®UMš@SlL©MJSINIQ ©ULOMKU Kot “Baragov misijon” smo krstili pod- loCj© slovenskih lazaristov v notranjosti Ki¬ tajske, provinca Kiangsi, kjer so severoiune- riški milijonarji pred tremi leti prepustili slo¬ vi liskim sobratom večje misijonsko področje v obdelovanje, ki naj bi se kasneje ob ugod¬ nejših okoliščinah razvilo v samostojni slo¬ venski misijon. Tam med drugimi slovenski- uii misijonar.)i-lazai*isti deluje tudi g. »** “ N’EZ KOPAČ, ki ga naši bralci dobro poznajo iz njegovih snisov zlasti v predlanskem let¬ niku pod naslovom “Iz misijonarjevih doživ¬ ljajev”. Sedaj nam je spet postlal daljše in podrobno poročilo o napetih bojih, ki jih z g- VVolbankom borita za svobodo misijonske¬ ga dela, odkar so prišli pred letom dni tja rdeči oblastniki. Ker v svojem spisu tak® ne¬ prikrito opisuje vsa trenja z rdečimi, si stvari ne bi upali objaviti, če nam on izrecno ne bi naročil, naj brez strahu in obzira obja¬ vimo: “Ne bojte se, da bi mi utegnilo škodo¬ vati,” tako pravi, in nadaljuje: “Pač pa upam, da bodo dobri Slovenci ob branju ten poročil za naju bolj molili, ko bodo videli, koliko z gospodom sobratom trpiva in kako sva lienrestano v življenjski nevarnosti, t.g, Jereb, Pokom in Prebil niso še imeli z rde¬ čimi posebnih težav, pač pa je mnogo drugim misijonarjem še mnogo težje kot nama. in ° so rdeči na primer tudi v naši škofiji zaprli in na tri inolrce zapora obsodili nekega ame¬ riškega misijonarja, ker je njegov služabnik udaril študenta, ki je metal kamenje v cer¬ kev. . . Dela imava z g. Kariijem veliko. Že v enem letu nad 40 spreobrnjenj in to tudi 4 odrasli izobraženci, ostali na doraščajoča mla¬ dina (lg—16 let), ki jo žc oblikujeva zn KA, kakor tudi nekaj mater. — Na praznik sv. Petra in Pavla smo se fotografirali (glej sliko na tejle strani!), saj je ravno dobra obletnica ustanovitve naše šole, ki se mora sedaj tako boriti za svoj obstoj. Na sliki je okrog Oo šolarjev. Nekateri se niso upali slikati radi strahu pred rdečim pritiskom. V sredi sva midva, misijonarja. (Suhi, večji je g. Wolbauk, zraven pa g. Kopač; op. ur.) Poleg mene na levi sedi Siung Peter, kon- vertit iz protestantizma, krščen pogojno in sprejet v katoliško Cerkev za veliko noč. Po¬ leg njega sedi njegova hčerka, ki nam je po¬ magala v šoli, pa še ni krščena. Zraven g. Kar- iija sedi Ijiao Pavel, ki ga je on ozdravil in pridobil za vero ter ga krstil tik pred priho¬ dom rdečih. Zraven njega Jii Vincencij, star katoličan, ki je bil že v malem semenišču so¬ sedne škofije, a se je preftelli k nam z dru¬ žino vred. Zraven pa je Chou Karel, naš uči¬ telj, slikar in pesnik. — — 21 — Pod tem geslom bomo, podobno kot lani za Dr. Janežev rentgenski sklad, letos zbirali sredstva za dograditev Poderžajeve misijon¬ ske cerkve v Kharriju, in sicer potom sklada in prireditev oziroma njih dohodkov, od me¬ seca januarja vštevgi naprej do meseca sep¬ tembra. Naš cilj bo kakor lani tudi letos: 1000 USA dolarjev. Lani smo jih zlahka do¬ segli, upamo, da jih bomo letos še lažje. Saj so naši ljudje vedno bolj blagega srca, čim bolj se ustaljujejo v novih življenjskih raz¬ merah. Saj naši ljudje vedo, da s sodelovanjem pri misijonskem delu rešujemo in krepimo vse telo Cerkve, torej tudi nas same, naš slovenski narod, ki je del Cerkve. Saj naši ljudje gle¬ dajo v misijonski akciji Cerkve reševalno akcijo duhovne Zveze narodov in naše misi¬ jonarje na bojnem polju kot slove»ski bataljon vojske Kristusa Kralja, katerega pa moramo mi sami vzdrževati in opremljati z najmoder¬ nejšim misijonskim orožjem in municijo... In kaj je bolj učinkovito orožje misijonarjevo kot lepa prostorna cerkev sredi misijona! Ne pozabimo tudi nikar, da je pater Stanko Po- deržaj dekan našega Bengalskega misijona, kjer deluje veliko število slovenskih misijo¬ narjev in nekaj hrvaških, in da bo cerkev v Kharriju dekanijska cerkev, kako r toplo bi¬ joče srce, ki naj pošilja, po vsem misijonu sadove odrešilne krvi Kristusove .. . Kdo od rojakov ne bi rad bolj ali manj sodeloval pri tako važni slovenski misijonski ustanovi! Lani so pri tako lepo uspeli akciji za Dr. Janežev sklad prispevali levji delež Slovenci v Argentini. Ti bodo gotovo tudi letos doprine¬ sli večji de! določene vsote. A ostalo bodo go¬ tovo radi dodali drugi naši rojaki po svetu. Mislimo na naše tržaške in goriške Slovence, ki so od nekdaj zavzeti za misijone. Lanska akcija jih še ni zajela, letošnja jih pač bo. Saj je “Duhovno življenje” s “Katoliškimi misijoni” že tako razširjeno in hrano med njimi, da bo tale poziv gotovo zajel stotine naših tamkajšnjih rojakov, če bi vsa sloven¬ ska Primorska zbrala recimo 100.000 lir v ta namen, bi nad vse častno podprla to sloven¬ sko misijonsko akcijo. Prispevke naj bralci tamkaj oddajo kar skupno z naročnino Dž, seveda z označbo vsote in namena daru. Dalje mislimo na naše rojake v Kanadi, ki so se že lani pri Dr. Janeževem skladu dobro odrezali; letos pač ne bodo zaostajali. Niti vzpodbujati nam jih ni treba.. Prispevke bo pobiral g. Turk, saj ga vsi poznate! Pač pa bodo Slovenci v USA pri Poderžajevi akciji gotovo vse bolj poprijeli kot pri Dr. Janeževi. Kar je novonaseljencev, so si že ma¬ lo opomogli od prvih težav in borb v novi de¬ želi in imajo že malo več možnosti misliti malo še na druge. .. Kar je pa naših rojakov, ki so že deset in dvajset let tamkaj, ti pa itak že podpirajo tega misijonarja p. Stanka Poderžaja in jim bo naša akcija samo še v oporo in novo pobudo. Tako novi kot prejšnji naseljenci naj svoje prispevke za Prderžajevo cerkev blagovolijo pošiljati v Slovensko pi sarno v Clevelandu. Tudi drugod, kjer boli bodo brali te vrstice, bodo storili vsak po svoiih močeh. Prispevke je najbolje, če pošiljaio kar naravnost v Bue¬ nos Aires na Vie r or Ma r tmez 50. ROJAKI V ARGENTINI SO PA LEPO VABLJENI. DA POMAGAJO PRI AKCIJI NA rSTI NAČIN KOT LANI. Z MESEČNIM PRI¬ SPEVANJEM V SKLAU ZA PODERŽAJEVO CERKEV PO 10 PESOV IN PA S PRIPRAV¬ LJANJEM DOBITKOV ZA "PODERŽAJEV SREČOLOV”. Več o vsem bomo sproti pisali in poročali. — 22 —- E o sem pred petnajstimi leti prvič prišel ' kharrijski misijon /-a en mesec pomagat, sem že takrat zaslutil izredne težave tega mi¬ sijona. Pač na nisem slutil, da bom na lastni koži občutil vso pezo tega pionirskega okrož¬ ja. Ivo sem na samo Veliko noč 1985 v nizki klinasti, docela črvivi cerkvici ves znojen delil sv. obhajilo stotinam enako od znoja izmu¬ čenim vernikom, se mi niti sanjalo ni, da bo Kharri čez 15 dolgih let še vedno v istih te¬ žavah: brez spodobne hiši 1 božje, brez osred¬ nje misijonske cerkve! KHARKi V LAKOTI Druga svetovna vojna je delo v Kharriju silno Zavrla. Strahotna lakota leta 1948, ko nam je pred očmi umiral narod in je med nami pomrlo okrog štiri milijone Bengalcev, tudi tvhurriju ni nrizanesla. l)a rešimo ijud- s *'o, smo se pri vladi zavezali, da bomo iz lastnih sredstev plačali eno četrtino stroškov 'sili naših pomožnih kuhinj. Ker so bili ljud¬ je zanič, je tedanji kharri,ski misijonar Ea- ther Sedej na lastnem hrbtu prenašal težke vreče riža iz čolnov v misijonsko kaščo. \ sa¬ lta izmed petero misijonskih postaj našega okrožja je dnevno hranila in tudi oblačila ti¬ soče in tisoče sestradanih okostij ■ . Tudi v Kharriju na kaj drugega sploh ni bilo mo- Koče misliti, št' celo »a ne na graditev misi¬ jonske cerkve. C BOGI 1*. SEDEJ l 5 « vojni je vrednost denarja naglo padala, ke pred vojno je namreč bilo za novo cerkev že nekaj denarja zbranega. Vrednost denarja pa se je ta leta do danes najmanj za šestkrat zmanjšala. Kar si pr« tj dobil za eno rupijo, morag zdaj plačati s šestimi. Tudi delavce! Ko je tedaj prišel čas bolj izključno misi¬ jonu posvečenega dela, je misijonar snoval in garal. . . Kazsežen misijon, še začetne te¬ žav e šele leta 1927 na novo otvorjene, nad ■>0 let opuščene postaje, pomanjkanje sre je Itar po vrsti dvakrat obnemogel. Ko se je z-grudil v drugič, ga je ameriška vojaška am- Imlanca prepeljala kar čez nezorana polja iz Kharriju v kalkutsko splošno bolnišnico, kjer sc celih 20 dni ni zavedel. . . Zgrudil se je Elija; se bo li našel nasled¬ nik Elizej z dvojnim Elijevim duhom? Bi hil Pač pretežko reč prosil, čeprav sem si bil v U ‘ku petih let, ko tukaj delujem, neredko za¬ želel, da bi namesto Elizejevega železa po vodi priplavalo — zlato: za zgraditev in do¬ graditev tukajšnje cerkve! MISIJON BREZ CERKVE. . . Bred petimi leti sem namreč prevzel misi¬ jon brez osrednje cerkve. Prejšnjo je moj prednik podrl, nove pa postaviti ni mogel. Služba božja se je nekaj časa vršila pod ma¬ javo in curljavo streho zasilne šole, kasneje Pa v zasilnem podaljšku pred žalibog tudi niti ne napol dovršeno misijonarjevo hišo. Od predstojnikov sem dobil nekaj sredstev in tudi dobrih nasvetov. Resno sem se lotil ne¬ mogočega dela, da za majhen denar postavim vse, kar se le postaviti da. ŠOLA — CERKEV Pa sem delal račun brez krčnim ja! Med¬ tem so namreč začele cene kar skakati nav¬ zgor. Finančne težave so se kopičile, nadško- ll j a je zašla v velike stiske: vsa podpora od zgoraj je bila milnat, odpovedana. Tisti sloji, kj so svojčas mis/jon kolikor toliko podpirali, so začeli zapuščati Indijo ali pa so se sami znašli v pomanjkanju. Takorekoč čez noč sem si zavedel, da nove cerkve v teh razmerah in s temi sredstvi ne bo! Kaj storiti? Za deško šolo namenjeno stavbo smo za dva metra zvi¬ šali, 'jo ua železnem ogrodju z asliestom pre¬ krili in tudi drugače malo spremenili, šolarje pa smo dobesedno postavili z dežja (v šoli jo dostikrat deževalo!) pod kap: pod zunanji prizidek vzdolž “cerkve”. Ta prizidek je se¬ veda le na železnih stebrih sloneča streha, nič več. šola je tako postala oziroma b« po¬ stala naša osrednja misijonska cerkev. KAJ VSE ŠE MANJKA Poldrugo leto je minilo, odkar sem jo Iti 1 opisal v nekem pismu. Tisti opis še danes ve¬ lja: oken še ni, poda tudi ne. Oltar je neko skrpucalo: za oltarno mizo služijo na dva podstavka položena stara vrata. Obhajilna miza je umetniškega kova; obhujanci pokle¬ kajo na surovo, z glino pomazano oiieko, kot menza služita dva skupaj zvezana neotesana bambusa. (Medtem nam je plemenita družina iz Clevelanda darovala denar za obhajilno mizo. Toda postaviti 'je še ne moremo, ker Iti bilo treba najprej končati nekaj drugih del, za katera še nimamo zbranih sredstev.) Za¬ kristije sploh še ni. Zakristija pravimo iz lesnih in asbestnili odrezkov skupaj zbiti mi¬ zi, ki stoji nar korakov proč od zasilnega ol¬ tarja. Kadar je vihar ali neurje — tukaj ne¬ kaj čisto navadnega — skozi zgornje okenske odprtine (oken še ni!) prši na sredo “cer¬ kve”, da bi res morali dežnike imeti odprte, skoz spodnje okenske odprtine pa neovirano curlja voda in moči tla, tako da morajo l.ju- i*ie menjati prostore, včasih celo med pridi¬ go, če naj nazadnje ne obsedejo v lužah in blatu! Taka je še danes ta naša osrednja misi¬ jonska “cerkev" ostala! S K LORI'KOM V ROKI lil ŠEL PROSIT Zaključek? S klobukom l>i šel od vrat do vrat, sa j vem, da bi me ne zapodili. Pa je predaleč tja do Argentine pa tudi do I SA, za počitnice ni niti denarja uiti časa, in pa — klobuka nimam. Lepo pa priporočam to lepo delo misijon¬ ske gorečnosti vsem, ki jim je na sren porast misijona. 1*. STANKO PODERŽ.VJ D. ,J. K SLIKAMA na str. 22: Mala Indijka s po¬ dobico v roki nas vabi, naj pomagamo tiri gradnji Poderžajeve c.erkvc. — Spodaj: Slo¬ venski misijonarji s kalkutskim nadškofom v sredi; na njegovi desni p. Sedej, na levi p. Poderžaj. — 23 M®WO MOSOKDIM® II ©©tlP>IIL Satkhira, 14. novembra 1950. Vaše drago pisemce me je silno razveselilo, posebno še, ko sem videi, kako se Vaše zani¬ male Za misijone ni zmanjšalo, ampak še po¬ večalo v veliki meri. .Misijonarji smo zapu¬ ščeni od domovine, a iz tujine le tako redko ljudje odgovarjajo in pomagajo. Vsak ima svoje križe in težave, in tako so misijonarjevi križi lahko pozabljeni in njegov klic je klic vpijočega v puščavi. In zato taka pisma kot je Vaše silno razveselijo trpeče misijonarjevo srce, saj vidi, da so še duše, ki z njim sočust¬ vujejo, ki mu želijo pomagati z molitvijo in podporo, v kolikor je le mogoče. Posebno l a¬ sa molitvi na akcija nam bo vsem v veliko podporo, ker brez božjega blagoslova vse naše delo nima nobenega uspeha. PRVA SKKČ.l.VJA Z NOVIM MISIJONAR JKM V aprilu se mi je posrečilo, da sem dobil potrebna dovoljenja, da sem smel čez nujo moje turške dežele Pakistana v Indijo, tla obi¬ ščem svoje sobrate. Stanoval sem v kolegiju svetega Frančiška Ksaverija. Neko jutro, ko berem sveto mašo, vidim, da je na oltarju poleg mojega sveto mašo bral neznani du¬ hovnik. Ima bel talar, pa črn pas. Kakšne družbe bo pa ta gospod, to st,n si mislil, ko sem no zahvali šel v obednico na zajtrk. Tam mi pravi pater rektor: “Nek nov misijonar je prišel iz vaše dežele, poskrbite zailj in mu pojdite na roko.” "Kako nm je ime?” sem pobaral. "Nekako tako: Kukale, ali podobno.” "Tristo zelenili mačkov, to bo nag misijo¬ nar Jože ('tikale,” sem poskočil. Komaj s in pričakal, da je prišel iz cerkve. ‘•Pozdravljeni,” sem mu zaklical, a fant je samo oči in ušesa odprl in gledal in gledal, ni mislil, a bi vas koklja brcnila, kdo sedaj po sorten ltodi,” me je začel oštevati skrbni brat Vidmar. Ko pa zagleda mojega spremljevalca, mu pa sapo zapre: "Pa ja to ni nag novi mi¬ sijonar Jože Cukale? lit vi ga hočete takoj prve dni fentati, ker ga vlačite po tem vro¬ čem soncu!’’ “šiiientana stvar,” sem rekel patru Jožetu, “saj sem vatu rekel, da 'o prebujen človek zmeraj nasajen.” Brat Poldek jt* “minister za notranje za¬ dete"; poslal nas je v koitalnico, tla si ope¬ remo prahu z utrujenih kosti, hitro š<*l v ku¬ hinjo in začel ropotati s ponvami in lonci. “Jožek, ne* bojte se, brat Poldek je dober kuhar, ne bova lačna.’’ “Ropot v kuhinji jt* zbudil gospoda tehan- ta, ki jt* prišel pogledat, kdo so ti nepozvani gosti. V par minutah smo že sedeli v obed- niei, in pripovedovanja ni bilo nt* konca ne kraja. Prišel je še gospod kanlan, pater Pol¬ gar, in bila je zbrana celit naga republika. Brat Poldek se je hitro zasukal in okrepčana stit bila pobožna romarja ne s štruklji in klo- 24 ' A , f ■i vi-f £ ,4 £7 ** £ *■ /5 ■■ 1 r-, •- Slovenska knjiga Jurij Kozjak, ki jo je spisal Josip Jurčič, v francoski jezik pa Prevedel Ferdinand Kolednik, je bila pred nedavnim prevedena iz franc, v kitajski jezik. Slika predstavlja kitajski prevod francoskega uvoda v roman. basami, ampak z rižem in pravim trnovskim kislim zeljem, v katerem je gospod tehant Pravi Specialist, saj ga celo kalkutskemu nadškofu lifra! Na koncu smo dobili s< pa Pa'j e, po dve kili ima ena, ki so sad neumor nega dela kaplana p. Polgarja. Nato smo s Pogledat misijonsko postajo. Kapelica Jo s v hiši, ker nova cerkev, bivša šola, še ni grajena. Bo zelo lepa stavba, ki jo je za *idatl že p. Sedej pred šestimi leti, a p. htan- ko 'jo dograjuje, vsako leto nekaj, ° 1 v<> *u pač sredstva dopuščajo. . - Zvečer sva spala na verandi misijo hiše, ker v vročini v sobi ni mogoče spati, /f pet nov dogodek za našega novega misijo¬ narja: šakali so nas prišli plašit za veran *n gospod Jožek je mislil, da so bengalsKi tigri. Potolažil sem ga, da niso hudi, none- n.ega človeka še niso pojedli, in tudi njeg ne bodo. ni prišlo na obzorje, polje je ležalo pred na¬ mi v mraku; hitro sva stopala čez suhe brazde. Kakšna razlika med vročino in hla¬ dom na bengalskih poljanah. Ko sva se bližala postaji, je pa vlak že za¬ žvižgal in nama jo pobral ravno pred nosom. “Jožek, misfjonar, ne bojte se, čez deset mi¬ nut bomo dobili drug vlak,” sem ga potolažil. In res točno čez deset minut je bil tu že nov vlak, v katerega sva se zbasala in prišla v Kalkuto, polna novih vtisov, kako se živi na misrijonski postaji v bengalskem misijonu. čez nekaj dni sva šla v Bošonti, kar Vani je gotovo že gospod misijonar Jože Cukale sam opisal. Tudi tam siva doživela marsikaj romantičnega. (Potopis p. Jožeta Cukale za¬ čnemo objavljati v februarski številki, op. uredništva.) Novi misijonar sedaj študira v Kurseongu *" *“ lromiji čaka. da nrido na nomoč misi¬ ’ ŽEGNANJE V KHAHltlJV Drugi dan je bil v Kharriju “bob”, cerkveno žegnanje. Gosnod tehant naju je takoj vpr - gel: bila sva dfjakon in subdijakn pri slovesni sveti maši. Cerkev polna do zadnjega koUCKa •n svetih obhajil kar konca ni bilo. Djua.1 so prepevali i n bobnali, da so se stene tres^ , in skoraj jokali: tako garifjivo jim zna S° spod tehant pihati na srce. Poderžaj je mia- dega misijonarja popeljal v vas, (la vidi* a v< . Bengalci žive. Ob tej priliki je tudi popu P rv * kokosov oreh. “Kako hladna pijača je v tem orehu, skordj še bolj hladna kot iz naše rov¬ tarske grape v Podsmrečju,” je pripoinn 1, je počasi srkal sladko tekočino. Hitro so minevali prijetni trenutki in zapn stila sva gospoda tehanta in njegovo misijon¬ sko postajo in odšla nazaij proti Kalkuti, aa Še kako drugo našo postajo ogledava. Ob Sti- riii zjutraj naju je brat Vidmar zbudil, in na- uia ministriral pri sveti maši. Kako ugoc ’je bilo iti čez polje v jutranji rosi. Sonce š jonarjem v bengalskih poljanah. P. LOJZE DEMŠAR D. J. t Indija — 25 — V NOVO OOOO MISIJONSTVA ! Ko je sveti oče Pij XII. napovedal praz¬ novanje svetega leta 1950, je marsikdo sko¬ mignil z rameni, češ, ne bo uspelo, revolucija v Italiji in vojna v svetu bosta preprečila RO¬ MARSKI POHOD VERNIH MINOŽIC V SVE¬ TO MESTO. Toda sveti oče je zaupal v božje usmiljenje in molil ter izmolil mir v svetu vsaj še za leto 1950. In tako so se vse pre¬ teklo h to stekale reke narodov v Rim, v Va¬ tikan. Iz Italije, iz raznih drugih dežel Ev¬ rope, iz Severne in Južne Amerike in celo iz Afrike In Azije, v katerih še prevladuje po¬ ganstvo oziroma moliamedanstvo. I.e iz dežel “za železno zaveso” ni bilo romarjev. . . Dej¬ stvo, da niti poganske oblasti raznih afriških in azijskih dežel niso ovirale, ampak celo po¬ speševale romanja svojih katoliških držav¬ ljanov v Rim to sveto leto, a da so ga ONE- MOGOCIEE VSE KOMUNISTIČNE VPADE, nrizvzemši Titovo, dasi so to vlade večinoma trščanskc ga, mnogokje pretežno katoliškega prebivalstva — to dejstvo nam v novi luf prikazuje veliko resnico, da'je brezbožni ko¬ munizem nnjvečji nesnrotnik vere. krščanstva in Cerkve, neprimerno večji kakor pa vsa ■ti ugn poganska vi rstva in moltamertanlzeni in judovstvo. “Veliki povratek k Bogu” — to je bilo ne le geslo svetega leta, ampak še posebno njega vzvišeni CILJ, ci*i, od katerega zavisi rešit«, v sveta, ki ho v bodoče bol jši in sreč- tejši le v tolikp, kolikor bo BOLJ BOŽJI. Bolj težji naj hi bili najprej katoličani: da ho katolicizem ne le kot komaj še brleč plamen¬ ček, ampak kakor kres. ki ho razsvetlil vso temo naokrog; liolj hožji — ločeni vzhodni bratje in krivoverci: da se pridružijo Cerkvi, ki je skrivnostno naprej živeči Kristns-Bog na zemlji; bolj božji — Judje, tuohamedanei in pogani, ki ne le da so izven Cerkve, ampak tudi daleč proč od krščanstva, a vendar še k Bdgu stremeči: da se oklenejo Boga, razo¬ detega v Kristusu: boli božji — moderni brezbo Vi, ki so na slabšem kot vsi pogani • da se vsaj k Rr.gu povrnejo, zlasti vsi tisti, ki se danes proti Njemu celo bore. Varal bi sp, kdor bi mislil, da se bodo že v samem svetem letu dogajali kar čudeži spre¬ obrnjenj ne le posameznikov, ampak tudi mas. Bot, povratek k Bogu ni lahek, terja ve¬ liko božjih milosti in veliko človeškega sode¬ lovanja z njimi. Bač pa mlj bi sveto leto dalo temu povratku k Rogu NOV, SVEŽ ZAGON, ki naj bi bistveno pospešil zopetno pokristja¬ njenje razkristjanjeuega sveta in pokrist¬ janjenje še nekrščanskega človeštva. To slednje pa 'je ravno eilj misijonstva: Boga Kristusa- svetli in svet Bogu Kristusu- če zajema katolicizem, ki že ima Kristusa v polnosti, to je v Cerkvi, kakih 40t) lijonov ljudi, in če pravoslavje in protestantstvo, ki sta sicer tudi Kristusova, a odcepljena od 11 'jega, zajemata kakih 450 milijonov —- OSTANE ŠE VEDNO VELIKO VEČJI DEL ČLOVEŠTVA, NJEGA VEČINA, KI Ml JE KRISTINA TREBA ŠELE DATI, KI Ml JE PRAVO POT K BOGU TREBA ŠELE PO¬ KAZATI. ZATO JE MISIJONSKI DEL AK¬ CIJE ZA “VELIKI POVRATEK K BOGU” NJE VEČJI DEL. Ko je torej Pij XII. zaprl Sveta vrata ba¬ zilike svetega Petra v Rimu, je pa s teni na stežaj odprl vrata v novo dobo krščanstva, zlasti misijonstva, ki mora po tem svetem letu vzcveteti še vse bolj kot 'je vzcvetelo p<’ zadnjem rednem svetem letu in roditi š‘’ lepše sadove. “V zadnjih 25 letih" — je omenil sveti oče v govoru ob otvoritvi svetega leta, “je sveta Cerkev več kot podvojila število vernikov v misijonskih deželah.’’ Toda ni pomemben samo številčni dvig od 12 milijonov spreo¬ brnjencev v letu 1925 (lo 27 milijonov v letu 1950. Papež je imel v mislih celotni čudovit 1 razmah misijonske akcije: organizacijo misi¬ jonskega zaledja, izredni iiorast števila misi¬ jonarjev in misijonark, zlasti domačih du¬ hovnikov, redovnic in škofov, v kij učenje laič- njih sodelavcev v misijonsko akcijo ne le za¬ ledja, ampak tudi fronte, metoda akontoda- rije, ki je v tem času dokončno prodrla kot najboljša, uporaba najnovejših iznajdb p H misijonski akciji: tiska, filma in radia... Vsaj v tako svežem, ka>• revolucionarnem ritmu se mora, začenši s svetim letom 1950. z veliko in bistveno pospešeno silo razvijati misijonska akcija skozi naslednjih 25 let- Tako bo ob prihodnjem rednem svetem letu prihodnji papež mogel ob njega otvoritvi s svetim zadovoljstvom povdariti, da se je v moči gesla “Veliki povratek k Rogli" števil 0 katoličanov v misijonskih deželah ne sani® podvojilo, ampak PODESETORILO! Raz¬ voj misijonstva namreč ne sme biti počas¬ nejši kot razvoj časa in Bogu nasprotnih sil v njem. PODESETORITI MISIJONSKO AKCIJO: — 26 — BORBA V BARAGOVEM MISIJONU 1. Vedno bolj v rdečih mrežah Bralce “Duhovnega življenja” in “Katoli¬ ških misijonov” memiu zelo zanima, kako se slovenski misijona! ji na Kitajskem počutimo 1'<»1 takozvaniini osvoboditelji. Zato sem se kljub silni zaposlenosti namenil teti ovali ne¬ kaj večerov in popisati nekatere bolj zaniml- v « doživljaje zadnjega leta, ki nuj bodo ne¬ kako nadaljevanje objavljenih v letu *e od mladosti sem ljubil romantiko in nn- Petc doživljaje. l’a vendar ne bi bil nikdar mislil, da mi bo Bog v tako obilni meri iz- l'«* *lnil želje mladih let. Zadnje leto sva z g. 'Volbankom res doživela toliko izrednega, »la kaj takega ni najti v najbolj napetih roma- 'dli. ltrulei teh doživljajev naj vedo, »la po- Pisujeni samo dejstva, a k* teli h* malo in ne najhujših. . . RDEČIM NASPROTI Lani v nieseeii juniju se je začelo zame ob¬ navljanje doživetij in bolečin, ki s»i polnih* moje src« meseca maja 11145, ko sem, sam '»»'Kunec, K slovenskimi begunci bežal na Ko¬ roško. \aš tukajšnji Škot me je nemudoma klical v Mnugtu, v kraj, kateremu so se bli- žali “osvoboditelji’ in iz katerega se je g. us| še* pravočasno umaknil, ko ji* odšel v ^ ! '*L na zasluženi oddih. Jaz naj bi za njim Prevzel brcnit* rektorja misijona v tem raz¬ vpitem Ningtu. Bil sem niendu tedaj edini potnik, ki se je N ‘Bl iz južnega »lila Kitajske proti severne¬ mu. .Nacionalistična vojska se je hitro umi¬ kala v Kanton in od til na Formozo. Za njo ■so se umikali civilisti: moški, matere z do¬ jenčki v naročju, fantje, dekleta. Spraševal ?®m jih, od kod beže. Odgovarjali so mi: Iz -Nanchanga in iz Ningtuja, torej prav iz kra- •i*'v, kamor grem. Nanehang je bil tedaj že v rokah rdečili, Ningtiiju so se na hitro bližali. mikajoča se nacionalistična vojska me je »lokaj surovo in sumljivo preiskovala na poti, ■benda misleč, da kot Jugoslovan grem kar '»ul rdečim naproti. Ko bi bili mogli čuti v •nojem srcu kljujočo bolečino! Kot »la gh'- dani slovenske domobranec, može in matere, fante in dekleta, ki *e> pred 4 leti šli enako '"‘Kunsko not pred enakim sovražnikom: ko¬ munizmom. Začudil sem se, ko sem oh vstopu v mesto molitve, darove, misijonske delav- ( ' E v ZALEDJU IN ZLASTI MISIJONARJE • > >A MISIJONSKEM POLJU — TO VELJA NE LE KOT SKLEP SVET Eti A LETA ZA OSTA¬ LI KRŠČANSKI SVET, AMPAK PRAV TA- Ko ZA SLOVENSKE KATOLIČANE, zlasti za vse nas, ki živimo na svobodnih tleh, kjer "ani nobena sila ne ovira misijonske dejav¬ nosti, razen ene same — miše lastno neunie- vanje nujnosti misijonske akcije, neumeva- Niugtu našel ljudstvo kar mirno in katoliški misijon ves v življenju, O. \Voibank je kot dolur poznavalec ljudskih množic sredi na¬ petosti začel s šolo in poukom mladine, kot da smo v rednih razmerah. Prihod novega misijonaija jih je v zavisti varnosti še po¬ trdil. lako sva z g. NVolbankom še poldrugi mesec nad lib) dečkom in deklicam dnevno ■ azlagala krščanski nauk in jih utrjevala za bližnje viharje. . . Posrečilo se nama je vzdr¬ žati šolo od rdečimi, m kiij dni nato pa se Zuičin, sedež našega misijonskega okrožja, kjer »1» kanuje g. Jereb. Po J5. avgustu se je pa začel umik prebi¬ valci v Ningtuja na deželo v hribe. Katoličani iu celo pogani so se prihajali poslavljat od naju, proseč molitvene pomoči.* Ko s; m gle¬ dal, kako se mesto pruzni, so se mi obnovile v srcu bolečine, ki so mi zbadale srce leta 1945, prvo nedeljo v maju, ko sem tudi sam s prenekatirimi Ljubljančani zapuščal lepo bilo Ljubljano, katero tako ljubim, da brez pretiravanja vzklikam s psalmistom: "Naj st* posuši moja desnica, ako bi zabil tebe, Ljub¬ ljana!'' \ naglici sva krstila več kiilehinne- nov, skušala pomirjevalno vplivati na 'ljud¬ stvo in mustrašeno pričakovala nje, prid ka- telinii sva iz Slovenije bežala ne iz strahu, ampak po namigih božje Previdnosti. PRVI MOJ STIK Z RDEČIMI Rdeče smo dočakali -0. avgusta zjutraj. Ravno sem opravljal zahvalo po masi, ko se oglase strojnice in puške. Rorlia je hilu v četit ure končana, ki.jti nacionalistični vo¬ jaki so s<* brez i/.gnli umaknili v hribe. Rili smo "osvobojeni”. Ker so rd»*či vid*‘li, da se jili vse hoji, so liitro začeli nabijati plakate, v katerih so pozivali ljudstvo k zaupanju, češ da oni niso tisti div l ji komunisti, ampak “osvobodit«*Jji ljudstva”, »la je zagotovljena verska svoboda, da Je zaščitena iinovina tuj¬ cev, itd. Že i)o nekaj »Ineli so prišli tildi na misijon z notesom v roki in silno prijazni ter me za- čeli spraševati, zakaj se jih Ijuilstvo tako boji. Naredil sem se nevednega in d“jal: “Jaz sem v Ningtuju šele dva meseca In zato tujec, ki mu je težko soditi, čnl pa nem, da so bili pred si O leti tu komunisti, ki so po besedali ljudstva morili ljudi kot kure, preganjali ve¬ tij«*, ki je in bo v škodo ne le Cerkvi v c»'loti, ampak tiidinaiemu lastnemu narodnemu živ¬ ljenju. Tisti med nami, ki so katoličani samo po imenu, ne na po mišljenju, trga kajpada ne razumejo. Vsak pravi katoličan >ia to nuj¬ nost misijonskega sodelovanja tudi v narod¬ nem interesu vedno globlje doumeva in zato z vedno večjo pripravljenostjo sodeluje. In na te pristne kutoličane se opira slovenska misijonska akcija. L. L. C. M. — 27 Pred odhodom v misijone na trgu sv. Petra v Rimu: dr. Janež, prof. AVolbang C. M. in br. Verdnik C. M. ro, z eno besedo, bili najbolj kruti zatiralci ljudstva. Zato je dobro ljudstvo celo naju, misijonarja, prosilo, naj se pred vami umak¬ neva, češ da ne bo varno najino življenje, ko pridete. . .” Videl sem, kako sem jih s temi besedami v živo zadel, a ker sem prikril, da komunistično taktiko poznam, so še vedno imeli upanlje, da me bodo lahko prevarali in zase pridobili Prosili so me, naj dopovedujem ljudstvu, da oni niso več stari komunisti, ampak “osvo¬ boditelji naroda". Lahko bi jih sijajno poto¬ lažil z lažno diplomacijo, a sem rajši razgo¬ vor končal, rekoč: “Ne najine besede, ampak vaše lastno ravnanje z ljudstvom bo ljudi pre¬ pričalo o tesn, kaj ste. Zato vam svetujem, bodite do ljudstva iskreno dobri!” Moj prvi uradni stik z rdečimi je že pustil sumnjo v njih Sircih. Rdečih vohunov je bilo Iz dneva v dan več okrog naju; vse so pre¬ taknili, kot da je župnišče njihovo, ne da bi me kaj vprašali za dovol/jenje. Ril sem tedaj zelo zaposlen, k|er si je g. Karli zelo opekel nogo, ko je v kuhinji delal omlete, in je mo¬ ral mirovati v sobi. Nekega jutra, ko sem bil najbolj zaposlen, se spet pojavi rdečkar z zahtevo, da mu raz¬ kažem našo bolnišnico. Nastopil je zelo pri¬ jazno, a mene je njegova hinavščina tako po¬ grabila, da sem ga precdj osorno zavrnil, češ da mi nimamo nikako bolnišnice, ampak sa¬ mo skromen dispanzer, ki ga ne vodim jaz, ampak moj sobrat g. Wu (Wolbank), ki pa je sedaj bolan in ne more vstati. Ker so rdeči vajeni, da se jih vse boji, ga je moj odgovor zelo presenetil in užalil. Da bi ga pomiril, sem ga peljal v sobo g. VVolbanka. To je bilo zanj prvo srečanje z rdečimi na Kitajskem. Zdelo se mi je, da je prvi hip zavrelo v njem, a se je premagal in začel s komunistom kar prijazen razgovor. Komu¬ nist se mu je predstavil kot zdravnik, doma iz Mandžurije Povedal je, da ima le eno že¬ ljo: naj bi mu g. AVu pomagal v bolnišnici zdravit ranjence, če ji bo kaj več, ko bodo napadli goro, kamor so se zatekli “čangkaj- škovi banditi”. Gospod AVu je odgovoril, da bo prav rad pomagal, dasi komunistično idejo sovraži in so mu rdeči v Sloveniji pobili sko- rrlj vso družino. Zdravnik je ob teh njegovih besedah povesil glavo nekam otožno zamiš¬ ljen, kajti vidci je v Karlijevih očeh solze ob spominu na pobite starše. A ni imel drugega opravičila kot: "Mi kitajski komunisti nismo taki.” A ko je iz nadaljnjega razgovora spo¬ znal, da komunizem dobro poznava, ni več tajil, ampak priznal: “Mi komunisti pač spre minjamo SREDSTVA, ne pa NAČEL.” Pri¬ jazno seno se poslovili. A mož je spoznal, da bodo rdeči imeli v Ningtu opraviti z misijo¬ narjema, ki poznata njihove naklepe in cilje Sad razgovorov pa je bil vsaj na zunaj pozi¬ tiven. Še tisti dan so nabili na vrata župnišča in ženskega zavoda razglas: “Vojaštvu, ki nima od višjih odobrenja, vstop prepovedan.” Jaz sem namreč pred zdravnikom odločno protestiral proti razvadi rdečih, da so kar meni nič tebi nič pohajali po naših poslopjih in nas nadlegovali. MISIJON — BOLNIŠNICA Res je bil nekaj dni mir pred njimi. A 27. septembra, prav na smrtni dan našega ustanovitelja sv. A’incencija, so rdeči po tr¬ dem boju zasedli goro, kamor so se nacio¬ nalni veljaki in mnogi begunci zatekli. Mrtvih in ranjenih je bilo na obeh straneh veliko. Preostale so zvezane pri|>eljali v Ningtu, sra¬ moteč jih celo pot. Z g. AV. nisva šla gledat tega žalostnega sprevoda, v katerem je stopal tudi naš novokrščenec Liao Pavle, naša uči¬ teljica Ema in drugi katoličani. A’eč dni je vse mesto govorilo o tem porazu, v katerem so rdeči zajeli več tisoč ljudi, večinoma Ning- tučanov. Nama so se na budili spomini, kako so podobno pred 4 leti naši domobranci sto¬ pali enak in še vse težji križev pot iz A T etrinja v Slovenijo, v smrt. Srčne rane so se znova odprle, saj nama je srce čutilo za te najine župljane prav tako kot za rodne slovenske tirate. Rdeči zajetih beguncev-ranjencev niso ho¬ teli zdraviti Tako so se zatekli k nama. Ime¬ la siva z njima polne roko dela več dni. G. A\ r . je tiste dni postal kar pravi kirurg. Pri rdečih sva pa dobila veliko črno piko, med tem ko pri Rogu najbrž veliko zasluženje. A’isokorasel komunist s priimkom Kralj, odpadli katoličan, šef policije v Ningtu, je tisto dni budno pazil, kako sva zdravila ra¬ njene vojake in civiliste, zajete na gori, a zaradi težkih ran izpuščene na svobodo. Nič ni govoril z nama, le okoli našega vratarja se je sukal in začel pripravljati “teren” za napad na naju in najino apostolsko delo. (Nadaljevanje sledi.) — 28 — II PISEM MISIJONARJEV MONS. JOŠKO CEDER, salezijanec, piše iz Nam Vunga na Kitajskem maja meseca letos sledeče: Mi tu doslej nismo imeli še nobene večje težave, le naše male šole so nam vzeli, dasi so nas v začetku prosili, naj jih odpremo še več. V marsičem si ti rdeči prija¬ telji nasprotujejo... Da nas tu toliko časa puste, nam gotovo pomaga naš mali dispfn' zarij, katerega se tudi oni radi poslužujejo, seveda brezplačno, število protikomunističnih partizanov vedno bolj raste in maščevanja so na dnevnem redu. Najbolj se mi smilijo naši Kitajci: Naj bodo revni naj bodo bogati, vsi ječijo pod rdečim križem. Vse ceste so Polne roparjev, revščina in obup sta vedno večja. Kljub vsem težavam se ljudje bližajo Cerkvi; vidijo namreč, da nam le od Boga more priti pomoč. Od “osvoboditve” dalje so r ‘aši kristjani veliko boljši in tudi mnogi po¬ gani se nam z zaupanjem bližajo. ANDREJ MAJCEN, prav tako salezijanec, ravnatelj salezijanskega zavoda v Kunmi n gn na Kitajskem, poroča med drugim sledeče: Cerkev nas kliče, da ostanemo in delamo in čuvamo naše ustanove. Za sedaj še nekako gre in proti veri še niso tako sovražni ter so nam dovolili poučevati katekizem.. Za praznik Ma¬ rije Pomočnice smo imeli devet krstov. Drugi se pripravljajo oziroma čakajo dovoljenja svo. jih staršev. V cerkev gredo samo tisti pogan¬ ski gojenci, ki so naredili posebno prošnjo na rdeče vodstvo zavoda za to. Večerni govor pa imam ob večernih molitvah za vse gojence, tudi za tiste, ki jih pri večerni molitvi ni, ker so pogani. Tako imamo še vedno v rokah tisti zlati Don Boskov ključ. Z ljudskošolci nimamo nobene težave in tudi srednješolci so povečini z nami. Naši fantje morajo iti vedno s svojo godbo med ljudi, delat propagando za vlado: Bobne, zastave, slike in še drugo ro¬ potijo nosijo s seboj ter plešejo, pojejo in pridigajo. V začetku je bilo polno poslušalcev, sedaj pa imajo menda ljudje prazne trebuhe in se jim mudi izrabiti vsak trenutek, da vsaj kaj malega zaslužijo in si poto’ažijo lakoto s skledico riža. Mi delamo pač, koikor moremo, a ni več tisto, kar je bio. .. (pisano koncem maja 1950..) LUDVIK ZABRET, salezijanski brat nam Piše iz Indije: Preselil sem se, in to v tako samoten kraj, da nimam skoraj nobene zveze s svetom, zdi se mi prava peščena puščava. Na tem kraju se bo razvila prva salezijanska kmetijska šola v Južni Indiji. Začeli smo prav iz nič. Najprej smo skopali vodnjake, velike in globoke, ker brez teh se tukaj ne da živeti. Nato smo postavili kolibo iz blata in palmovih listov. Istočasno smo začeli izdelavah opeko. Danes smo z njo dogradili že celo hišo. ki ima dva dela: na eni strani je kapelica, na drugi Pa stanovanje. Tudi posestvo počasi “civili¬ ziramo”. Zemlja je bila naplavljena. Toda veter je na mnogih krajih odnesel vso rodo- vinto plast in ostal je sam pesek. Treba je veliko dela, preden se more posejati košček zemlje. Hiša je še čisto prazna. Počasi bomo nabavili mize, stole, postelje, itd. Doslej sva pa kar po indijansko živela. Sva namreč sama z enim duhovnikom in zato nimava veliko potreb. Spiva kar na tleh na dvorišču, ker je tako bolj hladno, če pa je m 'o trdo, nič ne de, sem že vajen od domobrancev. Jurič Bran¬ ko nam je za kapelico že naredil zelo lep oltar. Tako bomo imeli vsaj Najsvetejše v hiši, za tolažbo in oporo. Imamo za 50 aiOv gojene zem¬ lje. Upam, da v kratkem pride na obisk sobrat Kešpret, da bo za vse rodove ovekovečil s fo¬ tografskim aparatom začetek te naše polje¬ delske šole. KEŠPRET IVAN nam 10. oktobra iz Ti- rupatturja v Južni Indiji poroča: Do zdaj sem imel srečo biti skupaj z Brankom Juričem, s katerim sva se včasih malo poveselila in zbu¬ jala spomine ob njegovi raztegnjeni harmo¬ niki. Zdaj pa vse kaže, da se bova morala ločiti, kajti Madraski škof ga je povabil v Madras, kjer ustanavlja veliko strokovno in tehnično šolo, katera je zelo potrebna v onem velikem mestu, kjer mladine, ki se nima kam dejati, kar mrgoli. Naš Branko bo v tej stro¬ kovni šoli prevzel vodstvo mizarskega od¬ delka. Srce se mu sicer trga, ko zapušča Tlru- pattur, kjer ga je vse rado imelo, n klic po¬ korščine in dolžnosti je močnejši kot klic srca. V Južni Indiji čutimo letos veliko pomanj¬ kanje hrane, že štiri leta ni bilo pravega de¬ žja Vodnjaki usihajo vodno bolj, zato ni mogoče namakati rižnih polj v zadostni meri. V nekaterih krajih suša tako pritiska, da lju¬ dje nimajo vode niti za pijačo in kuho. Zato se včasih kar cele vasi dvignejo in se prese¬ ljujejo v bolj ugodne kraje. — Neko jutro smo zagledali pred našo cerkvijo celo kara¬ vano ljudi s culami na ramah in nebroj nagih in umazanih otrok, ki so kot sitne muhe si¬ lili vsepovsod, kričaje: Swamy.. ! Swa- my...! — Gospod...! Gospod...! Pri tem pa so kazali na svoje trebuhe v znamenje, da so lačni. Oblast jim je odobrila, da se naselijo prav ob našem zavodu. Niso potrebovali stav¬ benikov in zidarjev, a v par dneh je bilo vse gotovo: kjer je bil pred tednom še travnik, je kakor čez noč vstala nova indijska vas. Mi smo jo krstili za Newyork. . . Mnogi se sprašujejo, kaj bo, če tudi letos ne bo dežja. Pomanjkanje čutimo tudi v našem zavodu. Na karte nam dajo samo tretjino prejšnje količine riža. Ubogi fantiči, ki jih imamo okrog 400! Morali so si precej zadrgniti pasove. Vendar upamo, upamo, da nam bo Bog poslal dežja. Obiskala nas je Fatimska Marija, zato je naše upanje še bolj trdno. Meseca oktober in no¬ vember sta meseca nalivov, Bog daj, da bi jih res prinesla! STANISLAV PAVLIN, tudi salezijanec, ki študira bogoslovje v Hong Kongu in bo letoš¬ nje leto posvečen, če Bog da., nam je pisal — 29 — dne 23. novembra. Iz pisma povzemamo: že vnaprej se Vam zahvaljujem za brevir, ki mi ga boste poslali. Sporočite darovalcem in zbi¬ ralkam mojo posebno zahvalo ter zagotovilo, da jih pri molitvi brevirja in kasneje pri sve¬ tih daritvah ne bom pozabljal. Priporočim se jim pa tudi sam v molitev. Hvala Bogu, pri nas je še vse mirno. Te dni bomo praznovali tridnevnico na čast bla¬ ženemu Dominiku Saviju. Vršila se bo v hong- konski stolnici in se je bodo udeleževali tudi vsi naši gojenci iz Makao, vsega skupaj nad 7.000, šti r igIasno sveto mašo za to priliko je zložil naš sobrat Shmit. Pri zboru pojem tudi jaz in bom imel več solo tenorskih partij. Te¬ den dni kasneje bomo imeli opereto ‘‘Dominik Savio”. Besedilo je sestavil naš proofesor do¬ gmatike, glasbo pa bivši inšpektor naše ja¬ ponske province Cimatti. Tudi pri tej opereti bom povzdigoval s’ovenski glas... V nedeljo zvečer bo velikanska procesija z relikvijami blaženega, ki se bo vila po krasnih vrtovih angleškega guvernerja. Pri procesiji bodo svi- rale štiri naše salezijanske godbe, po procesiji pa bodo vse skupaj priredile velik koncert. Ves katoliški Hongkong bo tedaj na nogah. Razni časopisi so že prinesli članke v zvezi s temi slovesnostmi. Tiskane so tudi že podobice in molitve devetdnevnice v kitajskem in angle¬ škem jeziku, če bom imel kaj fotografij od vseh teh slovesnosti, Vam jih bom poslal. — Za konec se še posebej zahvalim dragim slovenskim bogoslovcem v San Luisu, ki so toliko molili za nas, misijonarje, pred misi¬ jonsko nedeljo. Vsem vesel Božič in blago¬ slovljeno Novo leto! še š e stega slovenskega salezijanskega mi¬ sijonarja iz Indije pozdrav — njegov članek pa v naslednji številki. To je g. PAVEL BER¬ NIK, ki nam je pisal 1. oktobra in priložil po¬ leg članka tudi lepe fotografije. V spremnem pismu pa pravi med drugim: “Vaših pisem sem vedno vesel ob mislih, da vršite Slovenci v teh tako važnih časih tako važno pos'an- stvo. “Duhovno življenje” in “Katoliške misi¬ jone” z velikim užitkom berem. Pisatelj Zorn ljaik me s svojimi črticami kar v domačo žup¬ nijo in vas med znane ljudi povede. Sem namreč izpod Hribca pri Škofji Loki doma, sem tudi jaz rasel ob močniku in krompirju. Ko boste imeli priložnost, prosim Vas, pošljite mi naslov tega pisca, ki je najbrž duhovnik. Tudi g. Kopač, naš vrli misijonar na Kitaj¬ skem, ki ga osebno poznam, je iz loške oko¬ lice. Prisrčen pozdrav vsem! BRAT JANEZ UDOVč se je že pred časom oglasil izpod Himalaje, kjer s sobratom Fran¬ cetom D r obničem (oba jezuita) preltoristno de’ujeta v velikem vzgojnem zavodu v Dar- djelingu. Poroča o veliki vremenski katastrofi, ki je v tistih hribovitih, a zelo obljudenih krajih Himalajskega predgorja tisočem ljudi vzela streho. Mnogi so se zatekli v jezuitski zavod, ki ima že itak 2.350 gojencev pod svo¬ jo streho. Tiste dni pa niso imeli niti tam ne luči ne vode in so se morali posluževati de¬ ževnice ter hoditi s kokošmi spat. Bali so se, da bo nastopila kaka epidemija, a hvala Bogu se to ni zgodilo. Kakor ima vsaka slaba stvar tudi svojo dobro plat, tako tudi v tem prime¬ ru: “Ker smo ljudem v tej stiski tako pomagali s streho in prehrano, so se nam zelo pribli¬ žali in tisoče src, drugače tako zakrknjenih v svoje vraže, je sedaj bolj pripravljenih spre¬ jeti kako misel o Kristusu in Cerkvi.” Potem gospod misijonar poroča o skopljanski misi¬ jonarki s. Tereziji, ki je v Kalkuti ustanovna posebno indijsko žensko misijonsko družbo, ki že začenja z delovanjem in je vedno bolj priljubljena. A vsak začetek je težak in zdru¬ žen z ovirami, neumevanjem, itd. Zato prosi misijonar tudi nas, Slovence, .la misijonarko podpremo s svojimi molitvami. PATER JANEZ EHRLICH, nečak očeta sovenskega misijonstva dr. Lamberta Ehr¬ licha, ki je ravnatelj velike jezuitske tiskarne v Ranchiju, katere sliko smo že v lanskem let¬ niku objavili, se nam jo spet s prijaznim pis¬ mom oglasil, da “vošči za praznik Gospodo¬ vega rojstva in za novo leto “Katoliškim mi¬ sijonom”, njih sodelavcem in bralcem vse najboljše od zgoraj.” Gospod misijonar, ki je sam vodja velike, moderne tiskarne s kakimi 40 uslužbenci, se ne more načuditi, kako mo¬ remo tiskati tako 'epo “Duhovno življenje” in “Katoliške misijone” v tem našem p-av- catem tiskarniškem brlogu, kjer so za vse skupaj komaj 4 delavci . . .. če odštejem ured¬ nika samega, ki se včasih za cele •dneve tudi kar v tiskarskega delavca prelevi. Ne radi kake samohvale, ampak v nrnvo umevanje vrednosti 'ista. ki ga naši bralci s svojo na¬ ročnino omogočajo, navajamo strokovno mnenje misijonskega tiskarnarja iz Daljnje Indije, ka>- dobesedno: “Uporabim to priliko, da Vam izrečem svo¬ je iskreno občudovanje Vašega vsestranskega udejstvovanja v Argentini. Ker imam n»kaj osebne-n izkustva pri upravi in uredništvu mesečnikov, zato vsa i laliko slutim, kopTio žrtev in truda morate A'i dan na dan vlagati v izda janje tako izvrstnega in koristnega me¬ sečnika kakor je “Duhovno življenje”, in to še v tuiini in v izgnanstvu. Gotovo morate pri tem delu premagati nešteto težav. Božia mi¬ lost in Vaš osebni pogum sta brez dvoma glav¬ na vzroka uspeha. Gotovo je l)ž neprecen¬ ljive vrednosti in važnosti pred vsem za naše Izseljence, a tudi za vse ostale Slovence izven Titovine, Nadejam se, da število naročnikov redno narašča in da se tako vedno več ljudi okoristi s solidnim gradivom, ki jim ga nu¬ dite. a da Vam istočasno v redu plačevana naročnina tudi finančno breme rešuje. Kajti vem, da se tudi v Ameriki ne živi samo od svežega zraka.” Hvala lepa gospodu misijonarju za visoko priznanje, ki gre vsem sodelavcem “Duhov¬ nega življenja” in “Katoliških misijonov” in nič manj vsem našim naročnikom, ki list vz" držujejo. še s Kitajske pismo misijonskega brata CIRILA VERDNIKA, ki v Šanghaju kroti in — 30 — vodi številne uslužbence lazaristovske cen¬ tralne misijonske prokure, ki je kakor nepre¬ stano živo mravljišče misijonarjev in misijon¬ skih predstojnikov. Takole piše: Gotovo že mislite, kaj neki je z bratom, da ni več glasu o njem, najbrže so ga rdeči bratci spravili kam “na varno" . . Pa nič tega, am¬ pak zadnje leto se je položaj tu zelo spreme¬ nil, da dolgo časa ni kazalo pisati, pa tudi težko se pripravim do pisanja, ko je drugega tlela toliko, vedno preveč. Sedaj ravno kon* čujem svoje letne osemdnevne duhovne vaje. Pa izkoristim to priliko, da se malo oglasim. Prav za prav ni nič novega z menoj. Delo me vabi in kliče povsod, za vse je treba prijeti, če hočeš, da se kaj doseže. Hiša naše prokure je velika in tudi vrt, ki nam donaša zelenjavo. Vse je treba prenoviti, družino, hišo in vrt. Služinčad, ki sem jo našel v skrajno zanemar¬ jenem stanju in mi je veliko hudega prizade¬ jala, mi je sedaj že v veselje. Dve In pol leti sem že tukaj. Tu pri nas glede novih gospo¬ darjev še kar gre, ne čutimo tistega pritiska kot v podeželju, le davki so ogromni. Vse¬ kakor pa lažje dihamo kot oni v domovini. Najtežje je za severnoameriške sobrate. Moli¬ mo in zaupamo, tudi Kitajsjka bo vstala v novo življenje. Bog ima svoje namene, so pač tudi Kitajci bili potrebni kakega pretresa. . . Kako lepe sadove že rode med katoličani in pogani ti težki časi. Marsikje so spreobrnjenja v 1 '* liko številnejša kot preje. Protestantski misi¬ jonarji so mnogokje popustili, katoliški pa ne, in to zelo dobro vpliva na trpečo množico. Vsi upamo, da se bodo približali veliki časi za ve¬ liko misijonsko delo na Kitajskem. Zato pa le pripravljate vse potrebno za tisto odlo¬ čilno uro . ., zlasti sveže misijonske moči! Naše slovenske sestre usmiljenke potujejo na Japonsko. Vse urejeno za pot, le ladja še ni .jospela. Pripravile so pred odhodom pre¬ lepo novomašno darilo za našega sobrata An¬ dreja Jermana, ki se na Filipinih v miru pri¬ pravlja, da se kot mašnik vrne na Kitajsko. Samo so napravile popolno maš n iško opremo, jaz sem pa zraven dodal lep g tski k e lih. — Tako bomo imeli Slovenci na Japonskem kar 4 usmiljenke. Ostaneta tu samo še dve sloven¬ ski Frančiškanski misijonarki. M. Kališ 1 «, Vsem znanim in vsem bralcem “Katoliških misijonov’’ voščim vesel Božič in blagoslov¬ ljeno novo leto. MISIJONSKO ZALEDJE MISIJONSKO ZNAMKARSTVO ZNAMKE ZA MISIJONE! — Na izviren način so člani misijonskega odseka v Buenos Airesu (to pot brez vednosti voditelja!) za¬ čeli akcijo za zbiranje znamk za misijone. Samega svetega Miklavža so pridobili, da jim je pri tem pomagal. Prosili so ga, da je na svojem obisku v Ciudadeli tik Buenos Airesa med drugim poklical pred svoj prestol tudi voditelja Misijonskega odseka, kjer mu je Miklavž stavil najprej težko misijonsko vpra¬ šanje, potem pa mu je poklonil v propagandne misijonske namene velik napis “Znamke za misijone’’ in pa pol metra veliko jugoslovan¬ sko znamko, kar vse so angelci lepo razgrnili Pred občinstvom, da je tudi ono kaj pridobilo od te Miklavževe misijonske pozornosti'. . 100 ŠKATEL J Z NAPISOM ZNAM l\ H ZA MISIJONE! je daroval v znamkarske namene našega misijonskega odseka gospod industri¬ alec Vider, znani dobrotnik zlasti novona- seljenih rojakov Te škatlje bodo misijonski propagandist; razdelili po slovenskih sredi¬ ščih in večjih družinah, s prošnjo, naj jih po¬ stavijo na viden kraj in naj povabijo vse člane družine ali stanova’ce hiše, kakor tudi vse obiskujoče jih prijatelje in znance, naj zbi¬ rajo rabljene znamke in jih odlagajo v pri¬ pravljeno škatljo. Od časa do časa se bo po¬ tem pri družini oglasil misijonski sotrudnik in bo pobral nabrane znamke. K AJ PA BOMO S TEMI ZNAMKAMI PO CELI? — Naš misijonski znamkar s svojim štabom’’ jih bo lepo sortiral, pred vsem bolj vsakdanje ločil od bolj redkih, iskanih. Bolj navadne se prodajajo kar z odrezkom kuverte vred na kilograme, bolj redke je pa treba oči¬ stiti in jih urediti v posamezne zbirke, da slu¬ žijo podrobni izmenjavi med filatelisti oziro¬ ma prodaji. Izkupiček vse te akcije bo šel iz¬ ključno za pomoč slovenskim misijonarjem. Zato pa bodo tudi misijonarji sami radi po¬ slali kaj znamk naši centrali. Nekateri so se že odzvali, zlasti p. Demšar D- J. iz Indije. MISIJONSKO ZNAMKARSTVO JE RAZ¬ VITO PO VSEH KATOLIŠKIH DEŽELAH. Zadnje čase se je posebno razcvelo v Španiji, kjer imajo stvar silno na široko razcvelo v Španiji, kjer imajo stvar silno na široko organizirano, o čemer bomo še poročali. -— Tudi argentinska misijonska pisarna v Buenos Airesu ima poseben odsek za znam- karstvo. Med drugim je izdala posebne misi¬ jonske propagandne znamkice z misijonsko pomembno sliko in napisom: Zbirajte znamke za misijone in pošiljajte jih na misijonsko centralo. . To misijonske znamkice misijon¬ ski propagandisti potem lepijo na svojo oseb¬ no korespondenco ter jih še drugim v ta na¬ men dajejo. To je najbolj učinkovita propa¬ ganda. Tudi v Španiji imajo take propagan¬ dne znamke s sliko sv. Frančiška Ksaverija. Med Slovenci je misijonsko znamkarstvo pred vojno zelo cvetelo. Začela je s to akcijo za afriške misijone Klaverjeva družba potom svojega tiska. Urednik “Katoliških misijonov” se še dobro spominja svojih ljudskošolskih dni, kako je nosil posamezne znamke na ka¬ teder katehetu, ki jih je za misijone zbiral. In potem je bral v “Zamorčku” pod naslo¬ vom “Znamke so darovali” svoje ime.. . še večjo akcijo so razvili lazaristovski bogoslovci na Taboru, za “Katoliške misijone” namreč. Stotine kg znamk z cdrezkom papirja vred se je prodalo. Dan na dan so lazaristovski bogo¬ slovci pri razvedrilu urejali in prali znamke. Koliko je imel opraviti tisti, ki je imel na skrbi podrobno prodajo redkejših in njih za¬ menjavo z drugimi filatelisti! Pa ni bilo brez sadov. Tisoči paketičev s svetinjami, podo¬ bicami, rožnimi venci, križci, oblekcami, sveč¬ niki, oltarnimi prti in drugimi v misijonih koristnimi stvarmi je romalo v nekaj letih te znamkarske akcje na pošto in v misijone, različnim slovenskim misijonarjem v pomoč. Vse je bilo nabavljeno iz dohodkov zbiranja in prodajanja rabljenih znamk. Tudi Slovenci v USA, Chile, Angliji, Av¬ straliji, zlasti še v Italiji bodo sodelovali z misijonskim odsekom v Buenos Aresu pri zbi¬ ranju znamk za misijone. Kar vsak zase jih lahko zbira in odpošilja na Dušnopastirski misijonski odsek, Victor Martinez 50, Buenos Aires, še boljše in praktičnejše bi kajpada bilo, ako bi se v vsaki teh in drugih dežel, kjer je kaj več rojakov, našel kak misijonski apostol, ki bi v svoji deželi zbiranje še po¬ sebej propagiral in organiziral ter on skupaj zbiral in nam pošiljal. Z’asti bivši člani raz¬ nih misijonskih krožkov bi bili poklicani, da za to zagrabijo... Ali bodo...? Mislimo nanje, na vsakega posebej, kajti misijonska “ž’ahta” se ne pozabi tako hitro. . D S V članstvo počasi obnavlja svojo pripadnost k tej papeški misijonski družbi, morda kar malo prepočasi. Morda tudi zato ker nimamo še dovolj sotrudnikov, ki bi šli okrog vseh in jim obnovo članarine olajšali ter jih k vztraj¬ nosti v molitvi povabili. Zato pa v to številko KM prilagamo vpisne pole, ki jih naj upora¬ bijo vsi, kateri doslej še niso obnovili svojega članstva za leto 1950, to je okrog misijonske nedelje 1950. Zbralo se .je dosedaj v Argentini vsega sku¬ paj okrog 2.300 pesov, od tega je Mendoza poslala za DšV in DSD 430 pesov, kar je pre¬ cejšen doprinos. V Buenos Airesu in okolici prva tozadevna akcija še ni povsem zaklju¬ čena. Vsaj 1000 članov DšV in DSD bi mirno lahko imeli Slovenci v Argentini in še bi bil le vsak peti od novodošlih včlanjen... Lani je bilo vpisanih okrog 800, ki so domala vsi plačali članarino. Vsaj na 1000- članov torej pridimo letos! V Kanadi so zbrali pri slovenski službi božji za DšV okrog 100 dolarjev ter cddali tam¬ kajšnjemu škofijskemu ordinariatu. To je bila menda zbirka samo Torontčanov. Upati je, da bodo tudi ostali rojaki tamkaj, ki so v ve¬ likem delu včlanjeni v DŠV še iz časa tabo¬ riščnega življenja, izpolnili svojo častno, tako skromno člansko dolžnost ter s tem doprinesli svoj davek za širjenje Cerkve. Prva misijonska molitvena ura in misijon¬ ski sestanek DšV v Buenos Airesu, v smislu sklepa misijonskega zborovanja na misijonsko nedeljo 1950 je bil to pot v Ramos Mejia. Pri uri se je zbralo kakih 100 ljudi, pri sestanku pa kakih 60. Molili smo misijonsko molitveno uro. Na sestanku je bi!a najprej uvodna be¬ seda, nato je referentka za DšV podala po¬ ročilo o stanju akcije za DšV, referent za znamkarstvo je pozval navzoče k zbiranju znamk za misijone in jim zadevo razložil, re¬ ferentka za živi rožni venec pa je o tej duhovni pomoči vsem slovenskim misijonarjem sprego¬ vorila. — Prihodnji sestanek bo 7. januarja, v mesecu, ki je poln misijonsko pomembnih dni, katerih se bomo na sestanku tudi spom¬ nili. Zlasti pa bo na programu skioptično pre¬ davanje o sv. Frančišku Ksaveriju. — Vstop k tem sestankom je prost, brez vstopnine. Se¬ stanek 7. januarja bo v času in na kraju, ki ga sporočimo v “Oznanilu”. 'SMRTIMISI/. DELAVCA Umrl je vodja misijonske akcije za sloven¬ ski del goriške nadškofije, mons. in kancnik dr. Mi r oslav Brumat, v Gorici, komaj 53 le¬ ten, in sicer dne 19. novembra. Z njim izgub¬ lja vsa slovenska Primorska vodilno misijon¬ sko osebnost, ki bo težko nadomestljiva. To kar je bil dr. Ehrlich za misijonsko akcijo v Sloveniji v okviru Jugoslavije, to je bil dr. Brumat med rojaki na Primorskem, lahko re¬ čemo poleg di. Ehrlicha največji misijonski delavec v zaledju! Napisal je veliko knjig, nešteto člankov o misijonskem vprašanju, or¬ ganiziral papeške misijonske družbe, katerih škofijski voditelj je bil, vzbujal in gojil mi¬ sijonske poklice, prirejal zlasti s pomočjo Ma¬ rijinih družb in posameznih gorečih misijon¬ sko apostolskih duš misijonske prireditve in razstave, zbiral najrazličnejšo pomoč za mi¬ sijone in sploh bil duša misijonske akcije na Primorskem. Velik je bil uspeh njegovega mi¬ sijonskega dela, ker je imel lepe voditeljske zmožnosti, široko izobrazbo, pero za pisanje kot malokdo, pred vsem pa silno iznajdljivo ljubezen, ki je toliko časa iskala in snovala, da je dosegla zastavljeni cilj. Vse svojo delo za misijone pa je vedno spremljal z oblino in globoko molitvijo. Značilno za pokojnega mi¬ sijonskega delavca je bilo, prav tako kot za dr. Ehrlicha, da je bilo njegovo bogato misi¬ jonsko delo vendarle le en del njego¬ vega življenjskega poslanstva, kajti pokojni monsignor je bil tudi splošno znani in vplivni slovenski verski in javni delavec, o čemer bo pa pisano na drugem mestu. Hočemo povdariti le, kako so za misijone zavzete in delavne prav velike duše, ki gledajo dovolj široko, pod katoliškim in svetovnim vidikom na na¬ rodna vprašanja in kako majhni so v prime¬ ri s temi velikani tisti, ki mislijo, da je škoda in izguba zanje in za narod kakršnakoli žrtev za misijonsko akcijo naroda. Dr. Brumat je 32 — SNEŽENI MOŽ Peter Crebassa je odložil časopis. Ozrl se ji' skozi okno in globoko zavzdihnil. Večerna Svetloba mu je modrila obraz. Beli, dolg' lasje s o ga delali častitljivega, majhne oči in raz¬ tegnjena usta so pričala, da je potomec indi¬ janskega plemena. Res je bila njegova mati Indijanka. Postavil si je dom ob Gornjem je¬ zeru in tu v indijanski naselbini Lok je na¬ stavljen kot upravnik neke kanadske trgovske družbe. Indijancem daje vsega, kar potrebu¬ jejo, v zameno za kožuhovino. “Aha! Poslušaj me, Ana.” žena. Franco¬ zinja po rodu. tudi že blizu šestdesetih let. se je vzravnala in ga vdano gledala. “Ali si pripravila vse za gospoda Fride¬ rika?” “Vse je pripravljeno, rudno kje se toliko časa mudi.” Potem sta molčala. Ura na steni je pri¬ jetno dopolnjevala tiho družinsko srečo med lesenimi stenami. Peter si je nažgal pipo in se ustavil ob oknu. Kako pusta jp ta pokrajina. Sama puščoba in diejina. Ta dežela ni poznala materine roke, ki bi jo božala. Veter rad za¬ gospodari nad tem neprijaznim svetom in ne¬ vihta se poigra nad jalovo ravnino. Kašo zna Bog vse uravnati. Glej, Ana! člo¬ vek bi mislil, da ne bodo te žalostne pokrajine nikdar nobene duše zamikale. In vendar: belci 'z Evrope so začeli tu rasti kot gobe po dežju, ker ta zemlja nosi v sebi menda cele zaklade bakra in srebra. Saj je s človekom Prav tako: često je za pustim obrazom dobro srce. Eni sodijo po prvem, drugi po drugem. Tl si mislila na srce, ko sva se jemala, kajne. Ana!” se je dobrohotno nasmejal Peter Cre¬ bassa. “Sam lov za denarjem jih sem gor lene. <'ez noč bj radi obogateli. Pravi Babilon je zdaj tukaj: Francozi, NNenici, Angleži. Irci, Amerikanci. Kar pijano gledajo od samih špekulacij in računov. A ubogi Indijanci.” “Zakaj ubogi?” se je vmešala žena v Pe¬ trove polglasne misli, ki jih je brundal v okno. Mož ni odgovoril. Predel je misli naprej, kot da vprašanja ni slišal “Gospod Friderik bo presnelo potreben. E, tudi ta je trgovski tip. Zna špekulirati. Dve leti sem ga bezal iz La Pojma, da bi prišel, pa nič. Seveda ima le malo preobširno župnijo. No, sedaj vidi, da časi zorijo, zorijo prehitro, in da se bo treba podvizati, če hoče kaj duš obvarovati pred tujim vplivom in baptistov- skim duhovnikom, ki je tudi semkaj prišel." Hitro se je Peter Crebassa obrnil od okna, kot da se je nečesa domislil. “Ana, se spomniš božjega muzikanta?” “Koga misliš?” “Patra Skola, ki je bil oni dan pri nas. Ka¬ ko prijazna figura. Okrog nog se mu opleta rjava kuta, preko rame mu visi harmonika. In kamor pride, zaigra tako lepo o Mariji in Bogu in zapoje zraven Menda je tudi on Slo¬ venec. On bo sedaj prevzel misijon v Im Pointu, da bo lahko sem prišel gospod Fri¬ derik.” V naslednjih dneh se je Peter Crebassa pomladil skoro za dvajset let. Saj je v njegovi hiši stanoval in maševal duhovnik. Venomer je tekal sem in tja, spraševal Barago kaj po¬ trebuje in česa ne, mu pomagal z nasveti in v-;!« nnninč izkuše- bil vsem misijonskim delavcem že v ži\ ijenju svetilnik in vodnik, sedaj po smrti pa n.'>» m ltot svetel vzor, ki nam ga je posnemati. \ e 1 1 Misijonar Kristus Gospod mu je gotovo že bo¬ gat 'plačnik in upamo, da nam je tako dragi pokojnik že nebeški misijonski priprošnji' Naj v miru očiva, uživajoč večne sadove stoje misijonske ljubezni! ije in česa nc, mu pui»- 0 — denarjem. Misijonarju je bila pomoč izkuše nega in dobrega človeka kot nalašč. Skupaj sta uganila to in ono. zlasti ob večerih, ko so misli bolj voljne, sta kovala načrte. Nekega dno je prišel Baraga na dan z izvir¬ no mislijo: “Veste kaj, gospod Peter. Neka misel mi ne da miru že več dni. Za Indijance nameravam zgraditi vas.” “Vas? Ne razumem,” je neverjetno zlogovni stari trgovec. “Da, vas. Kakih dvajset hišic bi zgradil za začetek, ftžokler bodo Indijanci životarili po vigvamjh, jih ne bo mogoče naučiti dela in snage. Za nadnaravno bodo vse bolj dojem¬ ljivi, ko bo zunanjost urejena.” “Vi ste pesnik, gospod Baraga. Hočem reči: mimo resničnosti gledate. Dvajset hiš. Ali veste, koliko bi to stalo?” “Okrog petsto dolarjev,” je odgovoril Fri¬ derik. “Tudi zame je denar največji problem Vendar pa tudi vem, da je tukajšnji indijanski rod zapisan smrti, če tega denarja nek je ne dobim. Ali mislite, da bodo tuji iskalci bo¬ gatih rud kar mirno gledali Indijance tukaj? Napodili jih bodo v gozdove ali pa izkoriščali, da bo grdo. če takoj ne opuste svojega ne¬ stalnega življenja in se skupaj ne naselijo. Od vlade bo treba kupiti zemljo, jo razdeliti med posameznike in postaviti hiše. Treba bo preskrbeti tudi nekaj obleke in sobne opreme in poljskega orodja. Vsakenio bo treba dati nekaj gozda, da ga iztrebi in obdela ” 33 — NAGRADNI NATEČAJ ZA GRADIVO BARAGOVE PROSLAVE Lastništvo "Katoliških misijonov" raz¬ pisuje sledeče nagrade za pisateljska in druga umetniška dela o misijonskem škofu Ireneju Frideriku Baragi: a) GOO.— pesov za CELOVEČERNO ODERSKO DELO iz Baragovega življenja. b) 200.— pesov ZA OTROŠKO IGRO v zvezi z Baragovo beatifikacijo. c) 200.— pesov za BARAGOV POR¬ TRET (približno 1 m visoka po doba, barvna kopija Langusove¬ ga portreta) ali BARAGOV DO¬ PRSNI KIP. d) 100.— pesov za približno 120 vrstic obsegajoči PESNIŠKI SPEV o Ba ragi. e) 100.— pesov za ZBORNO DEKLA¬ MACIJO naše mladine Baragi v čast. “Kakor sem rekel, gospod Friderik, Vi sle pesnik,” se je Peter počasi obrnil in odšel. Baraga ni bil hud nanj, saj je vdel, d:i je zlata duša, da pa je kljub temu, da je goreč katoličan, le preveč trgovski človek, ki računa le z oprijemljivimi sredstvi in premalo računa s pomočjo od zgoraj. Baraga se je s še večjo silo oprijel te misli o indijanski vasi. Dolge ure je presedel pri papirjih, kamor .je risal načrte hiš, jih popravljal in spreminjal. Kadar ga je trgovec Peter videl s papirji v rokah, ga je vselej le pomenljivo pogledal. In če ga je kdaj vprašal, kaj piše na papirje, je Baraga z majhnim nasmeškom na ustih dejal: “Pes¬ mi.” Pa sta kljub temu ostala dobra prija¬ telja. Potem se je življenje prepletalo: noči z •dnevi, sence s soncem, veselje s trpljenjem. Krsti in birma, nasprotovanja in spletke. Dve leti sta minuli. Spet je stal Peter Crebassa ob oknu v svoji enonadstropni hiši in zrl po pokrajini. Le da je bila lepša, saj je bila vsa prevlečena z moč¬ no belo odejo. Na koncu vasi je uzrl trideset enodružinskih koč, ki so le s strehami kukale iznad snega, še sedaj bi skoro ne verjel, da so resnične. V srcu mu je bilo toplo ob misli na neutrudnega misijonarja. Tudi belim ru¬ darjem, ki jih je videl v skupinah hoditi po poti, se je poznal Baragov vpliv. Kolikokrat .je preždel Baraga pri njih po cele ure in jim kazal na zaklade, ki jih tatje ne kradejo in rja ne razjeda. “Ana, kaj en človek lahko naredi, če se da Bogu v roke.” “Misliš na Friderika?” “Na Friderika, da. Ali se ti ne zdi. da je vse drugače tu kot pred dvemi leti, ko ga še ni bilo?’’ “Res ta človek dela čudeže.” f) 100.— pesov za besedilo BARAGO¬ VE HIMNE. g) 100.— pesov za VOKALNO GLAS¬ BENO DELO Baragi v čast. h) 50.— pesov za PESEM O BARAGI. i) 50,— pesov za ČRTICO O BARAGI. Gori navedena dela je oddati do 30. maja na naslov: Lenček Ladislav CM, Victcr Martinez 50, Buenos Aires, Ar¬ gentina. Od vsake vrste del bo nagrajeno le eno, in sicer po presoji komisije, v ka¬ teri so: Dr. Franc Jaklič, dr. Tir.e De¬ beljak, prof. Gerzinič Lojze in Ladislav Lenček CM. Za vsa ostala predložena dela pa si lastništvo "Katoliških misijonov" pridr¬ žuje pravico odkupa, v sestavo zbirke "Baragova proslava". “In Bog z njim, V tem času, kar je tukaj, je bil vsaj trikrat v gotovi smrtni nevarnosti, pa se je vselej rešil. Predlanskim bi ga skupaj z Vizonom kmalu požrli valovi Gornjega je¬ zera, lani toliko da nista zmrznila v snegu pri La Pointu. Le posebni božji pomoči se imata zahvaliti, da nista. Zadnjič je tudi prav za las manjkalo, da ni Friderik obtičal v snegu.” “Dolgo se mudi nocoj. Saj je dejal, da bo zvečer tukaj.” “Res ga dolgo ni,” je zaskrbljeno zamrmral Peter Crebassa. Stopil je v kot, kjer so l ile jaslice. Nažgal je svečko Novorojenemu v čast, da bi se Friderik srečno vrnil. Potem se je spet ustavil ob oknu in nepotrpežljivo iskal z očmi v smer, od koder ga je pričakoval, dokler ni mrak popolnoma prekril snežne pokrajine Daleč nekje v brezbarvni ravnini se je pre¬ mikala bela postava. V očeh ji je gorela groza, grenko so bile stisnjene ustnice. Krpljc na nogah so enakomerno drsele v visok sneg. Po zraku je žvižgalo in rjulo, viharji so pometali po ravnini in daleč nekje lomili visoke topole. Hoteli so podreti drsajočo postavo ob tla, pa se jim je vselej uprla. Ubogi Friderik! Petdeset kilometrov dolgo pot je hotel prehoditi v enem dnevu, ker bi nerad prespal noč v snežnih viharjih pod le¬ denim nebdm. Prav zgodaj je krenil na pot. Potovanje med stoletnimi velikani v gozdu je bilo prav prijetno. Ko pa je pot pripeljala iz gozda, se je začelo trpljenje. Ledeni vihar je rezal globoko v žile, se zaletaval v obraz in žvižgal in pel. Pot je popolnoma zabrisal, tako da je Friderik večkrat zgrešil smer. Bur¬ ja je dvigala visoke oblake snega, jih povila v vrtince in spet treščila ob tla. Kot bi se — 34 — sprostile peklenske sile in na svoje orgle za¬ igrale smrtni ples. Dolgo so Baragi krožile misli nad indijan¬ skimi molitveniki in slovnico, ki jo je prav te tem ne dvomimo, Toda to simo za beatifikacijo še ni zadosti. Treba je se ljudi, da s e z zaupno molitvijo obračajo k Baragu, naj bi Bog na njegovo priprošnjo storil ču- e. Vrh tega pa je potrebno sprožiti in rajpo voditi vse postopke, ki 'jih Cerkev iteva preden koga razglasi za blaženega, nihče teh postopkov ne sproži, beatifika- e ni. Če se ti postopki, ki so dolgi in za¬ deni, ne vodijo z veliko potrpežljivostjo in trajnostjo, do beatifikacije ne pride. Kdo naj se v Cerkvi zanima za beatifika- io našega rojaka Baraga, če se ne bomo mi ovenel? Dobro pomnimo: Baragova beatifikacija bo prvi vrsti pomembna za nas Slovence. Prav ko pa tudi v prvi vrsti zavisi od nas samih, ■ bo kdaj do te beatifikacije prišlo. Zato; več zanimanja za Barago; več mo- tve k njemu. Prosimo vsak dan, da bi Bog oveličal svojega služabnika, našega rojaka, hiraga. Za našo zadevo gre! DR. ALOJZIJ ODAR zapisani teksti, molitve, znane pod imenom "Brlfinski spomeniki”!). Tu ob sotočju Po- ljanščice in Selščice je bilo že majbno naselje — Loka (zdaj Stara Loka), ob grič pod Liub- nik so zgradili novi oblastniki stari grad, ki je zdaj v razvalinah (nad “žegnanim studen¬ čkom!), potem pa svoj veliki grad na vzpetini ‘Toke v sovodnju”; v njem je bival škof, ka¬ dar je prišel med nas (eden je pal čez kapu¬ cinski most, katerega je sam zgradil, in je zdaj pokopan v nunski cerkvi), sicer pa nje¬ govi oskrbniki. Kmalu je okrog gradu zrastlo mestece, ki je dobilo ime “škofiji v Loki” t. j. “škofijski v Loki” (od tod Škofja Loka). Zelo pomembno ime! Grad je imel lepo ka¬ pelo, iz katere so stari spomeniki še ohranjeni; za dušno pastirstvo pa so skrbeli redovi, kakor klarisinje in pozneje kapucini. (Koliko gra¬ diva, važnega tudi za cerkveno življenje so nam podali zgodovinarji domačega kraja: Dr. Franc Kos iz Selc, župnik Pokorn in dr. P. Blaznik, oba iz škofje Loke! SLIKAM VERSKI SPOMENIKI — CERKVE Da se iz takega "škofijskega" središča raz¬ vijalo živahno versko življenje, je gotovo. Ni¬ mamo pisanih spomenikov iz časov srednjega veka, toda imamo slikane, in te velike kul¬ turne in umetniške vrednosti. Ne vem, če se zavedajo Sušani, kolike vrednosti je njihova cerkvica na polju s prelepimi angeli nad glav¬ nim oltarjem! Spadajo med najlepše angele in so verjetno delo prav loškega mojstra Go- deščani so imeli lepe freske na zunanjem pro¬ čelju cerkve, toda zdaj je ob njo prizidana streha: če greš v podstrešje, vidiš na steni po¬ membno fresko Judeža Iškarjota, ki visi na veji in se mu je razparal trebuh, iz katerega pa gre: otročiček, to je duša. . . Svoj čas sva s pisateljem Pregljem pod vodstvom dr. Ste¬ leta gledala to podobo in prav ta motiv iz Godešič je opisan v “Plebanusu Joannesu”. Gostečani pa imajo najlepši cerkveni strop iz Znameniti Hribec pri Škofji Loki tega časa, ki je že danes izredno ohranjen Vse to so dokazi žive verske misli tega zgod¬ njega časa, katerega največja dragocenost pa sta dve cerkvi: farna v Loki in v Crngrobu. S farno cerkvijo v Kranju tvorijo tri izredno dragocene cerkvene arhitekture, ki jih je po¬ stavil lošlki stavbenik; ta je take stavbe po-j stavil tudi na čedadskem, od koder je vodila svoj čas velika cesta iz Italije mimo Tolmina ; v Liko, Kranj in naprej. Ob tej poti so 7 rasle : te tri velike gotske stavbe z bogatimi slikami (loški strop in rozete ob sklepih reber), zlasti pa v Crngrobu, ki je eden najpomembnejših umetnostnih spomenikov v Sloveniji sploh, j Pred leti odkrite freske o rojstvu Marijinem, zlasti pa stenska slika “cehovski'* Kristus na Križu, ki je najizrazitejša podoba srednje¬ veške Loke: ob Križanem so vpodobljeni po¬ samezni “cehi”, ki so tako stopili pod varstvo samega Odrešenika... KRŠČANSKI CEHI V LOKI — ŠKOFJELOŠKI PASIJON Ta znamenita podoba je predragocen do¬ kument srednjeveške glolmke v^re in sta¬ novske organizacije, ki je v Loki in okolici še zdaj živa v “cehovski” ali “cunftarski tradi¬ ciji”. Protestantizem je ni mogel omajati, saj vemo, da so prav “Puštovci” dejansko s ka¬ menjem napadli protestantskega pridigarja in pisatelja Dalmatina (Tavčar je pozneje opisal v eni svojih novelic “Vita vitae meae” prega¬ njanje takega protestantskega pridigarja v Po¬ ljanski dolini), škof Hren je prišel v Loko in na gradu zažgal protestantske knjige. Loka je zaživela zopet svoje izrazito katoliško cer¬ kveno življenje, kakor so ga vodili zlasti ka¬ pucini. Klarisinje pa so skrbele za ženski na¬ raščaj in za bolnike. Iz takega “cehovskega" združevanja obrtnikov je nastal znani “škofje loški pasijon" patra Romualda (začetk&m prvih desetletij 1700): po mestu so posa¬ mezni “cehi”, stanovi, obrtniki, vozili na vo¬ zovih igralske skupine Kristusovega trpljenja, ki so na določenih krajih mesta v procesiji izdeklamirali svoj tekst in šli dalje, da ga na drugem kraju ponove. (To procesijo je literarno opisal v noveli Pregelj v “Osmero pesmih”). Ko smo prod dvajsetimi leti oživ¬ ljali obrtniško tradicijo s I. Obrtniško razsta¬ vo, ustanavljajoč loški muzej, sem postavil znova na prostem (na dvorišču nove šole) ta “škofjeloški pasijon” v obliki procesije čez ogromni oder (ki ga je opremila Bara Rem- čeva) in kazno je bilo, da se bo ustalila v Loki tradicija slovenskih “oberamergauskih" pasijonskih predstav, kot so v Argentini v Tandilu. (Ce se ne motim, so nekateri vidnejši Ločani ob pregoni v Srbijo obljubili, da bodo vsakih deset let obnovili ta stari slavni sloven¬ ski pasijon, če se bodo srečno vrnili iz pre¬ gnanstva, Upam, da se jim bomo mi — pre¬ gnanci iz sveta — z velikim navdušenjem pri¬ družili ob svoji vrnitvi...). Vsak Ločan še vedno živi s to “cehovsko” tradicijo, dasi morda sam dobro ne ve. Kako smo se nekega leta pri telovski procesiji postavili študentje, ko smo nosili največje bandero “lončarskega — 38 — I Škofja Loka z gradom c unfta” x potomci’ ‘-Hnft' ” iS .™ 0 ‘‘ Ion ^ ar ji”. dasi : bandero ' „ Pa 3® tu Se " k °va« in 80 v non * . Jarsko itd - še danes se no: versko ž?vi V J “J 6 ' " Cchi " še obstojajo in ne fzvrš U j e t P h zapisanec v “oeb” (čep ohrani tradieUo t brtl ’ , pa Je . vpisan le - d a nih svetih * . J0 °b smrti deležen ustan krsti ve L x m Ž!ani ceha o", nosijo trona Lv iLsl ' Na dan sv K »ŠPin«, ceha pri ga COha ’ 80 80 z,) rali « a "i t, v 80 S t „! " OTm sveti n >aSi, nato pa so Pečati k? ’iih r vf ledah ' Se ,lstinc z debel okovanj Rkitn .^ aai J° , 1Z r °da v rod v tei var ih tako m0,1 °^ e biI mno ^o Pijejo iz veHkeL^v 8156 • 8krln J iceI >. na to Pa iz stamri Skorn J a • • • pri drugih cel da je vse v daV H nega ma 3 hnega ®°dčka. Ugoto godu 8voW°' U ’ ' n SC razide J° do prihodnje ob ustanovni Patrona -- ' Lo ob smrti člai Pio«ča^i Sir?* ?L ?e “ erp : i3a sporni žu I>nik in šol-. 1 \ veI hom'’ ob farni cerk\ * » M ” J 50 !"* pr t katere uvedbi . S ° a za Mari J e Terezij glavar Edline in* i.® vellko sodeloval lošl ta bip ne :r im e U n d a. neki dru ‘ L °^’ ki " V ČASU BAROKA: HRIBEO čas baroka, religioznega navdušenje za tesno sodelovanje s cerkvenimi obredi je naše podružnične cerkve napolnil z zlatimi oltarji, ki so tako značilni za vso loško okolico in so dobili najlepšo obliko v znanih dražgoških oltarJih, pred katerih vrednoto se je ustavila celo nemška surovost in so jih rešili, ko so vso vas požgali. Pa tudi baročna književnost je dobila med Ločani svoje duhovske pisatelje. Naj imenujem jezuita Basarja, odličnega pri¬ digarja in pisatelja; potem kamniškega žup¬ nika Paglavca, ki je bi' sin uslužbenca loške¬ ga gradu. Poseben pomen pa Ima Sušan Ster- žinar, župnik pri sv. Frančišku pri Gornjem Gradu, ki je ob tej božji poti napravil prvo slovensko Kalvarijo, javni križev pot kot je loški “Hribec”, dvigajoč se ravno nasproti njegove rojstne vasi. Ali ste Sušani kdaj mi¬ slili na svojega sovaščana izpred dvesto let, začetnika tistega lepega postnega običaja, ki je bil v Loki tako priljubljen, kadar ste za Grabnarjevimi ali Bučarjevimi molitvami sto¬ pali od kapelice do kapelice? FRIDERIK BARAGA Prosvetljenstvo se je v Loki in okolici uve¬ ljavljalo v glavnem po Edlingu v težnji za novo šolo, ki je bila v tesni zvezi z verouče- njem, kljub temu, da je dajal poudarek real¬ nim vrednostim. (Mimogrede omenim, da v naši okolici ni manjkal tudi “liberalni” du¬ hovnik, Kuralt iz žabnice, ki je izstopil iz stiškega samostana in bil pozneje eden glav¬ nih “freigeistov’’ svoje dobe, živeč v Galiciji.) Toda prav blizu od njegove rojstn vasi — iz šmartna pri Kranju je prišlo novo versko prerojenje s časom romantike. Tam je bil za 39 PFANTCM ''eks IN BESEDA SLOV. FANTOVSKE ZVEZE Mnogo smo že razmišljali o tem, kako bi prišli fantje v tujini do svojega glasila. Našli smo vsaj zasilno rešitev: zaprosili smo kon¬ zorcij "Duhovnega življenja”, ki je najbolj razširjen list med slovenskimi izseljenci, da nam v vsaki številki odstopi nekaj strani, kjer bi se lahko slovenski fantje malo raz¬ pisali. Z veseljem in blagohotno nam je bilo ustreženo. Tako se danes prvič oglašamo in vas, vse fante širom tujih zemlja, vabimo, da se nam pridružite. Pišite o vsem, kar vas zanima in bi ver¬ jetno zanimalo tudi druge, zlasti vse iz du¬ hovne borbe slovenskega fanta v tujini. Tako se bomo medsebojno seznanjali in bodrili, si bomo gojili narodno zavest in tisto sveto idejo, zaradi katere smo morali od doma. Bog živi! Slovenska fantovska zveza Buenos Aires, Argentina Pisma pošiljajte na naslov: Korošec Ivan, Calie San Juan 67, Berazategui F.C.N.G.R., Buenos Aires, Argentina. KDO SEM? Slovenski fant sem, ki nosim v svojem srcu Boga in domovino. Vse močnejša postaja v meni vera. V trplje¬ nju in preizkušnjah je postala kakor granit. Burna mladost in tujina, skozi katero hi¬ tim, mi nastavljate zanke, vabita me na pota, ki vodijo proč od Boga. Toda moj cilj je jasen ni pot k Njemu 'je ravna; z nje me ne zvabi nihče in nobena stvar. O mati, ki me čakaš tam daleč v skrbi in strahu, da se ne izgubim na tujem, še vedno čujem tvoje besede, tvojo prošnjo ob slovesu: “ pa na Boga ne pozabi. . .!” Ne boj se, mati. Bog' živi v meni in močneje kot takrat, ko sein odhajal. Ne le zato, ker je taka tvdja želja, mati, ampak ker sem Ga tudi sam doumel. Spoznal sem Njegovo moč in dobroto. Iz vsega stvarstva mi veje duh Njegove vsemogočnosti, na vsakem koraku Ga čutim — svojega Stvarnika. in domovino nosim v svojem srcu. Poslušam nje pesem med žitnimi polji; vrisk, ki odmeva od naših gora. Gledam pre¬ šerno mladost med zelenimi griči in vero na¬ ših ljudi, ki je napisana na tisoče križih po naših razpotjih in belih cerkvah, ki se kop¬ ljejo v soncu po naših vrhovih. In tajno šu¬ meči gozdovi in jezera, bistri studenci! Oh, tako lepa je ta zemljica naša! Kakor velik kristal je ta naš dragoceni dom v neizmernem vesoljstvu. Pa spet n:i zasije kot solza meti gubami trpečega lica. Med brnečimi traktorji čujem kletev njih, ki jim rujejo mejnike stoletnih gruntov. Gore več ne vriskajo; od njih odmevajo klici sile po pravici življenja. Vidim mladost, usužnje- no v strasti, ki ogoljufana, z bledimi lici in krilnimi očmi brez cilja, topo gleda v svet. Gledam križe po naši zemlji, ki padajo čez grobove naše pokopane mladosti. In gozdovi ne pojejo pesmi, šepetajo molitev preko gro¬ bov in iz njih polzijo krvavi studenci. O gruda domača, tako te često premišljam, tako te nosim v srcu po širokih tujih cestah. Morda te zato še bolj ljubim, ker te gledam kaplana mladi graščak in bivši dunajski jurist Baraga (še zdaj je v oltarju podoba, ki jo je slikal z lastno roko!). Loška in starološka duhovšina sta se mu protivili — zato je šel v Metliko in od tam v Ameriko. Ko pa se je vračal med Slovence, je vedno prišel pridigat, tudi v Loko ter je od Ločanov prejel mnogo daril za svoje Indijance. (Pa tudi še v nekem drugem smislu je bil Baraga z loškim okrajem v zvezi: poljanski rojak, jurist dr. IDolinar. neduhovnik, oženjeni pobožni laik, je bil profesor cerkvenega prava v Ljubljanskem se¬ menišču; Baraga je kot dijak v Ljubljani sta¬ noval pri njem — začela se je buditi ljube¬ zen med njegovo hčerko in Barago; še kot du¬ najski jurist se je je spominjal, potem pa je šel v bogoslovje in Dolinarjeva hčerka je kmalu umrla...) (SE NADALJUJE) trpečo, ker vidim solzo na tvojem izmučenem obrazu. Moja misel je vedno j>ri tebi, vsak dili je s teboj in hrepenenje po tebi je tako veliko! In ponošeni sem nate, o zemljica naga! O tvoji slavi bom pel v tujini. bo pa se bodo zdrobili okovi, se povrnem ^ tebi in spet bom ponesel križe na tvoje vrhove! NAŠI VZORI "čisti rod je močan rod, je zvest in sposo¬ ben za plemenito borbo, ki človeka dvigne. Naj govore in pripovedujejo, kar hočejo, resnica je, da so zrastli med nami '*’Sti fantje, kr jih je Bog izbral za najtežje borbe in so vztrajali do zadnjega zvesti. Imena Janez Pavčič, Vinko in France Mrav¬ lje, Lojze Grozde in še druga bodo večno ble¬ stela. To so imena junakov tisočkrat moč¬ nejših in pogumnejših kot njihovi morilci. (Iz govora škofa dr. Gr. Rožmana) V naslednjih kratkih odlomkih bomo po¬ bližje spoznali enega izmed nagih junakov, n aSih sovrstnikov — Janeza Pavčiča. Posku¬ šali bomo zajeti veličino njegovo borbe, nje- Sovih žrtev in odpovedi. Poizkušali pa se hru bomo tudi približati, mu slediti in nada¬ ljevati njegov boj v fronti Kristusovi. (Po¬ datki so vzeti iz obširnega življeniepisnega gradiva, ki ga je po naročilu škofa dr. Rož¬ mana še v domovini zbral prof. Wolbang.) * » * Tam doli pod Ljubljano, kjer Golovec kon¬ čajo svojo grbo v širokem Marožniku, se sti¬ ska prijazna vasica Bizovik pod obronke goz¬ dov v dolino. Tu med griči je rastel MežnarJev Janez. Sa- nia kipeča mladost je vriskala iz njegovih Klečih lic in na nasmejanih ustnah je bila Pesem čiste fantovske duše. Po končani meščanski šoli je vstopil na uči¬ teljišče. Ves je gorel za poklic, za mladino. ^ ote l je postati lik pravega katoliškega vzgo- htelja in narodnega učitelja, nasproti tolikim zgledom slabih učiteljev, katerih vzgoja je bila le posredna priprava na brezbožno revo¬ lucijo. Neustrašen mladec je šel v življenje proti strupenim tokovom komunizma in materializ- rna. Bil j e eden tistih, ki si jih je želel nad¬ škof Jeglič v svoji celjski opoi-oki, ko je de- jal: "živimo v velikih časih! Naš čas je velik, ker dela veliko hudobijo, velik, ker dela mu¬ čenike in nam daje velike može. . . Upam pa, da vas ta hudobija ne bo niti zapeljala niti oplašila, ampak, da se boste z vso krepostjo u Prli njenemu prodiranju.” “Naj pride karkoli, od svoje Ideje nc od¬ stopim niti za las!” je bil Janez odločen, ko 80 ga domači svarili v strahu zanj. Kot Kristus je imel tudi on in u ogo sovraž¬ nikov, ker je oznanjal odpoved, ljudje pa so hoteli uživanja! I n končal je kot Odrešenik ~~ mučen, a s svojo plemenito žrtvijo, ljubez¬ nijo do bližnjega je zmagal, da osreči ti¬ soče, ki bodo ob njegovi žrtvi in zgledu našli nulost spreobrnitve. NOVOLETNA (Spomini iz leta 1943) V samotnem stolpu polnoč je odbila cerkvena ura na stoletni zvon in v daljo leto staro potopila . . Strahotno v noč doni udar ob bron. Pii oknu sem slonel . . . Narava bela skrivnostno lepa, tiha je nocoj. A črfj! Ko polnoč je iz lin zvenela, udarcev je odmev naštel ncbro.j. 1/. gozda zadoneli smrtni spevi so strojnic, pušk, topov in ročnih bomb Keke sem sklenil: Joj, že prvi dnevi dobili so pečat mrtvaških tromb. “Zgodaj je končal, pa je izpolnil veliko let’ (Modr. 4, 13). Ni sicer ustvaril izrednih de janj, niti ni zapustil učenih pisanih besed. Toda iz vsega njegovega življenja, delova¬ nja in pisane zapuščine, izžareva čudovito uresničen bogat nauk katoliške vere odločnega mladca. Bil je goreč evharistični apostol, polu us¬ miljenja in sočutja do bližnjega, kremenit, globoko usmerjen katoliški značaj. “Vstanimo že enkrat iz tega polovičarstva in povejmo jasno ter odločno besedo. Naš čas pozna samo dve poti: H Kristusu ali satanu!” je dejal, ko je videl omahovanje nekaterih, ki bi radi služili obema. Na trdem klečalniku in hladnih stopnicah obhajilne inize si je utrdil svojo vero. V vztraj¬ nih molitvah se je razgovarjal s svojim Bo¬ gom, ki mu je dajal smernic in moči v nje¬ govem boju. Spoznal je, da je možna rešitev sveta in slovenskega naroda samo po nravni obnovi duš, po močnih, klenih krščanskih zna¬ čajih. Pavčičev vzor nas vab 1 , da se odpovemo vsemu, kar nas vznemirja ali zapeljuje, da stopimo krepkeje in odločneje v Kristusovo četo za zmago križa. On nam daje poguma, da se znebimo boječnosti in malodušja. Ob svetlem liku mladega junaka, bomo doumoli besede sv. Avguština: “Zase si nas ustvaril, o Bog, in nemirno je naše srce, dokler ne počije v Tebi.” BITI ODLOČEN! V neki delavnici v kraju Yurv blizu Pariza so prinesli nekega dne tovariši Avgusta Bo- dina v delavnico križ in ga položili na njegovo delovno mizo. Ko je Bodin prišel v delavnico in zagledal križ, je takoj razumel, da so se hoteli norčevati. Toda ni se zmedel, vzel je križ, ga goreč poljubil, poiskal žebelj in kla¬ divo, skočil na delovno mizo in nsd svojini prostorom pribil križ. Ko je mladec stopil v delavnico, so se vsi smejali; ko je skočil na mizo, so se nehali smejati; ko pa je svoje delo opravil, so ga vsi občudovali. Bodin mi je zgled junaštva. Nikogar se ne boj, razen svojo vjsti. Vest je glas božji! — 41 — VSEM SLOVENKAM PO SVETU PRISRČEN POZDRAV! Kajne, saj ste nas že vse spoznale na sliki, ki smo Vam^jo poslale z našega izleta? Ta¬ krat smo si za ves dan privoščile sonca, na¬ rave in svežega zraka, slabo vreme nas je hotelo oplašiti, toila me smo bile že ob Si v Lujnmi. Tam smo imele slovensko pridigo in se udeležile sv. maše, se slikale za Vas in si opoldansko kosilo kar saine pripravile. Po¬ poldne pa smo se žogale, ne le in veselile naše mladosti. Ure so kar prehitro minevale in ko je bilo razpoloženje najlepše, smo morale na vlak. Seveda pa smo Vas spotoma še enkrat prav toplo priporočile Brezjanski Mariji v varstvo. In ko smo se doma odpočile od dolge vožnje, smo naprosile še “Duhovno življe¬ nje”, ki Vas vsak mesec obišče, če Vam sme¬ mo kar po njem poslati naše pozdrave. V njem pa smo dobile svoj dekliški koti¬ ček. Vse na;j bi se z njegovo pomočjo združile v lep slovenski šopek: One izpod Triglavu in s Krasa, iz štajerskih in prekmurskih goric, pa tudi iz Notranjske, Primorske in Koroške^ Vse, prav vse! Toda, bo mogoče združiti vse v šopek, da ga bo vsak vesel videti in da bo v ponos slo¬ venski zemljici? Skromno vijolico bo težko povezati z vrtnico, ki je mogočna, in kakšna bi menila, da je roženkraut predivje zelenje ob vzgojeni narcisi. In trobentica bo že zdav¬ naj ovenela, ko bo teloh še poln moči stal pokoncu ... In vendar 'je vse to eno cvetje, ena domuča zemlja, ki nas veže, in en življenslci sok, ki nas poživlja! V naravi najdemo sožitje. Košato drevo daje senco slabotni cvetki in žito slaku, da se more vzpenjati v višine. Tudi me se učimo in vzgajamo druga ob drugi: planinka stelji ponosna v skalovju, ona nas bo učila moči in trdnosti v bojih, ob na¬ geljčku pa, ki kaj rad povesi glavico, bomo sklenile, da nočemo pokazati v svet vsega, kar srce čuti. Morda je krizantemo potrl zgodnji sneg in je fajgeljnov cvet umorila ne¬ nadna slana. Tema bo treba novih upov, moči in snovi. Vse se bomo našle v našem kotičku: dija¬ kinje iz VSA, učenjaki iz Španije, one, ki ve¬ zejo v Afriki, in tiste, ki pometajo v Angliji. Pa tudi argentinske tkalke se nam bodo pri¬ družile in pripovedovale o svojem delu. Da je vsa učenost brez Boga prazna, nas bodo poučile one s knjigami — in da je po delu treba počitka, spanja in smeha, nam bodo govorile izkušenke. Služkinje bodo rade pripomnile, da ‘je le v čistem stanovanju, či¬ stem telesu in duši veselje doma; kuharice pa bodo vztrajale na svojem, da sta tudi ši¬ vanka in kuhalnica poroka prihodnje sreče. One iz tovarn bodo utrujene dopovedovale, da človek ni le stroj, ampak telo z dušo, ki tudi potrebuje svojega razvedrila in hrane. Naukov, nasvetov pripovedovanja in izku¬ šenj ne bo konec. Kaj ne, da ne? Saj se nam pridružite Ve vse! Vaše sestre iz Buenos Airesa SVETI OČE 0 POSLANSTVU DEKLETA IN ŽENE V teku zadnjih let se je družabni položaj žene hitro in močno razvil, žena je bila po¬ tegnjena iz svetišča družine v razsežno in raz¬ gibano javno življenje. Danes izvršuje žena iste poklice, nosi iste odgovornosti, je delež¬ na tudi na političnem polju istih pravic ka¬ kor mož. Ta nenadni preobrat je kot močan tok prodrl nasilje, ki sta jih zgradili narava in navada, potegnil je s seboj ženo, grozeč ji vzeti krono najplemenitejšega dostojanstva in iztrgati jo njenemu poslanstvu materin¬ stva. Bilo bi zaman nasprotovati in obsojati tak preobrat, vendar je treba preprečiti ne¬ varnost, ki jo prinaša. V tem pa obstoji naše poslanstvo. Pred vsem imejte pogum javno izpovedati svojo vero, kjerkoli, kamorkoli vas je posta¬ vila božja Previdnost. Najsi bo to v uradu, v trgovski hiši, v tovarni, v šoli, v laboratoriju ali v bolnišnici; kjerkoli ste, bodite zgled ka¬ toliške mladine, ki se zaveda svoje vere, ki pozna njen nauk, ki izpolnjuje njene zapo¬ vedi, ki jo podpira in brani, kadar je treba. Brez dvoma to zahteva trdnosti in gospodstva nad seboj, moči, da zavrne kakršenkoli napa¬ dalski poskus, da prenese vsako potrebno od¬ poved in žrtev. To je najmanj, kar se more pričakovati od krščanske mladine. SV. NEŽA 20. STOLETJA SV. MARIJA GORETTI V svetem letu je Pij XII. proglasil dva¬ najstletno deklico k svetnikom. Bilo je močno naznanilo svetu: krepost čistosti ima vred¬ nost kot pred stoletji. Terjala je mučeništvo male svetnice. Angelska mladenka je podoba tako lepega in čistega bitja, da zbudi v dušah, katerim je znan njen lik, globoko občudovanj:, strmlje- nje, rekli bi — božanski čar. Duha dvigne k nebu, k plemeniteosti. Njen neizmerni strah pred grehom, posebna ljubezen do čistosti, močna volja, da je odbila prilizovanje in grožnje, njen pogum, da je raje izvolila smrt, kot pa da bi privolila brezvest¬ nemu mladeniču, vse to jo je približalo sv. Neži in jo kličejo: “Sv. Neža 20. stoletja.” ■ Bolj kot v knjigah, se njeno življenje ope¬ va v nebesih. Kajti ona sama je -veta pesem, mogočen spev devištva in mučeništva. Ti dve odliki sta najdragocenejša dragulja, ki moreta krasiti krščansko dušo. In prav 'a dva ugla- šata neminljiv slavospev snežnoč'ste mla¬ denke. Naj nje plemenitost vžge v dekliških dušah še večjo ljubezen do angelske kreposti, ki vod¬ no bolj izginja v mlakužah modernega svta! Naj budi v materah čut, da vzgoje otroke v vzvišenih idealih vere in katoliške morale! Naj čuva slabotne v bojih In izon.si milost usmiljenja in kesanja vsem zaslim! — 42 — SREČNA SEM Zadnjic je v tovarni pri stroju poleg mene kar na lepem bruhnila v jok moja sodelavka, kakih 20 let stara Argentinka. “Pa kaj vam je, Inds?” sem jo hotela po¬ tolažiti. “Ste bolna? Vam je kdo umrl? Ste izgubila denar? Vam je fant kaj naredil. . .?’’ T ako sem jo vpraševala, a sem na vsako vprašanje dobila odgovor: Ne. Kaj neki jo tako hudo mori? Kaj bi jo še m °glo tako prizadeti — sem premišljevala. Tedaj se ji je jok malo polegel. Globoko je za¬ jela sapo kot otrok in mi začela pripovedovati. Cel december se je veselila nove obleke, koli¬ kokrat jo je šla pomerit, enkrat je še “šilit' 1 Pastila zato. . . fantu jo je do podrobnosti opisala, predstavljala si je, kako lepa bo na božični dan stopila preden — pa se je vse Podrlo. Oblast je zaprla atelje, češ da je go¬ spodinja protizakonito navijala cene. . ., Inds P a je dobila na sveti večer popoldne nedode¬ lano obleko nazaj, ki je tedaj pač nobena 'Kdga šivilja ni hotela vzeti v roke. Seveda, sa j so imele že vse nedodelanih oblek čez glavo. . In tako je Ines že nekaj dni neutolažljiva.. ‘Meni gre vse narobe, jaz sem nesrečna. . ., " nn je še pristavila in znova zajokala. Saj je res malo bridko, če ne dobiš za praz- hike naročene nove oblek. Pa vendar, ali je že kaka nesreča, ali kaže radi tega jokati, v Praznikih slabe volje biti. . • ? Stroji so brneli, belo dekliške roke so jim str egle, tudi moje so hitele sem in tja — v duši pa sem premišljevala. . . Uboga In4s! Kako trdo bo zate žizljenjm si boš take stvari jemala k srcu, če boš radi malenkosti toliko trpela! V primeri z njo bi potem takem morala jaz Prav za prav kar pod vlak! Ona ima očeta, mamico in druge domače, pa domovino. Lepa je, zdrava in dobrega, zanjo še predobrega fanta ima; vsak čas bo dozidal bišo in se poročita. Pa se počuti nesrečno in Pravi, da ji gre vse narobe. . . Moja domovina pa je daleč, daleč; v njej na BV °jo hčerko čaka osiveli oče, na edino, ki mu je ostala, drugih ne bo več nazaj; jaz sem tu sama, fant mi je ostal v Angliji in Bog ve > kdaj pride, če pride... Nisem več tako mlada, posebno lepa nisem bila nikoli; zdrava zaenkrat sem še, a če zbolim. . . ? Jaz da, jaz bi pa res lahko zajokala — ob premišljevanju tega mojega nič rožnatega po- °žaja, po človeško gledano. Skoro zajokala? Saj mi je solza že spolzela po licu... Brž si jo utrnem, da je In4s ne opazi. Hitro si prikličem v zavest moje zdra- y ilno geslo, ki me vedno znova dvigne, in — fkozi solze mi je posijal sončni žarek veselja *u sreče... Aauuuuuuu. . ., zatuli sirena, šiht” j e končan. Hitro uredim še zadnje drobnarije, nato še sebe v oblačilnici in že sva z In4s na cesti. Mrka, slabovoljna stopa poleg mene. Pri¬ mem jo pod roko. “Ines, pozabite na tisto z obleko. Ni vredno! Poglejte, kakor mala senčica je to v toliki luči vaše mladostne življenjske sreče. . In sem ji govorila, kaj vse lepega ima ona v življenju. Potem sem ji povedala, kako jaz vsega tega nimam. . . Tako sem jo pomirila. “Saj res, premalo mislim na to, kaj imam; preveč pa na to, česa nimam. . .” pvignila je svoje lepe, široke oči proti meni in me hvaležno pogledala. A tedaj ji je vstala nova misel, vprašanje; pogled ji je izražal so¬ čutje z menoj: “P4ro usted, como puede estar siempre tan contenta, tan feliz. . . . usted, pobrecita. . . “ (A vi, kako morete biti vedno tako zadovolj¬ na, tako srečna — vi, ubožica...) Pri tem me je zaustavila, čakajoč odgovora. Prišli sva prav do cvetočega parka pred belo cerkvico v Raniosu, z zvonikom, kipečim v nebo, in s križem, visoko se odražajočim na oblačnem nebu. Spomnila sem se svojega gesla. Neizmerno srečno sem se spet začutila in veliko, močno, lepo, kot je bila srečna in velika in močna in lepa tista žena, ki je to geslo sama živela in ga meni in tolikim, tolikim dala... “Dios mi basta. . . — Bog mi zadostuje...!” (Sv. Terezija Velika.) Komaj slišno sem dahnila to meni največjo besedo. Potem sem obmolknila. Tudi In4s ni spregovorila. Ne vem, kako dolgo sva molčali. Ko sem se ji ozrla v oči, sem jih videla široko uprte vame. čudila se je, razumela, vendar ne dou¬ mela. Kot toliko ljudi, ki razumejo, da more biti človek srečen že samo v Bogu, a tega ne doumejo, ker tega nikdar ne doživijo. . Ubožci! Poslovili sva se. Stopila sem proti cerkvi, razmišljujoč. Ni In4s nesrečna radi nedodelane obleke, pač pa je nesrečna radi nedoživljanja Boga. . . Nisem jaz nesrečna radi svoje osamljenosti v tujini, pač pa sem neizmerno srečna, ker do¬ življam Boga. Pokleknila sem pred tabernakelj: “Moj Bog — moje vse. . . !” “Moj Bog — hvala ti zate, za mojo srečo...” Ines — čuj, jaz sem srečna, kljub vsemu! Bodi srečna tudi ti tako! KAJ PA K TEMU REČETE? Andreja zadnje mesece zelo trpi. Ko bi vsaj vedela, zakaj se trudi, komu naj posveča svoje mladostne moči, bi se ji zmleli dnevi mnogo bolj sončni. Tako pa živi brez cilja, Da hoče v nebesa, to že, ampak kaj bo prej, teh 60 , 80 let, ki jo morda še čakajo, ne ve. Sama je. V to¬ varno hodi, vsak dan; do kdaj bo hodila, ne ve; morda do smrti. . . Tako BREZ CILJA ne more naprej. Ali naj — 43 — Se izobrazi In posveti novemu poklicu? Morda bo v njem našla svoj namen. Toda, kakšnem? Učiteljica, bolničarka, izurjena tovarniška moč? Iva j, če jo Bog kliče v samostan? Ali pa naj mimo čaka na fanta in zakon? oe kdaj pride .. . Andreja si ne ve odgovora. Od Tebe ga pričakuje. ODGOVORI, SVETUJ JI V Dž! ¥ Pi™ PUM IM) J m Mala Bretonka, pravcati cvet svoje dežele, Anita po imenu, je videla komaj 18 pomladi. Njeni starši niso bogati; posedujejo malo po¬ sestvo, katerega obdeluje domača družina. Se¬ veda, delo je trdo, vendar zdravo... in za¬ dosti brezskrbno. .. Vse gre dobro in so v svoji skromnosti kar zadovoljni. Nekega dne, ko so uprav izkopavali krom¬ pir, je dobila Anita obisk. Iz sosednjega trga jo je prišla obiskat njena znanka. Toda ta je v službi v Parizu. Ta dekle, v kričeči obleki, se je posmeho¬ vala modremu Anitinemu predpasniku in nje¬ nim umazanim rokam. “Koliko pa zaslužiš s tem izkopavanjem zemlje?” "Sama ne vem . .. vendar živim . . ” “Ti imenuješ to “življenje”? Imam zato lepo mesto v Parizu... Dobro plačano... ni treba nič delati. . mesto hišne, in to s ta¬ kojšnjim nastopom. Plačana vožnja in obleka.” Nekaj dni nato mučni prizori na mali kme¬ tiji. Anita, popolnoma osamljena, hoče na vsak način v Pariz. Bretonec, popolnoma na koncu s prepriče¬ vanjem o nasprotnem, pošlje svojo hčer k župniku, vprašat za svet. Medtem ko mu Anita z vso vnemo razkriva svojo zadevo, jo on samo gleda. . . Ta mala. . . on jo je krstil. Je tako nežna, vesela, ljubka in prav nič ne pozna življenja. . . kot ptiček pred mačko. Zato ji odvrne s trdim, rezkim, vendar očetovskim glasom: “Anita, ako greš, si izgubljena.” “Končno se vendar ne izgubijo vsi.” "Toda ti . . ti.. . ti si izgubljena.” Kljub temu je dekle odšlo z mestno gospo- »podično. Zares je dobila mesto hišne pri neki pa¬ riški družini. Spočetka gre vse dobro... zelo dobro... predobro. Koncem nekaj mesecev je Anita kar omam¬ ljena od tisočakov. Prijateljica ji zopet reče: “Ti ne znaš biti srečna. . V Parizu je še kaj drugega kot likanje robcev ali krpanje cunj.... Ali znaš plesati?” “Ne.” “Torej se moraš naučiti. Dala ti bom na¬ slov. Nato bo ples, se pravi, pravcati raj!” Anita zdaj že zna plesati. Toda njeni tiso¬ čaki so tudi izginili. Treba je bilo kupiti obleke. .. čevlje. . . rokavice. . . lapise. . . emajle.. . praške. . parfume. . . Na plesu je srečala. . . ljubkega fanta, ki zna tako lepo govoriti. Pravijo mu vsi “Oger’’; toda najbrž se je rodil v Bougival. Vsekakor za Anito so prave sanje, plesati z njim in. . poslušati njegov© božajoče besede: “Ti si najlepša od vseh. . . Samo tebe bom poročil...” Nekega dne potrebuje Oger denar. Gotovo mu je bila "ukradena” denarnica. “Anita, ti me lahko rešiš- Tvoja gospodinja ima mnogo diamantov, ki jih pušča vnemar in se ne meni zanje. Ti si pametno dekle. . . vzemi dva ali tri. . . Nihče ne bo videl, nihče vedel. . .” Temu se je pa Anita uprla. . Njena priro¬ jena poštenost se protivi, upira trdovratno pred njim.. . Toda Oger je postal nadležen... in v Pa¬ rizu se ugladi vse. To se ne plavi krasti, ji je govoril kot zli duh. In sploh trije dragulji, to je malenkost. Najbolj enostavno bi bilo vzeti vse naenkrat. Saj ne bo vzbudilo nobene pozornosti. Nato se izgine v Nemčijo, kjer ima Oger prijatelje. In potem, potem bova lepo živela. . treba je biti premeten. . . napreden, brez ovir zastarelih nazorov. . . Anita se je vdala. Sta že tam, oba, na vlaku, ki brzi z njima proti meji. Anita ogleduje svoj prstanec, na katerem blesti dragocen prstan. Na prsi si je pripela prekrasen diamant. Oger skrbno stiska svoj mali kovčeg, v katerem je ostala ukradena roba. Toda na meji, naenkrat zatik... Oger pusti pred seboj Anito, ki naj gre prva. Zahtevajo njene listine, njeno osebno izkaznico., potni list. In ona nima ničesar. Vsa je zmedena. . . In nato, ta lepi dragulj na njenih prsih. To vzbudi nadzornikovo nezaupanje. Kratko... sledi aretacija. Oger je med tem izginil kot kafra. Mala Anita je sedaj v ječi. Tam doli, doma, priletni starši jokajo. In dušni pastir jim je rekel: “Bil sem prepričan, da imam prav; toda kljub temu ne bi mislil, da bo šlo tako daleč. PIERRE L'ERMITE 41 ^ Aisix}lilhem M%tu V izrednem svetem letu Vsem pričevalcem Kristusovim, ki so krivično vklenjeni v vidne ali nevidne verige in ki trpe preganjanje radi imena Jezusovega (Apd o, 41) hvaležno in iz največjih globin Našega srca pošiljamo ob za¬ ključku tega Svetega leta Naš očetovski blagoslov. Naj ta blagoslov prodre skozi vse zidove njih ječ, preko vseh žičnih ovir koncentra¬ cijskih taborišč, v njih osamelost in izoliranost', ki jim ne privošči niti pogleda k svobodnim ljudem, naj prodre skozi zagrinjalo morečega molka, ki se je sicer zgrnilo čeznje, a ki jih nikdar ne more zakriti božjim očem in nepristranski sodbi zgodovine.” (Pij XII. v govoru ob zaključku Svetega leta 1950) MENTI NOSTRAE (V NAŠEM UMIJ) Škofo. istočasno s proglasitvijo dogme o Ma¬ rijinem vnebovzetju je Pij XII. izdal veliko okrožnico Menti nostrae, ki je ena sama spod¬ buda, duhovnikom k svetemu življenju in pol¬ na dragocenih navodil za vzorno izpolnjeva¬ le duhovskega poklica. Prelepa so poglavja: Posnemanje Kristusa, Potrebnost milosti za Posvečenje, Nujnost molitve in pobožnosti, duhovna in 'nravna izobrazba in vzgoja. V Poglavju Sodobni problemi, ki jih ustvarjajo nevarne novosti na vseh področjih, naštevat filozofske sisteme, ki se porajajo in umirajo, u« da bi kakorkoli povzdignili nravi; popa¬ čenost nekaterih "umetnosti”, ki hočejo celo veljati za krščanske; mnoge vladavine, ki bolj stiskajo državljane, kot skrbe za obči blagor; načine življenja in gospodarske ter družbene odnose, ki mnogo bolj ogražajo poštenjaka not človeka brez vesti. Duhovščina mora pov- &*d živeti apostolat in druge v to navajati. Posebno je pri tem važno'poznanje socialnega vprašanja in delo za njega rešitev. Pri ‘ tem ne sniejci ne škofje ne-NeVnikl pozabiti-‘rta r *viie'duhovnike. Zaključek okrožnice je go- r eč poziv k globoki in stalni zavesti o vzviše¬ nosti duhovskega. poklica, k neutrudnemu ga- ra njU za pridobitev vseh duš. Odrešeniku, k Pnotnajnemu zaupanju v Marijo, mater du¬ hovnikov, k’i jih.papež vse.Njej izroča. PRAVIČEN MIR IIREZ VOJNE .' J e še zmerom mogoč. A ne s samo človeškimi sredstvi. Tako pravi papež v okrožnici Mira¬ nde iliud (Ta čudoviti), izdani 6. decembra. Ne sme se pozabiti nauk svetega leta, da nam- r eč narodi nočejo vojne in sovraštva, marveč w>r, edinost duhov Vojske puščajo - _ le razvaline, strah P res j? e vsakogar, ki pomisli, kakšne bi bile posledice n ovih uničevalnih sredstev. Sv. oče ljubi vse narode, zato mora vedno, kadar vidi, da se nebo temni z nevarnostmi vojska, zaklicati k pomirjenju in k delu za pravičen mil. 8 to pa so potrebni napori, ki naj zaduše strasti, Pomirijo sovraštvo, uvedejo načela pravič¬ nosti, dosežejo bolj pošteno razdelitev boga¬ stva, razvnamejo medsebojno ljubezen in spodbude vfee ljudi k krepostnemu življenju. in krščansko ljubezen, razvaline, strah prešine Te velikanske naloge pa so izvedljive samo.s sredstvi .vere. - Zato poziva-škofe, naj orgariir zirajo molitve z namenoni, da izprosimo od Boga mir in slogo med narodi, da- Se . vse uredi v •pravičnosti in- redu po vsem svetu: Papež, sam je daroval, polnočnico pred-praz¬ nikom Marijinega brezmadežnega spočetja v ta namen in po vsem svetu so se mu pridru¬ žili duhovniki in verniki. Posebej sta bila za to določena osmina praznika Brezmadežne in božična devetdnevnima. KONGRES V ROSA RIU Pravijo, da ni zaostajal za svetovnim kon¬ gresom v Buenos Airesu, kjer je Pija XI. zastipal sedanji papež. Duhovni sadovi da so bili morda še obilnejši. Sv. oče je poslal kot svojega zastopnika kardinala Ernesta Ruffinija, ki se' je pokazal kot dostojanstven pa ljudomi) cerkveni knez in izboren govornik. Nnjlepši dan je 26. oktober — dan otrok, ki jih je moralo biti okrog 50.00i0. Poleg pa¬ peževega odposlanca so počastili presveto Ev¬ haristijo argentinska kardinala Copello in Caggiano, brazilska Jaime de Barros Cžmnra in Vasconcelos Mota, perujski Guevara, vilen¬ ski Caro Rodrfguez in 22 argentinskih in dru¬ gih južnoameriških škofov. Naslednjega dne, posvečenega,mladini, tudi dež ni mogel pokva ¬ riti-. Navzoči so prisostvovali sv. maši na pro¬ stem in potem v mogočni procesiji- prenesli- podobo Marije Falimske na glavni oltar. Naj¬ lepše govore je bilo čuti v soboto, dan dijakov, delavčev in. vojaštva. Nedelja, praznik Kri¬ stusa Kralja,- je- dala kongresu mogočen za¬ ključek. Kardinal Ruffini je daroval pottifi'-' kalno mašo, med katero so peli Angelsko mašo o. Vddčsa in gregorijanske korale. Popoldne je bila procesija Jezusa v najsvetejšem zakra¬ mentu. Predsednik Argentine je izpovedal svojo vero, se zahvalil Gospodu in mu pripo¬ ročil domovino. Kardinalu Ruffiniju je univerza v Buenos Airesu podelila naslov častnega doktorja. Pfed odhodom je sporoči; tole:' "Ne bo mi mogoče pozabiti, kar sfem videl v Argentiniji. Pobož¬ nost gorečnost, ki sem ju mogel opaziti v Rosariu jn Buenos Airesu, sta mi prevzeli srce. Odhajajoč s tako dragimi spomini po- 45 šil jem poseben blageslov vsem prebivalcem dežeie. Zagotovo bon? v Rimu povedal papežu, da ga tu imajo zelo radi in da plemenito argentinsko ljudstvo znova prisega zvestobo sveti materi Cerkvi in izpoveduje živo vero v Jezusa Kristusa, praveka Boga.” * • * K? opazuješ in sodoživljag vse te napore sv. Cerkve za razširjenje božjega kraljestva in njegove ljubezni v vse duše; ko se raduješ ob veličastni odliki Kraljice nebes in zenije; ko občuduješ vnem" in modrost Kristusovega namestnika; ko se tudi tam, kjer ne bi nihče pričakoval, zasveti blesk Resnice; ko vidiš, kako zanjo trpe in umirajo duhovniki in ver¬ niki; ko čutiš, kot smo Slovenci posebno od začetka viharja 2. svetovne vojne neprestano čutili, vsemočno vodstvo Previdnosti — tedaj te mine vsako malodušje. Ene misli in enega zaupanja si s Prevzvišenim: Marija v nebo vzeta je tisto ugodno znamenje, ki ga leto 1951 nosi na zagonetnem čelu. Zmago Matere oznanja in zmago tistih, ki so zvesti ob njej stali, ko jih je pot vodila preko Kalvarije. V tem znamenju upamo, da bo leto 1951 leto osvobojen ja, ki bo vodilo trpeče narode do zaželenega miru. Da bi bili mi vsi takega leta vredni! IZ MISIJONOV KATOLICIZEM NA NORVEŠKEM je še vedno v zelo skromnih početkih. Vsega sku¬ paj je 3.800 katoličanov, raztresenih po vsej deželi, med katerimi je delovalo kakih 30 inozemskih duhovnikov, sedaj pa sta bila po¬ svečena prva dva domača duhovnika na praz¬ nik sv. Olafa. KATOLICIZEM NA ANGLEŠKEM je bolj cvetoč. Koncem septembra lanskega leta so praznovali 100 letnico obnovitve katoliške hierarhije v deželi. Zanimive so naslednje statistične številke o stanju katolicizma na Angleškem pred 100 leti in danes: Leta 1850 Leta 1950 Katoličanov . 1,000.000 3,000.000 Duhovnikov . 1.000 6.000 Cerkva . 694 2.900 Katoliških šol . 200 2.000 Moških samostanov . 7 472 ženskih samostanov 53 1.075 BO INDONEZIJA KOMUNISTIČNA ? — Marsikdo bi tako mislil, če bi bil na prvega maja dan v kakem mestu Indonezije ali tudi v trgih in po vaseh. Vhodi v mesta in vasi okrašeni s srpom in kladivom; ulice kar pre- prežene z napisi: Proletarci, držite skupaj!; manifestanti z visoko dvignjenimi portreti Marksa in Stalina; celo šolski otroci so se za la dan naučili komunističnih pesmi. To vse je sad močne komunistične propagande. Ven¬ dar je treba dodati, da ljudstvu vse to po¬ meni ne toliko komunizem kot ideologijo, ampak je v glavnem le na različne načine, simbolizirana zahteva po izboljšanju živ¬ ljenjskega položaja. Vendar je nekaj dejstev, ki pospešujejo ko¬ munizem kot ideologijo. Po vojni na primet je šlo mnogo indonezijskih izobražencev na komunistično visoko šolo v Moskvo. Po zav¬ zetju Kitajske kitajski komunisti pošiljajo v Indonezijo vedno več trgovcev in učiteljev, prežetih s komunistično idejo, ki naj bi tvo¬ rili v deželi komunistično peto kolono. Celo iz Holandije same je prišlo nekaj vodilnih komunistov v Indonezijo z edinim namenom, da organizirajo indonezijski proletariat, zla¬ sti delavstvo velikih pristanišč, za «tarke. Komunistična akcija je torej tudi v Holand¬ ski Indiji vedno večja. INDONEZIJSKA KATOLIŠKA POLITIČNA STRANKA je bila ustanovljena glasom skle¬ pa kongresa vseh indonezijskih katoliških or¬ ganizacij v Semarangu in se imenuje “Partai Katolik”. Hoče zastopati katoliške interese v javnem življenju. IZJAVA KITAJSKEGA KOMUNISTIČNEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA protestant¬ skim misijonarjem oziroma njih trem zastop¬ nikom, ki se se v več razgovorih skušali po¬ gajati z njim glede misijonskega dela na Kitajskem pod rdečo vlado. Ministrstki pred¬ sednik Chou En-lai sicer ni bil krščen prote¬ stant, vendar je bil član protestantske svetov¬ no organizacijo YMCA v Tientsinu in sluša¬ telj protestantske univerze "Nankai”. V razgovorih z zastopniki protestantizma je Chou En-lai očital misijonarjem, da pod¬ pirajo imperialiste, “če hočejo misijonarji na¬ daljevati s svojim delom na Kitajskem, naj odpravijo iz svojih vrst vse tiste, ki simpati¬ zirajo z imperializmom in delajo proti sedanji kitajski vladi.” Ponovno je povdaril, da ko¬ munistična vlada ne želi še več misijonarjev na Kitajsko in da ne bo dovolila vrnitve onim, ki so deželo zapustili. Ko je na eni strani pri¬ znal, da obstoje med naukom misijonarjev in komunistično idejo bistvene filozofske in verske razlike, je na drugi strani poudaril, da pa je potrebna medsebojna, strpnost in sodelovanje misijonarjev s sedanjo vlado pri obnovi nove. protiimperialistične in demokra¬ tične Kine. ZELO “ČASTNO” MESTO prisoja misijo¬ narjem komunistični tisk na Kitajskem. Tole lestvico vrednosti posameznih poklicev med kitajskim ljudstvom navajajo; Najvišje stoje vojaki, nato delavci, kmetje, vladni organi, obrtniki, razumniki, trgovci, prostitutke in /.a njimi, na zadnjem mestu, misijonarji. “EL DIVINO IMPACIENTE” — “Božji nestrpnež”, znamenita misijonska drama o svetem Frančišku Ksaveriju, ki jo je napisal Josč Maria Teman, je prestavljena sedaj v enega indijskih dialektov in jo bodo igrali v Karachiju, Pakistan. Kdaj: jo bomo igrali v slovenskem jeziku. . . ? POTUJOČO FATIMSKO MARIJO so v In¬ diji sprejeli z vsemi slovescnostmi. Pri njo vstopu v deželo so bili navzoči ministri za javna dela, trgovino in industrijo in pa hči ministrskega predsednika Pandit Nehruja. Indijski (poganski) tisk posveča Marijinemu ro;manju po deželi lepo pozornost, zlasti “In- dostan Times”, ki ga izdaja Ghandijev sin. 46 MISIJONI NA KOREJI silno trpe radi uničujoče vojne. Več misijonarjev so komu¬ nisti že pobili. Središče misijonskega dela na Koreji je bilo v Seulu, kjer je komunistični generalni štab naselil v misijonskih poslopjih svoje urade, kar so severoamerikanski bomb¬ niki seveda docela zbombardirali, tako da ni ostal kamen na kamnu. tistim, ki BOGA LJUBIJO, vse pripo¬ more k dobremu, znajo pa tudi vse uporabiti 2a širjenje časti božje in spoznavanja pravega Koga. Tako je na Japonskem mlad misijonar kmalu po prihodu, ko še ni obvladal japon¬ skega jezika, takole rešil vprašanje svoje go¬ rečnosti, ki ji je hotel dati duška: Prosil je nekega domačega japonskega duhovnika, da mu je na gramofonske plošče govoril nekaj iepih versko propagandnih govorov, pevski zbor nekih redovnic pa mu je moral tudi za gramofonske plošče zapeti več verskih pesmi v japonščini. Nabavil si je 'jeep z močnimi zvočniki in sedaj kroži po mestnih ulicah z njim, vrteč na aparatu one govore in lepo Petje v japonščini ter deleč letake, ki govore 0 katoliški Cerkvi. S tem je dosegel, da se množica prebivalcev tistega mesta začenja resno zanimati za krščanstvo. ’ katoliške univerze in ostale vts- J E ŠOLE NA JAPONSKEM. — Pred kratkim so v Yokosuka otvorili žensko katoliško uni¬ verzo, ki so jo krstili "čisti vir”. Otvoritvi so prisostvovali ministrski predsednik, pred¬ sednik državnega sodišča in mnogo drugih visokih japonskih osebnosti. To je že četrta ustanova univerzitetnega značaja, ki so jo katoličani že po vojni ustva¬ rili na Japonskem. Tako obstoji že dve leti ena ženska univerza v Tokiju in Yokohami, ena, mešana, pa v Nagoya. Imajo pa te štiri univerze vsaka samo po eno fakulteto, zaen¬ krat, filološko. Edina katoliška univerza na Japonskem z več fakultetami je jezuitska v Tokiju, ki se imenuje “Sophia”. Poleg tega je na Japonskem še 5, višjih ka¬ toliških šol, ustanov, ki so nad srednjo šQlo, pa manj kot univerza, Ustanovile so se v zad¬ njem letu. So pa te katoliške visokošolske ustanove na Japonskem le kot kapljica v morju pogan¬ skega visokega šolstva: Od 28 japonskih uni¬ verz z več fakultetami je samo ena katoliški, od 300 univerz z eno fakulteto in višjih šol jih je katoliških samo 9. In še to: protestantje so na Japonskem daleč pred katoličani v šol¬ skih ustanovah: med tem ko imajo katoli¬ čani vsega skupaj samo 2.158 univerzitetnih slušateljev, jih imajo protestantje kakih 30 tisoč. Versko in moralno stanje v domovini Poročilih: čeprav je duhovščine dosti mai je vera zlasti v podeželju še bolj utrdi k er gledajo ljudje v preganjanju duhovnik 1,1 vere enega od glavnih vzrokov današnje slabega stanja. Duhovnike še vedno zapira, čeprav se zadnje čase ne sliši več toliko o rt hib vohunskih procesih proti njim. Po dobr v * r ih jih je v zaporu nad 500. Zapirajo j v Presledkih, tako da ostajajo župnije daljša, ponavljajoča se razdobja brez bož službe in svetih zakramentov. Tudi pri čis ferskem delu morajo biti duhovniki previd iu paziti na vsako besedo v pridigah, Veroi smejo poučevati samo ob nedeljah in samo cerkvi. — Komunistični režim je izpodkop 'ersko moralo zlasti pri mladini; posledic Podivjanost in predaja “svobodni ljubezni Učiteljem in profesorjem je še vedno pr Povedano hoditi v cerkev. Škofje so zaradi Prepovedi, ki hi imela hude posledice za vs k ®ga, ki bi ne ubogal, učiteljsko osebje opr stili obveznosti, da morajo hiti vsako nedel Pti sv. maši. Uradnik, ki bi govoril na ulici z duhovni¬ kom, ali šel celo v cerkev, se izpostavlja ne¬ varnosti, da izgubi službo. Oficirjem redne vojske je prepovedano poročati se cerkveno in krstiti svoje otroke. Tisti, ki bi duhovni¬ kom materialno pomagali, se izpostavljajo težavam v službi in pri izdajah živilskih kart. V šolah je še vedno nadzorstvo nad onimi otroci, ki obiskujejo krščanskj nauk in hodijo v cerkev. Večinoma dajejo otroke krstiti. Civilna po¬ roka je obvezna in mora biti vedno prva. Mnogi se zadovoljijo samo z njo. V slučaju spremembe pa je verjetno, da bo najmanj 90% sedanjih parov, ki so samo civilno poro¬ čeni, pripravljeno sprejeti tudi cerkveno po¬ roko. Razen dveh mesečnikov na štirih straneh, kjer je prostor samo za koledar, evangelije in najnujnejša cerkvena obvestila, ne izhaja noben cerkveni list. Ljubljansko “Oznanilo” se bori z velikimi težavami. Tako objavlja 13. VIII. naslednje: Ta številka velja za tri 47 in bo naslednja (zopet za dva tedna!) izšla šele za prvo nedeljo v septembru. — Ljudje so brez molitvenikov, cerkve počasi ostajajo brez liturgičnih knjig. Mašni plašči propadajo in jih ne morejo nadomestiti. Ponekod manj¬ kata tudi pšenična moka za hostije in mašno vino. Iz Stične so odpeljali komunisti vse patre in brate ter služinčad, razen p. Dominika, ki je ostarel in slabo obvlada slovenski jezik. Zgodilo se je to v noči od 5. na 6. december in doslej še ni nič znano o usodi odpeljanih. Značilno iz Slovenije poročajo o g. Stanku Erzarju bivšemu župnemu upravitelju v Rib¬ nici, kamor je prišel 1. 1949. Tam so bili tisti čas brez duhovnika, dočim so med časom pred vojno imeli dekana in dva kaplana. Ko je nastopil službo, so zahtevali partijci, da mora z njimi sodelovati, kar je pa odklonil. Kot posledica tega je bilo, da so ga začetkom lanskega leta zaprli v Kočevju. Po dolgem mučenju so dobili od njega izjavo, da se od¬ poveduje svoji službi in da bo sodeloval s tajno policijo UDV. Ko je bil tako izpuščen iz zaporov, je dobil delo kot tovarniški dela¬ vec na štajerskem. Ker ni izpolnil obljube in ni hotel ovajati drugih delavcev, so ga ponov¬ no aretirali in odpeljali na prisilno delo v to¬ varno Litostroj v Ljubljani, kjer še sedaj živi in trpi kot kaznjenec, dasi ni bilo proti njemu nobenega sodnega procesa. Trije slovenski “ljudski’’ duhovniki izob¬ čeni. — Vatikansko glasilo “Oservatore Ro¬ mano” prinaša v svoji številki z dne 11. no¬ vembra 1950 naslednjo izjavo: Pooblaščeni smo, da objavimo naslednje: Ker so jugoslovanski duhovniki Anton Bajt, Jožef Lampret in Viktor Merc vztrajali v svoji neubogljivosti kljub ponovnim opomi¬ nom sv. Konciljske kongregacije, je ista sv. Kongregacija izjavila z razsodbo z dne 30. av¬ gusta 1950, da so imenovani duhovniki za¬ padli na poseben način sv. Stolici pridržane¬ mu izobčenju. Dve slovenski šolski knjigi za srednje šole “Slovenska vadnica” in “Slovenska beseda” je izdala Mohorjeva držba. Prosvetno mini¬ strstvo ju je odobrilo za pouk na slovenskih srednjih in sorodnih šolah. Novega patriarha so izvolili za srbsko pra¬ voslavno cerkev in sicer v osebi Vikentija Prodanova, ki je bil doslej zletovsko-strumi- ški škof in administrator sremski. Dobil je 33 glasov. Drugi kandidat, črnogorski škof Bradvarevič je dobil 25, zagrebški Damaskin Gradaniški pa 2 glasova. — Ustoličenje patri ariha je bilo 2. julija v srbski saborni cerkvi ob navzočnosti zastopnikov vlade. Nič ne po¬ ročajo, da bi se volitev udeležila tudi jugo¬ slovanska vlada, ki ima po zakonu iz časov kralja Aleksandra to pravico. župnijo Domžale po nekih vesteh, ki jih ni mogoče potrditi, opravlja 74 letni upoko¬ jeni župnik Franc Koželj, ki stanuje na Ro¬ dici in mu je dovoljeno enkrat tedensko ma¬ ševati tudi v zavetišču v Mengšu, kjer je osta¬ lo še nekaj redovnic, ki so pa napravljene civilno. TRŽAŠKI SLOVENCI PRI SV. OČETU Tržaški Slovenci so ob romanju v Rili (12. septembra 1950) poklonili sv. očetu Pi- ju XII. kip Kristusa — “Moža bolečin”. Kip so mu izročili z umetniškim posvetilom na pergamentnem papirju, ki je bil povezan v lep album s slovenskim trakom. Posvetilo je pisano v latinskem jeziku in se v prevodu glasi tako: SVETI OČE! Mi Slovenci iz tržaško-koprske škofije na Svobodnem tržaškem ozemlju prihajamo kot. ponižni romarji v Rim, da prejmemo milost svetega leta in da Vam, Kristusovemu na¬ mestniku na zemlji, izrazimo sinovsko vda¬ nost. To storimo z veselim srcem ne samo v svojem imenu, ampak tudi v imenu vsega slo¬ venskega naroda, katerega večji del ječi v mejah Jugoslavije pod gospostvom naši veri sovražne oblasti. Kot viden znak naše vda¬ nosti, Vam poklanjamo kip "Ecce homo” (Glej, človek)-, umetniško delo tu navzočega akademskega kiparja, profesorja Franceta Goršeta. “Mož bolečin” je primeren simbol našega slovenskega naroda, ki je od nekdaj zvesto povezan s Kristusovo cerkvijo in z Naj¬ višjim Svečenikom, pa je zlasti v tem zadnjem času preganjan in tlačen. Ta kip našega Odre¬ šenika naj bo tudi srečna napoved tiste zma¬ ge, ki jo bo dosegla na skali zgrajena Cerkev nad vsemi sovražniki. Jamstvo te zmage in pomirjenja bodi apostolski blagoslov, ki zanj najponižneje prosimo Vašo Svetost za tu nav¬ zoče romarje in njih družine, kakor tudi za vse naše slovensko ljudstvo, bodisi da se na¬ haja v domovini, bodisi da je zaradi krutosti časov razkropljeno po svetu —— tako da bomo mogli po zmagi nad zmotami vsi živeti v pra¬ vičnosti in medsebojni ljubezni. Ob dogmatični proglasitvi Marijinega Vne¬ bovzetja je primorski rojak napisal Slavku Sreberniču, ki živi v Argentini, naslednje pismo, objavljeno v Katol. glasu v Gorici: NA DAN DOGMATIZACIJE VNEUOVZETE: ... Moj brat, ki te tujina je sprejela,. ■ tako, da ločijo nas oceani, zaupaj, zate v sredi svoji hrani : miru kotiček naša še dežela. čuj, tisti, ki pregnal te je v savano, v Sibirije puščavi bo sameval, ko ti doma med nami boš prepeval. Tolmincem vnovič nudil dušno hrano. Naslanjaj glavo ob razklano skalo, le naj pekoče sonce jo razžiga, na Sočo misli, jadransko obalo! Gorico videl boš, slovenska Šmarja, še malo te bo domotožje žgalo, ker bliža se vrnitve tvoje zarja. Slavko žele z nič Tržaški slovenski duhovniki so v imenu slovenskih vernikov poslali svetemu očetu naslednji zahvalni telegram o priliki dogma¬ tične razglasitve Marijinega Vnebovzetja: — 48 “Sveti oče! Slovenski verniki tržaške ško¬ fije se pridružujejo veliki družini katolisk narodov in se Vam sinovsko zahvaljujejo * današnji praznik največje Marijine slave. »lej naprej bomo težko preizkušeni -slovensK katoličani še bolj zaupali v materinsko pom 0 Device Marije, nebes in zemlje Kraljice. "Katoli\ki Glas” o Marijinem Vnebovzetju posvečenih cerkvah na Slovenskem Katoliški Glas je ob proglasitvi dogme Marijinem Vnebovzetju objavil zanimiv e nek, iz katerega se vidi, kako se je o e 8 krščanstvom iz Ogleja širilo po slov _ ^a se vidi, nano se je -- s krščanstvom iz Ogleja širilo po zemlji češčenje Marije Vnebovzete. Naša stara materna cerkev v Ogleju je od Pamtiveka posvečena Mariji vnebovzeti. ze i samo dejstvo nas danes napolnjuje z 1 st jo in ponosom, še bolj pa nas veseli, '.. je češčenje Marije vnebovzete iz Ogleja s Po vsej naši deželi, tako da je malokje svetu še kaka dežela, ki bi bila tako P ose l dn s cerkvami Vnebovzete, kakor naša domov • Vse naše prastare farne cerkve so, shiei vselej, toda zelo pogosto posvečene Mai j vnebovzeti. . . ui Le poglejmo skozi Brda gori proti sos dolini! Medana, Kojsko, Kanal, Tolmin, barid, Bovec, Podmelec in Spodnja Idrija. te gremo iz Ogleja proti Krasu: V'sc ' Medea, Farra, Romans, Oberšljnn, Knez Slavina in Vreme. te jo mahnemo na Dolenjsko: Trebnje, niošnjice, Dole pri Litiji, Fara pri Kostmu, Nova Štifta, Stara cerkev, Kopanj itd. te obiščemo Gorenjsko: Kranjska g > Lesce, Mekinje, Tuhinj, Cerklje, Moravč , Cemšenik, Brdo itd. _ . * ( „, prBko? isenik, Brdo itd. . 6tniprs ko? Kaj bi našteval še Koroško in Š J Fo vsem oglejskem ozemlju so raztrese kve Marijinega vnebovzetja. Na Goriškem J 11 farnih in 14 podružničnih cerk , Kranjskem pa 2 5 farnih in 16 podružnih, P svečenih Vnebovzeti. , tn Za Trst in Istro je število razmeroma le _ Za noben praznik v letu nimamo to Pih imen. kakor za pravnik Vnebovzete. Vnebovzetje, Veliki šmaren, šmarni u - Šmarje, Velika Gospojnica in Rožnica. Za noben Marijin praznik ni l° llli0 ,.P ka _ nih romarjev po Marijinih božjih po i » kor za Marijino vnebovzetje. pprkv ah Največ Marijinih oltarjev po naših cer je posvečenih Vnebovzetju. aiieDša Naši slikarji so svoja največja in na dela posvetili Vnebovzeti. . e _ In naši pesniki? V imenu vseh, naj dem samo Prešerna: Vi, ki hodite na sveto gmarno goro, blagor vam. Hvalit Mater v nebo vzeto, al gorje odlašavcem, itd. Tildi v štandrežu so lepo proslavili dogm^ o Marijinem vnebovzetju in sicei s P otroško akademijo kar v cerkvi takoj P maši. Po deklamacijah in Marijinih p p je vsa cerkev navdušena poprijela dneva: Zmagala si Devica slavna . . . V Bazovici so imeli svoj shod 3. no slovenski otroci tržaškega ozemlja. h-D ževnemu vremenu se jih je zbralo nad 400. Med sveto maši so navdušeno prepevali Mari¬ jine pesmi. Dopoldne so videli nekaj zanimi¬ vih filmov, popoldne so pa imeli Marijansko akademijo, pri kateri jih je v imenu škofa pozdravil msgr. Janko Kramarič. Nagovoru gdč. Polakove so sledile deklamacije, petje, igrica in film. Pred razhodom so se v prisrčni slovesnosti v cerkvi posvetili Mariji. Letošnje poletne kolonije slovenskih trža¬ ških otrok in dijaške mladine so potekle ta¬ kole: Slovensko karitativno društvo, ki je or¬ ganizirano po župnijah (SLOKAD) je v žab- nicah pod Sv. Višarjami letos od 1945 že če¬ trtič organiziralo letno kolonijo za dečke in deklice, ločeno in sicer je bilo po 80, oz. 100 otrok pod nadzorstvom kateheta in drugih nadzornic. Istočasno so v Ukvah letovali di¬ jaki in sicer 23 po številu v neki kmetski hiši in Mlekarski zadrugi, v avgustu so pa prišle v te prostore dijakinje, po številu 26. V De¬ vinu se je pa letos prvikrat vršila kolonija za slovenske otroke na državne stroške, pod nadzorstvom prof dr. Abramove. V vsakem turnusu je bilo 120 otrok,, tako je bilo letos okroglo 480 slovenske mladine uživalo sonce pod vodstvom katoliških vzgojiteljev. Sloven¬ sko dobrodelno društvo pa je priredilo na Repentabru skupno kolonijo za otroke in di- jaštvo, prišlo jih je okrog 45. — V Jugosla¬ vijo je šlo precej nad 1000 otrok, veliko pa tudi na italijanske kolonije, po krivdi oblasti, ki so zavlačevale uredbo glede slovenskih ko¬ lonij. Duhovne vaje so imeli v Gorici slovenski možje in fantje v malem semenišču, dekleta pa v samostanu čč. sester Naše Ljube Gospe. Udeležba je bila lepa, posebno dekleta so se polnoštevilno. Obojne duhovne vaje je vodil p. Ramšak. Dekan Janko žagar iz Idrije in Vinko Raz- boršek, župnik iz Srpenice, sta izpuščena na svobodo in sta se vrnila na svoji službeni mesti. Dvestoletnico ustanovitve goriške nadško¬ fije bodo slovesno proslavili v letu 1951. V ta namen se pripravljajo velike verske in kul¬ turne proslave. Verske slovesnosti bodo do¬ segle svoj višek v evharističnem škofijskem kongresu v Gorici zadnjo nedeljo v maju, na katerega se bo vsa škofija pripravila z žup¬ nijskimi in dekanijskimi kongresi. — Izdali bodo za ta jubilej tudi posebno knjigo o na¬ stanku, delu in življenju nadškofije. V sloven¬ skem jeziku bo taka knjiga izšla v kratkem pri Goriški Mohorjevi družbi. Po raznih krajih se bodo vršile konference; v Gorici se pri¬ pravlja razstava umetnin in pa koncert starih oglejskih melodij in liturgičnih pesmi. Umrl je kan. Jožef Feinig pri Gospej Sveti na Koroškem, kjer je deloval 24 let in so ga vsi slovenski romarji dobro poznali. Vsem je zelo rad razlagal zgodovino te stare božje poti in poročil veliko število slovenskih be¬ guncev, ki so se želeli poročiti v tej cerkvi. Pokopan je v Svečah, svoji rojstni župniji, kamor je šel na okrevanje. V št. Lovrencu na Koroškem je celovški škof 9. oktobra blagoslovil novo podružniško cerkev, pokopališče in en zvon. 49 — BUENOS AIRES IX OKOLICA Prvo sv. obhajilo slovenskih otrok. Vsi smo imeli še v spominu iz lanskega obiska Prevz- višenega prvo sv. obhajilo v cerkvi sv. Julije. Tudi letošnje leto naj bi vsi slovenski prvo- obhajanci skupno prejeli Jezusa. Zbrali smo se za to slovesnost 3. decembra v župni cerkvi v Ramos Mejia. V lepo okrašeno cerkev, kjer se je zbralo Slovencev, da je bila do kraja polna, je ob tričetrt na & g. Kalan v sprem¬ stvu učiteljic in učiteljev pripeljal otroke. Na lepo pripravljenih prostorih pred oltarjem so otroci sledili sv. maši, ki jo je opravil g. Ore- har, pel pa mladinski pevski zbor pod vod¬ stvom gospodičen šemrovove in Germekove. Prvo sv. obhajilo je prejelo 23 otrok, in sicer iz Belgrana v mestu 8, iz Ramos Mejia 11, Lanusa 3, Floride 1. Tudi veliko staršev in domačih je hkrati s prvoobhajanci pristopilo k mizi Gospodovi, kar je gotovo hvalevredno! — Po sv. maši so imeli otroci najprej zajtrk, ki so ga pripravile pod vodstvom ge. Mantove matere in dekleta; med tem je bilo pa že vse pripravljeno za akademijo, katero so v poča¬ stitev malčkov naredili otroci v tamošnji žup¬ nijski dvorani. Veliko ljudi se je je udeležilo, med gosti smo videli tudi predsednika Dru¬ štva Slovencev g. Stareta. Prav prisrčni so bili prizori, ki sta jih na besedilo g. Mizerita navadili gospodični Šemrov in Klanjšek. Mladinska proslava Brezmadežne. Med tem ko so se otroci pripravljali za prvo sv. obha¬ jilo, so pa fantje in dekleta v okviru SFZ in SDO mislili na svoj mladinski praznik Marije Brezmadežne. Vsem je še bil v spominu iz do movine in taborišča, zato so ga hoteli tudi tukaj lepo praznovati. Ker zaradi čudnih na¬ vad te dežele niso vedeli za gotovo, se bodo li vsi mogli udeležiti na praznik sam, so vse prenesli na nedeljo v osmini. Pripravili so se najprej z duhovno obnovo na predvečer, fantje v Don Boscovem zavodu, dekleta pa na Bel- grano. Veliko jih je opravilo sv. spoved. — V nedeljo zjutraj pa so se vsi zbrali pri slo¬ venski sv. maši na Belgrano in je bilo zares lepo pogledati, ko se je za sv. obhajilo dobe¬ sedno dvignila skoro vsa cerkev in je pristo¬ pilo do 4P0 fantov in deklet k obhajilni mizi. Med sv. mašo je bilo čudovito lepo ljudsko petje. — Po sv. maši so imela dekleta kratko zborovanje, kakor so sklenile na romanju v Lujanu: pesem, nekaj recitacij in govor gdč. Ašičeve. — Popoldne smo se pa vsi zbrali v salezijanski dvorani na Belgrano k slavnostni akademiji, ki jo je ob sodelovanju SDO pri¬ pravila SFZ pod vodstvom g. Jerebiča. Kratko je bilo in vsebino je imelo. Lepo je zaključil akademijo govor g. Jerebiča. Proslavo spomina smrti dr. Antona Korošca ob deseti obletnici smo imeli Slovenci v Bs. Airesu in okolici v nedeljo 17. decembra. Do¬ poldne smo se zbrali po vseh središčih k sv. mašam za pokoj njegove duše, popoldne ob pol 7 pa k spominski akademiji v salezijanski dvorani. Kakor za Brezmadežno, so tudi to pot do zadnjega kota napolnili dvorano slo¬ venski izseljenci, da se oddolžijo spominu tega velikega slovenskega moža. Bil je v prvih vrstah cela desetletja, veliko delal kot politik, časnikar, a kar so vsi povdariii v svojih go¬ vorih, nikdar ni pozabil, da je duhovnik. S tem je pokazal, kako tudi na takih izpostav¬ ljenih mestih prav duhovnik more ostati to. za kar ga je določila Cerkev, in da kot tak največ naredi dobrega svojemu narodu. Pri¬ srčno so proslavo začeli otroci, zatem so se zvrstili govori gg. Stareta, Kremžarja, žitnika in Horvata Avgusta. Vmes pa je "Gallus” za¬ pel par pesmi in tako smo s priroditvijo po¬ kojnemu gospodu ohranili spomin, izrekli hvaležnost, sebe pa vzpodbudili k podobnemu nesebičnemu delu za splošno dobro. Praznova n je Božiča je bilo tudi letos med nami lepo, da ga moremo biti veseli, že v začetku adventa so slovenski dušni pastirji s posebnim pismom v “Oznanilu” povabili vse Slovence, naj porabijo advent in se pripravijo za Gospodov prihod. Predvsem so hoteli pri praviti vernike na dobro spoved, ki je pač uajlepša priprava za praznike. Začeli so z ob¬ novo fantje in dekleta pred drugo adventno nedeljo, potem so se pa zvrstile duhovne ob¬ nove po posameznih središčih in sicer pred tretjo adventno nedeljo v Ramos Mejia, kjer je govoril g. Kalan, v Floridi, kjer je govoril g. Košmerlj, v Lanusu, kjer je vodil g. Hlad¬ nik. V nedeljo zjutraj so imeli povsod za- kluček s sv. mašo in skupnim sv. obhajilom. Veliko jih je prišlo! Tudi v San Justo je bila to nedeljo za Slovence sv. maša in prilika za sv. spoved. Maševal in pridigal je g. Orehar. Pred četrto adventno nedeljo so bile določene duhovne obnove za Belgrano in San Martin. V San Martinu je vodil obnovo g, svetnik Škulj. Tako pripravljeni smo dočakali sv. večer. Po hišah so si naredili povsod jaslice, ponekod so ta večer, drugod že prejšnjega zaključili pobožnost Marijinega romanja po hišah; kar je tudi zelo lepo pripravilo srca za Božič; po¬ sebno je bilo lepo videti veliko fantov, ki so si ČO — vzeli čas ter se po hišah te pobožnosti udele¬ žili. Polnočnico smo imeli Slovenci kakor že prejšnja leta v spodnji cerkvi Santa Rosa, Pasco 4 31. že pred enajsto so prihajali k spovedi tisti, ki do tedaj niso mogli, ko je bila pa ura polnoči, je bila kripta polna do zad¬ njega kota, saj je morala sprejeti nad 800 ljudi. Polnočnico je imel g. Orehar, ki je v kratkem govoru spomnil skrivnost sv. večera in voščil vsem navzočim praznike z željo, da bi bili v veliki meri deležni milosti nastopa¬ jočega svetega leta. Sltoro pol ure je trajalo sv. obhajilo, toliko jih je prišlo. V cerkvi pa smo se počutili.kakor doma, veseli, da tudi v tujini vsaj v cerkvi moremo imeti povsem slo¬ vensko polnočnico. Slovenske božične pesmi je pel "Gallus”, na koncu pa je vsa cerkev v ljudski pesmi “Božji nam je rojen Sin” dala duška svojemu prazničnemu razpoloženju. Ve. liko so prispevali za nabirko Slovenske Vin- cencijeve konference med sv. mašo, namreč 533 pesov. Po vseh cestah in vozilih si mogel po končani polnočnici videti slovenske obraze in poslušati slovensko: Vesele praznike. — Isti večer so pri španskih mašah peli pevci iz San Martina v Floridi, iz Ramos Mejia pa v Don Bosco, in sicer latinske maše. Xa Sveti dan dopoldne smo imeli praznične maše, kjer jih imamo navadno ob nedeljah. Na Belgrano je slovesno sv. mašo opravil g. Mernik. Spet se je zbralo veliko ljudi, če¬ prav so bili utrujeni od polnočnice. Pohva¬ liti moramo vse tiste, ki toliko žrtvujejo, da tudi od daleč pridejo k slovenski službi božji in se jim ne zdi škoda denarja. Po¬ dobno je bilo lepo v Ramos Mejia, San Mar¬ tinu in Lanusu. — Popoldne pa so bile večer¬ nice kakor sicer ob nedeljah, v Lanusu in Quilmesu pa izredno, kjer se je zbralo dosti ljudi. Nabirko za Slovensko semenišče v San Imi.su smo imeli pri slovenskih službah božjih v ad¬ ventu, in sicer na nedeljo 10. decembra na Belgrano, kjer je prinesla 654 pesov, v Ramos Mejia 372 pesov, Florida 250 pesov, San Justo 223 pesov, San Martin 91 pesov, Lanus 60 pesov. Prvi začetek je narejen, da tudi Slo¬ venci v Argentini nekoliko olajšamo skrb škofu dr. Rožmanu za gospodarsko stran se¬ menišča v San Luisu. Iz poročila, ki je bilo objavljeno v zadnji številki Dž, smo mogli razbrati važno poslanstvo, ki ga semenišče ima! Pomagati mu moramo pri življenju in sicer vsi brez razlike, kakor pač kdo more! Darove za Slov. Vinccncljevo konferenco je naprosilo slovensko dušnopastirstvo sedaj pred Božičem. V posebnem pismu se je slo¬ venski dušni pastir obrnil na posamezne orga¬ nizacije, naj ali priredijo kako prireditev v korist Slovenske Vincencijeve konference ali Paj izvršijo notranjo nabirko md člani samimi. Dvojni namen je tako dosežen: Vincenci jeva konferenca pride do sredstev, vpliva pa vzgoj¬ no na člane, ki se tako spomnijo svoje dolž¬ nosti, pomagati potrebnim. — Doslej sta se najprej oglasili Mladinski organizaciji: Slo¬ venska fantovska zveza, ki je poklonila znesek 237 $ in Slovenska dekliška organizacija, ki je izročila doslej 276 $. — Nabirka pri slo¬ venski polnočnici na Pasco 431 je prinesla 533 $. Ti darovi so prišli konferenci kar prav, ker je za Božič po svojih članih in po članih mladinskih organizacij obiskala in obdarovala naše slovenske bolnike in najpotrebnejše. HOLANDIJA Zgodovina zastave društva sv. Barbare v Brunssum. Kakor smo rojakom že poročali, je društvo sv. Barbare v Heerlerheide-Brun- ssum. kot naslednica bivših društev sv. Bar¬ bare v Brunssum in Heerlerheide dobilo potom “Zveze slovenskih kulturnih društev sv. Bar¬ bare” zastavo bivšega društva sv. Barbare v Brunssum. Zgodovina te zastave je kaj zanimiva, zato jo objavljamo kot jo je podal g. Frelih v kra¬ jevnem listu holandskih naseljencev: “Pri nas v Brunssum je bilo društvo sv. Barbare najlepše razvito. Imeli smo krasno zastavo, pa kakor žalibog vse mine, tako se je tudi naša zastava postarala in ni bila več za uporabo. Treba je bilo misliti, kako priti do nove zastave. Za to bi bilo pa treba mnogo denarja, tega pa ni bilo na razpolago Toda sreča nam je bila mila. Zvedeli smo, da je zastava od društva iz Eygelshovena priromala zopet nazaj iz Ljubljane. Po razpustu društva jo je namreč predsednik društva Klinar vzel s seboj v Slovenijo. V tem času je bil naš dušni pastir preč. g. pater Teotim. Ta je zvedel za zastavo in si je mislil: To je pa last slovenskih rudarjev v Limburgu. šel je k tedanjemu banu dr. M. Natlačenu, da bi on posredoval. Tako je romala zastava zopet nazaj v Limburg z namenom, da bi nas varo¬ vala vseh nezgod. V tem času so pa dobili v Eygelshovenu zastavo od društva iz Spek- holzerheide.tako da so imeli dve, ml v Brun- ssumu pa nobene. Prišlo je do pogajanj, da bi jo nam odstopili, in res ne brez uspeha. Izročili so nam zastavo za malo odškodnino. Tako je zopet zavihrala med Slovenci v Lim¬ burgu. Ponosno smo jo nosili po vseh kato¬ liških shodih, udeležili smo se z njo vseh cer¬ kvenih slovesnosti in procesij. Imeli smo za¬ stavonošo, bil je dober katoliški človek, vedno na razpolago. V dežju in viharju jo je nesel v Maastricht in na Endhofen v Belgijo. On ni nikdar izostal, tako vse do leta 194 0, ko je prišel sovražnik v deželo s čisto drugačnim znamenjem, namreč s kljukastim križem. Pre¬ povedano je bilo društveno življenje, zaplenili so nam vse društveno imetje, tudi zastavo. Tudi zastavonoša se jim je priključil, tako da je bila zastava izročena na milost in ne¬ milost ljudem, ki nam niso bili naklonjeni. Poizvedoval sem, a brez uspeha, zastava je iz¬ ginila brez sledu. Nisem imel več upanja, da bi jo še kdaj našel. Minula so štiri leta, prišla je zopet zaželjena svoboda. Moja prva misel je bila: kje se nahaja zastava. Imel — 61 — sem dva sina in zeta, ki so bili pri O. .D. Imeli so prost vstop v vsako stanovaiije. Pre¬ gledali smo vsa sovražna stanovanja, a brez uspeha. Zastave ni bilo nikjer. Tretji dan smo jo pa nagli zadaj za nemško šolo v odpadkih in smeteh. Bila je čisto onesnažena in zmeč¬ kana. Nesel sem jo domov in jo očistil. Milo se mi je storilo pri srcu ob misli; da so na svetu ljudje, ki oskrunijo in z nogami teptajo bla¬ goslovljene stvari. Shranil sem zastavo kakor najdražji zaklad. Povpraševal sem med rojaki, če bi hoteli zopet obnoviti društvo sv. Barbare, pa nisem našel med njimi navdušenja, naj¬ več zato, ker je bilo v Brunssumu premalo katoliška mislečih mož. Hranil sem tedaj za stavo. Bil pa sem trdno prepričan, da bo že še enkrat prišla na pravo mesto. Vprašal sem za svet preč. g. patra Teotima. On mi je sve¬ toval, naj oddam zastavo “Zvezi slovenskih katoliških društev sv. Barbare”. Govoril sem z gospodom Rudolfom Selič. Res jo je prišel iskat. • Meni pa je bilo takoj lažje pri srcu, ker sem vedel, da jo bo on gotovo spravil na pravo mesto. Res se je spolnilo moje upanje. Obno¬ vilo se je spet društvo sv. Barbare v Heerler- heide-Brunssum. Zastava je romala na Heer- lerheide. Moja srčna želja se je izpolnila in sedaj zopet vihra naša zastava med sloven¬ skimi rojaki. ŠPANIJA študijski tečaj slovenskih akademikov v Madridu avgusta 1950 je imel to značilnost, da smo večji del programa posvetili stanov¬ skim vprašanjem, p a ne samo stanovskim na¬ čelnim, ampak tudi strokovnim in sieer z vi¬ dika potreb in koristi za našo domovino, Slo¬ venijo. In ker je letos sveto leto, smo hoteli dati tečaju tudi ta značaj. Zato smo- imeli vsak dan po sveti maši duhovno misel sve- toletne vsebine, na prvem študijskem dnevu pa smo slišali dve predavanji verskega zna- Tečaja so se udeležili člani ZSKV iz Bar¬ celone, Madrida^ članice iz Zaragoze, en član iz Louvaina (Belgija), ter dva slovenska du¬ hovnika. Prvo predavanje je imel slovenski duhov¬ nik o intelektualnem poglabljanju v verske skrivnosti. Predavanje je popolnoma odgo¬ varjalo naslovu in našim željam: katoliški izobraženec ne sme ostati pri povprečnem po¬ znanju in razumevanju vere, ampak se mora vanjo poglabljati in se tako tudi v verskih stvareh svoji inteligenčni stopnji primerno izobraziti. V naslednjem predavanju je drugi-Sloven¬ ski duhovnik govoril o poklicu in odgovor¬ nosti katoliškega inteligenta pri izvrševanju poklica. Katoliški visokogolec 'si mora 'osvo¬ jiti pravo katoliško pojmovanje poklica, da bo znal tako svoj poklic tudi izvrševati. Za katoliškega izobraženca mora biti poklic služ¬ ba Bogu. in družbi in sredstvp lastnega pre¬ življanja, .. .. Na drugem študijskem dnevu so predavali juristi) V predavanju “Kriza demokracije in osnovne krščanske ideje novih državnih oblik” je predavatelj podal, glavna: načela demokra¬ cije in analiziral vzroke krize, ki jo danes doživlja. Dodal je še pregled ustav po zadnji vojni nastalih novih državnih oblik. Drugo juridično predavanje je bilo o kom¬ petencah federativnih državnih enot in mož¬ nosti narodnega razvoja v okviru federacije. Predavanje je bilo splošno strokovno in se je le malo dotaknilo Konkretnih vprašanj; ta so se obravnavala v debati, kot: Ali imajo lederativne edinice pravico odcepiti se; vpra¬ šanje nivelizacije v deželah, kjer so velike razlike življenjskega nivoja na škodo višje stoječih edinic; vprašanje ali bi bila možna izpeljava krščanskega socialnega reda v Slo¬ veniji, če bi bila Slovenija vključena v fede¬ rativno Jugoslavijo, ki kot celota ne bi iz¬ peljala katoliškega socialnega reda. Tretji študijski dan je bil medicinski. Me¬ dicinski krožek iz Madrida je izdelal preda¬ vanje “Človek psihosomatično bitje”. Objekt zdravniškega poklica je človek. Zdravnik mo¬ ra poznati človeka kot enoto, ki jo tvorita duša in telo, dejstvo, ki je važno za zdravni¬ ka z moralnega, apostolskega, socialnega in strokovnega vidika. Krožek medicink iz Zaragoze je izdelal pre¬ davanje o nalezljivih boleznih v Sloveniji. Predavanje je bilo izpopolnjeno z grafikonom in statistikami o razširjenosti nalezljivih bo¬ lezni v Sloveniji in sredstvih za njih omeji¬ tev. Medicinci iz Barcelone pa so predavali o problemih organizacije zdravstva in zdrav¬ niške službe v Sloveniji. Na četrtem študijskem dnevu je bilo prvo predavanje o gospodarstvu v Sloveniji. Pre¬ davatelj ekonom je natančno preštudiral go¬ spodarski položaj: Slovenije v današnji Jugo¬ slaviji in je po uradnih statistikah dokazal, da gre s slovenskim gospodarstvom silovito navzdol zaradi načrtne nivelizacije življenj¬ skega nivoja med republikami, ki sestavljajo jugoslovansko federacijo. Tehnik je predaval o temi: “Človek in tehnika”. Obravnaval je važnost človeškega elementa v industriji in delu sploh. Zadnje predavanje na tečaju je bilo o ka¬ toliški kulturi. To predavanje smo posvetili spominu škofa dr. Mahniča, 1. 1950 se namreč praznuje stoletnica njegovega rojstva. V pre¬ davanju smo slišali, da je edino kultura, te¬ melječa na katoliških načelih, trajne vred¬ nosti, ker ima svoj kriterij v večni nespre¬ menljivi resnici. Med tečajem smo priredili “Slovenski ve¬ čer” za naše znance in prijatelje v Španiji. Program, ki je obsegal slovenske narodne in umetne pesmi, so izvajali solisti, kvintet, mo¬ ški zbor, ženski zbor in mešani zbor. Na koncu pa smo še pokazali lepoto Slovenije s skiop- tičnimi slikami. Slovenskega večera so se udeležili zastopniki španske ICA, vodstvo ko¬ legija Satntiago Apostol, zastopniki različnih narodnosti, ki žive v tem kolegiju ter mnogo drugih prijateljev. Naša organizacija si je s prireditvijo že tretjega študijskega tečaja v Madridu prido¬ bila velik ugled pri Špancih, s katerimi ima stik, pred vsem pri španski KA in' vodstvu ko¬ legija Santiago Apostol. Ravno zaradi tega nam je vodstvo kolegija pomagalo reševati materialne težave pri organizaciji tečaja. 5ž — BRE3JANGHA MARIJA V FRANCIJI Ali veste, da tudi Slovenci v Iranciji meji l)lixu Ali veste, da tudi »lovenci * .» st ’j° Brezjansko Marijo? ^ Lotaringiji ob nemško-francoski — Buksenburga, provinca Moselle, jc največ ja sku ]'ina Slovencev n Franciji. Tam imajo v Hab •terdicku podobo Marije Pomagaj. Prav za¬ nimivo je, kako jc prišlo do tega, da so jo ota 19,> blagoslovili. Rudniška uprava je mislila, da bo stonla dobro Slovencem, če jih bo nastanila blizu skupaj. Vsem slovenskim družinam so dali sta novanje v eni ulici. Žal se je pokazalo, da bi b *lo bolje, če bi bili narazen. Med rojake je P r išel prepir, zavist in kletvine in tožarjenje. Marsikoga j«, ta žalostni pojav bolel. Tujci so pn začeli imenovati to ulico po slovenski klet* '* n b ki žali Marijo. Tedaj je prišla misel, da bi naredili v istem kra*" ’ • 1 • In duhovniku tedaj je prišla misel, da oi iiarisum . ju romarski kraj za Slovence. In dulio\ m n jc prišla misel, naj bi postavili ' P® ! ' c ’ oltar slovensko podobo Marije Pomagaj. * 111 '■ s svojo priprošnjo spravila Slovence in o« vzela to sramoto izpred oči tujcev. \ >- otenijt so naročili podobo blagoslovili so jo in roma¬ nju so sc pričela. _ Marija jc res Slovence Pomirila. Bedaj imajo Slovenci vsako sredo P>j 0 larju Mariji' Pomagaj sv. mašo in litanij« ■ • velikim zaupanjem hodijo k njej in Manja .P ’ Podpira. Zlasti v zadnjem času se je zgodilo ver prav čudežnih uslišanj. Tako se j c na P nn,er neki materi, ki je prišla v umobolnico, z. y hipu tako zboljšalo, da je sedaj spet < 0,11 ‘n lahko opravlja vsa dela, kakor popreje. " to od tistega dne, ko se je zanjo pri Marijinem m.--, , . . ., družina Viri -_ ..„„ je zanjo pri Marijine oltarju lirala sv. maša in je vsa družina pri stopila k sv. obhajilu in prosila za mamo. - pravi, ‘ ^ zočnosti številnih beguncev slovenske m gih narodnosti. — Pokojna sestra je po ' 1 ‘ zasedbi domovine ostala tamkaj do sreč e ' •' 194”, ko je na izreden način mogla p i ' kanonizacijo bi. Katarine Laboure, ustni .P. ke, v Rim, odkoder je odpotovala ' "V kjer je vodila dalje časa zavez, dobre d ■ kuhinjo za begunce v Parizu in na, tem P ' žaju veliko pomagala našim rojakom, v miru počiva! Gospod Hladnik s svojimi igralci v I.anusu tik pred romanjem primorskih Slovencev. Tr¬ žačanov in Goričanov. Na praznik Marijinega Imena 12. septembra smo se skupaj poklonili: Svetogorski Kraljici, vsi pomlajeni, v sale¬ zijanski cerkvi Presv. Srca. Ko so romarji sliko zagledali, so mnogi ginjeni vzkliknfi Saj je prav taka kot prej! — Ne samo taka, celo ista ,je. Hvala gre moderni tehniki in nje¬ nemu najboljšemu strokovnjaku vatikanskih muzejev dr. Federiciju. Brez vsake agitacij« 1 so primorski romarji nametali pred podobo 2 S.OOO lir potem, ko so ginjeni odpevali pri litanijah same svetogorske pesmi. Dva dni kasneje so podobo hoteli imeti go riški Italijani v Vatikan, kjer so imeli svojo pobožnost. Sam sem pcvlobo spremil tja. Tudi oni so bili iz s-ca ginjeni in so se pred vati kansko baziliko z nadškofom fotografirali pred njo. Komaj sem podobo rešil v avto in odneljal. kajti vsak se je je hotel dotakniti. (V bi ne imeli skavtov in duhovnikov, ki so držali kordon ob straneh, ne vem, kaj bi bilo. Zdai je podoba postav’jena v sestrski kapeli na Via Golli, kjer bomo imeli od 20. do 20. obljubljeno Hevetdnevnico za dobrotnike. (Op. ur. Po zadnjih vesteh .je uspelo slo¬ venskim frančiškanom, ki so prišli iz Ljub¬ ljane na p-oglasitev dogme Vnebovzetja v Rim. dobjtj Svetogorsko milostno podobo in jo odpeljati s seboj v Slovenijo.) V RIMV I“. Hugo Bre n piše: Svetogorsko Marijo smo dobili iz ‘klinike" Pri prvi sveti daritvi g. Kunipa v Raniosu ZI)IU'ŽEXE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE Slovenski duhovniki pomagajo dr. Rožmanu pri njegovi skrbi za seme n igče. Na povabilo msgr. Omana so se zbrali slovenski duhovniki v Cleve!andu. Tam jim je škof Rožman raz¬ ložil svojo skrb za semenišče v Argentini in za pet bogoslovcev, ki študirajo po raznih krajih Evrope, za katere mora on prav tako skrbeti. Iz zborovanja so trije duhov u iki kot odborniki naslovili drugim duhovnikom in vernikom proglas, kjer pravijo: Prositi mo¬ ramo Boga za duhovske poklice. A poleg mo¬ litve je treba tudi denarno žrtvovati v ta na¬ men, v našem primeru: Treba je denarno Pre- vzvišenemu priskočiti na pomoč, da bo mogel vzdržati naš prepotrebni zavod: semenišče. Vsi duhovniki smo mu na sestanku obljubili, napraviti posebno zbirko v cerkvi in vernikom razložiti nujnost te zbirke, ter navdušiti še po- Romanje rdjakov k Mariji v Nueva Pontpeja samezne, da za eno leto darujejo skupaj 15 dolarjev. Toliko je namreč po sedanjih cenah najmanj potrebno za enodnevno vzdrževanje semenišča. Seveda pri tem ni všteta obleka, knjige in zdravniška oskrba. Po posameznih farah J)odo določeni dobri možje in žene, ki bodo iskali te 15 dolarske dobrotnike sloven¬ skega semenišča. Lahko pa se izroči ta vsota tndi domačemu duhovirku. ki jo bo gotovo rad poslal naprej, ali pa pošlje komu izmed treh podpisanih, ki so bili izvoljeni v odbor za pomoč Prevzvišenemu v tej zadevi. . . Ali naj pustimo, da naša stara domovina utone v brez- boštvu? In to bo, ako ne bo duhovnikov, za¬ dosti duhovnikov...” Dopis so podpisali: Rev. Baznik, Rev. Cimperman, Rev. Jager. Osemdesetletnico rojstva je obhajal p. John Ferlin v Lemontu. Rojen je bil v Zagradcu v Suhi krajini. Kot študent je vstopil v fran¬ čiškanski red in bil posvečen 1. 189 6 v maš- nika. Njegove najbolj važne postojanke v redovnem življenju so bile Pazin, Sveta Gora in Lemont. Po prvi svetovni voni je dal po¬ budo za zgradbo nove bazilike na Sv. Gori in tako preprečil, da ni italijanska vlada tam postavila spomenika padlim vojakom ter hi tako za vedno izgubili Sveto Goro. Ko so na pritisk fašizma morali slovenski frančiškani zapustiti Sveto Goro, se je on odločil za Ame¬ riko ter prišel tako v Lemont, kjer je delal veliko v dušnem pastirstvu, posebno pa se je zanimal tudi za čebelarstvo, za katero je bil že v Evropi vnet. Nekateri od sošolcev so ga svarili, zakaj je sprejel vabilo p. Hugona ih šel v Ameriko umret, pa so vsi pred njim umrli. Tudi mi z juga se pridružujemo častit- kam njegovih spoštovalccv, da bi ga Bog ohranil še mnogo let! Romanja v Lemont k Marii! Pomagaj: Dan oltai-Ujb društev iz Clevelanda, Priš'o je 140 žena. Ob treh popoldne so šle v Dolino Jozafat h križevem potu, zvečer so opravile sv. snn- ved. Potem pa se je začela procesija z lučkami. Ziutrai so imele peto sv. mašo s pridigo, potem oh 11 pa zunaj na proštom pri jezeru spet sv. maše. « pridigo. Popoldne so bile nete litanije in eri 4 Ho 5 molitvena ura pred Najsveteišim. Romanje fare sv. Jurija je bilo 27. avgu¬ sta pod vodstvom župnika p. Bonaventura in kaplana p. Klavdija. (Dopoldne so imeli zunai na prostem procesijo od cerkve do votlino in sv mašo. Popoldne pa litanije, katere so peli tudi po angleško, pridigo v angleškem ieziku je imel p. Martin, ki je govoril o Marijinem naročilu iz Fatime. Vojaški kaplan na korejski fronti v ameri- kanski armadi je tudi slovenski frančiškan p. Vilijem. Prišel je tja iz Japonske. Slovesne zaobljube so naredili 2 2. avgusta trije kleriki-bogoslovci: fr. Mark Hočevar, fr. Blaž čemažar, fr. Ksaver Paton. Drugi dap pa sta bila preoblečena dva novinca za slo¬ vaški komisarijat in sicer fr. Pajkos ter fr. Mrena. Neslovesne zaobljube so naredili fr. Krišt°f Sedlak, fr. Paskal Tomažin in fr. Ignaci}/ Gracar. Frančiškanski družini v Lemontu se je pri¬ družil p. Alfonz Ferenc, ki je bil posvečen v Tirolah, novo mašo pa je imel pri šolskih sestrah v Rimu, 5 4 , profesorja sta postala v Coileg of St. ra UCis v Joljotu p. dr. Martin Stepančič t" • * itil Šircelj. "razniU Kristusa Kralja so proslavili slo- y C:is ki /upijani sv. Cirila in Metoda v N'eu orku z lepo versko prireditvijo. Kljub temu, ' ‘ l j® Proslava bila brez jedače in pijače, brez esa in vstopnine, torej precej po neameri- a nsko, j 0 udeležba bila prav razveseljiva, •dvorili in recitirali so skoraj sami moški. Msgr. Gabrovšek Franc dobil zadoščenje. v lp tih 1 n 4 fi —7 so nekateri ameriški sloven¬ ski časopisi me d njimi posebno “Enakoprav- aos t’ . napadali msgr. Gabrovške v Clevelan- Uu ‘n ga lažnivo obdolžili nepoštenja in zlo- raltljanja lastnine Zadružne zveze v Ljubljani. Ke >' bi na podlagi teh klevet g. Gabrovšek po- o l. v J a vnosti kot duhovnik onemogočen, je vložil proti listom tožbo in jo tudi dobil. Listi s° morali objaviti izjavo in preklic teli klevet 111 obrekovanj. plevelandski Slovenci se velikodušno odzi¬ vi 0 prošnji Kanadskih Slovencev za denarno Podporo za gradnjo nove slovenske cerkve in dvorane v Torontu Akcijo med njimi vodi g. Anton Grdina. v Clevelandu zelo lepo deluje Zveza slo- ' diskih društev Najsvetejšega Imena, usta- n °vljena leta 1938 v dobrodelne in verske na¬ mene, že imena odbornikov in članov dovolj Jasn ° Pričajo o pomenu te zveze. Pokrovitelj prevr.r. škof dr. Gregorij Rož¬ man ' astni duhovni vodja RT. Rev. J. J. Oman. Lahovni vodja Rev. Louis Blaznik. ' ta s t n i predsednik Anton Grdina. Predsednik Jakob Resnik itd.... Pfeko te zveze 30 tudi razno slovenske "stanove deležne znatne podpore. —- V decem- 11 " je Zveza organizirala duhovne vaje za ", ! °že in fante; vodil jih je prevzv. škof dr. •'egorij Rožman. Rojaki v USA na Bldjskem jezeru v Remontu KANADA Novo s-ovensko-lii vaško faro so otvorili 8 . oktobra v Windsorju v Kanadi. Hrvaški in slovenski naseljenci so kupili neko protestant¬ sko cerkev in po lepo preuredili za katoliško službo božjo, škof je med sv. mašo toplo na¬ govoril hrvaške in slovenske vernike v an¬ gleškem jeziku. Za Slovence je imel pridigo č. g. dr. Jakob Kolarič C. M. Po sv. maši so škofu na čast priredili lep banket, katerega se je udeležil tudi mestni župan. Tako v cer¬ kvi, kakor na banketu so prepevali slovenske in hrvaške pesmi. Slovenski cerkveni nevski zbor v Torontu je pod vodstvom g. Jakoba Kolariča C. M. v septembru napravil izlet k Niagarskim sla¬ povom. Slovenska dekleta v Torontu, 33 po številu, so v septembru opravile zaprte duhovne vaje, katere je vodil č. g. Jakob Kolarič C. M. in organiziral č. g. Vukšinič. Ob zaključku so se dekleta skupno posvetile Marijinemu Rrezma- >.La Vida Espiritual" — “Duhovno živ¬ ljenje" je slovenski duhovni mesečnik, k' ga izdaja konzorcij. — Uredništvo in '•prava: Vietor Martinez 50, Buenos Ai- Argentina. — Za izdajatelja, ured¬ ništvo in upravo: Ladislav Lenček CM. -Naročnina: Za Argentino 40 pesov; | z « inozemstvo: USA 7 dolarjev; Kana- I 8 dolarjev; Anglija 5 USA dolarjev; ''■le 3 00 ?ilslcih p eS0V ; Italija 2000 lir; Francija 1000 frankov; Avstrija 50 šilingov. TARIFA REDUCIRA Uoncesidn No. 2500 ~ ? K H --o ■ as fi t St; = w -n r/; r ° S Slovenska begunska dekleta žrtvovala vsaka po eno mesečno vensko cerkev v Torontu. v Kanadi so plačo za slo- Blagoslovljeno novo leto! IZ VSEBINE JANUARSKE ŠTEVILKE — škof Gre¬ gorij Rožman: "Z Marijo skoz življenje” in "V imenu Jezusovem” — Dr. Odar: “Ni srede" — Dr. Gnidovec: Sveta in posvetilna znamenja” — Dr. Ahčin: “Ob ju¬ bileju papeških socialnih okrožnic” — Prof. Slapar: “O prilagojevanju na tujem” — Dr. Hanželič: “Oče. lom in materam” Dr. Debeljak: "Versko-kulturni pomen škofjeloškega okraja” — Mernik: pKrvavi na¬ geljnov cvet” — Zemlak: “Stara in nova hiša" — Pierre 1’ Ermite: "Drama v petih dejanjih”, Budnik: "človek obrača, Bog pa obrne” — Kk: “Fltfrjanščevoga strica dvojna zadnja ura” _ Fantom in dekletom — Po katoliškem svetu — Iz domovine — Med izsseljenei KATOLIŠKI MISIJONI: V novo dobo inisijonstva — Poderžajeva cerkev — Borba v Baragovem misijonu — Misijonarji pišejo — Iz misijonskega zaledja — Pomen Baragove beatifikacije _ Oče Velikih jezer — BOŽJE STEZICE — In drugo K SLIKAM NA OVITKU - — Prednja stran: Znamenje pri Škofji Loki, Razgled z Vršiča na Špik, Rim ob proglasitvi Vnebovzete. — Zadnja stran: S prvo- obhajilne akademije v Ramos Mejii, Miklavž dela mi¬ sijonsko propagando in Slovenska dekliška organiza¬ cija na izletu v Lujanu. Prosimo za naročnino! Kdor hitro da, dvakrat da! “POLIGLOTA" Corrientes 3111