Uvodnik • HMIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIliMItnmilllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIim Leto v znamenju glasbe V naši REVIJI GM smo že večkrat opozarjali na največjo glasbeno manifestacijo na svetu: na evropsko leto glasbe 1985. Tudi še naprej bomo s posebno pozornostjo spremljali dogajanja pri nas in kolikor bomo pač mogli, tudi po svetu. Saj gre za edinstveno, v zgodovini še nikoli doslej tako obsežno zamisel, ki je naletela tudi na edinstven odmev. V Jugoslaviji in v Sloveniji smo se nanjo začeli pripravljati — v primerjavi z drugimi evropskimi državami — relativno pozno: šele konec leta 1983. Kljub temu smo izpeljali kar najširše priprave in animirali kar najširši krog odgovornih glasbenih dejavnikov. Kljub kratkemu času je večina odgovorila pozitivno in pripravila obsežne programe, ki bodo izšli za vso Jugoslavijo konec januarja v posebnem koledarju prireditev, vezanih na evropsko leto glasbe. Številni koncerti najrazličnejših prirediteljev, radijske in televizijske oddaje, srečanja študentov glasbe, pevski festivali, znanstvena srečanja bodo letos popestrila jugoslovansko glasbeno ponudbo tako domačemu kakor tujemu občinstvu. V Sloveniji smo se dogovorili za skupen program v okviru jugoslovanske udeležbe v evropskem letu glasbe. Mnenja smo, da je letošnje leto edinstvena priložnost ne le za predstavitev slovenske glasbene ustvarjalnosti v širšem merilu, temveč zlasti za to, da opozorimo tudi domačo javnost na razmere v naši glasbi in pritegnemo pozornost k reševanju doslej nerešenih problemov na tem področju. Prevladalo je mnenje, da naj bi imela udeležba v tej akciji izrazito delovni značaj in naj bi se izognila preveliki manifestativnosti, obenem pa naj bi skušala doseči kvalitativni premik v odnosu do glasbenih dosežkov. Seveda ne gre za megalomanske načrte in želje, predobro se zavedamo naših sil in možnosti, ki so v tem trenutku na voljo. Vemo, da bijemo trdo bitko za stabilizacijo, za drugačne, bolj zdrave odnose v družbi. Toda zavedamo se, da je prav kultura in v njej glasba tisto področje, ki mu ne smemo jemati v kratkovidni zavesti, da s tem varčujemo. Zato želimo, da bo evropsko leto glasbe spodbudilo in mobiliziralo nove ustvarjalne sile in odprlo naši glasbeni kulturi nove razvoine možnosti in perspektive. V t* namen pa lahko prispevamo vsi: od glasbenih pedagogov na vsd*1 ravneh izobraževanja, ljubiteljski!1 glasbenih skupin, pevskih zborov, pihalnih orkestrov, do glasbeni)1 institucij in društev ter glasben^ znanosti. Tudi za slovenske glas* benike naj bi bilo evropsko 10*° glasbe izziv in priložnost, da pr? gledamo svoje dosežke, da skušamo konfrontirati in ovrednotiti glasbeni delež v splošni slovensKi kulturi in da odprto in odkrito spr* govorimo o vseh tistih težavah problemih in včasih nerazumevS' njih, ki onemogočajo večji, širši in predvsem kvalitetnejši razmah naše glasbe in njeno večjo odmeV' n ost tako doma kakor v svetU' Evropsko leto glasbe je priložnost ki je ne kaže zamuditi. Kako bomo na koncu delali bilanco, je odvisno samo od nas glasbenikov. Pro-gram, ki smo si ga zastavili, nafl1 vendarle omogoča, da izmerimo našo glasbeno »daljo in nebeško stran«. PRIMOŽ KUREf Fotoarafiia: LADO JAKŠ* 2 Reportaža Kaj v evropskem letu glasbe pripravljamo Slovenci Skoraj vse večje ustanove, organizacije in društva, ki se ukvarjajo z glasbo, so z veseljem pozdravile novico, da se je Jugoslavija pridružila Praznovanju leta 1985 kot Evropskega leta glasbe. Načrtov je toliko, da jih ni moč predstaviti vseh naenkrat, zato smo se pogovorili le z nekaterimi organizatorji, ki v tem letu Pripravljajo širjenju glasbene umetnosti namenjene akcije. OR. DRAGOTIN CVETKO — Predstojnik Muzikološkega instituta Slovenske akademije znanosti in Umetnosti: “Letos pripravljamo velik projekt ~~ Simpozij z naslovom Jacobus Gallus in njegov čas, ki bo od 23. do 25. oktobra v prostorih SAZU. Referentov bo kar petnajst, sodelovalo bo devet inozemskih in šest jugoslovanskih strokovnjakov. Simpozij bo spremljala razstava v Prešernovi dvorani SAZU, ki bo prikazala izvirne tiske in poznejše ponatise Gallusovih del ter vse tekste, ki so bili objavljeni o našem skladatelju. Poleg večernega koncerta Gallusovih skladb načrtujemo še predstavitev prve knjige Gallusovih del v zbirki Opus niusicum — izdajo 103 motetov v novi transkripciji. Ta knjiga pomeni začetek dolgoročnega projekta: do leta 1991, ko bomo praznovali 400. obletnico smrti Jacoba Gallusa, želimo izdati njegov opus v celoti. Do simpozija naj bi izšle vse tri načrtovane plošče z Gallusovimi deli, od katerih je prva že izšla, druga pa bo 2elo kmalu. Predvidevamo pa tudi natis zbornikov referatov na simpoziju in to v našem in dveh tujih jezikih. Povedati moram, da smo to akcijo načrtovali še preden je bilo znano, da bo leto 1985 Evropsko leto glasbe, in bi jo izpeljali v vsakem primeru. Prav se nam zdi osvetliti Gallusa tudi 2 našega zornega kota in pokazati, da to ni naš lokalni interes, temveč da želimo seči v svetovni prostor.« PAVLA URŠIČ-KUNEJ — urednica glasbenih izdaj v Državni založbi Slovenije: »Naša založba se bo v Evropsko 'eto glasbe vključila s štirimi večjimi 'zdajami. V okviru 40. obletnice Državne založbe Slovenije bo aprila v Cankarjevem domu predstavitev dveh glasbenih publikacij. Monografija Orgle na Slovenskem, ki ata jo napisala dr. Edo Škulj In Milko Biz- jak, bo bogato ilustrirana z barvnimi fotografijami, predstavila pa bo sto slovenskih orgel, od najstarejših pa do tistih v Cankarjevem domu. Knjiga bo izšla v treh inačicah — v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku in bo zanimiva tudi za tujino. V slovenščini in nemščini bo zšla publikacija Tri stare suite za čembalo skladateljev, ki niso bili Slovenci, a so delovali na našem ozemlju. Njihove rokopise so našli v ptujskem gradu in jih še vedno hranijo v ptujskem muzeju. Iz obsežne zbirke teh rokopisov smo izbrali tri suite, ki so enostavnejše in dostopne našim pianistom — izbor je svetoval pianist Marijan Lipovšek, zgodovinsko in muzikološko pa sta jih obdelala dr. Janez Hofler in Milko Bizjak, ki se je lotil tudi prepisa notnega gradiva. Izdaja je prva v zbirki, ki se bo nadaljevala. Jeseni bosta izšli še dve deli, ki osvetljujeta naše glasbeno življenje. Knjiga dr. Primoža Kureta Glasbena Ljubljana od 1900 do 1920 je muzikološko delo, ki pa je namenjeno širšemu krogu bralcev. Knjiga bo opremljena s faksimili in novimi najdbami, vsebovala bo zgodovinski in politični oris takratne kulturne Ljubljane, dopolnjena bo s povzet- kom v nemščini in bo dostopna tudi tujim bralcem, predvsem Avstrijcem, ki to temo obdelujejo po svoje. Druga knjiga bodo spomini ruskega plesalca, koreografa in režiserja Petra Go-lovina-Grasserova, zanimivega kulturnega delavca, ki je precej let deloval na Slovenskem. Zadnja leta je preživel v Kanadi in preden je pred kakima dvema letoma umrl, je dr. Henriku Neubauerju poslal svoje delo Moji ljubi Sloveniji. V njem opisuje svoje doživljanje časa, ki ga je preživel pri nas, predvsem v ljubljanski in mariborski operi.« PAVEL MIHELČIČ - predsednik Društva slovenskih skladateljev: »Naše društvo bo celotno sezono Koncertnega ateljeja posvetilo Evropskemu letu glasbe. Na vsakem koncertu bo izvedena vsaj ena slovenska noviteta, poseben poudarek pa bo na delih mlajših članov društva in mladih skladateljev, ki še niso člani — naš cilj je predvsem predstavljati slovensko glasbeno ustvarjalnost. Se v tej sezoni bomo en koncert posvetili samospevom Albana Berga (Ob 100-letnici rojstva in 50-letnici smrti). Koncert bo izvedla sopranistka Ana Pusar-Jerič, ki bo na tem koncertu predstavila tudi nekaj pesmi vzhodnonemških skladateljev. Jeseni začenjamo 20. sezono Ateljeja in prvi koncert (7. oktobra) bomo oblikovali tako, da bomo ponovno predstavili tista slovenska dela, ki so v preteklih sezonah v ateljeju naletela na najboljši odmev. Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev bo prvič gostoval v tujini —v jugoslovanskem kulturnem centru v Stuttgartu bosta s slovenskimi skladbami nastopila oboist Božo Rogelja in harfistka Ruda Kosi, obenem pa bomo v tem centru pripravili razstavo edicij društva — več kot 1000 izdaj. 21. novembra načrtujemo plenum —javno tribuno z naslovom Vloga slovenskega skladatelja v naši družbi. Tribuna bo odprta širšemu občinstvu, saj bomp poleg tega, da bomo povabili vse tiste, ki naj bi jih tema zanimala, vabilo objavili tudi v dnevnem časopisju.« Fotografiral: Lado Jakša / G M novice IIHI!ltlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIII!lllfllllllilllil!lllllllllt!illlillllillllllllll!iflllllllllill!inillfllllllltilillllllllllllllllllllllllllllillllllllllf!lllllllllllllllllll!llllilllllllllllllllllllllllllllllllllll^ Novo v programu GMS Zlata skledica Novoletni živ žav je najmlajšim v osmih osnovnih šolah novogoriške občine prinesel tudi program GMS Zlato skledico. Iz svetovne zbirke pravljic, s tem naslovom je mladi mariborski skladatelj Mitja Reichen-berg izbral in uglasbil tri zgodbe: Kako so nastale gosli, Pojoče ladje in Zvezdni tolarji. Pravljice je pripovedoval Eidi Turk, glasbo na klavirju pa izvajal avtor sam. Ker sta se mlada izvajalca na teh nastopih prvič predstavila, jima posvečamo nekoliko več pozornosti tudi v naši reviji. Kako sta si mlada Mariborčana zamislila prenos pravljic v otroški svet? Svoj program sta oblikovala na osnovi povezovanja otrokove domišljije in pravljične glasbe — želela sta mistiko tona predstaviti kot nekaj neoprijemljivega, tako kot je neoprijemljiva tudi pravljica sama. Njun koncept pravljic temelji na tem, da otrok spozna pravljične like (ob tem, da je sam postavljen v realni svet), da si izoblikuje lastno mnenje o njih. Glasba, ki »slika« pravljične like in dogajanje, je v celotnem konceptu le en člen, in ne element. Glasbena spremljava nima namena vsiljevati mnenja o sami pravljici, ampak pravljico opisovati, orisovati, torej ji biti za ozadje. Mitja in Edi sta v svojo pravljično uro poskušala aktivno vključiti otroke, ki so rade volje priskočili h klavirju in tudi sami povedali nekaj pravljic. Program Zlata skledica pa ni bil po vseh šolah sprejet z navdušenjem, nekateri pedagogi so ga celo zelo ostro kritizrali. Vsem tem avtorja posredujeta tole misel: za aktiviranje otrok je potrebno veliko lastne energije. Otrok je pripravljen sodelovati takoj, ko mu ponudimo enake možnosti, kot jih imamo sami. če pa ponudimo otroku neko zaprtost ali če se poskušamo postaviti v nadrejen položaj, je jasno, da ne moremo vzpostaviti stika. Vse otrokovo zanimanje temelji na enakovrednem odnosu, razlika med njimi in animatorjem naj bi bila le v tem, da animator vodi idejo, otrok pa je tisti, ki ideje sproža, on je tisti, ki ideje ima Animator mu jih samo zbuja in jih vodi k cilju, ki ga je predvidel. TATJANA GREGORIČ Nov program G M Koper Multimedialna skupina BLUE CA-BARET. Skupina trenutno izvaja predstavo »JANKO KOLPIŠE AN-KORA«. Predstava je sestavljena iz zgodbe, ki jo povezujejo vokalne in Kitaristi in skladatelji! Glasbena mladina Srbije prireja od 22. septembra do 1. oktobra 1985 že 15. tekmovanje, namenjeno kitaristom in skladateljem, starim manj kot 30 let. Tekmovanje mladih kitaristov bo v Beogradu od 22.9. do 1.10 in bo zajemalo tri etape (natančen program obveznih del lahko dobite pri Glasbeni mladini Slovenije, Kersnikova 4, Ljubljana ali ga v pisni obliki zahtevajte pri Glasbeni mladini Srbije, Terazije 2611, Beograd). Kandidati se morajo prijaviti na beograjski naslov s kratkim življenjepisom, kopijami spričeval o glasbeni izobrazbi ter najnovejšo fotografijo do 15. maja 1985. Po prejemu razporeda in vpisnega lista mora kandidat organizatorju vplačati 6.500 pristojbine (za tujce 50 dolarjev). Tekmovanje bo ocenjevala mednarodna žirija, JRT pa bo podelila denarne nagrade: 1. nagrada — 130.000 din in mednarodna turneja v organizaciji Glasbene mladine, 2. nagrada — 105.000 din, 3. nagrada — 85.000 din, 4. nagrada — 78.000 din, 5. nagrada — 59.000 din in 6. nagrada — 35.000 din. Tekmovanje v kompoziciji se deli na dve kategoriji: Prva je namenjena novim skladbam za zbor (me- instrumentalne skaldbe, kabaretne točke, video, diapozitivi ter scenski In zvočni efekti. Predstava traja uro in trideset minut brez odmora. Za njeno izvedbo je potrebno najmanj 20 kv. m odra. Cena predstave: potni stroški in honorar po dogovoru. Za vse podrobnosti kličite GM Koper (066 21-271). šani — do 60 pevcev, ženski ali moški zbor — do 30 pevcev). Dela naj bodo a capella in naj trajajo od 3 do 6 minut. Druga kategorija je namenjena skladbam za godalni orkester, ki naj bodo dolga od 8 do 12 minut, napisana pa naj bodo za 12 do 15 glasbenikov. Večina pogojev je za skladatelje enakih kot za kitariste, precej drugače je le pri prijavi. Skladatelji morajo svoje delo, ki ne sme biti javno izvedeno, poslati do 1. marca 1985 na naslov Glasbene mladine Srbije in to v treh kuvertah: V veliko kuverto z oznako C, ki jo pošljejo organizatorju tekmovanja, naj vložijo manjšo kuverto z oznako B in šifro po lastni izbiri (v njej naj bo izpolnjena prijavnica, rojstni list in črnobela fotografija) ter kuverto z oznako A in šifro (ta naj vsebuje 8 kopij partiture). Vse kuverte morajo biti seveda zalepljene. Mednarodna žirija bo poslana dela pregledala v aprilu, tri najboljša v vsaki kategoriji bosta javno izvedla zbor beograjske Radiotelevizije in komorni orkester Dušan Škovran zadnje dni septembra v Beogradu. Avtorji nagrajenih skladb bodo povabljeni na izvedbo. Nagrade so v obeh kategorijah enake — 1. nagrada 150.000 din, 2. nagrada 130.000 din in 3. nagrada 100.000 din. Podeljuje jih Jugoslovanska radiotelevizija. « Razpisi Evropski kulturni sklad organi' žira v okviru evropskega leta glasb* tekmovanje mladih skladatelj«* Evrope, ki se ga lahko udeležijo vS skladatelji med 15 in 30 letom staro sti. Njihove skladbe morajo na svfli način održati idejo o Evropi. Skladb« ne smejo biti taljše od 20 minut. Bi* morajo še neizvedene in ustvarjen* po 31. decembru 1983. Skladbo!6 treba poslati do 31. maja 1985 ns European Cultural Foundation. Jan van Goyenkade 5, HN 1075 AMSTERDAM, NETHERLAND Podrobnost: dobite na Glasbeni mladini Slovenije Mednarodni center za glasbeno animacijo iz Bydgoszcza razpisuj« v okviru mednarodnega simpozij« »Kuitura in Umetnost za mir in mednarodno razumevanje« mednarodno tekmovanje mladih skladateljev n« temo »Mladi za mir«. Udeležijo se g« lahko vsi mladi skladatelji, mlajši od 35 let, s tremi vrstami skladb (en« vokalna in dvoje vokalno-instrumen-talnih. Podrobnosti — glasben« mladina Slovenije) s temo IzobražO" vanje za mir in mednarodno sodelo-vanje. Skladbo ali skladbe je treb3 poslati do 1. marca na CiDOTAM-FIJM, ul. Piotra Skargi 7, 85613 Bydposzcz, POLSKA. Radio študent v sodelovanju 1 RK ZSMS razpisuje natečaj za NOV1 ROCK 85. Natečaja se lahko udele" žijo slovenski izvajalci, ki še niso iz-dali velike plošče in ki še niso nastO’ pili na tej prireditvi. Prijava mor« vsebovati kaseto ali magnetofonsKi trak s posnetki najmanj petih lastni skladb, ustrezna besedila ter avtorja poimensko sestavo skupine, kratko biografijo ter ime in natančen naslov skupine. Prijava lahko vsebuje tud datum enega ali več koncertov. Prijave je treba poslati na RAPIO ŠTUDENT, Študentsko naselje, blok Bi 61000 LJUBLJANA. Popravki Tiskarski škratje nas tudi v 3. številki niso pustili na miru. Tako so fotoreportaži dekleta iz folklorne skupine Emona postavili v skupino Tine Rožanc, naslov Prešernovskif 15 let spremenili v Prešernovih 15 le* ter »poslovenili« latinski naslov zbirke Monumenta Artis-Musica« Sloveaniae v Monumenta Artis Musiča Slovenica. Jih že bunkamo 4 Telegrami Odmevi IHHinHIIIItlUHIIIIIIIimilHIUliUHHinilHIIIIIIHIIIIIIIIII ilHilHnillllllllllllllllllllHI!Hllltlinin!llllllllllllllllll!!lillllll!lllllll!lllllll!fli!llllll!llillll!l Kviz GMS 1984 CD. 11. januar 1965 Slovenska filharmonija je v svojem modrem abonmaju predstavila de|a Alojza Srebotnjaka, Felixa Mendelssohna in P. I. Čajkovskega. Orkester je vodil dirigent Pavel Kogan, ki se je pošteno zavzel tudi *a prvo točko programa, Srebotnja-k°vo suito Trobenta in vrag, efektno, a nič kaj pretresljivo vztrajanje na 'Pristni« ljudskosti, smeri nekaterih komponistov srednje generacije, ki fm ljudskost včasih postane kar izgovor za izogibanje hujšim ustvarjalnim mukam. Približno takšna je SJiasba, ki ne tvega: uglašena na ‘Splošne« estetske potrebe slovenskega človeka ne premore nekaj '■ste prodornosti, ki bi te vsaj rahlo dvignila s stola. Kogan je le znal iz nje povleči pravi sentiment, svojo maksimalno občutljivost je znova dokazal v Četrti simfoniji P. I. Čajkovskega, nekoliko bizarnemu in na sploh zanimivemu Koncertu za violi-no, klavir in godala Felixa Mendelssohna se Pavel s sestro Nino ni 'flogel ali ni znal dovolj bizarno odevati. MIRJAM ŽGAVEC V Društvu slovenskih skladateljev je tokrat koncertirala mlada pianistka Ingrid Silič, ena izmed redkih muzikalno »razsvetljenih« interpretov, polna energije in daru ter tiste ustvarjalne nenasitnosti, zaradi katere postajajo zvoki zgovorno in odmevno iskanje. Presenetljiva je pi-anistkina odprtost zvokovnim su-Oestijam, posebna odzivnost, ki jo "erotično« prevaja preko sebe, da doseže pri poslušalcu hvaležno potešitev. Te vfste nabitost je bila povsem mogoča v drugem delu koncerta, v suverenih skladbah Hindemitha 'n Skrjabina, medtem ko je bil prvi del bolj uspešna priprava na poznejše doživetja, morda zaradi manj prepričljivih in manj trdno stoječih skladb Pavla Mihelčiča in Andreja Missona ter zvočno zanimivejših in kompaktnejših dogodkov Pavla Ši-v(°a in Vasilija Mokranjca, kjer je Pianistka pozorno oblikovala vso ban/no spremenljivost. MIRJAM ŽGAVEC Na Laibachovem decembrskem •jubljanskem nastopu smo se otresli bojazni, da bi ta kljub zanimivi studijski glasbi »v živo« lahko utonil v ra-^odenelem prežvekovanju mrkih slojev in še bolj mrkih velikih bratov. Njegova agresivna godba s starimi Platnice prejšnje številke so bile posvečene sklepnemu dejanju kviza Glasbene mladine Slovenije o slovenski ljudski glasbi — finalu, ki so ga izvedli mladi tekmovalci iz Dekanov in Beltinec ter mnogi nastopajoči iz vse Slovenije. Ker je tretja letošnja številka revije GM izšla tik po tej prireditvi, smo podrobnejšo informacijo o kvizu prihranili za tokrat. Začelo se je že v lanskem šolskem letu, ko je izšlo gradivo — tematska številka revije GM in komplet kaset. Kar dobrih tristo šol je naročilo material in jeseni so se na območna tekmovanja, ki jih je pripravila Glasbena mladina Slovenije, prijavile sto tri ekipe iz najrazličnejših krajev Slovenije. Območna tekmovanja so potekala vsa hkrati, ekipe so tekmovale 10. novembra ob treh popoldan v Ajdovščini, Celju, Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Radencih in Slovenj Gradcu. Ko so organizatorji zbrali rezultate vseh ekip, so izločili šestnajst najboljših, ki so čez štirinajst dni tekmovale naprej. Prvi polfinale je bil 24. novembra dopoldan v Ljubljani, pomerile pa so se ekipe OŠ Narodnega heroja Rajka iz Dola pri Hrastniku, OŠ I. tankovske brigade NOV iz Dekanov, Oš Bršljin iz Novega mesta, OŠ Savo Kladnik iz Sevnice, OŠ Peter Šprajc-Jur iz Žalca, Oš Bratov Mravljak iz Titovega Velenja, Oš Franjo Malgaj iz Šentjurja pri Celju in OŠ iz Mozirja. Najboljša med njimi je bila trojica iz Dekanov, ki si je z dobrim rezultatom priborila pravico do nastopa v finalu. Drugi polfinale je bil istega dne popoldan v Mariboru, kjer so tekmovale ekipe tehle šol: OŠ Ljubo Šercer iz Loč pri Pljčanah, Oš 17. oktober iz Beltinec, Oš iz Lenarta, OŠ iz Podlehnika pri Ptuju, Oš Prežihov Vo- ranc iz Maribora, OŠ Vera Šlander iz Polzele, OŠ Slavko Šlander iz Prebolda in Oš Franjo Vrunč iz Slivnice. Tu je bila najuspešnejša ekipa iz Beltinec. Vsi tekmovalci na območnih tekmovanjih in njihovi mentorji so prejeli kot nagrado za sodelovanje vstopnice za finalno prireditev v Cankarjevem domu v Ljubljani, ekipe, ki so se udeležile polfinala, pa so dobile simbolične knjižne nagrade in kasete. Ostal je torej le še sklepni del tekmovanja, živa prireditev na odru velike dvorane Cankarjevega doma, ki jo je snemala ljubljanska televizija. Osmega decembra ob dveh se je dvorana napolnila z mladim občinstvom, ki je nestrpno pričakovalo razplet. Mnogi mladi poslušalci v dvorani so snov zelo dobro poznali, saj so jo poslušali v šoli ali se celo pripravljali na tekmovanje, največ pa je bilo seveda tistih, ki so za eno ali drugo ekipo na odru držali pesti in celo glasno navijali. Kot že oba polfinala je tudi finalno prireditev vodil Radovan Kozmos, poleg njega in obeh ekip pa je bila na odru tudi žirija, ki so jo sestavljali avtorica gradiva za kviz, etnomuzikologinja Mira Omerzel-Terlep, avtorica didaktičnega gradiva, glasbena pedagogonja Ida Virt in predsednik Glasbene mladine Slovenije Zdravko Hribar. Tekmovanje je bilo izredno živahno, saj so vsa vprašanja ilustrirali živi nastopi ljudskih pevcev, godcev in plesalcev. Nastopili so Haloške pevke pa tercet iz Kamnika, Beltinška banda in njen vodja, cimbalist Miško Baranja, zadnji izdelovalec trstenk na Slovenskem, Franc Laporšek iz Podlehnika pri Ptuju, pa Mira in Matija Terlep ter folklorne skupine Emona, Tine Rožanc in France Marolt. Ob tem naj opozorimo na tiskarsko napako na zadnji strani prejšnje številke naše revije — na*prvi fotografiji pojejo dekleta folklorne skupine Emona in ■ ne Tine Rožanc. Ko je vsaka ekipa odgovorila na sedem zastavljenih vprašanj, se je izkazalo, da so osmošolci iz Dekanov ohranili mirnejšo kri in laže prenesli pritisk velikega odra in televizijskih kamer ter se nekoliko bolje odrezali. Obe ekipi pa sta pokazali izredno poznavanje snovi. Ob burnem ploskanju mladih gledalcev sta ekipi sprejeli čestitke Mire Omerzel Terlep in Zdravka Hribarja ter knjižne nagrade, zmagovalci iz Dekanov pa so dobili za prvo mesto kasetofon. KAJA ŠIVIC Levo ekipa iz Dekanov — Irena Cunja, Vanja Kofol in Aleš Križman, desno ekipa Iz Beltinec — Marija Jerebic, Darinka Novak in Zdenka Ša-ruga, tekmovanje vodi Radovan Kozmos. ljuciski goaec iz Podlehnika pri Ptuju — Izdelovalec trstenk Franc La-poršek Fotografiral: LADO JAKŠA Odmevi RiiiiiiiiHiiuunitiniiiiifliiHiuinmHiiiiHiiiimmRiifiiiiHNHiiHiiiiiiiiitiiiiiiininiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiinimtminiHiniuitHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiitiiiiiiuifiiiHiiiiiiti Akademija za glasbo v Cankarjevem domu Ljubljanska AG je rta svojem koncertu predstavila del svoje dejavnosti, ki v glavnem ostaja verna starejšim mojstrom; če že tvega sodobnejšo potezo, pa seže po delu akademijske hišne avtoritete. Res je sicer, da je bil večer programsko in izvajalsko nadvse pester in daje bilo tu in tam mogoče opaziti svobodnejše spoprijeme z akademizmom. S tega stališča se zdi upravičena celo nujnost avtoritete, saj je bilo docela razvidno, kako prazno postane glasbeno življenje študentov na odru, če ne položijo svojih potencialov v roke človeku, ki zna tako daleč Interpretativno provocirati, da kot glasbeniki zaživijo. To se je zgodilo orkestrašem šele pri zadnji točki, Mendelssohnovi Italijanski simfoniji, v kateri je maestro Nanut dovršeno uprizoril oDojnost romantične samo-pozabe in ponovno »povedal«, da je prav to tisto, kar naj bi nas vse skupaj najbolj doživeto prepričalo. (Ne da bi ob tem razmišljali tudi o morebitnih Leta 1977 je v Sarajevu začela delovati Masmantra, skupina, ki se je glasbe lotila drugače, kot je pri nas v navadi. Pravijo, da jim je vodilo izrek: »Izrazi, ne komunicirajl« Ime je skupina dobila po skladbi Josipa Magdiča (Mantra), ki je z Mladenom Miličevičem tudi stalno ♦ »skladateljsko« jedro skupine. (Mimogrede, Magdič (1937) je med drugim študiral tudi pri L. M. Škerjancu, v Ljubljani pa je tudi nekaj let deloval kot skladatelj in dirigent). Število ostalih članov se spreminja, odvisno od posameznega projekta. Projekta zato, ker člani Ma- drugih glasbenih potrebah). Ta točka je bila krona'večera. Od ostalih bi izvzela izvrsten nastop študentke-sopranistke Danijele Hrvatin in mešanega zbora Akademije za glasbo, ki ga je pripravil Janez Bole. Prepričljivost pevke je za to glasberp ustanovo izjema, saj tako temeljito izdelanost redko slišimo na naših koncertnih odrih. Tudi zbor je pri izvedbi Haydnove maše MISSA BREVIS DE SANCTI JUANNES DE , DEO prispeval upoštevanja vreden delež z visoko ravnijo pevske negovanosti, ki se je kazala v polnem zvoku, v muzikalni sugestibilnosti pevcev, pozornosti do fraziranja in v oblikovni jasnosti. In kako se je trudil slediti suverenim gibom študenta-dirigenta Boruta Smrekarja, saj je zaznaval vsako spremembo njegovih kretenj, ki so pravzaprav spominjale na znane vzore... Njegov slog je želel biti poudarjeno dramatičen, ker pa je bil slabotno »ozemljen«, ni naletel na smantre niso omejeni le na zvok, ampak često uporabljajo tudi multi-medijski princip izražanja. Največkrat sodelujeta še klarinetist Rajmund Likič in pianistka Izolda Ambrožič. Osnova Masmantrine glasbe je sinteza elektroakustične in tradicionalne glasbe. V glasbo često vpletajo tudi folklorne instrumente. V zasedbi se največkrat pojavljajo klavir, klarinet, sintetizator in elektronika, poleg teh pa občasno tudi flavta, glas, saz, šagrija, okarina in druga folklorna glasbila. Pa še mešalna miza, seveda. tako odmevnost, kot bi človek pričakoval. Želja po avtoritativnem nastopu je bremenila tudi tretjega dirigenta večera, študenta Andreja Missona, ki kljub natančnemu in zglednemu tak-tiranju ni mogel močneje vplivati na orkester. Njegov nastop je res pokazal, kakšno zalogo muzikalne energije ima, vendar je še preveč blokirana, da bi bil prenos bolj uspešen. Misson je zlahka dojel Ga-brijelčičevo skladbo Moderato za trobento, orgle in godala (solista: Janez Kopše in Bojan Glavina) ter ji tudi postavil dovolj zanimive zvočne temelje, a Mozart (MOTET EXUL-TATE, JUBILATE) r.iu je s svojo »totalno« glasbeno bitjo tako tuj in »nedosegljiv«! Zato pa je to bolj uspelo sopranistki Veri Mlejnikovi, tudi študentki, ki je s prijetno intoniranim vživljanjem prepoznavala Mozartovega duha,,čeprav je razpon njenega glasu precej skromen. MIRJAM ŽGAVEC Masmantri je uspela tudi uspešna predstavitev v tujini. Na IX. mednarodnem festivalu elektroakustične glasbe v Bourgesu (Franoija) ji je bila dodeljena druga nagrada. Tisti, ki redno obiskujejo Tribuno glasbene ustvarjalnosti v Opatiji, so t imeli možnost poslušati skupino že šest let zapored, pa tudi drugače jo lahko poslušamo na koncertih. Skupina je s svojim delom že presegla oznako »eksperimentalna«, saj člani očitno vedo, kaj hočejo. Še tol V pripravi je tudi prva (velika) plošča skupine s skladbami Magdiča (Mantra, Muzika, Rings...), Miličeviča (Levant, Prolaz..) in skupine Sharghesaz. Telegrami iHiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii elementi totalitarističnih umetnosti vedno izraziteje prehaja v sugestiven ekspresionizem (ali postekspre-sionizem), obenem pa je v njej vedno več pronicljive satire, celo humorja. Glasbeno nas je Laibach v trenutku povozil z aranžmajsko nerazvitim, agresivnim in zelo intenzivnim izrazom, v katerem stopa v ospredje novi Laibachov sodelavec, izvrstni pihalec, ki ima precej več skupnega s Kientzyjem in Braxtonom kot pa z »zabavniki«. Njegovo energično, grobo, včasih skrajno kaotično igranje si je uspelo podrejalo dokaj premočrtno, ritualno obarvano glasbo ostalih članov skupine, pa tudi vpade polrazumljivega in razosebljenega glasu. Izvrstna dinamika, neverjetno uspelo stopnjevanje, močna sugestivnost, to je le neKaj razsežnosti te nove podzvrsti Laibachove godbe. Pri tem ne bi smeli prezreti tudi vidne plati koncerta. Filmi, agresivni beli žarometi, spopad med trivialnimi prizori na platnu in mračno glasbo.. • Višek koncerta je bil v najtemnejšem delu, v povezavi krute in skrajno sugestivne Laibachove glasbe, filma s »črnimi« grafikami iz NOB in napadalnih žarometov. PBČ BIG BAND RTV Ljubljana in Joan Faulkner, CD, 15. 12. 1984 Koncert je bil razdeljen v dva dela. V prvem se je predstavil orkester sam, v drugem delu pa skupaj s pevko. Kot vrhunec prvega dela omenjam Ikono J. Gregorca. Tu in tam razpršen, a še vedno in predvsem visoko profesionalen prijem T. JANŠE (tenorsakso.) in A. ARNOLA (altsaksofon) je morda koga navdušil, mene ni. Prav tako, kot so me motile bele rokavice in pripravljenost za zabavljanje E. SPRUKA (pozavna), pa moram v isti sapi priznati, da je igral izvrstno. Drugi pozavnist A. KRAJNČAN — v redu. R. DIVJAK (bobni) — soliden. S. ŠTINGL — kdor zna, pa zna, ni kaj. Jer seveda dirigent J. PRIVšEK. Pevka Joan FAULKNER je s svojo pojavo, petjem, nastopom celotnemu koncertu dodala nekaj ženske barvitosti, žametnosti, morda celo za ščepec galantnosti. Pesmi, ki nam jih je odpela, so bile iz repertoarja Billy Holiday, Duke Ellingtona, skratka železni repertoar. Na dileme nekaterih, ali je to jazz ali ne, na pojasnila in zamere in vse ostale nepomembne dileme, lahko rečem samo to, da je bilo nekajkrat naravnost odlično. BARBARA Masmantra TOMAŽ RAUCH Lovro Matačič (1899—1985): »Skrivnost mojega življenja je v tem, da stalno delam, da brez prestanka nadaljujem z delom, da se učim in ponovno preučujem vse, kar je že naučeno. Nimam rad samo not, spremljam tudi slikarstvo, kiparstvo, berem filozofske knjige in vse to je globoka potreba mojega življenja.« Fotografija: Lado Jakša 6 Odmevi llillillllllllliilllllllllllllllllllllllllllllllllllllll O tekmovanjih Telegrami Promocija Srpove velike plošče v ii Kilanskem Mladinskem gledališču sk. f močan dokaz Mitvam, da je ra,ra V zadnJem času zelo stagni-“ ■ Njena glasba je tako tokrat delo-aia zelo slabokrvno, mlahavo in ni- 6n«°k ni m°9la zaž'vetl ob neposrednih, večkrat celo cenenih »gegih« Novega pevca. Višek odbijajočega «tera pa je bil nastop gosta Marka ®clja, ki se vedno bolj izgublja v SV°J' acid senilnosti. Ljubljanski koncert najprijetnejša novorockovskega presenečena leta 1984, Zabranjenog puše-nia. mi je pustil mešane vtise. Kljub er"u, da je bil to eden zanimivejših lUbljanskih koncertov, v lanskem ®tu, pa sem Pušenje v Sarajevu ^del v precej svetlejši luči, zato me '°krat ni povsem zadovoljil. Koncert J® bil vse preveč standarden, obrtni-p ■ Tako so glavni glasbeni aduti ušenja — dinamika in punk‘n'rol-erska energija — ostajali v okvirih Povprečnih yu rock‘n'roll koncertov. Nastop je rešil le izvrstni pevec sku-Pjne, Nele, katerega scenski »sfu-2|anosti« v Jugoslaviji trenutno ni Para. Očitno je množica koncertov u$enju pobrala kar preveč energije. PBČ Uvod v posredovanje zahodnih in pezrriorskih jazzovskih dogodkov v Valentinu je bil nastop temnopoltega b°t>narja Douga Hammonda in njegove skupine, v kateri so še čelist Muneer Abdul Fatah ter Stephan °auer, ki igra na vibrafonu podoben ^strument, imenovan marimbo. Ij^hko zapišem, da je ozračje na teh ^eh jazzovskih večerih simpatično spominjalo na zahodne jazzklube. ou9 Hammond je kot prvi v seriji nastopajočih newyorških glasbenikov prijetno uvedel klub Valentino v J^ednarodno jazzovsko dogajanje. e obiskovalci so se sprva obnašali nekoliko neelastično. V jam ses-®onu so nekateri naši glasbeniki ' er° Ugrin — krllovka, in Emil Spruk ( Pozavna) pokazali, da so kljub aliteti preozko usmerjeni, tako da ?e niso najbolje ujeli s konceptom ouga Hammonda. , Sedemindvajsetega januarja, kot le napovedal organizator in vodja Programa v Valentinu Brane Rončel, Pnčakujemo nastop bobnarja Ro-UB,fla Shannona Jacksona s sku- oo Decodlng Society. FYRST Nekaj tez zagrebškega muziko-oga dr. Nikše Gliga, ki je decembra v Predaval o družbenopolitičnih 'O-plikacijah eksperimentalne glasbe v drugi polovici XX. stoletja: °iem eksperimentalnega v glasbi Na 19. menarodnem tekmovanju mladih glasbenikov CONCERTINO v Pragi so leta 1984 sodelovali tudi slovenski tekmovalci — mladi trio Srednje glasbene šole iz Ljubljane, ki ga sestavljajo violinist Marko Hvala, violončelist Klemen Hvala in pianist Tomaž Petrač. Že dobri dve leti gojijo komorno igro pod vodstvom mentorja violončelista Matije Lorenza, ki jih je na to tekmovanje tudi prijavil in izpeljal sodelovanje s Prago. Concertino pripravlja praški radio in na tem tekmovanju glasbeniki ne nastopijo v živo, ampak sodelujejo le s posnetki. Takole pripoveduje Matija Lorenz: »Tekmovanje je zanimivo, ker je namenjeno najmlajšim glasbenikom. Mislim, da je zgornja starostna Palček Domača uprizoritev Henzejeve mladinske opere Palček predstavlja za slovenski glasbeni prostor potreben projekt, saj po dolgem času prinaša nekaj živega dogajanja tisti publiki, ki je za tako neposreden glas-beno-odrski stik najbolj prikrajšana. Dobrodošla je tudi odločitev za sodobnejše komorno operno delo, ki je kljub svoji delni glasbeni sodobnosti le toliko znano in staro, da prav s povezavo nezahtevnih »songov« in manj blagozvočnih kompozicijskih prijemov uvaja mladega poslušalca v elastično sprejemanje njemu na trenutke tujega zvočnega sveta. V Henzejevem zvočnem svetu, vezanem na pravljično zgodbo o meja komaj 17 let. Lansko tekmovanje je bilo rekordno po udeležbi, sodelovale so vse vzhodnoevropske dežele in Avstrija, Finska, Francija, | Kanada ter Jugoslavija. Na to tekmovanje se je treba prijaviti do konca aprila, posnetke poslati do konca avgusta, rezultate pa organizatorji sporočijo v novepnbru. Naši učenci so sodelovali s Haydnovim triom številka 6 v D-duru in delom Čende Šedlbauerja. Zelo so nam šli na roko odgovorni v Radiu Ljubljana, ki so se zavzeli za naše sodelovanje na Concertinu in nam omogočili snemanje v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Uspeh na tekmovanju je namreč precej odvisen tudi od tehnične izvedbe posnetka. Naš trio je v Pragi dosegel deveto mesto, kar ni Palčku, zmagujejo nad zlim čisto in gladko tekoče, otrokovemu ušesu skorajda preveč prilagojene melodije, »simboli« pravljične Pravice, ki vselej poskrbi, da se usoda bitij vajeno zaokrene v harmonično razrešitev, le-ta pa je seveda možna šele po spretnih, bistrih, domiselnih posegih heroja Palčka. Svetlost zgodbe je Henze morda uglasbil pretirano sladko, celo tako daleč, da je zgodba preveč glasbeno premočrtna, skoraj na meji cenenosti tiste vrste, ki lahko tudi zato, ker postaja na trenutke šablonska, odtuji celovitost dramskega učinka. Zgodba sama je mešanica vse mogočih pravljičnih motivov, ki so privlačno povezani, predvsem pa jo odlikuje — in to je režiser Aleš Jan dobro poudaril — odmik od t. i. pravljične črno-bele tehnike, saj je tisto, kar naj bi bilo črno, bolj rogovilasto in motovilasto ter zato smešno in ne- nič pretresljivega; dobro pa je, da sebi in drugim dokažemo, da gremo v korak s svetom, in da se v tujini sploh pokažemo z najmlajšimi komornimi ansambli. Za tekmovanje sem izvedel slu-:ajno in ob tem ugotovil, da je pri nas obveščenost o podobnih prirditvah zelo borna, saj skoraj nihče ni vedel za to tekmovanje in sem s težavo prišel do natančnejših podatkov. Škoda, da smo tako zaprti. Slabo poznamo širše glasbene razmere in to se močno pozna tudi pri tekmovanjih naših učencev in študentov glasbe. Pogosto je vajam za tekmovanje vse drugo podrejeno in namesto da bi bilo tekmovanje logično nadaljevanje učenčevega splošnega uspeha, postane dresura, ki je sama sebi namen. To pa ustvarja vtis višjega nivoja, kot je v resnici, in lahko kasneje učencu bolj škodi kot koristi. Tako se na republiškem Jekmovanju dogaja, da komisije mladih glasbenikov ne ocenjujejo na podlagi njihovega realnega nivoja igranja, predvsem pa ne na podlagi poznavanja širših glasbenih razmer v Jugoslaviji. Ker prvonagrajenci republiškega tekmovanja sodelujejo na zveznem tekmovanju, bi komisije morale vedeti, v kakšno konkurenco bodo naši tekmovalci prišli in kam sodijo v jugoslovanskem merilu. Za tako poznavanje pa bi morali bolje sodelovati med seboj in pogledati še kam drugam, vsaj v Grožnjan, kjer lahko od blizu vidimo, kje je danes komorno muziciranje naših in tujih mladih i glasbenikov.« Zapisala: KAJA ŠIVIC nevarno (npr. lik Velikana, ki ga je izredno doživeto interpretiral Jože Humer). Pomembno se zdi tudi režiserjevo vztrajanje na dinamičnosti odrskega dogajanja (predvsem z gibljivo postavitvijo otrok na sceno), čeprav mu le ni uspelo čisto preprečiti tipično slovenske operne negib-nosti, ki je v predstavi našla svojo potrditev v precejanji igralski neokretnosti Jožeta Koresa (oče) in Nade Sevškove (mati), včasih tudi v Palčku (Nadica Grozdanova). Scenarist Niko Matul in koreografinja Ksenija Hribar sta imela znaten delež pri uspešnemu sooblikovanju uprizoritve, h kateri so pripomogli tudi zbor RTV Ljubljana (zborovodja Matevž Fabijan), instrumentalisti in seveda dirigent Milivoj Šurbek, ki je operi postavil dovolj muzikalen glas-beno-dramaturški lok. MIRJAM ŽGAVEC Klavirski trlo Srednje glasbene šole v Ljubljani, violinist Marko Hvala, pianist Tomaž Petrač in violončelist Klemen Hvala z mentorjem Matijo Lorenzom. I____________________________________________________________________________ 7 Odmevi Miladojka Unit in Quatebriga Ob zelo uspelem in posrečenem projektu dveh mladih jazzovskih skupin Miladojka Unit in Ouatebriga se žal znova sprašujemo, ali se morajo res vsi zanimivi glasbeni dogodki pri nas odvijati v popolnoma neprimernem okolju. Tako se je primerilo, da sta odlični jazzovski skupini, ki sodita v center jazzovskega dogajanja pri nas, trošili energijo tudi za prilagajanje na (ne) akustične lastnosti dvorane bivšega gledališča Glej. Kljub vsemu pa je bil njun nastop velik dogodek za ljubiteljska ušesa Poleg lanske promocije skupine Ouatebriga je nastop izzvenel kot uraden debi nove generacije jazzovskih ustvarjalcev pri nas, katere glasbeniki bodisi študirajo na graški jazzovski akademiji ali pa Svoje, glasbeno znanje poleg obsežnega individualnega dela dopolnjujejo na ljubljanskih glasbenih ustanovah. Če bi se ozrli nekoliko nazaj, potem omenimo skupine, kot so: Behe-mont, Beg na grad, Kvintesenca in Srp, v okviru katerih so glasbeniki Mi-ladojke Unit in Ouatebriga ustvarjali glasbo. Za glasbo skupine OUATEBRIGA (Igor Leonardi-kitara, David Jarh-trobenta, Milko Lazar — saksofon, klaviatura, in Aleš Rendla — bobni), lahko rečem, da je v tej pojavni obliki »Če trenirate tek, počnite to raje ob glasbeni spremljavi, saj glasba zmanjšuje stres, ki spremlja vsak večji telesni napor,« svetuje ameriški psiholog Miller. Pred nedavnim je Miller izvedel poskus, pri katerem je več izkušenih tekačev dvakrat preteklo Isto pot — prvič ob poskočni glasbeni spremljavi, drugič brez nje. Kljub temu da so progo obakrat pretekli v istem času, so vsi tekači izjavili, da so ob spremljavi glasbe laže tekli, kar so sicer Millerjeve meritve srčnega utripa tekačev in količine mlečne kisline (mišice jo proizvajajo med svojim delovanjem) zanikale, saj so pokazale, da so tekači porabili enako količino napora v obeh tekih. Zato pa so meritve endorfinov (ki se izločajo ob vsaki stresni situaciji) pokazale, da so tekači takrat, ko so tekli dosegla celostnost stilnega obvladovanja, čeprav lahko najdemo v njihovem iskanju glasbenega izraza različne vplive: funka, rocka, -back to the rules« jazza, narodnih motivov in šeTnarsičesa. To iskanje pa se ne ustavlja*ob detajlih. Ouatebriga spontano in »svvinga-joče« obvladajo odrski nastop, prav tako patudi svoje instrumente, kar jih približuje profesionalcem. MILADOJKA UNIT (Urban Urba- ob glasbeni spremljavi, izločili manj endorfinov, torej je bil stres večji brez glasbe, kot pa z njo. Kolikor nam je znano, je to prvi znanstveni poskus, ki nesporno dokazuje, da glasba neposredno zmanjšuj t. i. duševno, zaznavo napora oz. stresa Čeprav ni izključeno, da so to Millerjevo raziskavo finančno podprli ameriški proizvajalci walkmanov, pa to nikakor ne zmanjšuje vrednosti njegovega odkritja, saj pomembno prispeva k razumevanju moči, katero ima glasba nad svojimi potrošniki, istočasno pa nam vsaj delno pojasnjuje, zakaj je našim daljnim prednikom glasba pomenila magijo in način komuniciranja z nadnaravnimi silami, demoni in božanstvi. Tako je vse do rojstva sodobne znanosti glasba zmeraj ostajala tako blizu človeka, da nija — saksofoni, Mire Lovrič — bas, Mario Marolt — tenorsaksofon, Dadi Kašnar — bobni, Igor Ožbolt — bas), se je na tem koncertu predstavil prvič. Izrazite podobnosti ? glasbo Ouatebriga ne bi mogli najti. Jazz Miladojka Unit je dosti bolj svojeglav, pa tudi tehnično ni toliko izdelan. Zato pa nas dobesedno zasuje z obilico ustvarjalnega šarma izvajalcev. Njihovo glasbo bo laže opredeliti po nekaj naslednjih nastopih in projektih, to pa toliko laže že zato, ker je zasedba že sedaj več kot obetavna. Presenečeni nad bogatim glasbenim dogodkom, ki ga je zaključil skupni nastop članov obeh zasedb in tako dosegel svoj vrhunec, pričakujemo novih glasbenih projektov skupin Ouatebriga in Miladojka Unit. JAKA FORST se ji je ta raje predajal, kot pa da bi o njej razmišljal. Človek se je zmeraj zavedal, da mu glasba olajšuje bivanje in ga krasi, saj zmore prečistiti žalost in pomnožiti veselje, ustvariti dobro razpoloženje, ter celo zdraviti nekatere bolezni duha in telesa. V luči teh še starogrških spoznanj je Millerjev poskus zelo pomemben, saj mu je z njim uspelo znanstveno odkriti človekove fiziološke reakcije na glasbo in njeno moč. Pa še nujen nasvet tistim, ki bodo opisani poskus opravili tudi na lastni koži: s slušalkami na ušesih lahko trenirate samo na neprometnih terenih, da ne bi pri tem izogibanju malemu stresu doživeli stres, kakršen jo prometna nezgoda! A. P. Telegrami iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii označuje dejanje z nedoločenim izidom. Ker lahko glasbenost eksperimentalne glasbe odkrijemo samo z osebnim doživetjem njene pobude, je komunikacijska veriga skladatelj -izvajalec-poslušalec razbita. Skladateljski zapis je nekakšno »agregatno stanje« glasbe, iz katerega »osvobodimo« utopično glasbenost s pomočjo improvizacije, ki je specifična komunikacija med glasbeniki samimi ter med glasbeniki in občinstvom. Takega »osvobajanja« je sposoben le dejaven in samozave-den poslušalec, ki nima obzirov do »družbenih konvencij« in kateremu umetnost predstavlja življenje, ki ga lahko živi polno in svobodno le, če si ga izpolni s svobodo eksperimentalne glasbe - te neomejene antiin-stitucionalne umetnosti — ki je pravzaprav popolna podoba svobode same — namreč igra brez namenov in prikritih misli. V nujnost odkrivanja glasbenosti eksperimentalne glasbe lahko pronikne samo resnično svoboden človek, zaradi česar pa v današnjem, človeku povsem sovražnem času in svetu, eksperimentalna glasba ne obstaja več. A P INFO-TG Cankarjev dom je 13. januarja na svojem velikem odru predstavil znamenito deio angleškega neokla-sicista Benjamina Brittena Vojni requiem. Izvrstni solisti-sopranistka Anna Steiger, tenorist Mark Curtis in James Meek so pod vodstvom dirigenta VVernerja A. Alberta skupaj z Bavarsko mladinsko filharmonijo, Mladinskim komornim orkestrom Bavarske filharmonije, Deškim zborom iz Augsburga in našim Akademskim pevskim zborom I. G. Kovačič iz Zagreba, pretresljivo človeško izpoved prevedli v visoko umetniško sf>oročilo. V. B. Na tretjem koncertu Modrega abonmaja se je predstavil ruski violinist Grlgorij Žlslln s koncertom za vtolino in orkester v D-duru. Veliki umetnik je dokazal svojo tehnično dovršenost in veliko muzikalnost. Za prijeten uvod v koncert je poskrbela dobro zaigrana Ipavčeva Serenada za godala. V drugem delu sporeda smo poslušali Simfonijo št. 2 v h-moiu A. Borodina. Simfonični orkester Slovenske filharmonije je vodil Anton Nanut. Grigorij Žlslln se je ob spremljavi pianistke Fride Bauer predstavil tudi na samostojnem koncertu dne 10. dec. 1984. Program so sestavljala najbolj znana violinska dela. Tartini- Fotografiral: Jaka F Orat Miladojka Unit in Ouatebriga na skupnem zaključnem nastopu Moč glasbe in teka 8 Telegrami Odmevi levemu Vražjemu trilčku, Griegovi Sonati za violino in klavir št. 3 op. 45 "> Paganinijevemu Zvončku je izva-Ja*®c dodal še Sonato za violino in klavir op. 134 D. Šostakoviča, ki je Vsaj deloma popestrila neizvirnost koncertnega sporeda. Pianist Evgen Indjič se je predstavil kot tretji solist Mednarodnega Mojstrskega ciklusa. Izredno zahteven program (G. Faureja Tema in variacije op. 73, štiri Balade F. Chopina, etudi v ES-duru in Gis-molu F. Liszta, Davidsbundlertanze op. 6 R. Schumanna) je znani virtuoz izvedel s Popolno tehnično zanesljivostjo in velikim poznavanjem glasbenega dela. Koncert smo poslušali 17. dec. v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Beethovnova komorna dela so *aživela na drugem koncertu CA-mERATAE SLOVENICAE. Na sporedu so bili klavirski trii: Violinist Primož Novšak, violončelist Ciril Škerjanec in pianist Aci Bertoncelj so se Predali komornemu muziciranju in Priredili lepo glasbeno doživetje. V. B. 14, I. 1985. v Ljubljani smo imeli Priložnost videti in poslušati karirastega rockerja Rorya Gallagerja iz irske. S svojimi fanti je pridno muzici-ral (rockal) polni dve uri in več. Fanta ie ljubljanska publika navdušila. Sicer nekoliko postfestumski kon-°ert je za CD ob polni dvorani vsekakor uspeh NG Napovedujemo Prireditve v Cankarjevem domu, ^ubljana. Koncert Dunajskega komornega orkestra (dirigent Phillipe Entremont, Sorkočevič (šulk), ^aydn, Mozart —14. februar, APZ ®°ris Kraigher (Byrd, Kodaly, Lajovic, Horvat, Joch...) zborovski abonma — 23. februar, koncert Bachovih koralov kot prvi izmed koncertov v sklopu Evropskega leta 9>asbe (Željko Marasovlč — orgle, ^PZ Ivan Goran Kovačič) — 25. *ebruar, ne bi pa smeli prezreti tudi rumenega abonmaja 8. februarja — ^mfonlčnl orkester SF z množico solistov in zborom Consortium rail-8,oum (Štuhec, Škerjanc, Bach). -JTrnrfc—OJ ladijska oddaja Iz dela Glasbene mladine, ki 130 zvočno ilustrirala članke o manj 2r>anih avtorjih in glasbenikih 4. številke (Satie, Mathias Ruegg, Vocal Summit,...), bo na sporedu prvega Programa Radia Ljubljana v soboto, 9- 2. ob 18.30. Balet Pepelka prvič v Mariboru V Operi z baletom SNG Maribor je bila 21. decembra premiera (in hkrati prva izvedba v Mariboru) baleta Pepelka Sergeja Prokofjeva. S prejšnjimi predstavami baletov Giselle, Hrestač, Don Kihot so si nabrali že toliko izkušenj, da so se lahko lotili tudi Pepelke, ene najzahtevnejših baletnih partitur, čeprav takšnega dela ni lahko pripraviti z ansamblom, ki šteje komaj 16 plesalcev, in s skromnimi finančnimi sredstvi. Pepelka je pravi baletni spektakel. Skladatelj Prokofjev in libretist Volkov sta jo gradila po tradicijah in shemah starih klasičnih baletov, največ Čajkovskega. Vsaka vloga ima svojo variacijo. Pri liku mačehe in obeh zlobnih sestra je Prokofjev iz- koristil svoj izredni smisel za humor. Poleg teh grotesknih scen se vrstijo lirične pasaže Pepelke, romantični divertissement vil in še več plesov, kjer so se plesalci lahko dodobra Olja Ilič in Miloč Bajc razživeli in pokazali svoje znanje in igralske sposobnosti. Koreograf in , režiser baleta Iko Otrin, jd balet ponekod dramaturško spremenil in okrajšal. 1 Na premieri je naslovno vlogo plesala Olja Ilič, princ je bil gost Miloš Bajc, Gojenci srednje baletne šole so plesali že večje vloge. Scena in kostumi Vlaste Hegedušič so bTli kljub skromnim finančnim sredstvom dovolj razkošni. Dirigent Simon Robinson je opravil pomembno dolo. Čeprav je partitura tehnično in muzikalno zelo zahtevna, se je orkester zelo dobro izkazal Navdušeno občinstvo ie Pepelko zelo lepo sprejelo. MIRA MflACZEK Fotografiral: Tone Stojko Začetek koncertne sezone v Mariboru Mariborska koncertna poslovalnica bo tudi v tej sezoni organizirala le 10 abonmajskih koncertov Zaradi skromnih finančnih sredstev bo manj simfoničnih koncertov in več komornih in solističnih. Letos so, kar je hvalevredno, pohiteli s prvim abonmajskim koncertom; že oktobra, kmalu po baročnem festivalu, so nastopili gostje iz ČSSR. Janščkova filharmonija je v polno zasedeni Unionski dvorani predstavila program priljubljenih češkoslovaških del: Vltavo Bedriha Smetane, Dvorakov koncert za violončelo in orkester ter simfonično rapsodijo T aras Buljba Leoša Janačka. Dirigiral je Tomaž Koutnik, solist je bil mladi violončelist Bohuslav Pa-vlas. V njegovi muzikalni igri smo pogrešali več tona. Mladi dirigent je temperamentno vodil izvedbo, vendar je program koncerta pripravljal Otakar Trhlik, ki je pred turnejo zbolel, zato Tomaša Koutnika orkester ni bil vajen in mu je tu in tam uhajal. Novembra je na drugem abonmajskem koncertu nastopil ansambel za baročno glasbo Collegium musicum Maribor. Koncert, ki je bil v Unionski dvorani, je pritegnil velikp več občinstva kot baročni festival. Collegium musicum je tokrat nastopil v delno novi, domači zasedbi: prvič sta sodelovala Monika Skalar, violina, in Franc Avsenek, viola, od starih članov pa Drago Golob, oboa, Miloš Mlejnik violončelo in Janko Šetinc, čembalo. Pri izbiri izvrstne violinistke Monike Sklalar je ansambel imel srečno roko. Želeli bi, da bi se Collegium musicum ustavil pri tej zasedbi. V Vivaldijevi Sonati je navdušila Monika Skalar s sproščenostjo in mehkobo tona. V Triosonati J.-M.Leclaira je izstopal Drago Golob. Muzikalni višek je ansambel dosegel v Telemannovem Kvartetu v g-molu (v originalu je to kvartet za flavto, violino, violo da garnba in continuo). V drugem delu smo občudovali virtuozno razigranost in spevno, nežno kantileno v delih Johanna Christiana Bacha. V Koncertu za čembalo se je v veliki dvorani zgubil zvok čembala. Večer so sklenili s Kvintetom istega avtorja. Na tretjem s abonmajskem koncertu v začetku decembra je nastopil godalni Kvartet Wilan6w iz Poljske. Tadeusz Gadzina (ustanovitelj kvarteta), Pavel Losakievvicz, Ryszard Duz in Marian Vasiblka so razmeroma mladi člani ansambla, ki je reden gost mnogih koncertnih odrov v domovini in tujini in nosilec številnih visokih mednarodnih priznanj. Uvodoma smo poslušali Josepha Haydna Kvartet v D-duru, op. 76 št. 5 iz skupine šestih Erdody-kvartetov. Kvartet Wilan6w se je z izvedbo Kvarteta št. 2 Krzysztofa Pendereckega oddolžil svojemu rojaku, danes vodilnemu poljskemu skladatelju. Zanimivo in tehnično zahtevno delo je kvartet briljantno izvedel. Drugi del koncerta je izpolnil Borodinov Kvartet v D-duru, eno najlepših tovrstnih del vseh časov Mariborsko občinstvo očitno podcenjuje koncerte komorne glasbe. Unionska dvorana je bila skoraj prazna, saj se niti tistim, ki bi jim to bila poklicna dolžnost, ni zdelo vredno priti. Maloštevilno občinstvo pa je goste izredno prisrčno sprejelo in izsililo dodatek. Poleg omenjenih abonmajskih koncertov smo do konca leta imeli še nekaj glasbenih prireditev. Pred praznikom Dneva republike se je v Mariboru sklenil 12. Festival Revolucija in glasba. Simfoniki RTV Ljubljana z dirigentom Kristijanom Ukmarjem in solistoma Boženo Glavak, • mezzosopran, in Jožetom Faloutom, rog, so v Unionski dvorani izvajali dela Bohuslava Martinuja (Spomenik Lidicam), Marjana Kozine (ciklus pesmi Iz težkih dni), Milana Stibilja (Koncertantna glasba za rog in orkester), osrednje delo večera pa je bila Simfonija št. 1 Vilka Ukmarja. Oba solista in orkester so se lepo izkazali in dostojno sklenili pomemben festival. Naj omenimo še dva orgelska koncerta, nastopa zagrebškega mojstra Andelka Klobučarja in ljubljanske gostje Angele Tomanič. MIRA MRACSEK 9 Poklic Koncertni mojster Koncertni mojster: nemško Konzertmeister; ameriško — concertmaster; angleško — lea-der. Delo koncertnega mojstra opravlja prvi violinist v orkestru. Svoj prostor ima na zunanji strani prve vrste, poleg njega se zvrstijo še njegovi pomočniki (običajno sta dva). Koncertni mojster predstavlja celotni orkester, dirigent ga pozdravi s stiskom roke, na koncu pa se mu zahvali. Sedaj dirigenti pogosto sežejo v roke tudi vsem najbližjim glasbenikom, najprej seveda koncertnemu mojstru. Naloge koncertnega mojstra so se izoblikovale že pred nekaj stoletji. V dobi baroka in zgodnje klasike je včasih prvi violinist tudi vodil orkester, vendar ga je kmalu zamenjal pravi dirigent. Glavno delo koncertnega mojstra, kadar ne gostuje solist — violinist, je igranje vseh solističnih partov. Tej umetniški nalogi se pridružujejo še druge, bolj tehnično organizacijske narave. Koncertni mojster na nastopih nadzira uglasitve glasbil. Najprej preveri intonacijo zunaj dvorane, preden pridejo glasbeniki na oder, nato še tik pred prihodom dirigenta. Na klavirju zaigra ton »a« in ga včasih dopolni še z d-molovim ali D-durovim akordom. Na ta ton si instrumentalisti uglasijo svoja glasbila. Če na odru ni klavirja, prevzame njegovo vlogo oboa. Koncertni mojster na vajah opozori na intonacijsko nevarna mesta, zato mora že prej tehnično in muzikalno obdelati skladbo. Violinistom pomaga pri izbiri prstnih redov, godalcem predpiše lokovanje, pogosto pa skupaj z dirigentom pomaga pri razlaganju in oblikovanju glasbenih fraz. Med manj prijetne naloge spada odgovornost za disciplino. Ni vedno lahko priganjati kolege k delu in jih opozarjati na napake, še posebno če je koncertni mojster mlajši od njih. Biti mora dober glasbenik, za kar pa niso pomembna leta ali spol. Včasih pride v samem orkestru do nasprotij med posameznimi skupinami ali celo med dirigentom in orkestrom. Koncertni mojster nastopi tedaj kot posrednik in usklajevalec mnenj. Na samem koncertu lahko pride do neenotnosti in razhajanj, takrat mora koncertni mojster z odločno potezo loka uravnati ves. orkester. Opravljanje nalog koncertnega mojstra v simfoničnem orkestru je zahtevnejše kot v komornem, kjer je skoraj vsak izvajalec tudi dober solist. Koncertni mojster mora dobro poznati vse instrumente v orkestru in biti zaradi velikega števila glasbenikov jasnejši in natančnejši. Pogosto sodeluje koncertni mojster kot predstavnik orkestra in kot glasbenik z obsežnim znanjem v programski komisiji. Ob tako številnih zadolžitvah koncertni mojster ne more nastopati na vseh koncertih. Kadar orkester ne gostuje ali pripravlja turneje, ga zamenjujeta njegova pomočnika, ki pomagata tudi pri tehničnem delu. Na ktatko bi lahko označili koncertnega mojstra kot odličnega glasbenika, z velikim občutkom za solistično izvajanje in skupno orkestrsko igro. S koncertno mojstrico RTV Ljubljana Moniko Skalar se je pogovarjala t VERONIKA BRVAR Ilustracija: Črtomir Frelih 10 Esej ^llllllllllllllllllillllllllllli!lllllllllllllilllllllllillllllllillllllllllllilllilllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllillillllllllllltllllllll!lllliilll O glasbeni inspiraciji Inspiracija je bistvo glasbe kot Ustvarjalne umetnosti. Kakor je bistvo umetnosti v kon-Cepciji, tako je bistvo koncepcije v nehotenem (= nezavednem). — 0|®9 fantazije, nezavednega elementa lahko marsikaj doseže še ra*um, element zavesti. Torej: glav-n°' primarno je tisto, kar je nezavedno, poleg tega pa ni treba podcenjeni tistega,-kar lahko doseže za-vestni del, razum. V svojih spisih sem zapisal, da po-leka nastajanje glasbenega dela od Posameznosti do celote (kar je obseženo že v besedi komponirati = sestavljati), torej izhaja od .glasbena domisleka', od .motiva', ali kakorkoli že imenujemo to ,malo en°to Medtem pa poteka pesniško de|o od celote k posameznostim, kar Pove že (nem) beseda .dichten = verdichten' (zgostiti). Na vprašanje o Vs®bini glasbenega dela ne moreš s,c»riti drugega, kakor da navedeš kakšno glasbeno temo (posamez-n°st), na vprašanje o pesmi pa ne ^Oreš storiti drugega, kot da, kolikor Pač gre,,poskušaš povedati, kaj je v nlei (celota), To sem izrazil z besedami: .Glasbena misel je trenutna, Pesniška misel pa je vsepovsod navzoča. Kdor je neposredno pogledal v kraljestvo genialnega glasbenega Ustvarjanja, ve, da brez čudeža ne ^ore nastati nobeno pravo, trajno umetniško delo Ta čudež se imenuje inspiracija. Kaj je glasbena inspiracija? To vprašanje postavljam v Popolni zavesti, da nanj pravzaprav ni mogoče odgovoriti, marveč ga je možno le osvetliti. Ne bi pa vedel, o *em bi mogel zanesljiveje kaj povedati kot o svojih notranjih glasbenih doživetjih. Bolj gotovo kot o skoraj Vsem, kar je človeškega in kar je v *vezi 2 življenjem. Kajti tu, v zunanjem življenju, je zmoti odprto široko Polje Spomin lahko preslepi. Slike iz ^'vljonja obledijo in se kažejo dru-9ačne, kot so bile poprej, ker jih čas sam preoblikuje. Toda srečne ure koncipiranja in ustvarjanja so večno ?'ve in njihova usedlina je vendar ohranjena v delih, vsak čas priprav-lena, dajo vznovič pregledaš; tudi če ne bi bila, bi bilo vendar razumljivo, da bi se polno ohranil spomin na treske nastajanja uspelega dela, kajti °t>čutek sreče takšnih trenutkov je bistveno isto, naj že nastopi v kate-remkoli življenjskem obdobju. Ni samo gola primerjava, dobesedno res je, če pravim: zanikati pre- kot pojmu oblike .majhne enote', mislim pri tem na veliki čudež inspiracije, ki je glasbi lasten, in ne na ostruž-ke, ki dnevno letijo tudi v delavnicah največjih mojstrov. Potek glasbenega ustvarjanja sem imenoval oblikovanje gibanja v najsplošnejšem pomenu, zaradi mene lahko tudi nesmiselno zapolnitev daljše glasbene poti. Smiselna ureditev takega poteka v urejeno, bistvu glasbe ustrezno shemo bi bila potem arhitektonika in njena najvišja izpolnitev, pri čemer se zdi, da oblike ne prevzemajo teme, marveč da teme ustvarjajo obliko, organizem skladbe. Nobena stvaritev absolutne glasbe določenega obsega ne more biti kaj drugega kot zgolj razporejanje in prešinjanje glasbenih tvorb, njihova medsebojna igra. Potek je v svoji tonaliteti neločljiv od kakovosti teh tvorb: nemogoče si ga je predstavljati in abstracto. Kje tiči razloček med živim, smiselnim organizmom in med izpolnjeno oblikovno shemo.. ne v kopičenju lepih tem, nedoločenih domislekov, ampak v njihovem medsebojnem prepletanju. Sreča, zanimivost, vrednost, mikavnost vsega glasbenega oblikovanja je konec koncev v tem, da en domislek rodi drugega; da tako rekoč glavni domislek iztisne iz sebe druge, katerih organska pripadnost je s tem ohranjena. In ne samo ,teme' v šolskem smislu, marveč vse, kar v stavku sploh .nastopa', raste in cveti iz tega jedra ali debla Toda tudi neodvisno nastale teme se lahko vključijo v pravi organizem in njihova formalna pripadnost je, skrivnostno kot vse v glasbi, zagotovljena. Vsekakor pa sloni vsako oblikovanje večjih glasbenih stvaritev na zavestnem miselnem delu in ga ni mogoče primerjati z inspiracijo v smislu domislice; btročje je, če se kdo brani besede .refleksija' in če kdo hoče zanikati kombinatorični moment. .Zavestno miselno delo' tu ne pomeni, da računaš tako dolgo, dokler ne dosežeš zanesljive rešitve; pač pa lebdi nekaj pred teboj, neka oblika, ki bi jo hotel najti; trudiš se, snuješ, zamotavaš, dokler ne pride srečni trenutek, ki prinese tisto, česar se potem seveda .domisliš'; vse to pa je vendar odvisno od pradomislice.« Hans Pfltzner Prevod In priredba PRIMOŽ KURET Ilustracija: EKA GREGORČIČ vlado inspiracije v svetu duha pomeni zanikati življenjsko silo, ki biva v telesnem svetu. To je dih božji, in brez njega ne more nastati ne tu in ne tam nobeno življenje. Prepričan sem, da vsak pravi ustvarjalec, torej vsak resnični filozof, skladatelj ali pesnik, vidi to, kar je nezavednega, kot pravo ustvarjalno prvino v umetniku. Menda ga ni resnega skladatelja, ki svojega dela ne bi pilil, ne skiciral in tudi tako imenovanih domiselkov ne spreminjal in modeliral. To je tako samo po sebi razumljivo, da je smešen tisti, ki trdi drugače. Dejstvo je, da se je Beethoven pri svojem delu dolgo boril, da je iskal, tako rekoč brkljal, kar pa ne dokazuje, da je pro- duciral na drugačen način, kaj šele, da tudi drugi velikani niso ustvarjali drugače. Upoštevati je tudi treba, da je bil Beethoven velik .iskalec'. V svojih spisih sem nekoč imenoval stvaritev .Eroice' tudi .porodne bolečine novega simfoničnega sloga'. Beethovnovih skidrk nimam pri roki, torej ne vem, ali so skice za ta stavek (prvi stavek ,Eroice ) v njih. Vendar mislim, da je bilo pri tem primerno, da, celo potrebno premišljeno delo v kar najširšem obsegu, delo, ki bi brez njega takšna prevratna stvaritev sploh ne mogla nastati. Toda tu je bilo več dela z obliko, o kateri samo lahko govorimo, manj pa o .domisleku'. Ce govorimo o glasbenem domisleku kot o pojmu vrednosti, ne pa C t, 11 Skladatelj nove glasbe Eric Satie 1866—1925 »Če naj se človek sploh zanima za Satieja, mota biti že od samega za-četka osvobojen vsakršnega interesa, sprejeti mora zvok kot zvok, človeka kot človeka, opustiti iluzije o idejah reda, izrazih občutenja in vse ostale estetske zvijače« John Cage ROJEN SEM BIL ZELO MLAD V ZELO STAREM SVETU Ekscentrična osebnost Erika Satieja (1866—1925) je v ozkih okvirih njegove dobe morala šokirati sodobnike. Satie je izhajal iz aktualnega trenutka sedanjosti, ni se oziral na vzore 19. st., hkrati pa je paberkoval pri avantgardnih težnjah drugih umetnosti. Zato ostaja v prehodnem obdobju razpadanja stare in rojevanja nove umetniške zavesti s svojimi ironično sprevrnjenimi izpadi osamljena harlekinska figura. Kot nikogaršnji naslednik, nikogaršnja šola, se Satie umešča na rob tedanjega glasbenega življenja. S te pozicije, hkrati pa skozi neogotiko, neohelenizem, instantaneizem, povezave s kubizmom, dadaizmom, skratka z vsemi trenutno najaktualnejšimi ezoteričnimi gibanji, ponuja Satie svoje umetniško izhodišče, ki je tako, kot je bilo proklamirano skozi glasbeno formo, osupnilo. Njegova odprtost za različne spodbude s tako različnih področij in obdobij je pogojevala povezanost Satijevih skladb z mnogimi umetniškimi in intelektualnimi krogi, vendar njegove glasbe ni moč opredeliti z nobenim izmed njih. Tako se kot pianist v Chat Noir in Auberge de Clou (1888) ukvarja z glasbo za kabaret in cafe-koncerte, to pa kasneje vključuje v svoje skladbe; okoli leta 1890 piše glasbo za Pdladansovo delo Les Fils des etoiles in za Boisov La porte heroique du cieljneoheleni-stični interes se odraža v trehklavir-skih skladbah Gnossiennes (1887) in v operiSocrate (1918); tendenca po združevanju različnih umetnosti je prisotna v klavirskjfri skladabah Sports at divertissaments (1914), katerim so dodane risbe in teksti; v baletu Parade (1916—1917) je tesno povezan s kubizmom, v baletu Relache (1924) pa z dadaizmom; že 1920. je iznašel »musique d amen-blement«, 1924 pa je napisal eno najzgodnejših skladb za nemi film Entr’acte cin*matographique. Njegovo vključevanje v najavant-gardnejše struje je samo zunanji izraz odpora proti ustaljenemu. Sa-tiejev ludistično- i nstantaneistični, neresno — resni svet ostaja v svojem bistvu nespremenjen, odraža pa se skozi absurdistične tekste, ironično naivne risbe in »blanc et immobile« glasbo. ALI VESTE, KAKO SE ČISTIJO TONI? TO JE ZELO UMAZAN POSEL. TKANJE TONOV JE ČISTEJŠE. MOŽNOSTI RAZVRŠČANJA SO ZELO ZAPLETENE IN ZAHTEVAJO DOBER VID TU PA SMO ŽE NA PODROČJU TONSKE TEHNIKE. Satie, ki se je od gregorijanike naučil, da je možna prazna in negib- ljiva glasba, ustvarja glasbo brez formalnega razvoja in logike, sestavlja jo iz nekaj elementov, ki se v nepredvidenem nizu ponavljajo. Po drugi strani pa po vzoru srednjeveške notne slike opušča metriko, deljenje taktov, dinamične oznake in predznake. Poleg gregorijanike je na njegovo glasbo močno vplivala tudi ideja instantaneizma, ki jo Grete Wehmeyer opredeli kot »...nekakšno dadaistično agresivno formulacijo tistega, v evropskem umetniškem in zahodnem mišljenju razširjenega dvoma, ki se nanaša na vzročnost, logiko in usmerjenost proti cilju...«,v nasprotju s tem pa »instantaneizem poveličuje trenutek — .instant«. Povezovanje ideje instantaneizma z iskanjem v smeri jžojcfbour an k>u*te c/c M. . C-jnK CvrnE. avec peojžc; vcaua. my Hagar, ki javska zaradi omejevanja hitrosti na avtocestah? Rock’n’roll našega kanala niso hardcorovci HCisker DU ter Black Flag in celo ne Bruce Springsteen. Pri tem so se morale zvezde že zdavnaj ovedeti, kako butasto delujejo na zaslonu. Dee Sinder je že precej let družinski oče. Tudi Billy Idol si ponoči ne upa v nevarne dele mesta, pa čeprav hoče na zaslonu delovati kot cestni pretepač. Nobenega upanja ni, da bi lahko video obstreljevanje ustavili. Lani je v deželi kavboja Ronnieja nastalo 2000 videov in ta številka je letos še nekajkrat večja. »Videokiks« je v fazi burna. Postaja vedno bolj tehnično dovršen in bled. Vedno več videov se širi v kratke filmske operete in si s tem dviguje »sij« lastne pomembnosti. Bombardiranju s sliko na zaslonu ni in ni predaha. Ali imaš sploh še kako drugo možnost kot popoln sprejem ali pa prisilni jopič? T. je tokrat zgoden. Izognil se je konici. Požene avto in gleda v zaslon. Nenadoma izgubi oblast nad volanom. Ko zavozi v nasprotni vozni pas, gleda novi film Nastassie Klnski. Z njenim obrazom v spominu odleti skozi vetrobran svojega športnega avtomobila... Neprijetne sanje? Nikakor ne! Vse to je že resničnost. Prispevek je povzet po članku Dona VVatsona o new-yorški video postaji MTV (New Mush cal Express). PBČ 20 Plošče iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii Srp/ ZKP RTV Ljubljana Skupina Srp je dobra tri leta čakala na svojo veliko ploščo. In zdaj prihaja ta precej prepozno, v času, ko so fantje izgubili že večino svoje zagnanosti in prenikavosti. Tako je glasba na tej plošči v glavnem mlahava, prazna, skoraj že k?rikatura iskrive »srpovščine« izpred kakih dveh let. Zanimivo je, da se je na albumu znašla le ena stara »srporeta« Poslednja večerja, ki je kljub zelo skrčeni obliki še vedno Srpova najbolj domiselna skladba. Novi izdelki Maturantski Izlet ter Svuda ljudi svuda zastave se v nobenem pogledu ne morejo meriti s starimi »hiti« skupine, kot npr. Kritično in Dru-govl omladlnci, zdravo! Glasbeno pomenijo le drugorazredno žvečenje starih Srpovih domislic z redkimi novimi pobliski, pa tudi senilni humor tipa Brecelj und Feo jih ne more razživeti, temveč jih naredi še bolj inertne, posiljene, na trenutke celo odbijajoče. Podobno velja tudi za instrumentalne skladbe. Pomanjkanje humorja v njih, neposrečena »resnobnost«, ki se enkrat nasloni na tradicionalne jazzovske klišeje, drugič pa na prozoren avantgardizem . Kakor da bi bilo skupino strah narediti kak korak proti radikalnejšemu oživljanju svojega glasbenega izraza. In to je že skoraj vse. Fantom namreč ne uspe na album spraviti niti pol ure glasbe. No, končno oceno svoje glasbe so si izrekli kar sami, s tretjo verzijo Kritične, najbolj prečiščenim samozadovoljevanjem na plošči. Del izjave na koncu skladbe: »Mi pa, da lepo premislimo, kaj smo delali teh 30 minut...« Goje in ostali, če vam takrat to ni bilo jasno, je meni zdaj toliko bolj! PBČ Svetlana Makarovič/ Nočni šanson/ Dokumentarna Pri Dokumentarni je izšla plošča naše pesnice Svetlane Makrovič z naslovom Nočni šanson. 2e dolgo si naši glasbeniki in pesniki prizadevajo razviti to zvrst, vendar jim ne uspeva najbolje. V šansonu morata namreč beseda in glasba hoditi zares enakopravno z roko v roki, biti morata aktualni in razumljivi, ljudem v danem trenutku pisani na kožo. Po Franu Milčinskem-Ježku, ki je svojčas oblikoval čisto svoj slog, smo Slovenci po dolgem času dobili Bucki jkrKm posnetke ustvarjalke, ki ve, kaj je šanson, ki zmore besedno in glasbeno kreativnost zaposliti naenkrat. Plošča prinaša trinajst pesmi iz sporeda, s katerim Svetlana že nakaj časa uspešno nastopa po Sloveniji: lepo je oblikovana in zelo dobro posneta — barva je seveda črno-bela, glasba molovsko ubrana in beseda precej trpka. Skozi preprosto in otroško naivno podajanje lepo tekočih rim prodirajo kritične misli o pojavih v naši družbi, o situacijah, ki jih hočeš nočeš vsak dan živimo. Kot že tolikokrat — v pravljicah, pesmih in drugod — se je Svetlana Makrovič ponovno predstavila kot občutljiva in razmišljujoča ustvarjalka, ki ne le ve, kaj želi povedati, ampak zna to izredno svojsko in privlačno izraziti. KAJA ŠIVIC Aleksandar Obradovič/ Simfonije in koncerti/ RTB Ob koncu lanskega leta so pri RTB (3130061) izdali zanimivo ploščo pri nas in na tujem priznanega skladatelja Aleksandra Obradoviča. Na njej so predstavljene tri simfonije (II., III. Mikrosimfonijain V. — Intima), poleg tega pa še dva koncerta (za klarinet in godala, za violončelo in orkester). Skladbe so nastajale od 1954. do 1979, leta, zato tudi lahko sledimo razvoju skladateljevega simfoničnega ustvarjanja. Skladbe so zanimive, stavki so raznoliki. Obradovič pritegne poslušalca z domiselno obravnavo tematskega gradiva, ki ga v veliki meri obravnava atonalno. V III. (-mikro) simfoniji k domiselnemu oblikovanju prispevajo še elektronska glasbila. V koncertih je vloga solističnega instrumenta dobro usklajena z vlogo orkestra. Obradovič v veliki meri uporablja tolkala (razen v koncertu za klarinet in godala). Oblika skladb je jasna in izhaja iz tradicionalnih oblik z manjšimi spremembami. miiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiimiiiiiiiimmiiiiiiimmiimiiiiii Ž — mol Le iz katere opere je »pobegnil« naslednji prizor? Odgovor pripišite Malemu kvizu. Posebna nagrada! Jurij Pfeifer Skladbe (predvsem simfonije), rahlo spominjajo na ruske moderniste, česar pa ne moremo šteti v slabo, saj avtor ohranja svoj jezik. Skladbe so dobro izvedene (izvajajo jih simfoniki RTB, le lil. simfonijo izvaja Simfonični orkester RTV Ljubljana). Plošče bo vesel vsak privrženec sodobnejše glasbe. Obradovičeve skladbe dokazujejo, da je (nekateri bodo seveda trdili, da je zastarel) tudi z modernim prijemom mogoče ustvariti privlačno glasbo. TOMAŽ RAUCH Olga Miloševič/ RTB Mezzosopranistka Olga Miloševič, po rodu iz Črne gore, sicer pa diplomantka beograjske akademije in že od leta 1963 članica ansambla Beograjske opere, se ob pomoči simfoničnega orkestra RTV Beograd na plošči predstavi z arijami iz najbolj znanih oper, in sicer s tremi arijami G. Verdija (Azucenina arija iz Trubadurja, dve ariji Ulrice iz opere Ples v maskah), z arijo Pauline iz opere Pikova dama P. I. Čajkovskega, arijo Koncakovne iz Borodinove opere Knez Igor, arijo Lotte iz opere Wert-her J. Masseneta, Arijo Dalile Saint-Saensove opere Samson in Dalila ter dvema arijama Karmen iz opere Karmen Georgesa Bizeta. »Železni« repertoar povsem romantičnega okusa bo prav gotovo poslastica za vse, ki ne vedo, da razen navedenih, že skomercializiranih opernih melodij obstajajo tudi številne druge. Poleg omenjenega pomisleka lahko plošči očitamo tudi nepopolno tehnično izdelavo, saj so posnetki zlasti na glasnejših mestih vse prej kot solidni. Olga Miloševič ima nedvomno precejšen razpon in specifično barvo glasu, ki pa zlasti v nižjih legah zveni nekoliko pregrobo in zastrto. Četudi je izvrstna interpretka (kot navajajo tudi ocene na notranji strani ovitka plošče), se prepogosto prepusti isto-sti podajanja tudi v sicer neenakih vokalnih pasusih — zlasti to lahko slišimo v otožnejših, liričnih frazah. Miloševičeva je prav gotovo prilvač-nejša v temperamentnejših vlogah, kjer njena kreativnost naravnost izžareva. Bolj ali manj prepričljivi mezzosopranistki pa se v »ozadju« večkrat pridruži neenakovreden simfonični : orkester RTB, ki večkrat ne sledi ho- 1 teni izraznosti solistke. Seveda pa vse te »majhne« izvajalske nedoslednosti še zdaleč ne bodo ovirale tistih, ki si želijo poslušati najbolj priljubljene arije znanih oper. TATJANA GREGORIČ 21 GM pisma ll!llllllllllillllllllllll!IHIilllllllHlllllllllilllllllllllllllilllilllllllillllllilllll!(lllllllllllllllllllli!lililWJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!!llllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll O Dragi bralci, kar precej pošte se je nabralo oo prejšnje številke in vmes je marsikaj, kar zasluži tudi objavo. Razumljivo je, da je najbolj razgibal dopisnike glavni glasbenomladinski dogodek leta, kviz GMS Slovenska ljudska glasba. Prav je, da tudi iz pisem razberemo, kako je odmevala ta večmesečna dejavnost med mladimi na osnovnih šolah. Zato sem iz dopisov za ilustracijo izbral nekaj odlomkov. Takole med drugim poroča Ksenija Ogrizek, sedmošolka Iz OŠ Fran Roš v Celju: »Ure glasbene vzgoje so v tem šolskem letu potekale drugače kot lani. Posebno Številko revi/e GM smo sedmošolci in osmošolci dobili že ob koncu prejšnjega šolskega leta. Zvedeli smo, da bomo s pomočjo te revije reševali pisne in zvočne primere o slovenski ljudski glasbi in glasbilih. Letos smo se na vse dobro pripravili in ob koncu organizirali kviz. V veliko pomoč so nam bile oddaje, ki so jih na to temo posebej zaradi kviza predvajali po televiziji.« Nataša Plajnšek, šestošolka Iz OŠ I. tankovske brigade v Dekanih, se je udeležila finalne prireditve kviza v Cankarjevem domu. Z drugimi je prišla bodrit ekipo svoje šole, ki je pozneje tudi zmagala. Iz njenega pisma sem izbral opis nastopajočih: »Začelo se je tekmovanje. Naše roke so bile stisnjene v pest. »Zmagati morate«, je govorilo v na*. Slo jim je kar dobro. Kar se je dalo glasno smo navijali in ploskali. Na kvizu so nastopali pevci in godci ljudskih pesmi in skladb. Med drugimi se je-predstavila Beltinška banda (viola, violina, kontrabas in cimbale). Na cimbale je igral Miško Baranja, ki je najprej solo zaigral pesem »Vsi so venci veli«. Nastopili so tudi mladi, ki se ukvarjajo z ljudskim petjem in plesom. To so bile tri folklorne skupine: Emona, Tine Rožanc in France Marolt, vse iz Ljubljane. Eno pesem sta zaigrala tudi Mira Omerzel in Matija Terlep, avtorja kviza. Igrala sta vsak na svoje glasbilo. Predstavil se je še edini živeči izdelovalec trstenk Franc Laporšek iz Podlehnika pri Ptuju.« Tretji prispevek je poslala Vesna Fister, sedmošolka Iz Bakovec. Posebno zanimiv je utrinek s poti iz Ljubljane domov: Na začetku šolskega leta sem zvedela, da bom sodelovala v ekipi, ki bo zastopala našo šolo na področnem tekmovanju Glasbene mladine, Slovenska ljudska glasba. Z Lilo in Vinkom smo si razdelili snov. Pripravljali smo se doma in v šoli. Snov nam je bila bližja, ker sta nas že pred obravnavo gradiva na šoli obiskala Mira in Matija Terlep ternam predstavila slovenska ljudska glasbila. Področno tekmovanje je potekalo v Radencih. V polfinale se nismo uvrstili. Prislužili pa smo si vstopnice za ogled finala v Ljubljani. Tega smo se že naprej veselili. Končno je napočila sobota, 8. decembra. Dopoldne smo prispeli v Ljubljano. Ogledali smo si mesto, nato smo šli v Cankarjev dom. Med potekom kviza smo močno navijali za Beltince. Vračajoč z vlakom domov, smo srečali pevke iz Haloz, ki so nastopale v Kvizu. Prijazno so poklepetale z nami. Povedale so nam, da zelo rade pojejo stare ljudske pesmi. Note, oziroma besedila, najdejo po- OGLASI DEKLETA In fantje, če ste stari nad 20 let, pripravljeni gosto med staro šaro na podstrešjih. Ob večerih se zbirajo in takrat vadijo. Besedilo se uči vsaka sama. Nastopale so že v raznih krajih: v Zagrebu, Ljubljani, Kranju, Celovcu... Naenkrat nas je zamikalo, da bi jih ponovno slišali. Rade volje so nam prepevale vse do Ptuja, kjer so izstopile. Ko so pele, je v sosednjih kupejih utihnil radio in ljudje so prisluhnili stari, a lepi ljudski pesmi. Pot domov je minila kot bi trenil. Pevk se bomo spomnili ob novem letu s čestitko. Poslali jim bomo izvod Glasbene mladine Slovenska ljudska glasba. Dolgo mi bodo ostali v spominu prijetni trenutki, ki sem jih preživela s pevkami iz Haloz. Iz Dekanov so nam poslali še eno pismo, dobro napisan intervju z avtorico kviza Miro Omerzel-Terlep. Besedilo, ki so ga napisale članice no-vlnrskega krožka na OŠ Dekani, objavljam v celoti: »Zakaj Ste se odločili za študij etnomuzikologije?« — Za ta študij sem se odločila v srednji šoli, ko sva z Matijem našla nekaj starih glasbil, o katerih nisva vedela ničesar. Začela sva jih zbirati in raziskovati. »Ste imeli že v otroštvu radi glasbo?« — Seveda. Hodila sem v glasbeno šolo in se učila klasično kitaro. »Po katerih krajih ste iskali ljudska glasbila in kako?« — Po vsej Sloveniji, zlasti pa v vzhodni. Težko je povedati, kako. Najbolje bi bilo, da se enkrat skupaj odpravimo po naših hribih raziskovat in videli boste, kako to gre. »Kako ste dosegli, da so vam ljudje povedali, kar ste želeli zvedeti?« — Najprej sem se skušala naučiti peti ljudske pesmi in jih zaigrati na instrument. Ko sem jih znala, sem se s temi ljudmi laže zbližala. »Ali so bili vsi ljudje pripravljeni odgovarjati?« delati in s smislom za glasbo, ritem in ples, se javite na tel. (061) 316777,728. »Plesna skupina«. Prodam ARP Odyssey sin-tesajzer. (061) 575-064 Prostor za vajo išče glasbena skupina v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Redni plačniki«. Note različnih glasbenih stilov poceni prodam. »Velik izbor«. Originalne ameriške plošče izpred leta 1940 prodam. »Dobro ohranjene«. — Večinoma so mi radi povedali, kar me je zanimalo. Seveda jih nisem motila pri delu. Vendar moram reči, da so ljudje malce nezaupljivi. »Kje ste dobili največ glasbil?« — V vzhodni Sloveniji, v krajih, ki so na obrobju, kamor je civilizacija najmanj prodrla. »Kakšna je razlika v ljudski ustvarjalnosti med mestom in vasjo?« — Zelo velika. V mestu se čuti prodor radia, televizije, gramofona in kasetofona. Ljudje glasbo večinoma poslušajo, sami pa malo pojejo. Tudi na podeželju se čuti vpliv sodobnih sredstev, vendar manj. Ljudje tam več pojejo. Najmočnejša je ljudska ustvarjalnost na obrobju in sicer zaradi ogroženosti naroda. Potreba po ljudski glasbi ni vedno enaka; odvisna od gospodarske in politične situacije. Današnp položaj je tak, da se je človek obrnil k sebi, ker hoče spet začutiti svoje korenine. Zato je danes ta potreba večja. Dodati moram še, da ni naključje, da sta v finalu kviza GM nastopili ekipi iz Dekanov in Beltinec. Oba kraja sta majhna in sta na obrobju naše domovine, kjer je bil občutek ogroženosti vedno močnejši. »Kako ljudje ohranjajo glasbila?« — Slabo. Nekateri stara glasbila tudi zavržejo, ker so zanje to stare stvari, ki jim nič ne pomenijo. Ne vedo, kako so ta glasbila dragocena. So pa nekateri, ki še vedno igrajo nanja. Danes se položaj nasploh popravlja, ker so ljudje bolj osveščeni. »Kdo je dal pobudo za tekmovanje iz slovenske ljudske glasbe?« — Glasbena mladina. »Kako ste zadovoljni z udeležbo v tekmovanju?« — Zelo, saj seje prijavilo res veliko šol. Vaša generacija ve o ljudski glasbi zelo veliko, tudi zaradi tega tekmovanja. »Kaj menite o sodobni glasbi, o roku?« — Na nobeno zvrst glasbe ne prisegam. Vem, da ima vsaka svojo vlogo in pomen. Ob koncu rubrike naj na kratko omenim še tri pisma. Zoran Sunaj' ko, sedmošolec Iz Laškega, na kratko poroča o nastopu pihalnega orkestra glasbene šole iz Trbovelj, Barbara Otoničar, četrtošolka Iz OŠ v Žirovnici piše o gostovanju slovenjegraških šolarjev z glasbeno pravljico Bolna muca, Saška Oprešnik iz COš Fran Roš v Celju pa opisuje vaje mladinskega zbora. Ostala pošta pride na vrsto prihodnjič. Do tedaj lep pozdrav! VAŠ urednik 22 SESTAVIL •GOR LONGVKA POŽIREK VALENTIN STANIČ GRAM STATUA DOMAČE ŽENSKO ALKOM PIJAČA DELO ENE GA DNEVA VPRAŠ. JUBL IZOB- ČENJE ČOLN Z OSMIMI VESLAČI BRANKO MAKSI- MOVIČ NESTRUPENE KAČE. PODOBNE BELOUŠK MAJHNI OTOKI ROJSTVO ZVEZOE PO BIBLIJI PRAOČE VSEGA ČLO VEŠTVA VELIKO JEZERO V VZHODNI TURČUl FIGURA PRI ČETVORKI NEKD PORT KOLONIJA V INDIJI IME GRŠKE ČRKET ORODJE ZA TOČKOVANJE LOVSKO DRUŠTVO SKLADA TE L J DELIBES ALBERT EINSTEIN VODILNE KARTE PASTIR IZ OPERE SNEGU-ROČKA GRŠKA BOGINJA NESREČE IZVEDENEC V SLAVISTIKI POSODA ZA DESTILACIJO TEKOČIN LEPILO iz Živalskih snovi VPRAŠ. ŠT. ENA OBARVANOST Z RUMENO BARVO SCO V AN. NAROD dom. Živali V ANOIH To sta Lulu in: a) Oberon b) Vojček c) Konzul 6. Tudi impresionistični sklada- telj na sliki v križanki se je rodil pred 110 leti. To Je: a) Ravel b) Reger c) Bizet 7. Zadnji čas je izredno priljubljena njegova 15 minut trajajoča skladba, ki ves čas stopnjuje isto temo. Naslov skladbe je... Pripravil: LUKA SENICA IIIHItHilllllllllllillllillllllllllllllllllllllllllllllllli!llllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||||||||||j||||||||||||||ti|||||||||||||||||||||||||!|||||||||||||||||||||||||||||||||||||H||||| Naslovnica Fotografija LADO JAKŠA UREDNIŠKI ODBOR Peter Amalietti, Peter Barbarič (urednik), Miloš Bašin (oblikovalec in tehnični urednik), Jaka Furst, Lado Jakša, dr. Primož Kuret (glavni urednik), Igor Longyka, Mija Longyka (lektorica), Tomaž Rauch, Kaja Šivic (odgovorna urednica), Mojca Šuster in Mirjam Žgavec. IZDAJATELJSKI SVET Dr. Janez Hofler (predsednik), dr. Marija Bergamo (FF-PZE Muzikologija), Igor Dekleva (AG Ljubljana), Lea Hedžet (GMS), Nena Hohnjec (PA Maribor), Zdravko Hribar (GMS), Marija Mesarič (ZDGPS), Lovro Sodja (ZDGPS), Jože Stabej (DGUS), Dane Škerl (DSS), Mojca Šuster (GMS) in delegacija uredništva (glavni in odgovorni urednik). NASLOV UREDNIŠTVA Revija GM, Kersnikova 4,61000 LJUBLJANA, telefon (061) 322-367. Račun pri SDK Ljubljana, številka 50101 -678-49381. Revija izide osemkrat v šolskem letu, celoletna naročnina za XV. letnik znaša 150 Nd, posamezen izvod stane 20 Nd. Nagradna slikovna križanka Tudi tokrat smo prejeli lepo število nepravilnih rešitev križanke, še bolj pa kviza. Reševalce je najbolj zmedlo 7. vprašanje Malega kviza o temi kviza in pa priporočilo »glej sliko«. Kar lepo število jih je »reševalo« s pomočjo naslovnice in ne ilustracije v križanki. Tako smo prejemali rešitve kot »violinist-glasbenik«, »slovenska ljudska glasba«, »slovenska ljudska glasbila« in celo »godala«. Pravilna je seveda »glasbila«. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali Katjo Lozar iz Nove Gorice (kviz), Sonjo Zver iz Beltincev (kviz in križanka) in Krištofa istlnčlča iz Ljubljane (kviz in križanka) Rešitve nam pošljite najpozneje do 11. februarja na naslov: REVIJA GM, Kersnikova 4, 61000 LJUBLJANA. REŠITVE IZ 3. ŠTEVILKE KRIŽANKA: — Vodoravno: glasbila, uradnik, Lin, dar, usta, Ma, Tomi, morišče, ati, tet, SP, brenkala, triangel, Aron, Ribli, un, ov, blokflav-ta, Peru, maestral, osemnajst, vik, vek. oka, Elena, Ika, sak, rože. KVIZ — 1 c, 2a, 3a, 4c, 5c, 6c, 7. glasbila. NAGRADNI KVIZ 1. Leto 1985 je razglašeno za evropsko leto glasbe. Povod za to je 300-letnica rojstev treh velikih skladateljev, Bacha, Scarlattija In Handla. Kako se imenuje glasbeno obdobje, v katerem so delovali ti skladatelji? a) renesansa b) barok c) klasicizem 2. Bach je poleg kompozicije odlično obvladal tudi neki instrument. Kateri? a) violo b) orgle c) flavto 3. Iz Neaplja izvirajo trije skladatelji Scarlattiji, poleg Jubilanta še njegov oče in tretji iz te znane družine, mlajši od jubilanta za 38 let. Med naštetimi imeni ugani Jubilantovega! a) Alessandro b) Domenico c) Giuseppe 4. Nemški skladatelj Hšndel je dolgo časa živel, dosegel svoj višek in tudi umrl v tujini. Katero evropsko mesto Je postalo njegov drugi dom? a) Berlin- b) Moskva c) London 5. V okviru evropskega leta glasbe bodo mnogi seminarji In predavanja posvečeni pred sto leti rojenemu avstrijskemu skladatelju Albanu Bergu, ki Je znan predvsem po svojih dveh operah. KAMNIT ALI LESEN POMOL IZ STENE. NAVADNO KOT OKRAS NOVO MESTO VPRAŠ ŠT. DVA UMRU FRANC KOMIK (JACOUES) VPRA- ŠANJE ŠTEV. SEDEM NARISAL MILOŠ VPRAŠANJE ŠT PET i ARABSKI ŽREBEC RIŽEVO ŽGANJE 23 i e! I5n°! N _ o Iti sl lili! 15 M 2f « = 9-E ca •C J? o * * a« coT ® E S ° č — w CD ■gfll « •—15 S n iilfli I4|liš |I=.-oč Hifi iu o n (D 3 o> 2 E E «5 1 a#Š & ?• E n g c 2 P> n c >« o S C S N .= ~ silili XI = •£. ~ > Krt lS”lž= £ N