IZ SONČNE ZAMBIJE Leto 27, Velika noč, 1997 Naškof Adrian Mung’ Andu Nadškof Medardo Mazombwe 15,3.97 smo v lusaški nadškofiji dobili novega ordinarija. Škof Medardo Mazombwe iz Chipate je zamenjal dosedanjega nadškofa Adriana Mung ‘Anduja, Slovesnost je trajala pet ur. Obred z mašo je bil zelo lep, vsi smo molili in upamo, da bo novi ordinarij dober pastir lusaške nadškofije. Obenem pa molimo in prosimo, da bo tudi zamenjava nadškofa ordinarija v Ljubljani ostala v blagoslov in pomoč ter v rast slovenske cerkve in slovenskega naroda. Naj Vstali Zveličar napolni vaša srca z Velikonočnim veseljem in upanjem! “Vreden si, naš Gospod in Bog, da prejmeš slavo, čast in moč, ker si ustvaril vse stvarstvo, po tvoji volji si vse ustvaril.” Ko prebiram Sveto Pismo, večkrat najdem podobnosti v življenju apostolov z nami, ki misijonarimo v tretjem svetu. Prebijamo se iz dneva v dan, brez vsake gotovosti, kaj bo jutri. Na vsakem koraku smo pripravljen sprejeti vse z odprtimi rokami, karkoli pride. Včasih, ko si najmanj želimo, zbolimo in smo odvisni od naše iznajdljivosti. Včasih, ko gremo na pot, nas preseneti avto,čaka pa nas tudi kakšno večje presenečenje. V Nangomi namreč čedalje večkrat razmišljamo o tem, kako velik vozni park imamo, toda avtomobili so stari. Zgodilo se je, da smo ostali odvisini od izposojenega avtomobila. Prejšni teden smo se odpravljali na podružnico okoli 100 kilometrov daleč. Ravno smo hoteli speljati, ko se je samo pokadilo. K sreči smo takoj izkjučili motor in poskakali iz avtomobila. Vnela se je električna napeljava. Tako, da nas poleg slabih cest, ki so neprevozne z osebnim avtomobilom, pestijo tudi dotrajani avtomobili. Toda moram se pohvaliti, da so bile uslišane naše molitve. Prejeli smo ček za traktor. Tako bomo lahko vsaj na misijonu z večjo gotovostjo planirali in gradili. Iskrena hvala Ml VI Slovenije za pomoč! Ob obisku v Sloveni ji sem bila deležna božje pomoči in vaše naklonjenosti. Hvala vsem, ki ste mi dali dar! Včasih se predam za kakšen trenutek sanjarjenju in začnem premišljevati kako velika je moč božje ljubezni. Če se želiš prepustiti in če se želiš čuditi vsem čudežem narave, sveta, ugotoviš, kako malo damo ljudem. Bog pa nas preseneča, nas obdarja, varuje in nam pomaga in dela za nas. Ni samo naše življenje tisto, ki je pomembno, temveč tudi naša bit, napojena z božjo lučjo. Smo v postnem času in vsi se z veliko vnemo pripravljamo na vstajenje Odrešenika. Vprašam se, kolikokrat smo se v tem času ozrli na križ, kolikokrat smo se pripravljeni odreči stvarem za Kristusa, ki je v našem sobratu, v našem bližnjem, Mar smo res vedno pripravljeni izpostaviti samega sebe za pomoč drugim? Vsaka sveta maša, vsako sveto obhajilo nas na to opozarja. Kaj šele veliki petek, Velika noč! Dragi rnoji dobrotniki in prijatelji želim vam vesele velikonočne praznike. Želim, da bi se vas besede velikonočnega evangelija dotaknile in da boste dovolili in odprli vaša srca luči, ki bo posijala z vstajenjem. Z vami v molitvi Marija Anžič NOV PROJEKT V eni od prejšnjih številk Iz Sončne Zambije sva vam s Kristino predstavili gospodinjsko šolo. Tokrat pa bi vam rada malo predstavila moj novi projekt: graditev cerkve v župniji Nampundve, ki je 110 kilometrov oddaljena od Nangome. Moje delo tu v Nangomi je več ali manj osredotočeno na sam misijon. Bolj poredko me zanese pot na številne podružnice, zato sem vedno videla glavne potrebe le na samem misijonu. Ko sem razmišljala, da bi na čast Bogu za vse milosti, ki sem jih prejela, postavila neko bogoslužno znamenje, sem prišla na idejo: postavili bi kapelico in križev pot na bližnjem griču nad misijonom. Za letošnji Božič smo bili v krajuNampundwe, Ta kraj z okolico je bil še do nedavnega podružnica Nangome, sedaj pa je postal zametek nove župnije z 12 podružnicami. Tam sem opazila veliko potrebo po novi cerkvi. Stara cerkev Dobrega pastirja skorajda več ne zadošča. Ljudje so jo zgradili s pomočjo slovenskih misijonarjev. Sedanji upravitelj novonastale župnije, p. Stanko Rozman, ki mu je ta kraj zelo pri srcu, pravi, da je to njegov hoby. Okrog cerkve imajo skromno dvorišče in prostor kjer se vršijo cerkvene in druge dejavnosti, ki jih vglavnem opravlja katehist s cerkvenim odborom. V tem kraju imajo tudi rudnik pirita, ki zaposluje 500 rudarjev, od katerih je polovica katoličanov. Prav ta rudnik daje ljudem neko perspektivo za bodočnost. Ljudje so zelo zagreti za graditev nove cerkve. Ohranila naj bi staro ime Dobrega pastirja, Načrt za cerkev že imamo, sredstev pa zelo malo, kljub temu pa bomo maja vlili temelje. Ob bližajočih se velikonočnih praznikih naj vam voščim obilo božjih milosti. Katarina Ferjančič SPREMEMBA V VODSTVU LUSASKE NADŠKOFIJE Lusaška nadškofija je 15. marca letos dobila svojega petega nadškofa Škofijo so ustanovili Poljaki po drugi svetovni vojni, tako je bil prvi nadškof Adam Kozlovviecki. Njegov naslednik je bil že Zambijec po imenu Emanuel Milingo, Ta je sprva pokazal velike sposobnosti in nam je dajal upanje, da bo lusaška nadškofija kmalu zacvetela v afriškem slogu z obiljem domačih duhovnikov. Vendar razvoj ni šel v to smer. Nadškof Milingo je z načinom svojega upravljanja škofije postal razdeljevalni faktor cerkve v škofiji in v Zambiji. Njegovo delo je zelo slonelo na posebnem načinu karizmatične molitve in izganjanja hudih duhov. Leta 1982. ga je zamenjal nadškof Elias Mutala kot upravitelj. Nadškof Milingo pa je bil odpoklican v Rim. Tudi tam je nadaljeval s svojim načinom molitve ter okrog sebe zbral širok krog sodelavcev. Morda se ga bo kdo spomnil z romanja na Sveto goro! Zambija mu je zelo pri srcu in se sem stalno vrača. Njegovi obiski so skozi 15 let motili zambijsko hiearhijo, vernikom pa vzbujali neko lažno upanje o nastanku prave afriške cerkve. Njegovo delovanje se v Zambiji ni prijelo. Zelo sem bil presenečen, ko sem ga videl med škofi ob ustoličenju novenga lusaškega nadškofa Medarda Mazombvve. 13 let se je namreč njegov naslednik Adrian Mung 'Andu boril proti njegovim vplivom in veliko pretrpel. Ta dan pa sem videl, kako je med mašo in obredom prišlo do sprave. Milingo je prisrčno pozdravil oba, starega in novega nadškofa. Atmosfera pri maši je bila tako nabita s spravo in pomirjevanjem, da sem si dejal: “Stari Milingov duh je mrtev, začela se je nova doba lusaške nadškofije.” Novi nadškof Medardo prihaja iz vzhodne province in ima za sabo 25 letno izkušnjo škofovanja. Pri posvečenju se je z njegovega obraza zrcalilo veselje in odločnost. Vse je osvojil, Zambijski predsednik, ki je bil častni gost, mu je rekel, da so mu njegova vrata vedno odprta in obljubil njemu in cerkvi v Zambiji odprto sodelovanje. Obljubil je, da bo vrnil vse podržavljene bolnišnice in šole ter omogočil, da bodo le te tudi uspešno delovale. Kakšna tolažba za nas tukaj v Nangomi! p. Stanko Rozman KAPLJICA ŽALOSTI Ko sem v marčevski številki Ognjišča zagledala zvončka vpletena med modre misli, sem se ozrla skozi okno ven v plavo nebo. Sedaj uživamo prijetno vreme. Narava mi je vzbudila misli in izkustva v bližnji preteklosti Vidim kako gospodinjska šola napreduje. Tega razvoja sem vesela. Vidim dekleta, ki izdelujejo že zelo lepe izdelke za njihove najmlajše člane družine. Marsikatero rabljeno obleko, ki smo jo dobili v dar, s pridom uporabimo. Med tem ko vam to pripovedujem sem se spomnila učenke Klare, ki se je poročila, preden je končala tečaj in šla z možem v bakreno pogorje na sever države. Kot nosečnica se je napotila domov. Na poti k mami je zbolela za cerebralno malarijo, predčasno rodila in zaradi nezadostne oskrbe sredi savane umrla, z njo pa tudi otrok, Novica o njeni usodi nas je vse zelo pretresla. Žalost je kanila v naša srca, Zaradi oddaljenosti na pogreb nismo šle, a smo jo spontano priporčale Bogu. skrena voščila za velikonočne praznike. V molitvi z vami Kristina Leskovec IZ PAPUE V ZAMBIJO Na začetku decembra lani sem se vrnil iz Papue Nove Gvineje in misijona, kjer sem poučeval in deloval kot inštruktor v Agrotehnični šoli. Priznam, da sem se zime v teh letih odvadil, tako sem se za tri mesece odpravil na delovni obisk, kjer delujejo prijatelji, s katerimi sem se pred tremi leti podal na misijonsko pot. Kar mesec in pol bivanja z Zambiji je že za mano in tako lahko rečem, da tudi tukaj v Zambiji čas hitro teče, in trenutki, ki spremljajo človeka v misijonih, kažejo, kako je čas neskončen, a hkrati tudi omejen. Omejen, ko je treba na misijonu kaj planirati in graditi, Tako je tudi na misijonu v Nangomi, kjer slovenski laiški misijonarji skupaj z misijonarjem p. Stankom uresničujejo projekt Nangoma v pravi center razvoja, V tem času, ko živim na tem čudovitem misijonu, pomagam v kovinarski delavnici. S celotno slovensko ekipo pa spoznavam Afriko tudi v živo. Naj to ne izzveni kot občutek "domotožja”. Kljub temu, da sem v Zambiji, se velikokrat spomnim na Papuo Novo Gvinejo in moje misijonsko delo, ljudi, študente, ki so drugačni kot Zambijci. Kljub tej drugačnosti pa so si vseeno podobni. Svet je resnično majhen in tako tudi tukaj berem novice o Papui in Boguenvillu, kjer ljudje trpijo zaradi vojne. Sprejeli naj bi trpljenje in preizkušnje, kot jih je sprejel naš Gospod v postnem času. Sprejmimo trpljenje skupaj z Gospodom inv zarji velikonočnega jutra ponesimo v svojih srcih zmago in upanje vstalega Kristusa. Lep misijonskipozdrav in vesele velikonočne praznike vam želi in pošilja iz sončne Zambije, Uroš Glavač DOMOV Po treh letih ter mesecu in pol se grem domov pokazat, koliko sem se v Nangomi postaral. Slovo je boleče. Žalost tega najglasneje izražajo otroci iz Nangome od 2 do 13 let. Kdo jim bo sedaj vrtel risanke ter delil bombončke in avtomobilčke?! Sicer pa malo posta lahko dobro dene! Na počitnice grem kar mirno, saj bo Evaristo, oče ruandske begunske družine poskrbel, da se bo “življenska sila” (elektrika) še naprej nemoteno pretakala po žicah, Se vam priporočam v molitev! KRATKE NOVICE Edvin Snobel j ZAHVALA; Misijonarji v Nangomi se zahvaljujemo MIVI Slovenija za finančno pomoč pri nabavi traktorja, Bog plačaj vsem dobrotnikom, P. JOŽE GROŠELJ se je oddahnil, ko se je zatekel v novo pokrito cerkev v Mvvembeshi ju. P. JANEZ MLAKAR čuti težo dela z begunci, posebno iz Ruande. Preko njega sta dve begunski družini prišli v Nangomo ter se zaposlili v bolnišnici. P. MIHA DREVENŠEK i e dosegel enega od ciljev svojih sanj; radio ICEN6EL0, ki razširja svetlobo božje besede ljudem v bakrenem pogorju, oznanja veselo oznanilo. Vesel je, da so delo v njem skoraj popolnoma prevzeli domačini. P. Miha pa je postal urednik mesečnika ICENGELO ter vodja frančiškanske tiskarne v Ndoli. P. JANEZ MUJDRICA ie postal novi jezuitski svetovalec (konzultor). Nasledil je p.Jožeta Groši ia. Sicer pa ga je te dni zelo razžalostila stavka v učiteljišču, kateremu se je popolnoma posvetil. P IVAN GEROVAC , župnik v Nangomi, ki je z nami že tri leta, je dobil obish treh članov zagrebške televizije. Obiskujejo hrvaške misijonarje v Zambiji. Radi bi prikazali njih in njihovo delo gledalcem zagrebškega TV programa. Del te predstavitve bo tudi Nangoma. Odprite zagrebško postajo. Letos sta nas obiskali dve skupini ŠTUDENTOV MEDICINE iz.Ljubljane, V prvi so bili: Barbara Antolinc (Maribor), Matej Bernhardt (Nova Gorica), !za Ciglenečki (Ptuj), Klara Dal (Maribor), Jadran Koder (Nova Gorica). V drugi so sledeče študentke: Tjaša Vižintin (Ljubljana), Mojca Trček (Žiri), Ksenija Hinič (Ljubljana), Lilijana Steblovnik (Slovenj Gradec). V Nangomi bodo delale do konca aprila. Pričakujemo pa tudi obisk Dr. Andreja Trampuža iz Ljubljane. Pride pogledat svoje študente, obenem pa se bomo točneje dogovorili o sodelovanju med ljubljansko in lusaško kliniko ter Nangomo EDVIN ŠNOBELJ in ANDREJ OTTO gresta po tri letnem delu na počitnice v domovino. Zahvaljejemo se jima za požrtvovalno delo in upamo, da se nam bosta kmalu spet pridružila, JURIJ REKELJ , vrtnar, nas je obiskal. Pri nas je bil dva meseca, Med tem časom je zbral kar 850 metuljev. Lahko si jih ogledate v njegovi zbirki v Kranju. UROŠ GLAVAČ misijonar na Papui se še vedno mudi pri nas na obisku in primerja tisto življenje in delo, ki ga je tam živel, z našim v Zambiji. Izdajajo: Slovenski misijonarji v Zambiji Uredil: P. Stanko Rozman, S. J. Naslov Nangoma Mission Project, P. 0. BOX 01 Nangoma, Zambia Tel, / Fax. 260 1 800 293