Dopisi. lz Maribora. Poročilo ravnateljstva posojilnice k letnemu računu 1899. Pri XVIII. občnem zboru dne 25. svečana 1900. V letu 1899 pristopilo je poso]ilnici 190 izstopilo pa 118 društvenikov. Vsled tega naraslo je Stevilo društvenikov na 2667, katen imajo 134 glavnih deiežev v znesku 13900 gld. in 4142 upravnih deležev v znesku 41420 gld. skupaj 55320 gld. Prošenj za posojila vložilo se je med letom 705 in 445 prošnjam se je ugodilo. Skupaj izposodilo se je leta 1899 332975 gld. 91 kr. in vrnilo na posojila 245812 gld. 37 kr. Stanje posojil se ie toraj zvišalo za 87163 gld. 54 kr. in znaša koncem leta 1899 791574 gld. 96 kr. Izmed vseh posojil jih je 2051 v znesku 414758 gl. 54 kr. na osebni kredit pod poroštvom, ki so se obrestovala po 6% na leto. Posojil na osebni kredit, katera pa so se zaradi vamosti porokov tudi še pri posestvih dolžnikov, vendar pa ne pod strogo pupilarno varnostjo vknjižila, bilo je 23 i v skupnem znesku 146511 gld. 62 kr. Ta posojila obrestovala so se z 5 '/2% na leto. Hipotekarnih in drugih posojil proti zastavi in 5% obrestim in posojil drugim denarstvenim zavodom, šolskim svetom in občinam, katere so se tudi obrestovale po 5% bilo je 230 v skupnem znesku 230 304 gld. 80 kr. Hranilnih vlog vložilo se je raed letom 314972 gld. 63 kr., vzdignilo pa 271159 gld. 66 kr., zvišalo se je toraj stanje hranilnih vlog za 43812 gld. 97 kr., oziroma s kapitalizovanimi obresti po 36824 gkl. 50 kr. za 80637 g!d. 47 kr. m znaša koncem 1. 1899 939533 gld. 28 kr. Med temi jih je 356730 gld. 05 kr. proti 4'/2% obrestim in štirimesečni odpovedi. Vse ostale so navadne vloge, ki so obrestujejo z 4% na leto. Iz čistega dobička v znesku 6301 gld. 08 kr. izplača se po sklepu občnega zbora z dne 25. ftbr. t. 1. zadružnikoni na njih deleže 5% dividenda. Znesek 2520 gld 43 kr. priklopil se je po sklepu občnega zbura splušnemu reservnemu fundu, priklopila se je teniu fondu tudi po pravilih zastarana diddenda v znesku 3600 gld. 06 kr. in sprejela ustopnina v znesku 372 gld, kateri lund se je s tem povišal na 34999 g!d. 75 kr., specialni reservni fond znaša 42757 gld. 62 kr. in celi zadružni fond toraj 76757 gld. 37 kr. «Ustanova za dobrodelne narnene» osnovana pri občnem zboru leta 1890 narastla je na 28959 gld. 75 kr. Razven tega odiočil se je po sklepu občnega zbora iz čistega dobička Se znesek 830 gld. neposredno v dobrodelne namene, posebno v podporo šolskim in dijaškim društvom, dijaški kuhinji itd. Franc Rapočeva ustanova je tekom leta narasla na 31286 gld. 62 kr. Iz dohodkov ustanove podelila je posojilnica deveterim visokošolcem štipendija v znesku po 150 gld. Posojilnice lastno premoženjf, ki je znašalo po računčkem sklepu za leto 1898 gld. 17916680 obstoji sedaj: a) iz zadružnih deležev 55320 gld., b) iz zadiužnih fondov 76757 gld. 37 kr., c) iz ustanove za dobrodelne namene 23959 gld. 75 kr., d) in iz Franc Rapočeve ustanove 31286 gld. 62 kr., skupaj 1&7323 gld. 74 kr. in se je torej tekom leta povišalo za 8156 gld. 94 kr. Iz Konjic. (N e k a j o n a p i s i h.) Konjice se ponašajo, da so bile nekdaj slovenske — nemške še tudi sedaj niso in tudi nikdar ne bodo. Večina prebivalcev govori slovenski, ima slovenska imena, nemško lice čuvajo samo nemški uradniki in nekateri po teh zapeliani domišljavi tržani. Da si malo natančneje ogledatno gnezdo teh nemških uradnikov, moramo se dotakniti takoj vseh naših. uradov, ki prav za prav spravljajo nekako življenje semkaj. Gkr. okrajna sodnija, ckr. davkarija in ckr. pušta. K tem uradom je naše Ijudstvo primorano zahajati, ti uiadi so toraj za naše ljudstvo tu. Pa kako težko je najti te urade! Kdor prvič pride v Konjice, recimo kaki pohorski Slovenec, za Boga, vsmiliti se nam mora, ko ga vidimo iskati pojedine urade, saj j>h ne najde, vprašati mora. Kjer je ckr. okrajna sodnija — tam se sveti samo ncmški napis »k. k. Bezirksgericht«, poleg njpga pa »k. k. Steueramt«. Kaj še voditdji teh uradov res ne uvidijo, da je to nekaj jako zastarelega — pa tudi sumljivega, če v slovenskem kraju in populnoma slovenskem okraju kaj tacega trpijo. Gospod Zoff, ki gotovo ni na glasu, da jemlje slovenske težnje v poštev, on ima na svojem uradu tudi slovenski napis; kaj je toraj krivo, da je n. pr. na ckr. okrajni sodniji samo nemški napis, ko vendar gospod vodja tega urada še sicer nikdar ni dal povoda, da bi mu intgel splošno kedo v narodnem oziru kaj predbacivati. In vodja ckr. da\ karije! On sam, sicer nemSke narodnosli, povdarja rad narodno jednakopravnost v uradu, kar bi pri drugih razmerah značilo prid nemškutarjev, a tega še do sedaj ni uvidel, da mora tudi zunaj imeti urad slovenski napi«. O pošti pa rajši ne govorimo, ker bi sicer morali vse kritizirati. Pisarna pošte je y tako neugodnern prostoru, da bi Se svojemu smrtnemu sovražniku ne privoSčil, da bi moral v njem le par uric bivati! Pri nas pa vodijo pošto daine, in te naj za tiste bore kronce svoje zdravje v uradu pustijo... Sicer pa smo hoteli le o napisu govoriti. Najbolj zagrizeni kraji imajo dvojezične poStne napise, dvojezifine poStne pečate — le v Konjicah še naj trpimo samoaemške. Res, sramovati se moramo, da še ni vsaj v tem oziru pri nas drugače, ko vendar imarao politično društvo, ki bi rnoralo tako dolgo pehati, da speba. sainonemške napise — ln pridobi dvojezične. Dokler ne bodemo videli na ckr. okrajni sodniji tudi slovenskega napisa, dokler si istega ne preskrbi ckr. davkarija, ta tudi dvojezičnega pečata in ravno tako ckr. pošta, bomo vedno na te urade pazili, dregali — če ne gre z lepega — saj znamo tudi drugače postopati. Sv. Barbara v Halozah. «Muž je onaj, koj za rod svoje sile sve žrtvuje*. Narodne veselice v zvezi s petjem, z govori in z uprizarjanjem gledaliških iger poljudne in poučne vsebine, to so mogočni lzobrazovalni činitelji za priprosto ljudstvo. To dejstvo je upošteval odbor slavnega bralnega druStva «Naprej» pri Sv. Barbari, katero je priredilo 25. dne svečana v šolskih prostorih krasno veselico z gledališko igro «Kje je meja?» s petjern in tamburanjem Veselica se je obnesla tako izborno, kakor se je le moglo želeti. O razvoju in naraščaju bralnoga društva, kakor ludi o omenjeni veselici bodi mi dovoljeno v nastopnih vrsticah govoriti. Bralno društvo še je mlado — uprav zdaj se najbolj razvija in krepi. Ustanovilo se je še le Iani 8. dne kimovca, ko so se bile odstranile in premagale vsak nastanek otežujoče ovire. Vsestransko se je delovalo, navduševalo in agitovalo za pridobitev osnovalnoga odbora in prvih udov. Največo zaslugo, da se je društvo oživotvorilo, pridobilo si je domače učiteljstvo, zlasti mladeniško delavni nadučitelj gosp. Ogorelec. «Iz malega raste veliko,* tak je zakon narave — in tako je rastlo novorojeno bralno društvo «Naprej». Začetkoma malo število vpisanih udov se ie množilo po neutrudljivem prizadevanju učiteljstva, ki je vzelo pod voditeljstvom gosp. nadučiteija druStvene vajeti v roko, in društveni voz se zdaj po strogo premižljeni cesti pomika zvest svojemu geslu naprej. Njih trud in prizadevnost pa nista ostala brezuspešna. V mladem društvu vlada živahno gibanje in plod kratkodobnega delovanja videli smo v presenetljivi podobi o priliki zadnje veselice. Pričakujoči, da bode se napovedana igra uprizorila na navadnem, priprostem odru, kakoršen se po manjsih krajih na deželi v obfie more narediti, bili smo prijetno iznenadjeni, uzrši gledališki oder s kulisami in okusno poslikanim zagrinjalom. To je bilo nekaj izvanrednega. Izvršile so se pač vse priprave, da bi le bile zadovoljne tudi bolj razvajene ofii. Ze predno se je igra začela proizvajati, svirali so zopet k nam došli hrvaški bratje iz Vinice pod vodstvora tamošnjega agiinega učitelja gsp. Šim;(5a. Nestrpno je čakalo mnogobrojno obiinstvo, da bi se zagrinja^o konfino potegnilo navzgor. In ta trenutek je prišel. Kaj naj govorim o igri, o igralcih? Izbrali so si poučno snov; nauk, ki se iz igre podaj<j, doni naj Ijudstvu kot svareči glas v ušesu, kadar je isto v nevarnosti, zaplesti se v pravdo. Videlo se je, da so se diletantje potrudili, da reSijo svojo nalogn častno. In bili so ji tudi kos. Jako okusno so se oblekli, pa tudi vse kretanje bilo je naravno, primerno in neprisiljeno. Le vefikrat stopite v službo Talije! Igra se je proizvedla na občno zadovoljnost; zanimanje in radost je sijalo vsakomur z obraza. Omenjeni dan so nastopili prvič tudi domači moSki pevci pod vodstvom učitelja g. V. Šerona. Kljubu kratkodobnemu vežbanju zapeli so nam precej niičnih pesmic tako dobro, da smo občudovali pevce same in njih pevovodjo. Pokazal je, kaj premore mož, ki je vešC svojej zadači. Le vzlrajno naprej, petje je najlepša, srce blažeča in duha povzdigajoča zabava! Proste zabave, ki se je vrSila v gostilni gospoda Rajherja, vdeležili so so zlasti mno- gobrojni gostje iz sosednjih župnij. Bila je jako živahna. Med pesmi, tamburaške komade in živodušne dovtipe vp!eta!i s.) se govon navduševalne vsebine, katere so izpušdale izvečine ugledne osebe, kakor župnik iz Višnice g. JambruSič in drugi in to vhrvaškem in slovenskem jeziku. — Nazdravljalo se je g. pevovodji, napijalo slogi in napredku bralnega društva ter vzajemnerau streraljenju po tem smotru, da bi se čimdalje bolj zbližali rodni bratje Slovenci in Hrvati. Ob praznični volji in prijateliskem pomenkovanju so nam prekmalu preminule dopolnočne urice in že malo utrujeni izročili smo se v Morfejevo naročje, vzemSi seboj trdno nado, da se v poletni dobi lahko zopet na enaki način radujemo pri sicer odležni Barbari. Barbarčani pa delujte le složno naprej — Vaše delo pa blagoslovi nebo! Iz konjiškega okraja. Pustni dan se je jako veselo obhajal letos pri nas v konjiškera okraju. Kakor se natn pripoveduje od konjiških tržanov, napravili so naši zagrizeni narodni nasprotniki tudi maskerado, predstavljajočo «konsum,> hoteč se pošaliti z zavednimi krneti našega okraja, kteri nameravajo za celi okraj otvoriti v kralkem «kmetijsko društvo*. Pa nas ta maškerija ni nikakor splaSila, temveč dala bode gotovo že večji pogum tudi tistim vrlim poštenim kmetom našega okraja, kteri še dosedaj niso pristopili temu velevažnemu, za nas kmete neobhodno potrebnemu društvu, da to prej ko prej storijo. Predrznost konjiških posiliNemcev pa znamo že prihodnje leto o tem času poravnati. Kmetje, odprite vsaj malo oči in poglejte, kako nas zasmehujejo, kako očitno se iz nas norčujejo; bodite vsi naših misli in skupno se ločimn od teh zagrizencev in pristopimo k kmetijskemu društvu v Konjicah, ktero bode že prve dni sušca začelo svoje delovanje. Več kmetov. Sv. Benedikt v Slov. goricah. (Vinorejsko društvo.) Ono nedeljo je ,Vinorejsko društvo za Slov. goriee- imelo letno zborovanje, h kateremu je povabilo gospoda potovalnega učitelja Beleta. Kot izboron strokovnjak v vinogradništvu, poueeval je navzoče kmete zlasti o gojitvi amerikanske trte. Natanko razloči, kako naj se zemlja priredi, kako se cepi, katerih trtnih vrst naj iemljemo cepiče, ki najbolj obrod6 v Slov. goricah. Nadalje najtopleje priporoča umetna gnojila. Trtne uši, pravi, so zanikerni vinogradniki sami krivi, ker se prav maio brigajo za dobro obdelovanje vinogradov, za umetna gnojila se pa nihče ne briga, češ, moj oče tega niso rabili, zakaj bi si pa jaz take stroške dtlal? Guj, starokopitnež! Nekdaj so ljudje živeli tudi brez pljuga in motike, zakaj bi pa ti ne?! Moj oee so mi pravili, da njihov oče niso zlasti poleti zaklepali hlevov \n da je perutnina po dvoriSču spala in ležala. Poskusi tudi ti tako!? Sploh pa kar je boljše, jt; pač boljše. Zač-etkom so ljudje orali z lesenim pljugom, sedaj že z železnim, kar je boljše, je boljše. Načelnikom je zopet enoglasno izvoljen vrli, narodni, podjetni kmet. Anton Roškar. Čast vrlemu možu, ki ima veliko zasluženje glede napredka gospodarstva zlasti vinogradnistva v benedsški župniji. DruStvo j»» zasadilo veliki del cerkvenega vinograda, kjor je bila poprej pusta pušžava; novi nasad že skoro ves požlahtnilo in lani se je že prikazal tu pa tam žlahten sad Roškarjevega truda in letos? Ako Bog da, bo že obilno amerikanskega grozdja in še le tedaj bodo se ljudem odprle zadremane oči in videli bodo, da ni dobro vedno pri «starem» ostati. Poleg neumornega delavnega očeta Roškarja nikakor ne smemo prezreti RoškarJHvega vrlega sinav Franca ter Jožefa in Jakoba Roškar iz Ščavnice. Ti trije vrli slovenski korenjaki so ves novi nasad sami oskrbeli in požlahtnili. Jožef in Jakob Roškar še irnata posebej doma veliko, vzorno trsnico in veft tisoč požlahtnjenih amerikan»kih trsuv. Kje sta se učila? Sama sta se pričela vaditi. Na podlagi knjig in skušenj sta se popolnoma izurila. Fantje slovenskih goric, posnemajte ju! In ne bo več dolgo, da bodo slovenske gorice zopet postale, kar so bile nekdaj: vesele pa bogate! Gornja Radgona. V nedeljo dne 11. iebruvarija t. 1. je imelo tukajšnje «Kmetijsko bralno društvo* svoj redni občni zbor ob mnogobrojni udeležbi udov in drugih gostov od blizu in daleč. Ob napovedani uri otvori gsp. predsednik zborovanje, ter pozdravi navzoče goste; po izvolitvi novega odbora in po vpisovanju novih udov, katerih je na naše veselje precejšno število pristopilo, pričela se je gledališka predstava «Pravica se je izkazala,» pri kateri srao imeli priliko zopet opazovati nadarjenost naših vrlih fantov za gledališke predstave. Zeleli bi, da nam naši vrli diletantje priredijo mnogo tako lepih iger, in sprejmite vrli fantje tukaj našo zahvalo za vaš trud. Bodite prepričani, da ni zastonj; plačila v pravem pomenu res nimate pričakovati, ali vsakemu zavednemu slovenskemu fantu je že to v plačilo in ponos, ako stori kaj v korist svojemu milemu narodu; s prirejanjem veselic in gledaliških predstav pa se Ijudstvo še da najbolje prepričati in pridobiti za narodno stvar. Le tako naprej! Po dokončani igri razveseljevali so nas naši pridni tamburaši s svojimi milodonečimi tamburicami. Vso čast pa tudi moramo priznati našim vrlim pevkam in pevcem, kateri so nas navduševali s prekrasnim petjem za narod. Hvaležno se nam je spomniti še vrlih «Triglavanov» iz Gradca, katen so nas počastili s svojim prihodom. Hvala tudi izbornemu narodnjaku iz Št. Ilja pri Mariboru. Istotako se izreka presrčna hvala cenj. gospodu Vekoslavu Vaupotiču na Dunaju za njegove krasne kompozicije, katere nam je blagovolil po gosp. notarju Otonu Ploj-u izročiti. Hvala mu!