popolnoma nov položaj, ki mu je vtisnila svoj počat vojna tujih imperialistov proti hrabremu korejskemu narodu, katero bi hoteli razširiti proti Kitajski, ki je leta 1949. postala ljudska republika in s tem spremenila razmerje sil še bolj v prid demokratičnemu svetu in silam miru. Netilci vojne so ustanovili atlantsko vojsko pod poveljstvom ameriškega generala, atlantski pakt pa dopolnjujejo s sredozemskim paktom ter z agresivnim dogovorom v Pacifiku. Oborožujejo se države, ki so izgubile vojno, vojnim zločincem vračajo prostost, Frankovo Španijo vključujejo v napadalni ustroj. Ameriški imperialisti so spremenili svojo mirnodobsko v vojno industrijo ter vsiljujejo iste ukrepe tudi satelitskim državam, ki so z Marshallovim planom žrtvovale svojo gospodarsko in politično neodvisnost ter so se spre menile v kolonije monopolistov Wall Streeta. Vojna je že začela na Daljnjem Vzhodu ter traja že deset mesecev. Dejanske priprave za napad proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije so v polnem teku. Članek tov. VIDAL1JA tržaškemu demokratičnemu gi-| Borbe in konkretne akcije banju, vsi zavzeti v borbi proti I nam morajo omogočiti, da se KONČNO PRIZNAVAJO, DA JE TRST STRATEŠKO OPORIŠČE Imperialisti nočejo nič slišati o predlogih ZSSR, ki je deset in desetkrat že konkretno predlagala, da bi rešili vse spore na miren način, na podlagi mednarodnih dogovorov in dokazala možnost mirnega sožitja obeh družbenih sistemov in pokazala svojo voljo, delati in boriti se, da bi zagotovila človeštvu pravičen in trajen mir. V teh dveh letih je reakcija napravila vse, da bi razcepila mednarodno demokratično gibanje, da bi uničila komunistično gibanje, da bi ovirala združitev delavcev, žena, mladine, študentov, partizanov miru, a v tem ni uspela. Tudi položaj vprašanja Svo-oodnega tržaškega ozemlja se je spremenil Sedaj priznavajo že vsi, da je Trst ena izmed 500 strateških baz anglo-ameriške-ga imperializma, vojni objekt, mesto, ki je zapisano v primeru vojne popolnemu razruše-nju. V prejšnjih volitvah so bili še ljudje, ki so verovali v pro-slulo trostransko prevaro. Bili so še ljudje ki so verovali v Titov «komunizem». Drugi so zopet mislili, da so razni Spore-rji in Stocche iskreni v svojem indipendentizmu. Slovenski In italijanski nacionalisti, fašisti in titofašisti, «indipendentisti» Sporerja, Stocche in Tončiča, antislovenci in antiitali-jani so vsi združeni okrog zastave protikomunizma in sovraštva proti Sovjetski zvezi, proti nam, da bi zlomili slovansko-italijansko bratstvo. Mi si prizadevamo, da bi postale te volitve plebiscit za mir, manife-' stacija, ki naj doprinese k odločitvi vlad petih velesil, da sklenejo pakt miru in da zopet dajo Organizaciji združenih narodov, od katere smo odvisni, značaj organizma miru in ne orodja vojne in vladanja v rokah ameriških vojnih hujskačev. Mi bomo delali na tem, da bodo volivci, Slovenci, Italijani in Hrvati zahtevali s svojim glasom, naj se uveljavi mirovno pogodba, naj se ustanovi Svobodno, resnično svobodno, tržaško ozemlje s svojim guvernerjem, s svojo ustavodajno skupščino, naj se združita obe coni ter naj odidejo vse tuje čete, ameriške, angleške in jugoslovanske. VSE NAŠE DELOVANJE MORAMO POVEZATI Z VOLITVAMI Mi bomo delali na tem, da bodo volitve izrazile Organizaciji združenih narodov nujnost, da dobi STO, dokler se ne uveljavi mirovna pogodba, garancije odprtega mesta ter da obe vojaški upravi, anglo-ameriško in jugoslovansko, nadomesti komisija, sestavljena iz predstavnikov petih vlad, ki imajo v Varnostnem svetu svoj stalni sedež. Skratka, mi ne samo sprejemamo predlog tržaških partizanov miru, temveč ga vključujemo tudi v svoj politični volilni program. Prepričani smo, da more ži-. veti Trst v miru le, če se odstrani nevarnost nove vojne in če se uveljavi mirovna pogodba. V nasprotnem primeru se bo položaj posiabšal. Obe coni bosta ostali ločeni, ena namenjena, da se priključi ne samo dejansko, temveč tudi pravno Titovi Jugoslaviji, druga pa da ostane strateška baza ameriškega imperializma z vsemi odgovarjajočimi posledicami (deklasacija, uničenje industrije brezposelnost, demoralizacija itd., itd.). Sest mesecev imamo pred seboj. Toda tudi, če izgleda datum še oddaljen, moramo organizirati vse svoje delo, organizirati borbe, razviti vso svojo delavnost ter jo tesno povezati z volitvami. Se več, spričo volitev moramo znati bolje organizirati delo in odpraviti vse svoje pomanjkljivosti in slabosti, ki jih je ugotovil in pokazal naš zadnji kongres. Pri našem: delu moramo upoštevati to, kar se dogaja v notranjosti nasprotnih strank, ki so razrahljane zaradi nasprotij in nezadovoljstva. Oblastiželj-nost klerikalcev in hlapčevstvo njihovih zvestih podrepnikov, vedno tesnejša in prisrčnejša zveza med beograjsko in rimsko vlado, neposredna nevarnost barantania, suženjski odnos do krajevne in mednarodne politike okupatorjev, enotnosti nasprotno zadržanje voditeljev Delavske zbornice, strpnost proti fašizmu tvorijo osnovno nezadovoljstvu teh strank. Prav isto se govori o takozva-nem antiitalijanskem indipen-dentističnem gibanju, ki ga vodijo predani hlapci anglo-ameriških okupatojev, saboterjev uveljavitve mirovne pogodbe, Titovci so zdaj izgubili tudi že slepilo «socializma» ter so bolj nacionalisti, bolj reakcionarji in bolj hlapčevski kot belčki. Mi moramo poseči vmes, da poglobimo to krizo s tem, da se približamo vsem, da z njimi razpravljamo, organiziramo javne diskusije, razpravljanja, razgovore, da izboljšamo svoje delo v tovarnah, med kmeti, obrtniki, malimi trgovci, profesionisti, brezdomci, begunci, upokojenci, brezposelnimi, mladino, ženami. približamo vsem produktivnim družbenim slojem ter da jim dopovemo, naj sodijo stranke in ljudi po tem, kar so napravili, in ne po tem, kar so govorili. V tej borbi čaka veliko delo one tovariše, ki delajo v množičnih organizacijah. (Mi si mo ramo zastaviti za nalogo, da mora biti vsak član naše Partije član, aktivist, voditelj kake množične organizacije, da mora biti povezan z množicami in z njihovimi potrebami. Le tako bo mogel govoriti in razpravljati z drugimi. Rekli smo, da je volilna borba velika politična bitka, velika bitka za mir, za blaginjo in svobodo. Da jo izbojujemo, je potrebno, da je Partija dobro opremljena in da zna v teku bitke premagati svoje pomanjkljivosti, razširiti svoje vrste, povezati se še tesneje z množicami, priti do vseh slojev delavnega prebivalstva s tem, da govori v njihovem jeziku, o njihovih problemih ter da se postavi na vodstvo njihovih borb. Da bi to napravila, mora imeti Partija aktivne člane, vodstvene komiteje, ki žive politično življenje, dobro vstro-jene celice in sekcije, ki po- znajo probleme kraja, kjer delajo, potrebe prebivalstva, notranji položaj strank in organizacij, ki tamkaj delujejo. Brezbrižnost do dela, ''pasivnost, skepticizem, lahkomišlje-r.ost, neodgovornost in nestanovitnost morajo izginiti in Partija mora živeti, pričenši od celične skupščine, demokratično življenje, pri katerem sodelujejo aktivno s svojim delom, s svojo kritiko in samokritiko vsi člani. Samo na ta način bomo poostrili svojo budnost proti provokacijam in proti elementom, ki jih bo sovražnik skušal vtihotapiti v naiše vrste, da bi oviral našo borbo in naše delovanje. Borba bo trda. toda tudi mi smo močnejši kot pred dvema Tetoma. Smo močna Partija, ki je dobro organizirana, enotna, ki se zaveda svojih napak in ki je sposobna, da jih premaga. Razširili smo svoje vplivno območje in naš obračun borb in akcij je pozitiven in konkreten tudi v občinah. Na volitve gremo z navdušenjem in optimizmom. Vemo, da mednarodna reakcija, zlasti še ona italijanska in jugoslovanska, pričakuje veselo novico o našem porazu. Mi pa bomo napravili vse, da jih bomo razočarali v tem upanju. In ponovno bo naše ljudstvo dokazalo, še bolj kot leta 1949., da ostaja zvesto stvari miru in demokracije. Za velik in mogočen uspeh delavskega praznika INTERESI ZDA IN ANGLIJE NA SREDNJEM VZHODU Nacistični oficir Muellei je postal polk. Hassim Be| Gen. Clayton je vodil podtalno borbo proti Američanom, da bi s tem «zaščitil» angleška bogastva - Angleški vohuni menjujejo tudi svoje državljanstvo - 2000 vojakov Wermachta v Transjordaniji 30. marca 1949: Huzni Zajm, francoski in angleški špijon ter obenem bivši nemški vohun, ki je bil povezan s Canarisom, načelnikom nacistične špijonaže, izvrši državni udar v Siriji, umori in aretira «prijatelje A-merike» ter razveljavi dovoljenje, ki ga je izdal EÌ Azem petrolejski družbi ARAMCO. Okrog polovice aprila uspe j Velika Brittanija Američanom podkupiti Huzni ! Zajma, ki ga tako spravijo na j svojo stran. Huzni Zajm raz- j veljavi svoj prvi sklep glede I ša izpodriniti stari angleški ko- silstvom zatira upravičene < lonializem na vseh poljih. Tako se n.pr. zunanja trgovina dežel Srednjega Vzhoda vse bolj izrazito usmerja k Združenim državam Amerike, dočim se angleška premoč vedno bolj krha. Prinašamo na tem mestu statistiko v odstotkih o angleški in ameriški soudeležbi v zunanji trgovini dežel Srednjega Vzhoda ZDA ne na še večje olajšave, istočasno pa zahteva predujem od družbe ARAMCO. 13. avgusta 1949: Angležem uspe podkupiti načelnika Huzni Zajmove vojske generala Hennaouija. Slednji izvede nov državni prevrat, organizira u-mor Huzni Zajma, ne upa pa si direktno odpovedati pogodbo, ki jo je podpisal Huzni Zajm z Američani. Izogne se tej oviri s tem, da preda zadevo v razpravo «parlamentu». Toda tudi Hennaoui ne ostane dolgo na svojem mestu, kmalu mu namreč sledi Hakem El Atazi, ki je pa bolj oprezen in se skuša prikupiti bodisi Angležem kakor tudi Američanom. Ameriška osvojevalnost sku- leta 1938-1948 Egipt Palestina Perzija 1938-1946 30 odst. 40 odst. 28. odst. Sirija in Libanon 10 odst. 21 odst. 6.8 odst. 7 odst. 18 odst. ' — — 24 odst. 10 odst. 24 odst. 9 odst. 10 odst. 13 odst. Edino izjemo v tem pogledu Amerika in Anglija skupno z grškimi fašisti in Titom ustvarjajo na Balkanu novo Korejo Tito in • v • • • in sinjo njegova klika ojačujejo vojno histerijo v Jugoslaviji Grčija, Jugoslavija in Turčija so "odskočna deska, s katere naj bi bil zadan udarec v srce Sovjetske zveze,, - Jugoslavija se pod titovsko oblastjo vedno bolj pretvarja v anglo-ameriško vojaško bazo - V Jugoslaviji se dokončuje gradnja ceste, ki bo povezala anglo-ameriški vojaški oporišči Trst in Solun Ce pogledamo zunanjepolitične trike Titove klike v zadnjem času, bomo videli, da se vedno bolj prilizuje anglo-ame-riškemu imperializmu. V beograjski skupščini poveličuje Tito ameriški imperializem kot najnaprednejši kapitalizem in kot edino jamstvo za mir. Beograjski fašisti dobijajo posojilo 15 milijonov dolarjev, medtem ko dajejo Wall-Streetu razne si-rovine v vrednosti za stotine milijonov. Ako je v OZN potreben vojnim hujskačem, diverzantski napad proti Koreji, priskoči takoj na pomoč špijon Kardelj. Truman je dal napadalni namig proti LR Kitajski in strani jugoslovanskih časopisov so takoj napolnjene z naj-gausnejšimi napadi proti kitajskemu ljudstvu in slavni Komunistični partiji Kitajske. Na vse načine skušajo titovci dokazovati, češ da se države ljudske demokracije pripravljajo za napad proti Jugoslaviji. V ta namen so izdali posebno «belo knjigo», ki se v imperialističnemu tisku živo komentira. Da je ta kampanja-r>rganizi-rana s strani jugoslovanskih fašistov na ukaz iz Washingto-na, nam dokazuje dejstvo, da je kot gospodar države govoril preko beograjskega radia ameriški poslanik ZDA George Alien. Prepričeval je Jugoslovane, da se pripravlja proti njim napad ter da so njih edini prijatelji ameriški imperialisti. Zakaj je ameriškim imperialistom po godu pojačenje te zmede na Balkanu? To jim je predvsem potrebno, da bi prikazali svetovnemu javnemu mnenju, da Nemčija, Japonska in Koreja niso glavni problemi za ureditev mednarodne napetosti, temveč, da je glavni problem Jugoslavija. Takšna zvi jačnost je potrebna ameriškim imperialistom, da bi ovirali priprave za konferenco ministrov zunanjih zadev ter da bi v kolikor je mogoče zmanjšali značaj odločne borbe evropskih narodov proti, oborožitvi Nemčije. To je pričakovani korak v podli igri imperialističnih avanturistov, ki ojačujejo in širijo vojno histerijo. Evo zakaj Moša Pijade izjavlja, po ameriškem nalogu, da je Jugoslavija za ZDA iz strateškega vidika važnejša od Koreje, medtem ko krvnik Ranko-vič uprizarja vedno več provokacij na mejah držav ljudske demokracije. Samo proti Madžarski je bilo v letu 1950 izvršenih 795 provokacij! uvajajo mrzlične vojne priprave. 24. februarja je na ameriški ukaz bil izdan odlok za pod-vojenje števila grške vojske in to od 135 tisoč na 250 tisoč vojakov. Vrhovni poveljnik oboroženih sil Papagos je 26. februarja izjavil dopisniku lista «Daly Telegraph and Morning Post», da bo «združenje med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo štelo približno 60 divizij, kar predstavlja resno nevarnost za bloke Sovjetske zveze». Se bolj pa se uvajajo vojne priprave v Jugoslaviji. Jugoslavija pod titovsko oblastjo se vedno bolj pretvarja v anglo-ameriško vojaško bazo. Nove ceste se gradijo tam, kjer niso potrebne ljudstvu, kjer so potrebne za vojno. Dokončuje se TRUMAN: Gospodar, tukaj imate dva nova dobavitelja topovske hrane - Franka in Tita... Kje se vidi, da sem zamenjal svojo osebo? 18. marca je politični komi-te KP Anglije objavil izjavo, v kateri, se prikazuje nevarnost vojne v vzhodnem delu Sredozemskega morja; na nevarnost, katero potrjujejo razgovori v Londonu med predstavniki angleške, italijanske in jugoslovanske vlade. Politični komite KP Anglije svari angleško ljudstvo, da si ameriška in angleška vlada prizadeva skupno z grškimi fašisti in Titom ustvariti na Balkanu novo Korejo. Grški državni poglavar je v nekem intervjuvu z dopisnikom lista «Daily Mail» med drugim izjavil: «S pomočjo Anglije in Zi>A bomo pretvorili Grčijo v odskočno desko, s katere bo zadan udarec v srce Sovjetske zveze». Od takrat se v Grčiji graditev ceste, ki lahko sprejme večjo količino vojaškega transporta ter bo obenem povezala anglo-ameriško vojaško o-porišče Trst z anglo-ameriškim vojaškim oporiščem — Solunom. Os Beograd-Atene, ki je bila ustvarjena meseca marca leta 1950., se danes širi in pretvarja v vojni blok Grčije, Italije, Jugoslavije in Turčije. Titovska propaganda je vedno širila lažne vesti o gibanju edinic na mejah Jugoslavije. 1. aprila t. 1. se je pričela gradnja proge Banja Luka-Do-boj. Za brezplačno «prostovoljno delo» skušajo titovci mobilizirati 80.000 mladincev in njja-dink iz vseh krajev Jugoslavije. Titova klika imenuje progo Banja Luka-Doboj «eno izmed najvažnejših objektov», toda izgradnja te proge nima nič skupnega z razvojem jugoslovanskega gospodarstva, niti ne z razvojem gospodarstva tistih krajev, skozi katere ta proga gre. V resnici pa je gradnja proge Banja Luka-Doboj v direktni povezavi s sedanjimi mrzličnimi vojnimi pripravami, ki jih uvaja Titova klika v Jugoslaviji na ukaz ameriških imperialistov. Ta proga je del prometne linije Zagreb-Banja Luka - Sarajevo - Valjevo - Beograd ter predstavlja linijo, ki ojačuje strateške komunikacije v smeri Zahod-Vzhod. V sedanjem položaju, ko je Titova klika že dejansko vključila Jugoslavijo v imperialistični vojni blok, ima gradnja te proge za cilj razširitev celotnega sistema strateško pomembnih cest, ki ojačujejo zvezo z ameriškimi bazami v Trstu in Avstriji in ki bi morale služiti kot dopolnilna linija za prevoz vojaških čet in vojnega mate- riala iz Trsta in Avstrije v sre dišče Jugoslavije in proti mejam držav ljudske demokracije. Ta proga poleg tega, da je čisto strateškega značaja, se gradi tudi vsled tega, da se poveča ropanje naravnega bogastva Jugoslavije. Povezana bo z vrsto rudniških bazenov železne rude (čranski bazen in rudnik Ljubija) z glavnimi železniškimi upravami, kar je potrebno titovcem zaradi izvoza rude iz Jugoslavije v kapitalistične države. Razen, tega bo šla ta proga skozi bogate gozdove, kjer se nahajajo ogromni kompleksi hrastovih, bukovih in črnogoričnih gozdov, ki se nahajajo na površini, ki obsega 150 tisoč hektarjev. Na podlagi titovskih roparskih načrtov bo izgradnja proge Banja Luka-Doboj obenem omogočila, da~ie iz okrajev Doboj, Trešanj, Te-slič, Prnjavor, Banja Luka izvaža vsako leto najmanj 500 tisoč kubičnih metrov drv. V teh krajih, skozi katere gre ta proga, je približno 200 tisoč hektarjev zemlje primerne za obdelavo. Titova tolpa pa računa obenem tudi na to, da bo s pomočjo te proge omogočeno hitrejše izvažanje ter v večjih količinah poljedelskih proizvodov iz teh krajev. Titova klika hoče imeti to progo radi izvoza milijonov ku. bičnih metrov drv na Zahod, stotine tisočev ton rude ter o-gromne količine živeža, odtrganega delovnemu kmetu, ter za uvoz ameriških tankov, topov, municije z Zapada in, če bo treba, bo služila tudi za uvažanje ameriških čet v Jugoslavijo. Poleg izkoriščanja brezplačne delovne sile desetin tisočev jugoslovanske mladine, skuša Titova klika, da izgradnjo te proge izkoristit za nadaljnje uvajanje militarizacije in faši-stizacije med jugoslovansko mladino. Te dni je albanska telegrafska agencija sporočila vest, da na glavnih cestah, ki peljejo proti mejam sosednih držav ljudske demokracije titovci zbirajo vedno večje in močnejše vojaške garnizije ter da v bližini teh meja ustvarjajo nove ofenzivno-strateške objekte. Med Novim Sadom in Subotico, med Vladimirovcem in Vršcem ter med Nišem in Ca-ribrodom gradijo titovci položaje za težko artilerijo, utrdbe in jarke. V Leskovcu in Bataj-nici pri Beogradu gradijo velike vojaške aerodrome za obnovljeno letalstvo in strateške bombarderje, na katere ameriški «strokovnjaki» postavljajo močne radarske naprave. V jadranskih lukah ki so pretvorjene v baze ameriškega in angleškega brodovja, so v teku važna dela vojaškega značaja. V Pločah se gradijo baze za podmornice. Titova tolpa je ponovno' zaprosila ZDA za nujno pošilja-tev materiala v vrednosti 30 milijonov dolarjev, a od Anglije za 4 milijone funtov šterlin-gov, kije potreben za vojaške priprave. Razen tega pa je sprejela že drugič od. Kanade ogromne količine eksploziva. Titova vlada je odredila od celotnega državnega proračuna ilegalnih skupin komunistov in 70 od sto za vojne priprave: za vojno industrijo, oborožitev in vojaško pripravo milijonske armade itd. V strahu pred vedno odločnejšim odporom titovci na surov način obračunavajo z borci-rodoljubi v jugoslovanski armadi. Danes sd v zaporih janičarja Rankoviča nahaja nad 20.000 oficirjev, nekaj tiscč podoficirjev ter desetine tisočev vojakov, ki so ostali zvesti Sovjetski zvezi in tovarišu Stalinu. V znak protesta proti zločinski politiki Titove tolpe, je nad 90 od sto podoficirjev, ki so v vojski, zahtevalo demobilizacijo. V vsej armadi se zelo razvija politična delavnost rodoljubov. Po zidovih vojašnic se večkrat pojavijo parole: «Dol s fašistično tolpo Tita-Rankovičal», «Živela naša osvoboditeljica ZSSR!», «Živel tov. Stalin!», «Naj živi mir v vsem svetu!» Z gotovostjo se lahko reče, da ‘se p>-ipadniki jugoslovanske armade ne bodo nikdar borili proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. Pod geslom «Za zvesto in nerazru-šljivo bratstvo z našo osvoboditeljico — Sovjetsko zvezo!» se borijo za uničenje titovskega fašističnega režima ter za povrnitev Jugoslavije v tabor miru, demokracije in socializma. predstavlja Irak, ker so namreč v tej vladi zelo dobro ukoreninjeni angleški zaupniki. Dokaz temu je močna opora, ki jo daje vlada Iraka družbi «An-glo-Iranian Oli Company» v njeni borbi proti Američanom, kateri hočejo «nacionalizacijo» perzijskega petroleja. Videli smo, kako je vodilo vso «politiko» v teh conah dejansko le nekaj izbranih elementov, ki so se posluževali običajne tehnike državnega udara. Brev dvoma je tako delo zelo težko. Kogar pač zasledijo je takoj odstranjen kot agent, bodisi da je Anglež ali Američan, edino le domačini se v takih primerih lahko še vzdržijo na površju. V tej trajni borbi med špijoni in pogostoma tudi med tolpami zločincev, ki so najete od petrolejskih družb ali uradnih predstavnikov «civiliziranih» velesil, pa se imperializem vedno bolj šibi. Istočasno Se jaca odpor narodov proti zatiranju, utrjuje-se njihova volja za dosego neodvisnosti. Vse to pa je brez dvoma tudi posledica kriminalnega delovanja angleških in ameriških odposlancev. General Clayton, načelnik angleškega «Intelligence Services» za Srednji Vzhod, ima n. pr. svoj glavni stan v Kairu v Egiptu. Pogostoma pa obiskuje ves Srednji Vzhod in znano je, da vzdržuje v vseh teh deželah vojaške oddelke in tolpe pro-vokatorjev. Te tolpe sestavljajo večinoma pravi izvržki človeške družbe, banditi, ki so na vse pripravljeni. Ti oddelki služijo za organiziranje državnih udarov, teroriziranje prebivalstva in za zasužnjevanje Arabcev. Zanimivo je vedeti, da je bila generalu Claytonu poverjena naloga, razen borbe proti Američanom zu zaščito angleškega bogastva, obenem tudi, da z na- teve domačinov, ki se borij< povišanja plač, ter, da z siljem odvrača vsako nei nost, ki bi pretila iz Srednl Vzhoda angleškemu kapi' zmu. Zaradi tega si je ClaJ ustvaril široko omrežje ph katorjev in «komunist ič< skupin. Te skupine imajo » go, da ščuvajo brezposeln» gladno ljudstvo Sirije, Irak* Egipta na ekstremistična nja, katera privedejo vsako! do neizbežnih krvavih nasi! tamkajšnjih vlad, kjer ima veda Clayton glavno bes( (Značilno je, da je vsako V |vo nasilstvo in vsaka prov» j cija tesno povezana s pred!1 nim «zasebnim obiskom» g( rala Claytona, ki je prav za1 tega delovanja že dobro pot na vsem Srednjem. Vzhodu-mu so najboljši dokaz prav I vokacije in krvavi spopad Jeruzalemu, Beirutu, Da’ sku in Kairu. Clayton se je kot protide| skl provokator dobro speri ziral in tudi zaradi tega na« vil dokaj naglo kariero ter j va posebno zaupanje Ct' chili a. Dejstvo je. da je Srri Vzhod dejansko prava ‘ angleških spijonov. Najsf nejši mednarodni špijoni 1 telligence Servicea» so P svoj kariero v teh deželah,* so se še posebno izurili v s? karstvu, izmikanju zanka«11 jih je stavil nasprotnik. vsem pa so se specializira* akulisnem delovanju, kjer!| jo dejansko v rokah vse raznih gibanj, s katerimi d1 jo na videz nikakega opra* Legendarne pustolovščine ! nega špijon Lavvrencea ?•'" resnici tipičen proizvod ? ličnega vzdušja korupcije, d rov, spletk in provokacij,,^ dejanska karakteristika , ■?! njega Vzhoda, od kar So l plavili te dežele petrol» koristolovci iz raznih drž»' V drugi svetovni vojni pr. Clayton napravil angl® mu imperializmu velika1’ usluge. Njemu gre zaslug8: je s svojo «revolucijo v 1 ku» preprečil nemške spl( ter obenem onesposobil šir razprostrto omrežje načiSt: špijonaže. Nacistične spijo«1* je večkrat sprejel celo v «' službo. Clayton pa je V * vrsti neizprosno zatrl ri mezdno in politično pridof arabskih delovnih množic-dela pri angleških petrolej družbah pa se danes posla1 tisočev arabskih ubežnik®' Palestine, ki jih uporablja ’ nem za uprizarjanje vsa«1 stnih provokacij. ANGEL FRAN2*1 (Se nadaljuje) -------- ' ... —A INTERVENCIJA TOV. MALALANA V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Občinska uprava se ne zaniml za probleme naših kmetovalcev Od kmetov razlaščena zemljišča nato prodajajo drugim družbam po znatno višji ceni Kljub temu, da našim kmetom ne nudijo skoro nobene pomoči, pa naši «zavezniki» brez usmiljenja uničujejo s tanki, džipi in avtomobili polja, pašnike, vinograde itd. Znano je, da se Trst kot luka Srednje Evrope preživlja večinoma od industrije in trgovine, toda poleg tega ne smemo pozabiti še na eno panogo dela t. j. na naše kmetijstvo, o katerem bi z ozirom na to, da se ga v letošnjem predvidenem občinskem proračunu sploh ni ali zelo malo upoštevalo, spregovoril nekaj besed. To delovno kategorijo tvorijo po večini vinogradniki v Bregu, v Sv. Križu, Kontovelu, vrtnarji pri Sv. Ivanu in Sv. Ani ter naši cvetličarji v Bar-kovljah in. na Proseku. Sem spadajo še mali živinorejci na Opčinah, v Bazovici, v Trebčah ter po ostalih vaseh našega ozemlja. Samo tisti, ki živi vedno med našimi revnimi kmeti, vidi njihovo dolgotrajno trdo in težko delo, posebno še v takih krajih, kot so pri nas, kjer klima ni ugodna, kjer je suša in bu-ija in kjer zemlja ni rodovitna, ter ve ceniti njihova žrtvovanja. Toda tržaška občinska uprava se je prav malo zanimala za probleme naših kmetov. Preidimo zato na nekaj dejstev. Poleg vremenskih neprilik sta še dve drugi nadlogi, ki tareta našega kmeta. Prva je še prav od nedavnega, druga pa je malo starejša ter izhaja še iz za časa fašizma. Ko govorim o tej zadnji, bi se rad dotaknil razlastitev zemljišč za javno uporabo ter uporabe starega zakona, ki izvira še iz preteklega stoletja ter je z majhno spremembo s strani ZVU danes veljaven tudi na našem ozemlju. Kot primer ndj navedem, da je malo pred izbruhom druge svetovne vojne na podlagi tega zakona bilo razlaščeno na Opčinah približno 700.000 kvadratnih metrov, t. j. 70 hektarjev najrodovitejšega zemljišča. Te razlastitve so pomenile za desetine naših kmetov veliko po- gubo, poleg tega pa še danes čakajo na izplačilo odškodnine. Temu se pravi, dragi gospodje, pravo ropanje. Tudi te dni bo izvedena ena nova razlastitev zemljišča, ki pa ne bo služilo za javno uporabo, marveč za gradnjo športnega igrišča, morda pa bo uporabljeno tudi v druge namene. Preidimo torej na nekaj drugega in dovolite mi, da to tudi poudarim. Mi ne nasprotujemo industrializaciji našega ozemlja, nasprotno, borili se bomo za to, toda ne strinjamo se s tem, kar se dogaja v Zavljah in na hribu Pantaleone, kjer se nahajajo najboljši vrtovi in vinogradi, ki so bili že razlaščeni desetinam kmetov in kot izgleda so v vidu druge desetine razlastitev, kar pomeni uvajanje protisocialne politike za uničenje našega kmeta, za uničenje njegove neodvisnosti. Toda to še ni dovolj. Bilo je razlaščenega zemljišča približno 150.000 kvadratnih metrov, t. j. 15 hektarjev, po ceni do približno 350 lir za kvadratni meter in smo nato bili priča nesramni špekulaciji, ko je u-stanova Porto industriale, ki je ta zemljišča kupila ter ista zemljišč nato prodala raznim industrijskim družbam. Radi bi pa vedeli po kakšni ceni? Veliko je razlaščenega zemljišča, ki ne more služiti v industrijske namene, In kmet, ki je bil razlaščen svojega zemljišča, pride ponovno na tisto zemljišče, toda ne kot lastnik, marveč postane najemnik. To nam dovolj jasno dokazujejo že zgoraj navedeno politiko, s ka. tero mislijo uničiti malega posestnika, kar pomeni povečanje dosedanjega števila brezposelnosti. Gospod odv. Forti, občinski odbornik, bi nam kot predsednik ustanove Porto industriale morda lahko dal nekaj pojasnil in sicer, zakaj se razlaščajo prav najboljša zemljišča, čeprav ima omenjena ustanova na razpolago številna druga zemljišča? V zvezi s špekulacijo pa, o kateri sem že govoril, kakšna naj bi bila cena tistih razlaščenih zemljišč, ki se nato prodajajo raznim drugim industrijskim podjetjem? Preidimo še k drugi šibi, ki tepe našega kmeta. To so voja. ške vaje naših «milih zaveznikov». Po 16 letih, odkar je vojna končala in ko bi bilo treba pozabiti na pretekle vojne grozote, se na ta način ponovno obuja spomin nanje. Naši kmetje so se nekoč bali navalov kobilic in gosenic, danes pa so se te kobilice in gosenice pojavile v obliki raznih džipov, tankov, motorjev itd., ki brenčijo, rijejo in uničujejo brez usmiljenja obdelana polja, nasade, zidove itd., uprizarjajo v pravem smislu besede pravo barbarstvo. Kot je razvidno po zadnjih vesteh pa zgleda, da se bo to uničevanje še povečalo, pred nami stoje torej same mračne perspektive: vojna, ki bi z uničenjem vsega, uničila tudi naše kmete. Gospodje svetovalci mislim, da bi tudi nekdo izmed vas lahko razumel moje zanimanje za naše kmete ter upošteval, koliko truda in dela je treba predno postanejo naši vrtovi zeleni, predno postanejo naša polja rodovitna. Ne zadostuje le odstavitev Mac Arthurja, temveč je potrebno enkrat za zmeraj pomesti celotni brlog vojnohuj-skaških volkov. Brez dvoma se bodo gospodje svetovalci vprašali, kaj ima opraviti vse to z občinskim proračunom? Da gospodje, tudi to spada k občinskemu proračunu, ker zgleda, da se vsi mi ne zanimamo za probleme naših kmetov. Tudi oni plačujejo občini kot vsi ostali prebivalci svoj delež in zato je naša dolžnost obenem pa tudi interes, da jim pomagamo Ce ne bomo podpirali našega kmeta, bo Trst ostal brez povrtnine zato nujno potrebna rešit®', ga vprašanja in ga ob^ svet ne sme zanemarit'-staja še tretji problem, k8, mu moramo ravno tako Potiti več pažnje in to je nja ugotovitev: da si imo"! ljudje lahko izberejo za s počitnice hribe, morje al> ge raje, je pa naš delav®c uradnik prisiljen, da svoj® čitnice prebije doma, pri tP" v naših revnih gozdičkih, na podeželju našega ozeh1*1 V diskusiji o proraču^ leto 1950 sem predlagal. ^ se znižal trošarinski davri vino. Čeprav je odv. Fori1 kel, da je to nemogoče, d»1 jam pri tem predlogu, ne bo vzet v podrobnejš® pravljanje. Toda hotel bi kaj predlagati. Pozivam , vo, naj bi preučila možu0;'' znišanje cene vodi, ki slu‘ namakanje naših vrtov, k1 jejo veliko količino .pori ri: in so zaradi tega tudi p0' našemu mestu. Predlagat11 činskemu odboru, naj vza-^j kot nalogo ter preuči P' me našega kmetijstva in 1 primerno rešitev za čim razvoj istega. , Hotel bi povedati še ny prizadetih kmetfh, poseb«* o tistih na Opčinah Upal sem, da se bo v siji o občinskem proraču11?-merodajne oblasti niso k« šale mojega govora, vz® poštev vsaj najskromnejSL šitev, tem bolj, ker si je zadala nalogo, da bo razpolago tem nesreč®1* jusarska zemljišča. Cepri1 -c. ciin j lava. > majo naše bančne in ustanove velike možnosti’ do danes storile ničesar-Obenem pa ob zaključk11 je intervencije predlaga1*1, se izboljšajo ijx okrepi)0 za gojenje javnih nasa^ so tako važna za izb’ zdravstenega stanja v ki bo tudi služilo v ok 1 teÌ vsem občanom. BORILI SMO SE ZDRUŽENI, DA PREPREČIMO NOVE VOJNE IN RAZDEJANJA Aprilska vstaja tržaškega proletariata je bila sad težke borbe Slovencev in Italijanov 9m Adi liji ene a z ne; redni kapi' Cia! e prf .isti» ajo D selno Irak* na d sako) nasi!* ima bei* ko » prova predt n» iv zal a poz ladu, ;rav 1 >opad D» otide; spec! a na! > tet1 va 'la j s? oni 0 dah, * 1 v sf ik srčik. P' lizira1 kjerij vse mi ti opr»' iine 1 ea -od P iie’ tl cii’s ca . f so \ ;trole' drl®' (jni i* angl*5 elika1’' slug8; o V Spl' lil sif lači^1 pijon' ) V S' ? v J ridoni OŽiC- mole!1 posl®5 •niko’ bij® vsak' (AN^ v * ni ez :d. line ešite' ob^i iriti' , i. ^ JO ie n®! imoVi s* za . ; ali ' dav*' svoj6 mi h1" .iakit )ze^ aču®11: al. ^ daV^ P’ort4 u!’^ •Uk am ^ ožn0; i sl®*' >V’ ^ PO®6' pO^M igan1 vzrfj :i Pf" i" w) > i rVl P1 Vseti o zmagoviti ljudski vstaji v Severni Italiji so postavile pred nas problem vstaje v Trstu, ki je postal s tem dejansko praktična in nujna naloga. Prav dobro se spominjam, da je bilo v mesecu aprilu izvedenih od strani antifašistične mladine cela vrsta akcij, kot razdeljevanje in trošenje letakov, nadalje napisne in druge akcije. Pri teh akcijah je padel tov. Berto, dočim je bil tov. Miha ranjen v nogo ter nato aretiran. Tov. Miha, ki je bil šele pred nekaj dnevi dodeljen naši vojaški organizaciji se je junaško branil z'orožjem v roki. Collottijeve zverine so ga lahko aretirale šele ko se je zgrudil, zadet v nogo od njihove svinčenke. Vsi smo se zavedali, da so Nemcem dnevi dejansko šteti. Njihov 'neslaven konec je bil pač neizbežen, Hitlerjeve horde so se, pod mogočnimi udarci zmagoslavne Rdeče Armade naglo rušile. Tudi Anglo-ameriške armade so naglo napredovale, kar pa jim je bilo še posebno olajšano, ker je nemška Wer-macht v vedno večjem številu polagala orožje in se tako udala skoro brez boja, dočim se je nacistična svojat branila pred udarci Rdeče armade, kot pravcata pobesnela zver, ki se zaveda svoje poslednje ure. Kliub temu pa ni bila naša ilegalna borba nič lažja. Ko sva se po zadnjih aretacijah naših tovarišev, sestala s tovarišem Milkom in izmenjala v tem pogledu nekaj svojih misli, sva imela oba fizični občutek, da se policijski obroč vedno bolj stiska okrog nas. Se za dialo časa — to je bila dejanska misel obeh. V predvidevanju skorajšnje vstaje, je bil dne 11. aprila sklican sestanek vseh antifašističnih sil iz mesta. Sestanek se je vršil v neki vili v ulici S. Cillino. Sestanek je bil namreč sklican z namenom, da se Premostijo tehtne ovire, ki so obstajale zaradi razdvojitve med CLN-om, ki je brez komunistov dejansko zgubil svojo Bravo vlogo ter ljudskimi sikami, ki so bile temeljno organizirane v «Delavski enotnosti». Osnovna naloga je bila, da zadamo z združenimi silami še ?adnji udarec umirajoči naci-fašistični zverini. 2e ob tej pri-'•ki so se demokristjani izka-■mli kot «dobri patrioti» in se ^°t taki sploh niso pokazali na tem sestanku. Tudi ta poslednji poskus, da bi z združenimi skupnimi silami uničili nacistično zver, je docela propadel. CLN je zavzel povsem opor 'unistično stališče, po drugi strani pa so bili v naših vrstah da odgovornih mestih titovci, ki so že, takrat In še mnogo brej pripravljali svoje podtalne *Jdajalske načrte. Vesti o zmagoslavni vstaji v Severni Italiji so predstavljale vse tiste, ki so se borili in delali v ilegali, dejansko konec ,1-ajne živčne napetosti. Dne 28. aprila so se začele v mestu prve drznejše akcije u-b°rnikov in aktivistov iz ilegalne dobe. Razdeljevalo se je 'možje in razoroževalo nemško v°jaštvo in republikinske ter drUge nacistične podrepnike. Predvsem pa je bilo treba skrbeti, da se prepreči unjče-dje naše industrije. Znano je bilo namreč, da so Nemci minirali vse važnejše industrijske °bjekte in naprave kakor tudi pristanišče. To nalogo so sipina izpolnili naši junaški in slavni «Delavski enotnosti». Prvega maja so bili uporniki, skupno z junaškimi jugoslo-vanskimi partizani še v borbi bd mestnih ulicah, kjer so zasledovali bežečo nacistično in pšistično zver ter jo tirali iz dlenih zadnjih skrivališč. Naci-drabri delavci organizirani v stični okupator- se je s svojimi ki peljejo v mesto, da bi tako j Zakaj se danes spominjamo poslednjimi ostanki srdito bra- preprečili zmagoslavni pohod teh dogodkov in ljudske vstaje nil posebno pri. Lazaretu v Mi- jugoslovanskih partizanov. To- iz leta 1945? Spominjamo se in Ijah in na Opčinah. S topništ-; da vse to ni nič zaleglo, prvega proslavljamo to zgodovinsko vom so obstreljevali vse ceste. I maja je bilo mesto osvobojeno. * obletnico, ker je bila to dejan- cneif! »s ek*1 aču®^. SO K; vž6 nejiK je o” d#, ireč61, 'epr!f fin9, losti' sar- iučK11 :pi&' tsadP, zboli;» V $ nkf6 n o ž i č n e obsodbe in usmrtitve v Jugoslaviji . ^ fašističnim terorjem skuša-0 titovci preprečiti naraščajo-° osvobodilno borbo jugoslo-.aBskih delavcev. Le neznaten eJ ujetih rodoljubov je bilo Speljanih pred takoimenova-va sodišča, ki so pretvorjena j. Pomožni aparat zloglasne aUkovičeve Udbe. zadnjih mesecih so ta so-c'8ča uprizorila številne pro-j65®, od katerih bomo navedli ® nekaj in na katerih so bile “5 oj e ne večje skupine delav-in kmetov: ^y^lika skupina rudarje-w rud-nk ®or 1 vs&k obtoženec je bil °®ojen. na 20 let); ij kS delavcev iz mesta Stara Bzova (štirje so bili obsojeni d smrtno kazen); g22 železničarjev iz mesta rasenate Triestine,, pozdravlja ob priliki velikega delavskega praznika vse zadružnike Kinematograf Sirk SV. KRIŽ. 61 P. D. « Slavko Škamperle » Sv. Ivan Proti klerikalnemu mračnjaštvu za ljudsko in napredno kulturo. NAJ ŽIVI PRVI MAJ ! P. D.,.Ravbar" na Greti Za napredno kulturo in boljše razumevanje med narodi, naj živi PRVI MAJI ihlmja HomimiMcm patti je tf T Ci 2/ Opčin Borimo se strnjeni za bodočnost miru in za naše pravice ■ n V & Občinski delavci in uradniki (člani ES) % Sekcija Komunistične partije STO z Grete poziva prebivalstvo, naj se strne v borbi za mirno bodočnost trdno združene z vsemi poljskimi, tovarniškimi i n umskimi delavci, vzklikajo SANCIN MIROSLAV « GOSTILNA PRVEMU MAJU Dolina 11111=1111 =Sffll==llll ^mišššHii s iiHsgmi =iiii Ili! Kmetovalci, poslužujte se pri É Kmetijski nabavljalni in prodajni zadrugi v Trstu z. z o. j. Centrala : ul. U. Foscolo 1, telef. 94-386 Prodajalna: ul. S. Merendante 4, telef. 88-19 ■ 1 i : 1 : _ t. ..1 D 1 dnevu borbe za NAPREDEK in M I R vzklikajo Prvemu maju, dnevu bratstva, miru in sindikalne enotnosti E Pis hvj hi »ce 5’ »Cii hi 'llJ hi D’ N N feri: Prosvetno društvo «S. Z. HAAS» Združimo se ob zgodovinskem dnevu Prvega maja v borbi za napredek ljudske kulture Sekcija Komunistične partije STO na Školjetu pozdravlja ob priliki Prvega maja vse prebivalstvo Školjeta ter ga poziva na konkretno borbo za obrambo miru CELICA jm mmr (občinski nameščenci) pozdravlja delavce ob njihovem velikem prazniku Prvemu maju ter jih poziva na odločno borbo za napredek, sindikalno enotnost in mir Športni krožek «Arsenale Triestino» pozdravlja ob priliki 1. maja vse športnike Kousumna zadruga uameščeneev v Tovarni Ntrojrv pri Sv. Andreju Edino z mirom se razvija blagostanje in delo človeštva . V_, . v**, w. *, Podružnica v Miljah: ul. Roma 1 =nns= ffiisiiii= mislili ; KlsEttll^llll=llll=llll= STRANJ LOVRENC GOSTILNA Dolina Gorjan Mario in Franceschin Federico Elektroradio instalacije in popravila Nabrežina, trg Gruden Štefan GOSTILNA Nabražina, 3 Visintin Ivan GOSTILNA Nabražina, 95 Prosvetno društvo OPČINE Za kulturo in napredek, naj živi PRVI MAJ ! Sekcija Komunistične partije STO pri Magdaleni Za enotnost delavskega razreda, mir in boljšo bodočnost Sekcija Komunistične partije STO «M. Cossu t ta» Barriera pošilja ob priliki Prvega maja bratske pozdrave vsem demokratom Cej Rihard Zuljan Just trgovina z jestvinami j GOSTILNA Rlcmanje, 6 Rlcmanje, 6 Gradbena zadruga na OPČINAH družba z o. j. Sekcija Komunistične partije STO, Pončana Za boljšo bodočnost, svobodo in mir. NAJ ŽIVI PRVI MAJ! Hoti!)imitici mehurja delaucm ifhodeufàkili plrmmo pošilja ob prazničnem dnevu vseh delavcev iskrena voščila za še večji razvoj zadrug TRST S'V/1 ■^XZV'I 1 “WX/V/ TRST - OPČINE Narodna ulica št. 109 Telef. 21-097 BAR GUGLIELMO BERTO ul. S. Marco št. 2 /i i■ ■vr%z,ci,v^\zv/i» Tovarniški Športni krožek Tovarne strojev pri Sv. Andreju Frankovič TOVARNA SODAVICE IN ZALOGA PIVE Nabrežina, 72 S Za razvoj ljudskega športa je treba ohraniti mir Športni krožek ladjedelnice Sv. Marka vzklika Prvemu maju za pravično bodočnost Sekcija Komunistične partije STO ))R. Luxemburg“ vzklikajoč Prvemu maju, poziva vse poštene demokrate, naj se še tesneje strnejo v borbi za mir, delo in demokracijo Zveza demokratléiftlh žena STO poziva ob Prvam maju vse žene. naj se združijo za obrambo miru, pravice do vedrega dela in blagostanja svojih družin in otrok Zveza partizanov STO Želeč obilo uspehov v borbi za mir, poziva prebivalstvo, naj sledi idealom borcev za svobodo PERTOT FRANC GOSTILNA Sv. Križ, 132 I llsllll=llllslills ZELENJAVA IN SADJE Pina Buttinar TRST ulica Cologna št. 19 IIHHII=!lll=llll=llll=llll=llll=Jf P. D. „Luigi Frausin" Za vztrajno borbo, ki jo morajo voditi delavci za kruh, mir in svobodo, združimo se v slavnem imenu FRAUSINA, ki nas bo povedlo do zmage! Zveza drušlev za ielesno vzgojo Za bratsko združitev vseh športov, naj živi PRVI MAJ ! Komunisti sekcije KP STO „E. CURIE!/4 in celice „25. JULIJ44 izražajo težnjo za enotnost delavskega razreda, mir svobodo in delo 1 Konzorcij gostilničarjev 1 | in krčmarjev Trs^a j in Ozemlja ^ / ZA ČLANE PRVOVRSTNA ISTRSKA IN VIPAVSKA / \ VINA TER KRAŠKI TERAN v Športni krožek f OBIŠČITENAS! (> Sv. Ivan ! ) Za ljudski in demo- jk URAD IN SKLADIŠČE: * k kratičen šport. J TRST - ulica Madonna del Mare 18 * NAJ ŽIVI PRVI MAJ! Tel. Sl-92 7 ZADRUGA ČLANOV ENOTNIH SINDIKATOV TRST - trg Ponterosso 2, I. nadstr. tel. 68-60 llaj im Pini mat! Sekcija Komunistične pàrtije STO Sv. Jakoba pošilja bratski pozdrav vsem demokratom v borbi za spoštovanje mirovne pogodbe Demokratična solidarnost in Zveza političnih preganjancev antifašistov ?ozdravljamo ob priliki Prv.g® maja vse demokrate v borbi mir, napredek in svobodo Demokratični delavci in nameščenci ====== Delavskih zadrug ===== vzklikajo Prvemu maju, mednarodnemu prazniku delavcev ter potrjujejo svojo navezanost do ljudskega časopisa, ki se vztrajno bori za obrambo miru, svobode in dela T o varniški odbor (Enotni sindikati) Tovarne strojev pri Sv. Andreju Združeni vsi v borbi za mir. blagostanje in svobodo To var ni »tki odbor Enotnih sindikatov prt A C E G A T pošilja ob priliki Prvega maja vsem nameščen- i pr cem in njihovim družinam voščila za mir in blagostanje, ki sta temeljni načeli socialne pravice mm- Ob priliki PRVEGA MAJA poziva ( ToualmShi odloi ( òmdiliatùLi u la djedelnici ffu . Il lal ka ! ,>n ''sta- vse delavce naj *e združijo v obrambo miru in utrditev IbiJ'*) ... « .K sindikalne enotnosti, ki je prvi pogoj za dosego « T njihovih pravic È'Xy'Xy'X^'X/VX/ 'X/AyXy. X/X-X/ X/W' >! SKl.KP^A RKSOlilTCl Ji% 11. R E I» N E « A ORCKEt; A XBORA SHPK Dvignimo ravén našega prosvetnega dela ter pritegnimo v PD vse poštene Slovence! Zahtevamo popolno enakopravnost Slovencev na vseh področjih javnega življenja ob ni- jih bo tke RESOLUCIJA Po pooblastilu U. rednega občnega. zbora SUP2 z dne 15. aprila Idol in na podiagi poročil, razpravijasij itt sklepov na, istem, je bila na seji glavnega odbora tsiUbó, 22. li i!)51 sprejeta sieaeca resolucija: Slovensko-hrvaiska prusvetna zveza v Trstu je s svojim I ^tiun in uciovnuu programom, začnanim na njenem izreu* feni občnem zuciu, ter z njegovim uumeanim izvajanjem por *[4|s edini pravi zasiopmk kulturnih interesov ^toveueev in ;Laiov na SiO ter čuvar najpiememtejsih pridobitev m iz-naše osvobodilne borbe, ki je in ostane za vselej najara-^«nejša posoda našega tvornega duna. Spričo tiloiasisticnega b'irja, ki je v Jugoslaviji in v coni B SiO zatrl vsako moz-N naprednega kuiturnega ustvarjanja, je prešla na Sil P Z in odgovorna naloga, da kot edina prava matica na-r^n« kulture nudi vsem Slovencem in Hrvatom na SiO, /^i® narodnim manjšinam pod Italijo in Avstrijo, izšeljen-N v tujini in tudi vsem ostalim rojakom vsestransko pomoč .‘tjihovih prizadevanjih za pridobitev narodnih pravic ter za ■‘‘Urni in gmotni napredek. Da bi mogli kar najbolje izvesti ^ svojo osnovno nalogo, vabimo vse demokratične slovenske f hrvatske izobražence in kulturne delavce, da se nam pri-J^ijo v naših nesebičnih prizadevanjih za obrambo narodnih ■isti in kulturni dvig naših rodnih bratov. v izvajanju svojih idejnih in delovnih smernic poziva «PZ vsa svoja društva, vse prosvetne delavce ter vse po-Slovence na delo za izvedbo sledečih nalog: l *•> Osnovna misel, s katero mora biti prežeta vsa naša pro-Le*ha organizacija, ki naj nas vodi in navdahne sleherno ^6 početje, bodi misel o miru, Ker je le v miru možno raz-!™ti kulturno delovanje in ker želimo, da bi nam prihodnost aniia trpljenje in razdejanja preteklosti, katerih posle-so še vedno skeleče, se pridružujemo z največjim navdu-iem predlogu Svetovnega odbora miru za sklenitev pakta med petimi velesilami. SHPZ in vsa PD bodo zastavila ,'e svoje sile in ves svoj vpliv, da bi prišlo čimprej do nje-Ve sklenitve. u..2-) Z vso odločnostjo bomo tudi v bodoče branili slovansko-r'iansko bratstvo, ki je temelj napredne misli in osnovni Soj razvoja napredne kulture. Istočasno pa se bomo še srdi-borili proti vsem pojavom šovinizma, ki je največja spo-1 narodnega in kuiturnega napredka. T) Vse svoje sile bomo zastavili, da dosežemo popolno odilo enakopravnost Slovencev v coni A, kakor tudi da Prečimo vsakršno zapostavljanje in zatiranje Italijanov v ‘i H. L predvsem zahtevamo, da mora slovenski jezik postati v jbeni življenju docela enakopraven italijanskemu., kar je v č z demokratičnimi načeli in izhaja že iz same mirovne *odbe. L) Vso svojo pažnjo bonio posvetili vzgoji našega nara-a » in zato zahtevamo od oblasti in naših šolnikov, da ga dajo v naprednem duhu in v ljubezni do rodne grude. Glavno vprašanje, ki stopa tu v ospredje je še vedno vpra-?ie naših otroških vrtcev, osnovnih, strokovnih in srednjih katerih število in razporeditev naj odgovarjata stvarnim ‘^bam našega življa v Trstu in na deželi. Enkrat za vselej JI izgine tudi v tem pogledu vsaka diskriminacija v škodo prebivalstva, slovenska šola pa naj dobi končno v sodobne šolske zakonodaje svojo popolno enakoprav-k stalni organični načrt, učno osebje pa stalnost, da se lahke “la preda svojemu poklicu v najtesnejšem stiku z roditeij-‘i sveti, ki jih je treba ustanoviti povsod tam, kjer jih še Ponosno poživiti njih delo. u Ocenjevanje učencev naj se vrši objektivno, izključno le j. Qsnovi dokazanega znanja in ne po politični opredelitvi ičpšev, prav tako naj ne prihaja v učilnice nazadnjaška misel-1 šolnikov, ki jo vsiljujejo svojim učencem. M 2a Slovenske učence naj šola ob sodelovanju staršev uvede h^tni pouk, ker slovenski roditelji svojega jezika često ne Vladajo jn zato pogosto ne morejo pomagati otrokom pri t*nlb,, kar izkoriščajo potem nekateri politični krogi v svoje nkarske namene. 5. ) Od Vojaške uprave zahtevamo, da nam povrne naše kulturne domove, katerih nas je oropal fašizem ali so nam jih odvzele po vojni oblasti. Za vse požgane domove in ostalo ljudsko imovino pa naj slovensko ljudstvo odškoduje na primeren način. Predvsem zahtevamo, da nam vojaška oblast zgradi v središču mesta in iz javnih sredstev našim potrebam odgovarjajoč Kulturni dom, kjer bodo dobile svoj sedež vse slovenske kulturne ustanove, zlasti gledališče, ljudska in študijska knjižnica ter druge. Prav tako zahtevamo, da nam začasno stavi na razpolago dvorane za nemoteno kulturno delovanje. 6. ) Odločno obsojamo in protestiramo proti vodstvu tukaj- Razstava slovenske knjige v očeh poklicnega grafika režiserskih, pevovodskih in drugih tečajev, s prirejanjem predavanj, bralnih in literarnih večerov poglabljajmo svoje dose-1 danje prosvetno delovanje, s katerim bomo mogli pritegniti j vedno širše plasti slovenskega ljudstva. č) Pomagajmo šibkejšim društvom z gostovanji izleti in | prireditvami na prostem, da bomo tako nudili vsemu prebivalstvu potrebne duševne hrane za njegove težke borbe za obstoj in napredek. d) Vsa prosvetna društva naj po svojih močeh, zlasti s propagando med svojim članstvom, pomagajo onim bratskim društvom, ki so se lotiti velike naloge, da si zgrade svoj lastni pro- šnje slovenske radijske postaje, ki namesto da bi vršila važno j svetni dom. kulturno poslanstvo med Slovenci, zlorablja isto v nizkotne i e) Veliko pažn.o je treba posvečati pobiranju clonarne, politične špekulacije in za vzbujanje sovraštva do SZ in ijud- I kakor sploh finančni osamosvojitvi vseh prosvetnih društev, skih demokracij, ki so vsemu svetu kažipot socialnega in kulturnega napredka. S svojimi poročili in programi vrši danes ta postaja izrazito vojnohujskaško in mračnjaško viogo. 7.) Pdjačajmo naša prizadevanja po vseh prosvetnih društvih in v vsem našem kulturnem udejstvovanju. Predvsem moramo organizacijsko okrepiti vsa naša PD ter vdahniti novega življenja, kjer je zamrlo, preiskati vzroke, ki so do tega privedli, ter jih odpraviti. a) Truditi se moramo v novi poslovni dobi, da vse naše kulturno delo dvignemo na višjo raven s temeljitejšim delom in pritegnitvijo čim večjega števila članstva h konkretnim prosvetnim nalogam. b) V prosvetna društva je treba pritegniti kar največje število poštenih Slovencev, ki hočejo prispevati k borbi za narodne pravice in kulturni dvig našega ljudstva. Predvsem je treba posvetiti vso pažnjo naši mladini in naraščaju. c) Z ustanavljanjem novih pevskih zborov, godb, orkestrov, dramskih družin, kakor posebno še z organiziranjem katerih dolžnost je, da redno poravnavajo vse svoje gmotne obveznosti do SHPZ. 8. ) Tednik «Delo», edini slovenski napredni časnik na Ozemlju, naj postane glasilo vseh naših prosvetnih društev, ki naj se zato nanj naroče. CHajmo ga in dopisujmo vanj o vseh kuitumo-prosvetnih problemih tako, da bo v resnici zrcalo vsega našega kulturnega delovanja in vir izobrazbe za slovenske ljudske množice. 9. ) Za razpisane upravne volitve bomo z vsestranskim požrtvovalnim delom po naših prosvetnih društvih podprli naše napredno gibanje, ker je vsak uspeh le tega tudi učinkovit doprinos za naš nadaljnji kulturni razvoj. SHPZ poziva vsa svoja PD in vse prosvetne delavce na stvarno delo pod geslom: «Z ljudsko prosveto v borbo za mir, napredek, za naše nacionalne in socialne pravice ter bratstvo med narodi!» SLOVENSKO-HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA Pogle-1 na del razstave slovenske knjige, ki jo je priredila SHPZ ob priliki občnega zbora v dvorani PD «Kraljič» — Razstavo si je ogledalo mnogo ljubiteljev slovenske knjige — Ravnatelj nitje slovenske industriijske šole v Rojanu pa je odbil vabilo In ni dovolil niti. da bi si jo ogledali dijaki. ki obiskujejo omenjeno šolo. POČASNO NAPREDOVANJE DEL V INDUSTRIJSKI CONI UVenacrtiie razlastitve zemljišč so v škodo malim posestnikom V teku je 160 razlastitev - Za gradnjo novih tovarn so se prijavila le 4 podjetja - Ustanova za industrijsko luko zahteva za razlaščena zemljišča oderuško najemnino - Zakaj . se ne razlastijo tudi stavbe, ki so na teh zemljiščih - Sedanje stanje ne more rešiti vprašanja brezposelnosti Pred prilično dvema letoma je- bila postavljena v Trstu Ustanova za industrijsko luko (Ente Porto Industriale), delniška družba, ki ima svoj sedež v Trstu ter je prek > I.tt I. pod dejansko kontrolo italijanske države. S to pobudo se je še posebno bahala Vojaška uprava v svojih mesečnih gospodarskih poročilih. Zgedalo je, da se bo tragično število 20.000 brezposelnih vsaj postopoma znižalo. Upanje je bilo precejšnje, posebno še z ozirom na načrt glede te cone, ki obsega 4 milijone in 900 tisoč kvadratnih metrov površine, od katerih je bilo 29. septembra 1950 po poročanju «Notiziario industriale» 500 tisoč namenjenih za prve priprave ter nadaljnjih 200 tisoč že uporabljivih. Tudh.gen. Airev, takratni vojaški vrho- P'io 'n 'vliui hiomka v nedeljo 29. t. m. bo veaU dramski odsek PD ij ^ Vojko» Prosek - Konto-itj v kontovelski dvorani dra-^ treh dejanjih «Veleja«, spet nov dokaz defav-U ’n sposobnosti proseško -oS6?Velskih igralcev, ki so se tj, 110 izkazali že z «Nižavo», !kT\ skupina pa z manjšimi Jr? «Za boljše življenje», lijj 2ni prt», «Snubač»; kakor w ^sjrnlajši «Sola na nebe-■ U svodu» in z baletom. Tudi W.if°Va igra «Vejeja», ki jo ^ t°v. Danév, bo nedvom-ilg 0“r° uspela ter bo priva-dvorano, občinstva. ^ ob 20. uri. V - ' ' * * * • 29- i- m' bo g°sto- sv . amska skupina «Opčine» !t0 zelo uspelo Gogoljevo *teV h ViZOr>> V Križu- Prire-?lQv bu na prostem ter bo so- t tudi kriška godba, ki „,lSrala pred pričetkom ko-0 ho vasi. Začetek ob 20. p«« lili, e8eljo, 13. maja bo v Ele-|itti Prostem pred Prosvet-t,°hlom kulturna priredi- tev v znamenju Praznika cvetja, s sledečim sporedom: Pevska zbora iz Boljunca in. Ele-rjev, godba in Boži a in «Venček» iz Sv. Ivana. Po končanem sporedu bo ples na prostem. . * * * Slovensko-hrvatska prosvetna zveza se zahvaljuje vsem, ki so ji ob priliki razstave slovenske knjige stavili na razpolago knjige in drugo gradivo ter s tem znatno pripomogli k njenemu dobremu uspehu. V nedeljo, 29. aprila ob 9. uri bo v dvorani P. D. «S. Škamperle» skupna vaja vseh mešanih in moških pevskih zborov, ki bodo nastopili na prvomajski proslavi na občinskem stadionu pri Sv. Soboti Priporočamo polnoštevilno udeležbo in točnost! ev g° Ji čikaškim delavcem tfaj 30 ga ameriški delavci i1'vega sP°min na žrtve, padle U ie 1846. Od tedaj da- °t'b£ J^stal Prvi maj simbol Se?a.delovnega ljudstva na.-svetli; Gostovanje PD «Slavec» iz Ric-manj v Trebčah v nedeljo 22. t. m. je prav dobro uspelo. Igrali so igro «Dva prstana», ki nam prikazuje prilike iz prve svetovne vojne ter riše bedno življenje beguncev, ki jih je vojna pregnala po svetu. Igra se razvija v prvem in drugem dejanju dokaj mirno, a je razgibana v tretjem dejanju, posebno ko skušajo prepričati očeta Poljanca, da bi dovolil sinu vzeti begunsko hčerko Lucijo za ženo. Najbolje podane uloge so bile gospodarja Pristava, ki jo je podal tov. Hrvatič Zdenko, nadalje matere Poljančeve, ki jo je igrala Hrvatič Rozalija, begunske hčerke Zmage Blaiinove, vloga očeta Poljanca, ki jo je igral tov. Kuret Anton in stare matere, ki jo je igrala GSletna Ana Komar. Tudi ostale uloge, posebno Lovrenčev sin. ki ga je igral tov. Slapnik Milan in Pristavova hčerka, ki jo je podala Vatovec Anica in vloga Pristavke, ki jo je igrala Olga Komar in drugi. Tov. režiser je pravilno razdelil uloge in tudi okusno opremil oder. — Edino, kar bi pripomnili je to, naj bi igralci se bolje naučili uloge ter bolj točno upadali po izgovorjenih besedah soigralcev. Nastopili so še z duetom «Rdeči sarafan», ki so ga morali ponoviti, pevski zbor pa je zapel dve lepi pesmi, ki je zadovoljil številne poslušalce. * * * Preteklo nedeljo 22. .t, m. so Križani priredili pri nas v Mav hinjah v Prosvetnem domu lepo uspelo gostovanje njihovega prosvetnega društva. Pokazali so kaj zmore dobra volja, ki stremi k napredku in kulturi. Prepričani smo, da ni majhna reč naučiti najmlajše — pionirčke tako lepo igro, kakor je štiridejanka «Pionirji iz Tihega dola», ki so jo mladi igralci zares lepo podali. Mislim, da si je marsikdo od domačinov zaželel, da bi tudi naši najmlajši čimpreje pokazali nekaj podobnega. Prav tako so vzbudili navdušenje tudi mladi har-rnonikariji, potem petje v duetu in kvartetu in nazadnje še ruski narodni balet v ruskih nošah. Bila je prav lepa prireditev, ki v resnici zasluži vse priznanje. Prihodnjič bomo priredili prireditev na prostem, ko bomo povabili na večji oder tudi še večjo igralsko in pevsko — glasbeno skupino. Omenimo naj še, da so gledalci, ki so skoraj do kraja napolnili dvorano, sprejeli z dvigom rok in ploskanjem berlinski poziv partizanov miru, ki poziva človeštvo k mirovnemu prizadevanju ter na sklenitev trajnega mirti med petimi velesilami vni poveljnik na STO je trdil,j Ukor .je mogoče, vsaj ono malo število rodovitnih zemljišč, ki jih ne najdeš v vsej coni A, tudi če bi jih iskal z ljučjo ob belem dnevu. To je v interesu vseh, bodisi prizadetih lastnikov, ki izgubijo z razlastitvijo edini vir življenja zase in svoje družine, kakor tudi v interesu prebivalstva, za katerega je krajevna proizvodnja zelenjave in povrtnim vsekakor koristna, čeprav ne krije potreb vsega prebivalstva. Pri razlastitvah pa ugotavljamo še drugo žalostno dejstvo. Lastniki razlaščenih zemljišč prejmejo odškodnino, ki znaša povprečno 40 lir za kv. meter. Ce pa hočejo kupiti drugo zemljišče, kar je pri nas zelo težko, ker so pač zemljišča zelo redka, morajo plačati nad 1000 lir za kv. meter. To še ni vse. Razlaščena zemljišča daje Ustanova za industrijsko luko v najem . bivšemu lastniku ali drugemu kmetu po pretirani ceni, ki je skoro za 50 odstotkov višja od dejanske najemnine, določene od posebne tehnične komisije za kmetijska zemljišča. Ta komisija je bila postavljena z ukazom št. 430 VU. Tako imamo primere, da zahteva Ustanova za industrijsko luko za zemljišče, ki mu je komisija določila najemnino v znesku 44.000 lir za hektar — kar 80.000 iir. Omeniti moramo še, da daje tu ustanova zemljišča v najem prav zaradi tega, ker so industrijski povpra sevalci po zemljiščih zelo redki. Ves ,ta postopek bi se vsaj do neke mere eventualno tudi lahko opravičil, posebno, če bi se zemljišča uporabljala za krajšo dobo in če bi se izvedla kaka izboljševalna dela. Dogaja pa se ravno obratno. Do danes so začela z gradbenimi deli industrijskih objetkov le štiri industrijska podjetja. Razlastitev zemljišč pa se kljub temu še vedno nadaljuje in bo v kratkem verjetno tudi zaključena Ustanova za industrijsko luko pravi sicer, da so razlastitve potrebne zaradi priprave zadevnega prostora. Kaj pa glede pretiranih najemnin, ki jih zahteva ustanova od malih posestnikov, ali so morda sle- «da morajo nova podjetja uspevati v pogojih politične socialne gotovosti in zaradi tega moramo mi dokazati vsemu svetu, da Trst ni več središče političnih konfliktov, marveč, da je pravo središče dela». Dejansko pa je izvedba nove industrijske cone počasna, ker mora pač premostiti naknadne faze, ki zahtevajo časa in velika sredstva. Kljub temu pa se ob vsakem nadaljnjem odpustu še vedno govori o tovarnah, ki bodo zrasle v industrijski coni in ki bodo lahko zaposlile delovno silo. Vse to pa se žal nanaša šele na bodočnost, ki je pa še daleč pred nami. Ne bomo se spuščali v razpravljanje o načrtu te ustanove in ne o dosedanjih izvršenih delih. Hočemo pa podčrtati eno izmed značilnosti gradnje industrijske cone in sicer tisto, ki se .nanaša na razlastitve rednih rodovitnih zemljišč našega ozemlja, na katera se je do sedaj lahko računalo. Zaradi velike nege in skrbnega obdelovanja, so bila ta zemljišča namreč predmet občudovanja. . Kakor znano, je v tržaški coni le malo zemljišč, ki bi bila pripravna za obdelovanje. Brez dvoma se nahajajo najboljša prav v območju industrijske cone. To so manjši kosi zemljišč, ki so obdelana za povrtnino, njih lastniki so mali posestniki ali polproletarci. Slednji se po končanem delu v tovarni ukvarjajo s temi bornimi krpami zemlje, katerim morajo v pravem pomenu besede iztr gati sadove, da z njimi lahko nadoknadijo svoj borni zaslužek iz tovarne. Kakor izgleda pa bodo v doglednem času postopoma izginila vsa rodovitna zemljišča in to v vsej tržaški coni. Razlastitve, ki so se začele lansko leto, pa se še vedno nadaljujejo. Sedaj jih je v teku prilično 160. Brez dvoma bodo merodajni krogi ugovarjali, češ da so za utrditev industrijske cone razlastitve neizbežne. Temu pa moramo pripomniti, da je sveta dolžnost vsakogar, da se pri izvedbi regulacijskega načrta za industrijsko cono. reši, v ko-dnje upravičene? Zakaj mora- jo slednji, ki so bili razlaščeni in nato izplačani z zneski, ki ne odgovarjajo dejanski vrednosti zemljišč, trpeti končno še stroške za prilagoditev zemljišč, kot se to v resnici dogaja? Pri razlastitvah pa beležimo še drugo dokaj čudno značilnost. Razlaščujejo se zemljišča, nikakor pa ne nepremičnine, ki so zgrajene na slednjih. Očividno se postopa na ta način, da se prihrani stroške za gradnjo novih poslopij, ki bi jih bilo treba zgraditi za prizadete na drugem prostoru. Ce je v resnici tako velika in nujna potreba zemljišč, zakaj se torej razlaščajo dejansko le na polovico? Brez dvoma predstavlja kakršna koli zgradba, ki se nahaja na razlaščenem zemljišča, izdatno oviro za gradnjo nove tovarne. Morda pa čakajo na ugodnejšo priliko, da bi izgnali prizadete družine iz teh hišic ter jih nato izplačali s tako vsoto, ki bi bila prava miloščina? Ce povežemo med seboj vse te okoliščine in sicer, razlastitve, počasno napredovanje začetih del. izredno nizko število objektov, ki se gradijo v tej coni ter, končno, oddajanje v najem razlaščenih zemljišč — se nam pač poraja vtis, da gre le za eno izmed neštetih špekulacij na škodo poljedelcev in delavcev, nikakor pa ne za resno pobudo, ki bi nudila možnosti zaposlitve. Ce bo gradnja industrijskih objektov napre-dovala s tako počasnostjo, bodo sicer res obstajale možnosti zaposlitve, toda šele v daljnji bodočnosti. ^"Če dodamo k tem dejstvom še zaprtje občinskega poljedelskega podjetja in zaključitev strokovnih tečajev pri Orehu, kjer niso izboljševalna dela sploh še končana in ne bodo zaključena niti do 30. junija — ie docela jasno, da ni mogoče govoriti o napredku, marveč je to docela neizpremenjeno in ustaljeno stanje. Ze iz tega sledi torej da je malo upanja za tisoče in tisoče brezposelnih, ki povsem upravičeno zahtevajo zaposlitve in zaslužka, ki naj omogoči vsaj skromen ži-vljenski obstoj. MARKOVIČ ALOJZ Podobna preučitev vsega, kar smo videli na tej razstavi, bi zahtevala preveč prostora. Ce bi hoteli razpravljati o raznih elementih, ki sestavljajo knjigo, bi. morali govoriti o tipografskih črkah, oobliki in arhitekturi strani, o delu tipografa in njegovi izvedbi s pomočjo krasilcev in grafičnih tehnikov, o vrednosti, naravi in tehniki ilustracij, o vezavi, p raziskovanjih in tendencah novega slovenskega tiskarstva. Zato se bomo ustavili same pri knjižnem ovitku in to zato, ker vemo, kako je iz neštetih razlogov vsa javnost daleč od poznavanja problemov grafike. Iz lastnega izkustva pa vemo, da se tako delavci kot intelektualci in ljubitelji počasi približujejo zadevam grafike. Na pod iagi raznih dokazov, ki sem jih pridobil s svojim opazovanjem lahko trdim, da je pozornost javnosti za «platnice» vedno bolj “živa tako, da se pogosto-ma. ne obotavlja izražati katero nekateri sestavljeni iz par strani, male stvarce torej, ki pa po večini predstavljajo okusne kompozicije, tako grafične kot slikarske, ki potrjujejo dober okus. Mnoge od teh publikacij čutijo vpliv nemške grafične umetnosti. S splošnem pa ima-mo pred seboj nenavadno, da ne rečemo redko harmonijo in nežnost. Elegantni in lahkotni ovitki dobro razpostavljene vrste v harmoniji z belim odlikujejo te knjižice. Šolski zvezki pokazujejo razumevanje, da morajo biti ovitki namenjeni otrokom sestavljeni na način, da čeprav umetniški izrazi in ne posnemanje otroških risarij. vsebujejo skupnost barv, nasprotij in razmerja, ki privlačijo fantazijo in očutljivost otrok: kajti otroci imajo sebi lasten občutek življenja in lepote. Vemo kakšno privlačnost so predstavljali za mladino prvi umetniki, ki so sr- koli menje. česar si ne bi upala j s pošteno vnemo in neprisilje izraziti o nobenem drugem eie- j no ljubeznijo posvetili ustva-mentu, ki sestavlja knjigo. In | rjanju mladinskih ilustrac.j in zakaj to? Ker se knjižni ovi-: rist)> potem ko so preučili in tek zunanje odelo knjige I razumeli otroško grafično go- predstavi takoj očesu, ki ga vsega objame in povzroči takojšnji pristen vtis, ki ga daje obleka elegantne -žene ali pročelje lepega poslopja. Ta pozornost gledalca se naravno ne pojavlja pri oni skupini knjižnih ovitkov, ki so izdelani iz izključno tiskarskega materiala, ali bolj točno s samimi tiskarskimi črkami. Ta vrsta ovitkov postaja vedno redkejša, bodisi iz reklamnih razlogov — danes mora biti ovitek privlačna sila izložbe — bodisi radi težave, da bi se s temi sredstvi dosegli zadovoljivi in učinkoviti efekti. O teh ovitkih na razstavi moremo reči. da se na splošno čuti nekoliko vpliv Baskervillea. nekoliko manj Budonija, ki sta rada preveč ločila posamezne vrste, da bi tako zavzela velik del površine ovitka, Kljub tej tendenci pa so grafični umetniki dali delom neko osebno orientacijo, radi česar so uspeli izdelati okusne ovitke, o katerih je težko določiti, v čem obstoji njihova lepota. Razstavljeni so tudi zvezki, vorico. v kateri .— kdor zna gledati — vidi dva tipa risarjev: analitičnega in sintetičnega. Do tu za dela manjše vrednosti. Ce pogledamo na novejša dela lahko z veseljem ugotovimo koliko poti je prehodila slovenska grafična umetnost v zadnjih dveh desetlefiih. Osvobodila se je tujega vliva in si ustvarila nepobitno fiziogno- mijo. ki se izraža brez omejitve sredstev, na razne načine, originalne zamisli, stremeče po pripostosti, kar je najboljši način za izražanje in razumevanje Dela kot je «Koroški zbornik», «Slikarstvo baroka in romantike», «Duševni profili slovenskih preporoditeljev» in razna druga dela so opremljena z enim edinim okrasnim elementom v središču ovitka, kateri ima svojo izpopolnitev v hrbtu knjige, ki v različni meri predvladuje nad ovitkom samim. To so resnično umetniška dela, ki niti najmanj ne motijo občutljivosti opazovalca. Od ostalih del, ki po svoji lepoti vzbujajo največji vtis, so dela posvečena I. Groharju, ki so vezana v juto in imajo dve tretjini strani tiskane v negativu s tremi rjavimi tonovskimi načini. Novost v grafiki, ki daje čudovite efekte. Nadalje dela posvečena Jakopiču, tudi z ovitkom v juti. na katerem je vtisnjena reprodukija impresionistične slike, izrazito francoskega vpliva. Ta ovitek ti brez zunanjega napisa pove kakšna snov se v notranjosti obdeluje. Preveč bi bilo razpravljati o vsakem posameznem delu, vendar pa ne smemo pozabiti pohvaliti vse tovariše za napor, ki ga samo izkušen tehnik lahko ceni in ki je bil storjen, da se da lepo tiskarsko opremo mnogim publikacijam, ki so bile s skromnim; sredstvi tiskane tako v času Regale kot v teku osvobodilne borbe. O prosvetnem delovanju na Proseku - Kontovelu Naše društvo je doživelo j lavcev v Trstu v petek 13. in zadnji čas precejšnji razmah, jv nedeljo 15. t. m. v Križu, na katerega smo posebno do-j Skupno z oktetom v Križu sta mačini s pravico lahko pono-1 nastopili tudi še dve društveni žnT Ustanovljen je bil pevski j mladinski igraiski skupini, ki oktet, ki je doživel že prav lepe uspehe posebno z nastopom ob otvoritvi knjižne razstave ob 400-letnici slovenske knjige v Domu pristaniških de- vidimo Del razstave slovenske knjige u Kraljiču. — V sredini knjigo 7. naslovom «Bog v Trbovljah», ki jo je spisal pisatelj L. j lepe uspehe. Mrzel, ki je že nad dve leti v titovskih zaporih. sta zadnje čase naštudirali «Raztrgani prt» Čehova «Snubač» in Košutovo «Za boljše življenje». Prejšnja igralska skupina pa. ki jo vodi tov. Da-nev, vadi dramo v treh dejanjih «Velejo». ki bo v najkrajšem času godna za vpri-zoritev na domačem odru ter bo gostovala pozneje tudi na sosednjih odrih tovariških društev, kakor že prirejajo gostovanja prej omenjene skupine. Poleg že omenjenih skupin je začel s še intenzivnejšim delovanjem tudi društveni orkester, ki skoraj tedensko nastopa pri društvenih plesih ter je pričel z vajami tudi že težjih koncertnih komadov za samostojne koncertne nastope. Tudi naši najmlajši pionirčki to že večkrat pokazali kaj znajo. Nastopili so z enodejanko s petjem «Sola na nebesnem svodu» in s prav uspelim baletom in recitacijami, s katerimi doživljajo doma in drugod prav Clan društva. Jakob je pomislil na očeta: — Cernu je tu? Mar se je preselil s svoje mirne službe sem v ribarski stan zato, da bi bil ‘bliže Mal vi in bi on ne mogel do nje? Ah, stari vrag! Ko bi mati vedela za vse njegovo početje! . . . Ali naj gre k njim ali ne? — Tako . . . — je rekel Serjožka. :— Torej zbogom? No, dobro! Pojdi in koplji zemljo . . . Jakob je zadrhtel in veselo trenil ž očmi. — Grem ... — je rekel oče. Tedaj je Jakob smelo stopil naprej in pozdravil: — Zdravo, spoštovana druščina! Oče ga je naglo pogledal in se obrnil proč. Malva ni trenila niti z obrvjo, Serjožka pa je jwdrsal z nogo in rekel z globokim glasom: — Glej, vrnil se je iz daljne dežele naš ljubljeni sin Jaška! — s svojim navadnim glasom pa je pristavil: — Kožo mu bomo odrli za boben kakor kožuh z jagnjeta . . . Malva se je tiho zasmejala. — Vroče je! — je rekel Jakob in sedel k njim. Vasilij ga je zopet pogledal skoraj nehote. — Jaz pa te čakam tu od jutra, Jakob. Včeraj mi je upravnik povedal, da prideš ... -— je izpre-govoril. Njegov glas se mu je zdel bolj tih kakor jpo navadi in tudi obraz je bil videti drugačen. — Po živila sem prišel ... — je povedal in prosil Serjožka tobaka.za cigareto. — Niman tobaka za takega norca, je rekel Serjožka, ne da bi se zganil. — Domov grem, Jakob, — je rekel prepričevalno Vasilij in ril s prstom roke po pesku. ’ — Zares? — ga ie nedolžno pogledal sin. — No, kaj pa ti . . . ostaneš? — Da, ostanem . • • Kaj bi počela oba doma’ — No, nič ne rečem. Kakor hočeš . . . nisi več majhen. Samo vedi. da jaz ne bom dolgo. Živel bom morda še, a delati ne znam več . . . Odvadil sem se pač zemlje ... In pomni, da imaš mater tam. Videti je bito, da težko govori: besede so se mu ustavljale v zobeh. Gladil si je brado in roka se mu je tresla. Malva ga je napeto gledala . . . Serjožka je priž-muril eno oko, drugo je zaokrožil in ga uprl Jakobu v obraz. Jakob je bil poln radosti, a se je bal izdati, molčal je in gledal svoje noge. — Ne pozabi na mater, Jakob . . . Glej, ti si nje«; edinec -- je govoril Vasilij. — Kaj zato? — ie rekel Jakob in se naješil. •— Vem. — Dobro, če veš . ■ ^ je rekel oče in ga neverno pogledal. — Samo to pravim, ne pozabi nanjo. — No . . . Vasilij je globoko vzdihnil. Nekaj dolgih minut so vsi trije molčali. Potem je Malva rekla: ... ». Kmalu bo pozvonilo k delu . . . — No torej, pa greni ... — je rekel Vasilij in vstal. Vsi so vstali za njim. Zbogom Sergej . ■ • Alco te naključje privedlo k Volgi se morda oglasi? Simbirsko okrožje vaš l Mazlo pri Likovo - Nikoisku. — Dobro — je rekel Serjožka, mu stresel roko in ne da bi jo izpustil iz svoje žilave, z rdečimi kocinami pokrite šape, mu je pogledal smehljaje se v žalostni in resni obraz. — Likovo - Nikolsk je velika vas . . . Daleč okrog ga poznajo, mi pa srno štiri vrste proč od njega, — je pojasnjeval Vasilij. — No. no . . . Pridem ... če me naključje tja privede . . . — Zbogom! — Zbogom, dragi dedec! Zbogom, Malva! — je zamolklo rekel Vasilij, ne da bi jo pogledal. Brez naglice si je obrisala ustne z rokavom, ga objela z belimi rokami okrog ramen in trikrat molče in resno poljubila na lica in ustne. Vasilij je bil zmeden in zamrmral je nekaj nerazumljivega. Jakob je povesil glavo in Skrival nasmešek. Serjožka pa je bil miren, celo rahlo zazeha; je in gledal v nebo. — Vroče ti bo na poti, — je rekel. — Nič hudega . . . No, zbogom, Jakob! — Zbogom! Stala sta si nasproti1 in nista vedela, kaj bi naredila. Žalostna beseda «zbogom», ki se je toli- kokrat in tako enolično razlegla v zraku v teh trenutkih, je zbudila v Jakobovi duši toplo čustvo do očeta, a ni vedel, kako bi ga izrazil: naj objame očeta, kakor je storila Malva, ali naj mu stisne roko kakor Serjožka? Vasilija je bolela neodloč-. nost, ki se je kazala v sinovi drži in na njegovem obrazu, in še ga je bilo skoraj sram pred Jakobom ob spominu na prizor na zemeljski kosi in ob Mal-vinih poljubih. — Tako torej ... na mater se spomni! — je rekel naposled Vasilij. — 2e dobro! — je vzkliknil Jakob s toplim nasmeškom. — Bodi brez skrbi . . . se bom že spomnil. In stresel je z glavo. — No . . . tako sem opravil! Bog vam daj dobro tu . . . ohranite me v dobrem spominu . . . Kotliček pa, Serjoža, sem zakopal v pesek pod krmo poleg zelenega čolna. — Cernu mu bo kotliček? — je naglo vprašal Jakob. — Na moje mesto pride . . . Tja na koso ... — je pojasnil Vasilij. Jakob je pogledal z zavistjo na Serjožko, pogledal Malvo in povesil glavo, prikrivajoč radostni blesk v svojih očeh. — Zbogom, bratci . . . grem! Vasilij se je priklonil pred njimi in odšel. Malva je šla za njim. Nekoliko te spremim . . . Serjožka je legel na pesek in zgrabil'za nogo Jakoba, ki je tudi hotel, za Malvo. — Brr! Kam? — Počakaj! Pusti me .r . — se je otepal Jakob. — Z menoj posedi . . . ' . * ' [Se nudajjuje) DEL PROSLAVA OSVOBODILNEGA GIBANJA IN LJUDSKE VSTAJE Nadaljevali bomo pol, ki so nam io začrtali naši padli junaki Velika udeležba na proslavi v «Tomažiču» - Tov. Vidali je razdelil spominske kolajne - Zaključek manifestacije v Sv. Barbari • Pogromi fašističnih škvader po mestnih ulicah - Napadi na antifašiste V sredo so partizani, borci, aktivisti in uporniki dostojno proslavili zgodovinsko obletnico odporniškega gibanja in vstaje delovnega ljudstva, ki je z združenimi silami pregnalo in uničilo nacifašističnega okupatorja. Ponovno so se zbrali vsi Usti, ki so dali v težki in dolgoletni borbi svoj doprinos za zmago nad nacifašizmom. Na proslavi smo videli partizane, aktiviste QF, terence, pripadnike francoskih partizanskih edinic in španske prostovoljce, aktiviste «Delavske enotnosti» in upornike, ki so se zadnje dni aprila 1945 ■borili z orožjem v rokah proti okupatorju. Vse je prevladovala tudi ob tej priliki ena in ista volja, ohraniti tisto enotnost, ki je bila v težkih dneh borbe porok za zmago. Današnja borba za mir in preprečitev nove m TAM. «RESNE SKRB!» TITOFASI-STOV — Kakor vse izgledà so ttto/ašlsti letos «zaskrbljeni» zaradi zelo dvomljivih uspehov njihovih prvomajskih proslav. Lansko leto je bil namreč za triaike titofaSiste prvomajski «uspeh» zelo «žaltav». Ker pa le te iz izkuienj znano, da se vse njihove «proslave» od leta $e kflo 1 boj Mt 4' o „{ei Ni to, K. ki k« Me, h Mn, N 0( iS m ILI j? gostiln* *1 I Urerna in il«fari4 “ALLA BELLA TRIESTE,, ,\ 1 A. MALALAN I' laalnlk Giorgio Vordoboaao § | Ure prvovrstnih zn dn)1 »I istrska VINA - PIVO J § skrbna popravila |« MRZLA JEDILA fl | «Ì |j p OPČINE ^ TRST - Ul. Massimo D’AzOflU«, 19 ^ jg Alpinska ulica St.' ^ seiihs-misamsataniiisg#1 MOBILIFICIO MUGGESAN0 Zelo solidno pohištvo - najnižje cene vsega Trsta in Furlanije MILJE Sekcija Komunistične partije STO pri Sv. ALOJZIJ U pozdravlja ter poziva vse prebivalstvo, naj stopi v borbo za obrambo mirovne pogodbe Ob proslavi PRVEUA MAJA dneva bratstva in manifestacije za osamosvojitev delovnega ljudstva vsega sveta, pozivajo ENOTNI SINDIKATI PEKOVSKIH DELAVCEV na enotnost vseh delavcev te stroke, v borbi za obrambo pravice do dela, za boljše življenjske pogoje in mir Tovarniiki odbor v Javnih skladiščih (člani Enotnih aladlkalo«! Z gotovostjo za b<^ ^ bodočnost, borimo l obllo združeni za delo. in svobodo I ________________ \ Prosvetno «Šhedenj» i ^ Ob priliki PRVEGA bJ \ poriva vse člane in 5* , ~ zerje, naj se še odl0^, borijo za uveljavitev nap^ ljudske kulture Pa Kav, in, g ih X < Pie M tp Xer NS,; Sri, % v i? i. % V 0 f J"! l' !e K so ItH; Uj n, K" K % i »d oSi ^e{ s; »Mi i Mt K llll=slR!=š=l!3==!!ll==?1HI* IU3 i1* (nospodinje ! Svoje dnevne nabave izvršite p: Konsmimi zadrti^ sUti ?vn( železničarjev 'Vi jsi i ulica Flavio Gioia T’ h l> % h: TRST Tel. 68-41 - notranji 398 Tu boste dobili po na|ugodiie)^^; cenah vse jestvine - sadje izbrana vina iz najboljših ki* ,