PavSatat franka v tfrSsvi SNS.
14. itev.
V Uubllanl, v nedeiio 18. lanuarla 1920.
Lete IV.
hhaja rasen peneSsijka In cineva po prazniku
Uredništvo je v Ljubljani,
Frančiškanska ulica 61.6 L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se iih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K t'50, osmrluice Jn zahvale po K 2‘50, razglasi in poslano vrstic« po K 2, večkratne objave po dogovoru primeren popust.
CiEasiEo JugosEov. socijaZno • dsmokrafitna stranke.
Posamezna itev. sSan« — So vinarje«. —
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom r.a ceio eto K 96, za pol leta K 48 za >eirt leta' K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo ceio leto K 114, za ostalo tujino in An enko K 120.— Reklampc je za lisi so poštnine protsie.
UpravniStvo e v Lubijani, Frančišk n isska ulica št.8 U, Učitenska tiskatna.
Telefonska it. 313.
L
Boj socijalistom ali priprave za volitve.
V volilnem boju se že ‘>a!ia:amo. Vlada za Slovenijo ie odredila priprave za občinske volitve na podlagi nekega kliuča. ki določa dveletno bi-vanie v kraiu in ki izkliiiLii.le /lasti tudi delavke ('d volilne pravice. Načrt volilnega prava, s katerim nauzi-raio liberalci kot edino izveličavnim, medtem ko klerikalci natve:'.u>eio vsei lavnesti. da ie ta volilni načrt delo sociialistov še ni uvHiavlJen. Na tak način hočeio liberalci delati reklamo za svoie privilegije, izključiti neprijetne delavske vohlce in vo-lilke od volitev in priti do s:gnrne5Še zmaee: klerikalci pa. kakor zahteva to niih obrekovalna morala hočeio preslepiti delavstvo, češ. da so samo oni nravi zaščitniki delavstva in nie-ga pravic. Seveda ie to-le gola fraza, zakai uri vseh dosedanjih <k!en!h. ki so ustvarili te neznosne življettske razmere, so klerikalci sami sodelovali. zapeliali so državno gospodarstvo in pri vseh večiih kan?*a!is?;čnih podietiih sodeluieio in igralo večinoma tudi slavno vlogo še danes, čeprav kažeto v politiki navidez opezi-cijonalno stališče. Naš boi proti draginji boi za delavske pralce gre rroti liberalcem in klerikalcem, k* ket kapitalistično meščanski razied kliub klerikalni navidezni politični opoziciji dela vedno solidarno in ne-vzdižema skupai.
Volilno pravo za občinske volitve v Sloveniji torei še ni ugotovljeno In nihče nima pravice delati reklamo za katerokoli spakedrano vohlro nravo. Tudi glede. žal slabe volilne pravice na Hrvaškem so se stranke dogovorile med seboj in pri nas na Slovenskem tak etra dogovora še ni Ce bi. stranke dopuščale v sedanjem nelegalnem političnem kaosu, da bi pred-pisavala posamezna stranka volilno pravo za vso Slovenijo, bi bilo to phožno izpričevalo za vse itranke
Doveli le. da to dejstvo ugotovimo. Volilni red za občine v Sloveniji torei še ni določen, vendar pa se je že pričela na celi črti najostudnej-ša volilna borba. In če pregledamo le bolno polle. opazimo tak:;i. d? gre na vsei črti boi le proti delavstvu. V
zmoti bi bil kdor bi mislil, da vodijo boi proti socijalistom samo klerikalci. ki operirajo z obreKovanjem. nrav tako nevarni nasprotnik’ so tudi razni drugi meščanski agitatorji, ki irnaio namen, do razcepijo delavstvo. da zanesejo razkol v delavske vrste. Tako so deiaii pri vsakih volitvah, in čudimo se, če bodo storili isto pri bodočih občinskih in državnozborskih volitvah. Ta namen ie Ja sen. Mi se ne bolimo političnega bo« la. mi imamo iasen program in naše delo ie odprta kniiga. Če ;>a imamo nasprotnika, ki se ne poslužuje poštenih pomočkov. ie ta boi te/.ji. čc se nasprotnik poslužuje agentov pro-vokateriev. ki Imajo namen zasejati razkol m nesoelasie v delavskih vrstah. ie temholi Potrebno, da se naše vrste strneio. Vsa obrekovanja zavračamo-z ogorčenietn: ni potrebno, da bi se bavili z niimi, ker bi s km le zapravljali čas. ki ga labko porabimo za razširjenje našega programa, za probuio proletarske zavesti med slovenskim delovnim narodom.
Po poštenih potili odkri»ega boja hočemo hoditi tudi vbodoče. Ne to. kar pravijo nasprotniki, ampak naš program nam mora biti ono sveto geslo, s katerim bomo vodtli bodoče volilne boie.
Pripravljajmo se vsekakor na volitve. Pazimo na vse prednise in razpise, da nas gosnoda ne ukani, ker meščanske stranke svoie nravi tudi po preobratu niso nrav ni<’ iz: rumenile. Naš veto. naše zahteve moralo priti do veliave. zato moramo nastopati kot resna celota, ves slovenski proletariiat mora z vso odločnostjo protestirati nroti vj,akrši>Sm nasprotnikom. ki bi hoteti kakorkoli nma;a*i našo trdno boirro fronto. Rodoče vo-litve moralo biti naš nonos. izraz pro-letaiske sloge in zavesti!
Kdai in kako se bodo vršile volitve. se šele ugotovi Mi bomo o l-ot* K» priprav za volitve poročali nravo-časno. vendar pa naj sod^ugi !n so-družice ne zamude nobene prilike, da stvorno zanesljive volilne odbore. ki naj gredo sedai na delo.
Ali bo revolucija v Italiji?
To me le skoro vsakdo vpraševal ob mojem povratku iz Maine. Naj •»»•el novem enkrat za vselej, kar je o tem znanega.
"ovršni opazovalec Itahje skoro mora priti do prepričanja. da je »e-volucila pred pragom. Zdi se, tla v> v Italili podani poeoJi za 'evolucijo bolj kakor v katerikoli izme4 onih evropskih držav, ki se prištevalo med »7’ agovite«. Od premirja sem
—n—mnm
47
nastala zdai v tem. zdai v onem delu Italiie prevratno gibanie. k! zado-biva včasih prav revolucionaren značaj. Vroč italijanski temperament, prirojena nagnjenost k uporu, velika brezposelnost, ki z demobilj zaciio še vedno narašča, itraeinia in beda stvarlajo ugodno podlago za revolucijo,
Naiznačilneje le bilo gibanie v lansl pm noletiu. ko 5e šlo za ortJe-
set odstotno znižanle cen. V tem času so verižniki in navitalo. ki lih .ta-liiani imenujejo »pescicani« {morski psi), spravili cene na neznosno višino. Kakor vsaka druga vlada <e ie tudi italiianska vlada trudila, da bi znižala cene — seveda brezuspešno. V tem na le ljudem v lmod, mestu v Romagni. ki ie klasična poKraiina prevratov in puntov že izza Dantejeve dobe. padla v glavo dobra misel. da bi si sami poinagaii. >li so m prisilili zgrda trt?ovce in branjevce, da so začeli prodajati vse blago in živila za 50% ceneje. Nekateri so se branili: tistim so vdrli » ubito va skladišča. Prefekt le poslal vojake. Ti so se pobratili z demonstranti In prefektu ni preostaialo drugega, kakor da se ie nekako pogodil s tamkajšnjo delavsko zbornico (camera del lavoro. kraievna zbornica strokovnih organizacij), da ta vrostavi led. To ie tudi storila, potem ko je. dosegla pravico, da sme povsod cene znižati za 50% in dn sme rekvjrl-rati skrite zaloge pri verižnikih — To človekoljubno delo se >e iz Imole v nekai dneh razširilo no C“M 1’a’iii Naihuiše gibanie ie bilo v Toscani. v pokrajini Marche. v At>uii.5i. Državna oblast ie čisto ; odpovedala občine so izročale svoje uradne posle v roke delavskih zbornic. Trgovci so razobešali napise, da ie njihovo blago na raznolago delavskim zbornicam in so se stavili nod njin vodstvo. V Romagni ie bilo otavo delavsko obsedno stanie. Neki časnikar. ki se ie tiste dni voz51 ? avtomobilom iz Ancone v Bologno it- p-tem poročal, da so ga do Faenze trikrat ustavile oatrulie s sovjetskimi znaki koiim se ie moral legitimirati, in da se mu ie zdelo, kakor da bi bil v vojnem ozemliu. — V nekaterih občinah so tudi oklicali odstavitev kialia in ustanovitev sovjeta
V tem času smo pač mislili da stolimo v začetku revolucije. Ali po nekai dni h se ie vlada z.i vedla 'n izdala naredbo. da smejo vse nrisiojnc anrovizačne oblasti znižati cene vsemu blagu za 50%. To Se ie zgodilo in so Dolem trgovci In branjevci par dni blago prodaji' no puljvJI«:! ceni. Med tem ie nastopil mir. in ker ic blaga zmanikalo. so cene znova začele rasti...
1-okalna krepka ln tudi krvava gibania so na dnevnem redu Pri tem ne mislim na številne štraike. i:i Jih vodijo strokovne organizacije. V gospodarskih štrajkih ima italijanski delavec veliko prakso in dosega lene uspehe. Široko zasnovani politični štraik v protest zoner versaill-ski mir. so nameravale izvesti skupno socialistične stranke Angiile. Francije in Italiie. ker so se pa angleški laburisti omejili le na omtest-na zborovama in so se v zadnjem
trenotku temu pridružili tud* Fran-cozje. so ltaliiani izvedli štraik ^a-mi. dasi ni mogel vsled tega imeti pričakovanega učinka. Omeniti b? bilo še več krvavih štraikev kmetskih delavcev v severo-italski nižini.
Ali bo torei v Italiii revolucija? Ne vem. Revolucija ie nepreračun-liiva. nastona nenadno, bliskovito, navadno v času. ko se io nuimanj pričakuie, in izostane v časn. ko se zdi neizogibna. Ne poznam.) nienih zakonov in nimamo zanič nobenega reglementa.
Omenil bi le še nekatere momente. ki morda nekoliko Doiasniuiejo. zakai ie dosedai revoluciia izostala.
Naiprei vročekrven i»a'ijHnski temperament, ki vzplamti i velikim ognjem, kakor slama, pa potem iz-žari brez posledic.
Potem vladina taktika, ki se ob vsakem previatnem poiavu nalnrcj skrije in dii nekai dni dogolkom prosti tek in potem koiikortoiikc zopet napravi red ter gleda na to. da se stvar hiti o pozabi. Tudi ni maščevalna in ne vodi prestrogih preiskav zoper kolovodie.
Zadržek revoluciii ie struktura Italije. Navadno si predstavvamo Italiio kot krepko centralizirano edinstveno državo na barvanih zemljevidih Evrope, kjer je apeninski polotok pobarvan z eno in rumeno barvo. Ako ra pogledamo karto Italiie. ki nam grafično predstavila recimo število analfabetov ali izseljencev preko oceana ali število za razne stranke oddanih wlasov pri P..rla-mentarnih volitvah, nas kar bŠJe v oči oblika preišniega napolitanskega kraliestva obeh Sicilii. Po celil. M) letih zedinienia se v JtaHi! še n‘so mogle odpraviti bistvene razlike med severom in iugom. kljub »1o skrajnosti izvedem* birokratski »en-tralizaciji. Sever in jug nimata mnogo duševnih stikov, še mani gospodarskih in politično si večkrat celo nasprotujeta. Tako ostajaio tudi posamezni prevratni poskusi krajevno omeieni in vlada iih laglle nom>i in potolaži. Tudi Rim iti Pariz. Zmaga revolucije v Parizu pomeni zmago revolucije v Franciji. Ivim ie mirno mesto politikov, profesorjev in duhovnikov. prava duševna »n gospodarska prestolica Italiie pa ie Milan, ki pa leži ekscentrično in ce NapoJJ in Siciliia zani ne brigata mnogo. Ta decentralizacija tudi otežule revolucijo.
NadaJjni zadržek revolucije, vsaj desorganizirane. nedisciplinirane re-voluc>>e. je organizirani orolerarilat. Italijanska sotiialistična stranka fPartito Socialista Italiano) le danes mogočna stranka. Ob zadniem kongresu v Bologni v prvi polovici oktobra 1 1. ie imela 150 tisoč pr.f*ično
organiziranih pristašev, njena strokovna organizacija ie v isitm 'asu štela nad 1 milijon članov. V poslanski zbornici ie sedai 155 soeilaiNtov« mnogo italijanskih občin jr* v socialističnih rokah, med njimi Holr.gna in Miian. Na zadniem bolonis!- eni kongrese ie ostro krenila v radikalno smer in ie spreiela v program delo za neposredno revolucijo. Stranka ie dovoli močna, da že sedal zruši današnji italijanski režim. Vlada se niti na voiašivo ne more zanesti — razen na karabiniierje in na novoustanovljeno kraljevo stražo. Ali zdi se, da se tudi najradikalnejši socijalistl obotavliajo iz strahu pred gospodarskim položalem in pred negotovo lo-dtvnostio. sai le iz zgodovine revolucij znano, da se revoluc:ia ne da disciplinirati in reglemen»:iati, da lahko prekorači svoi cili in včasih celo samo sebe požre.
Se ena okolnost ie. ki po »nojih mislih zadržuje revolucijo: zares velika državljanska svoboda v Italiji. Za vsakogar, ki ie došel v Italiio iz kake policijske države. Je italijanska svoboda naravnost nepolmiliva. V Italiji velia načelo, da niso 'tamv mi* sli proste, temveč da sme vsakdo svo?ie misli svobodno in brez stra-iu pied kazniio tudi povedati Nekai vzgledov. Na nekem shodu v Rimu ie lansko jesen sodr. Bombacci uo-\oril: Ako d’Annunzio poživile vo-iake. da dezertirajo k niemu v Reko, Jaz tukaj lavno pozivam vse druge vojake, da takoj dezertiralo vsak na svoj dom. Costantino Lazzari ie z balkona občinske hiše v mestu Ptana dei Oreci govoril- Ko bo zmaga naša. boste odstavili žiinana in na mesto podobe kralia boste postavili podobo liudskega komisaria. — l.azzarl pa ie pristaš zmernejše strme v soci-Jalistični stranki.
Tudi kraljevi osebi ne prizanašajo. »Avanti« ga Je ob zadnji otvoritvi parlamenta — recimo — zelo humoristično opisoval.
Ni mi treba dokazovati, da besede ne podro nobenega kr»'*estva. Svoboda besede ie celo nekak varnosten ventil: srd se zmanlša, ce mu daš duška z besedo. Ce ra ooliciia maši usta nride hitre»e do t ksulozije.
Zato pa: mnogo svobode! _________________ Dr.	Ie'enee.
Naši shodi na Koroškem prepovedani.
Na klerikalni bolni klic v »Slovencu« dne 28. decembra ie glavarstvo v Borovliah prepovedalo vj<o javne shode, na katerih bi imela poročati sodružica Kristanova. Zdai nam prepoveduie že sploh vse shode. Zakai? »Ker le nrebivalstvo razburjeno In se ie bati nemirov« Ali orebi-
L1S1EK.
GLAD.
Spisal Knut liamsun. — Poslovenil i Fran Albrecht.
.	tDalie.)
Prišlo mi le na um. da hočem zbežati, splaziti se proč od kočiiaža. ki čaka name: šel sem čisto lagodno PO ulici, brez bojazni, ne da bi se zavedal česarkoli krivičnega. Kierulf. ta vol-nar, ki Je tako dolgo strašil v mojih možganih, ta človek, o katerem sem domneval, da mora biti na svetu, ki sem ga z vso nuinostio moral dobiti — ie. izginil iz mojih misli, izbrisal s£ hkrati z drugimi blaznimi domisleki, ki so prihajali in odhajali zapovrstjo; spominjal sem se ga le še kot daleke slutnie in spomina.
Cim deli sem šel. tem trezneiši sem nosta-lal: čutil sem se težkega in trudnega in ledva da sem še vlačil noče. Sneg ie še vedno naletaval v velikih, mokrih kosmih. Navsezadnje sem dospel tja ven v Grčnlandijo, prav do cer--k.ier sem sždel na klop. da se odpočijem, vsi mimoidoči so me začudeno opazovali. Pogreznil sem se v razmišlianje.
Ti mili bog. kako žalostno le bilo zdaj z menoj J Svojega bednega življenja sem postal zdai že tako iskreno truden in sit. da se mi ni
zdelo vredno truda, da bi se še dalje boril, hoteč ga podališatl. Nezgode so me nadvladaš. •*se to le prišlo pregrobo; bil sem tako oči vidno uničen, bil sem samo še senca tistega, kat sem bil nekoč. Ramena so mi unala. čisto tja m eno stran in tako sem se privadil hoditi sklonjen naprel. da bi svoiim prsim čim naiboli orzana-šal. Pred par dnevi pred poldne sem gori v svoji sobi preiskal svoie tel6 in ves tisti čas sem moral iokati nad sabo. 2e več tednov za-porčd sem nosil isto srajco: bila je od p:*tu čisto trda in me ie no životu do krvi opraskala; iz rane je curiialo maičkeno krvave vode bolelo pa ni močno: bilo Je samo tako bedno, imeti tisto rano sredi na trebuhu. Nir.em si vedel sveta s tem. sžmo se ni hotelo zacelili; izpiral sem. skrbno sušil in odel spet isto srajco počez. Ničesar ni bilo ukreniti ..
Tako sedhn tam na klopi in premišl;am o vsem tem in sem precej žalosten. Sam sebi sem se smilil, celo moje roke so se mi /-azlolc zoprne. Otrpli, skoro nesramni izraz gorenje ploskve mojih rok me ie uničil in mi povzročal slabosti: pogled na moie suliotne prste je delal name surov vtis. zasovražil sem vse svoie trhlo telo in groza me ie bilo, da ga moram rositi in čutiti krog sebe. Mili bog! Ko bi se -tdaj vsaj že končalo! Tako iz srca rad bi umrl.
Ves poražen, omadeževan in oonJČan v svoji lastni zavesti sem se mehanično dvignil
ter se napotil proti domu. Mimogredč sem do-
spel mimo dvorišča, kjer je stalo nan'sano »Mrtvaško perilo Andersenove, desno na .Ivo-rišču.« — Stari spomini! sem reke! in mi'Hl na svojo prejšnjo sobo v nekdanjem s\inovnnjn. na mali naslanjač, na Časopisno pregrinjalo spodaj ob vratih, na oznanilo svetilniškega nadzornika in svežepečenega peciva pri penil Olafu Olsenu. Ah da. tedal se mi je godilo vse bolj'; nego zdai: v eni noči sem narisal podlistek za 10 kron: zdai nisem mogel ničesar vtič rapi-sati. absolutno ničesar več nisem mogel napisati. čim sem le poskusil, mi ie bila glava takoj prazna. Da. zdaj sem hotel imeti nazadnje konec' In s tem ukrepom sem šel in Šel dalje.
Cim bližje sem bil trgovini z viktuaJiiaml, tem boli se ie probuialo v meni neko napol zavestno čustvo, da se bližam nevarnosti: ampak krepko sem se držal svoiega ukrepa, hotel sem se sam javiti. Mirno sem stopil nreko stopnic, med vrati sem srečal majhno dekletce s skodelico v roki in zmuznil sem se mimo nje ?n zaprl duri. Komi in Jaz si stojiva drugič nasproti, sama.
»Eh,« pravi on. »strahovito vreme 1«
Zakai ti ovinki? Zakaj me ni tak-jj rrijel? Razsrdil sem se in dejal:
»Saj vendar nisem prišel; da bi besedičila i
Ta besnost ga je osupnila, njegova mala kramarska lobaniica aje odrekla, sai mi še na um ni prišlo, da sem ga bil ogoPufal za pet kron.
»Mar res ne veste, da sem vas osleparil?« sem rekel nestrpno in pri tem sem birno sopihal, trepetal, ves pripravljen, da pričnem s siio, ako bi ne prišel takoi k stvari.
Toda ubogi človek ne sluti ničesar.
Ne. bogami. med kakšnimi bedastimi Hudml le bil človek prisiljen živeti! Psoval sem mu poiasnleval točko za točko, kakor se le bilo vs® dovršilo, mu pokazal, kje sem stal ia/ in kje Je stal on, ko se Je zgodilo, kie Je ležal denar, kako sem ga zbral in stisnil v roko — vse Je razumel, a ni ukrenil ničesar proti meni. Obračal se le semintia, prisluškoval stopinjam v sosednji sobi, me miril, naj govorim tišje, nazadnje pa dejal:
»To ie bilo podlo od vas!«
»Ne, čakajte malo!« sem vzkliknil v da mu ugovarjam, da ga razdražim; ni bilo tako nizkotno in ničvredno, kot si to predstavlja njegova bedna glavica. Jaz seveda nis-ni bi! obdržaj denatla, to mi še na um ni prišlo: Ja* za svoio osebo nisem hotel kovati iz zadeve prav nobenih koristi, to bi se upirale utuji vse-skoz pošteni naturi...
(Dalje prih.)
q vremenu K
i
valstvo grozi z nemiri, ali so morda zrasli ti »bodoči nemiri« pri ze'eni mtei? Ce bi mi grozili z nem'ri. bi najbrže oblast nastopala drugo Pot!
Sploh pa niti res ni. da bi se bilo bati nemirov. Boje se le posamezni klerikalni kolovodje za svoie ovčice. In vlada pa seveda ima -strah, a ne
pred klerikalci ali laškimi karabini-ierji. Zdi se nam to velika politična zmota, ki utegne povzročiti ne nemire. pač pa vznemirienle. kal p«»-meni ta taktika oblasti, k« b; morate zlasti v tem trenutku odkriti svoie svobodno in demokratično lice, ko se bliža odločitev.
Črna knjiga slovenskega klerikalizma.
(Dalje.)
Prve dni meseca avgusta le Muh-ljanski knezoškof izdal pastirski list, kjer proslavlia opravičeno vojno proti sovražnikom katoliške Avstrije in imenuie demobilizacijo, ki io ie odredil »miroljubni« cesar Franc Jožef. prelepo! (Tudi bodrilo in navodilo za verne ovčiče!)
Sicer ie v klerikalnih krogih zavladala velika razburjenost. kc je napoved voiske Srbiii izzvala odpor evropskih zavezniških držav, predvsem Rusije^ Francije in Anglije, vendar pa slovenski klerikalni kn*gi niso katastrofalne nevarnost? svetovne vojne hoteli v pravi 'uči prikazati Hudstvu. Da bi morda vodstvo »človekoljubne« SLS z vsemi močmi delalo na to da v zadnjem trenotku vsai poizkusi vplivati na politiko klerikalne avstnKkc vlade,
o	tem ni bilo niti govora. Nasprotno! Vodstvo stranke ie skrbno prkrl-valo Hudstvu vse strašne posledice brezglave, krvižeine klerikalne politike katoliške Avstrije. Slovenski klerikalci so stavili vse svoje moči. časopisje, izobraževalne, telovadne ln gospodarske organizacij« na razpolago za sistematično hujskanje na vojno. »Slovenec« le v tem igral prvo in glavno uloeo. kažoč svoiim somišljenikom Dota in načine, kane doseči namen.
Da pomiri razburjenost med liud-stvom, ie »Slovenec« marMlvo pisal članke o »slabi« srbski arma.1J. tel »brezdlsciplinski druhali«. ki »ni bila niti meseca avgusta še mobilizirana«, ter »o uporih srbskega ljudstva v notranjosti Srbije«.
Slovenski klerikalci pa se tudi Rusiie niso ustrašili. Prav i}v.l*r, jim le bilo. da »bo mogla katoliška Avstrija obračunati s pravoslavnimi ruskimi popi« In »zmagoslavno poraziti zaklete sovražnike katoliške ter-kve«. Ko ie Rusija mobilizirala svojo armado, le »Slovenec« o tem zgodovinskem dogodku poročal tako-le: »Rusija ie storila zločin, ki ni manjši, temveč celo večii od zločina v Sarajevu. Rusija le vstala in mobilizirala, da s tem brani in ščiti srbsko svojat J...« In ko le nato Avstriia napovedala Rusiji vojna ie »Slovenec« uadalieval: »Hudodelska Rusija ’e s cinično zlobo užgala bakllo evropske vojne. Vsa krivda zadene njo in njenega carja. A mi se prav nič ne bo-timni 24niženi armadi Avstrije in Nerficiie se ne bojita celega sveta! Vsa pravica, vsa ooštenost le na Strani Avstrije in njenega zaveznika. Vsa krivica in lumparija na le na strani sovražne nam svoiati. Kdo stoji za ruskim carjem? To so pravoslavni popi, ua Ruskem organizirani v takozvanem »Svetem s!nrdu«. To ?e gadla zalega, ki lo navdaja besno sovraštvo do katoliške Avstrije in do katoličanom pravične
Ahdittis:
Nemčije. Iz tega se da razlagat' tudi zveza rusovstva s francoskim fra-masonstvom. ki io druži edinole sovraštvo zoper katoliško cerkev ln to ie tista svojat ki ie ort ir la Peklenska vrata svetovne vojne! . . .«
Da ie svetovni kapitalnem zakti-vil veino. o tem niso klerikalci nikdar izpregovorili. (Danes seveda krščanski S"cnalci nišeio »pr<)t:» kapitalizmu. ki ie povzročil w»'no iti »proti« kateremu so se klerikalci baie vedno »bojevali« in se *e »bojujejo«.) Pravili so marveč Hudstvu cb vsaki priliki, da ie edinole sovraštvo do katoliške cerkve in kato!ifke Avstrije bilo vzrok voine! (Verno kmc-tiško ljudstvo le »odkritim« besedam duhovščine verjelo).
»Ali mi smo mirni«, pravi »Slovenec«. »Naša usoda ie v zan^sliivili rokah«... »Domoliub« pa pristavlja.
V	Rusiji vlada štraik, kakšnega ni še doživela nobena država. Tudi kmet se v Rusiji punta. Ruski delavci stavkaio v 32 ruskih mesrh. Tudi 'Poljaki že komai čakalo, da se 'ahko odcepilo. Poleg tega pa ogrožata Rušilo silna korupcija državnih organov in letos tudi še slaba letina. Ne bolimo se. Vemo namreč. <ia so na strani proti Rusiji vsi katoliški Slovani, ker vedo da bi pomenila ruska zmaga pogin njihove ver? in narodnosti! Zato ie šla Ruslia tudi v boj za Srbe — krivoverce In razkolnike .. .€
»Brez strahu torei na volno!...« Kajti »zadnji čas Je že bil. prav« *Slo-venec«. »da se le Avstriia odločila streti obroč, v katerega so 1c huteli okovati sovražniki, ker bi sicer bila nevarnost, da jo njeni zakleti sovražniki res raztrgalo na kosce«.
Ni še bilo dosti. »Slovenec« ie pisal tudi o oropali, fratnasorski Fran-cili in nri tem branil katofčanonrpri-lazno militar:«Mčno Nemčijo. Na očitke, ki se ih le delalo NemčMI. d;i ie ona povzročila voino, ie »Slove-nece takol odgovoril: »Sedanie svetovne vojne nevarnosti ni povzročila Nemčiia. Nasprotno: oni je z delanjem dokazala svojo voljo za ohranitev evropskega miru ...«
V	tem smislu le pisalo vse slovensko klerikalno časopisje v Slovenili. Za to bi lahko navedH Se več vzgledov. Vendar pa nal ti zadostujejo. Sai je že Iz navedeni!) jasno razvidno, da le SLS sistematično delala za volno z vsem svojim aparatom ter da le najstrastneiš«; hujskala slovensko liudstvo na vbhio. ohlJub-liaioč mu siiajno bodočnost in sklicujoč se na — krščansko moralo.
Ob tistem času le »Slovenec« priobčil te-le verze, ki povedo več kot vse dtuco:
»Pred nami vstaja zlata zarja,
Mi gremo v boi izpred oltarja!...«
(Dalje prih.)
Nasa gospodarska In socijalna vprašanja.
VIIL
Ostanemo doma at! oa se Izselimo?
S socilalizacllo le mogoče doseči pravičnejšo razdelitev čistili tobič-kov. toda več ne. Kapitaliste sc prikrajša. toda delež, ki bi jim bil na ta način odvzet, še dolgo ne bo zadoščal. da se ublaži gmotna beda globokih vrst liudstva.
Jugoslaviia le kmetiška država,
to stoji. Toda cele pokrajine so. ki se
same ne moreio preživeti, ker pre-
malo prideiaio. V Slovenili na priliko prevladuie kmetiški stan. Toda zemlia ie ponekod tako revna in ma-
lo plodonošna. da pri naivečjem naporu delavnih sil ne more z lastnimi produkti pokriti vseh svojih potreb Vzefiiimo Črno goro. TamošnJi svet v nobenem primeru danes ne more preživljati svoiega prebivalstva. Podobno ie z Dalmacijo. Bosno in Hercegovino. z Liko itd. Tu vsa socija-lizaciia ne pomaga veliko. Treba ie marvč poiskati in odpreti nove pri-dobitvene vire. sicer se mora prebivalstvo. ki se vendarle neprestano množi, izseliti v druge kraje, kjer mu bo lažje najti delo in lelo. Med številnimi problemi, ki čakalo rešitve ,je zato silno važno vonšanie notranle kolonizacije. To spoznanje Je sicer zelo enostavno, toda njegova praktična izvedba ni tako lahka, kakor si morda to kdo misli. Ljudie
so dostikrat sužnll svolih navad, silno navezani na običaie. okolvo. govorico svoiega domačega k-aja. odvisni od klime Itd. Nal navedem en sam primer: Tiste goriške begunce, ki se nočeio vrniti v svoie domači kraie. se le nameravalo preselit: tudi v Macedonijo. Toda tamošnle razmere. tamošnja klima, možnost obdelovanja zemlie in razpečavanje sadežev itd.. — vse le tako različno od goriških razmer, da ni misl;ti. da bi se kolonizacija dala izve?*! v večjem obsegu, pa če da država še toliko zemlie na razpolaganj«. S tem sem hotel povdariti le neznanske težkoče. ki na nie naletimo pri praktični izvedbi takihle načrtov. In vendar ie problem tu in treba ga bo rešiti. Važnejši del notranjega koloni-začnega vprašania se mi zdi ta. kako zanesti industrijo In obrt na deželo. Tudi tu bo težkoča. predvsem z ljudmi. Človek, ki ie navajen mesta, se zelo težko privadi na fivlje-nje na kmetih. Navadno kraji, kjer je mogoče vspostaviti kakšen industrijski obrat, niso naiiepši. Kadar iščeš vodne sile. te privede pot navadno v kakšne graps, v gorovje ln soteske. Naselbine ne moreš ustvariti. ne da bi zidal; zidati pa ne moreš brez cemenia; toda cementa ne
tnoreš producirati, če nimaš premoga. Vse gospodarsko živlienie ie kakor veriga s svojimi členi in sklepi. Premagati le treba velike težave in ovire tudi potem, če se sploh dela in delati more.
Treh;! ie tedaj sploh dvigniti industrijo in obrt in to kar nam ie volna zapustila v razvalinah, spraviti zopet v tek. Vsako zavlačevanje tega dela je v škodo splošnosti. V tem pogledu so si interesi indu^tnlnlcrv in delavstva velikokrat podobni. Za-kai ne varaimo se: Silno te.H.o bo dopovedati liudem. ki o industrili ni-maio nobenega poima. da le ‘reba državi nolaeati veliko pažnlo na to reč. Neki minister iy naS-cgH prvega koncentracijskega kabine'.a se je ob priliki neke intervenciie silno začudil. ko se ea ie prosilo za podporo v takšni zadevi. »Kaj še nis*e v Sloveniji zaorli tistih par tovarn, ki jih imate tam?« ie vprašal. »Čemu pa vam bodo? Premog porabimo lahko boljše!« Takšnih Hudi je v Jugoslaviji silno veliko.
Treba bi bilo tudi pri nas uvesti periodično se ponavljajoče industrijske konference, kakor lih prirejajo na Angleškem, v Ameriki, v Nemčiji in v Avstrili. Klfub razrednemu na-sprotstvu med industrilalci in delavci se ne da taiiti da bo treba v mnogih primerih skupnega nastopa, da bo povdarek lačii. Pomanjkanje ne-obhodno nujnih sirovin in pomanjkljivi železniški promet sta danes naivečia nevarnost za obstol in na-medek naše industriie in obrti v obče. Mezdno vprašanje le spričo teh težav in naraščaioče draginje, k{ postavila gospodarstva tisočerih rodbin na glavo vredno, da pride v lavno diskusiio družbe Nevarnost gospodarskega poloma in sociialne anarhile ie spričo agrarne mentalitete — če io morem tako Imenovati — zlasti oa one v Belgradu. nred durmi. Treba bo skupnega napora vseh sil. da se reši podletia n obrate popolnega gospodarskega ruina.
če hočemo toral ustvariti nove možnosti dela in zaslužka, le treba najnoprej ustvariti pogole za vese-lie do dela. Ye!'l<okrat se bere :r, sli-ši; da nihče noče več delati. Nekaj le resnice na tem. Vprašal pa bi rad. kdo ie da! in še daje take zglede? Ali ne mar ravno tisti meščanski ljudie. ki res nič ne delajo pa iinalf k!liib' temu velike dohodke od odiranja delavcev, od verižništva !n od neizmerne dobičkarske samogolrno-sti. — Z delom pa le mogoče ob razumevanju težkega ooložaia v katerem se nahala vse naše gospojar-stvo. odpreti nove vire zaslužka in tako dvigniti tako zelo nam potrebno produkcijo. V ta namen pa nam te potrebno polee vseea zlasti tudi izvežbanega in izkušenega Tehničnega osobja ter visoko kvalificiranega delavstva. Vsega tega imamo .loma premalo. Treba nam bo vabiti take l!ndi iz inozemstva, zlasti iz bližnje Avstrije. Naša šovini' tična birokra-ciia le vse polno teh Hudi izgnala iz naših krajev, brez resnične potrebe. S tem so se za nemalo povišale tudi naše gospodarske pasive.
Dosedanie industrijske in cbrtne vire le treba za vsako ceno vzdržati. Pa ne samo to: treba le poiskati in odpreti tudi nove studence dela In blagostanje.
V nedeljo, dne 25. januarja 1920.
se vrši v Ljubljani
ZADRUŽNI DAN.
Vspored:
V dvorani hotela »Tivoli« ob 8. url dopoldne
redni občni zbor »Konsumnega društva« za Ljubljano in okolico;
ob 3. url popoldne ustanovni zbor »Zveze delavskih zadrug«;
ob S. uri popoldne
občni zbor »Ljudskega doma«i
ob 7. url zvečer
pozdravni večer odposlancem In gostom Zadružnega dneva, ki ga priredi izobraževalno društvo »Svoboda. v Ljubljani. — Koncert'vojaške godbe: petje pevskega zboča »Svobode«; pozdravni govori, recitacije.
Dostop k zborovaniem imajo odposlanci imenovanih zadrug in gostje: pa tudi ostali člani zadrug, ki imajo tozadevne izkaznice, izdane od načelstva konsumnega * društva.
—	K pozdravnemu večeru imajo prost dostop odposlanci m »ostje zadružnega dneva, člani zadruge in »Svobode« plačajo 5 K, ostali 10 K vstopnine.
KOMUNIKE O VALUTNI
REFORMI.
LDU. Belgrad. 15. Finančno ministrstvo javila uradno preKc presbi-roja: Sklepi ministrskega sveta v vprašanju valutne reforme se glase: 1. Firiiijični minister more tak-.ij začeti s pretiskavaniem novčanic. ki so bile naročene povodom valutne reforme na ta način, da se na vsaki novčtnici mora označiti na obeh straneh ijnos v kionah po ra/merju en dinar — štiri krone. 2. Finančni minister se pooblašča, da vzame današnje kronske in dinaiske novča-nice iz prometa v svrho zamenjave z novo kronsko-dinarsko novčan:co. kakoi hiti o bo imel zadi-sin.> množino zadmih na razpolago. 3. Kronske nevčanice po eno. dve in deset kron ostaneio še nadalje v prometu, dokler nove kronsko-dinarske nov-čanice v istem znesku ne pridejo v promet. 4. Z ozirom na to. *la ie v enem delu našega kraliestva udomačena krona kot merilo vrednosti, a v drugem dinar v isti lastnosti, nato se bo v državnih btetrainieab nfidalie-valo obračunavanje v obeh denarnih edinicah. To «*voistvo denarne edi-nice se uv<;lia\. na vseh državnih računskih listinah. C i. državne oblasti bodo obračunavale na vseh svojih računskih listinah v obeh denarnih cdinicali. 5. Kakor hitro se današnte kronske novčanice. Avstro ogrske banke in dinarske nevčanice Narodne banke vzameio iz prometa postanejo nove kronsko-dinarske nov-čanice Narodne banke kralhstva SHS edino in obče zakonito plačilno sredstvo. Plačevalo se bo torel z eno in isto novčanico brez ozira na to. v kakšni denarni edinici ie izraJena vsota, katero le treba plačati. 6.
V	rednost v zlatu ^ne In druge'denarne edinice se bo odredila svoječasno s posebnim zakonom.
STARI DINAR NA I SE POTEllNE IZ PROMETA.
LDU. Zagreb. 16. V tukaišnlih krogih ie vtis uradnega obvestiia o sklepih ministrskega sveta ugoden. Doslej ni bilo objavljeno, da je finančni minister pooblaščen, da tud' stari bančni dinar potegne iz pn.meta Ni dvoma, da se bo finančni minister te pravice v kratkem, vsekakor pa ie pred parlamentarnim sklepanjem po-služil in s tem •zagotovil. Ja se lastnikom dinarja zagotovi štirikratna vrednost krone. Zmerno misleči gospodarski krogi so nazirania. da je tako rešenje pravično, polet? tega pa donaša ugodnost, da se izloči nezdravo tekmovanje med starim dinarjem in novo takozvano »kronsko-dinarsko« novčanico in je no *em le stvar parlamenta, da za edinico proglasi ali krono ali dinar.
Reševanje jadranskega vprašanja.
NOV PREDLOG ZAVEZNIŠKIH
VI.AD GLEDE REKE.
LDU. Lyon, 15. (Brezžično). V sredo dne 14. t m. so načelniki treh poglavitnih zavezniških vlad predložili jugoslovanskim delegatom rvs-novo za sporazum glede jadranskega vprašania. V smislu tega novfcga načrta bi dobila suverno oblast na Reki Italija, Jugoslovanom pa bi se zagotovila svobodna uporaba reške-ga pristanišča. Dalje bi prešla železniška proga Reka-Ljubljana v popolno last Jugoslovanov. Razentega bi se priznala Jugoslaviji pravica, da raztegne svojo suvereno oblast nad severno Albanijo do reke Drina.
—	Na nujno prigovarjanje Clemenceauja, naj sprejmejo ta predlog, so jugoslovanski delegati izjav!li, da tega ne morejo storiti na svojo roko, ampak da morejo z ozirom na važnost take odločitve poročati o novem predlogu kraljevi vladi v Beogradu, kateri so takoj brzojavili. Jugoslovanski odgovor se pričakuje v petek. Kakor upa ..Petit Journal", bo odgovor ugoden; v tem primeru jugoslovanski vladi ne bo treba drugega, kakor samo še sank-, cilonirati odločitv, ki so lo inte resirane stranke sprejele sporazumno.
SKRAJNE MEJE TRUMBIČEVE POPUSTLJIVOSTI.
LDU. Beograd. 16. ,.Epoha“ javlja iz Pariza: V ponedeljek dopoldne Je vrhovni i zavezniški svet nadaljeval svoje posvetovanie z našimi delegati gg. dr. Trumbičem, Paši-čem, dr. Zolgerjem jn Radovičem. Dr. Trumbič Je razložil vrhovnema svetu naše stališče glede Albanije, ki slove v glavnem: Mi nikakor ne moremo dopustiti, da pride ta avtonomna balkanska država pod pokroviteljstvo Italije, ki bi pomenilo za nas izvor neprestanih nemirov, la
reredov na naši meji proti Albaniji. Albanija ima postali popolnoma neodvisna država brez vsakršnega pokroviteljstva, ali pa se mora even-tuelno pokroviteljstvo razdeliti med Jugoslavijo in Italijo; v tern primeru bi imelo ozemlje do Črnega in Belega Drina pripasti pod naš protektorat, ozemlje južno od te reke pa pod italijanski. Olede Reke in Istre bi Jugoslovani mogli pristati kvečjemu na to. da se kot meja določi črta reke Raše; Reki bi eventualno priznali ono samoupravo, ki jo je uživala svoječasno pod ogrsko vlado, toda v vsakem primera mora ostati naša suverenost nedotaknjena. To bi bila skrajna t.ieia naše popustljivosti glede Reke. O kaki ne-jdvisni avtonomni državi (Zadar) ne mora Mti niti govora: na?a vlada na noben način ne more privoliti v to. Istotako ne more biti govora o italijanski suverenosti nad otokoma Visom in Pelagružem ter nad kvarnerskima otokoma Lošinjem in Uni-jem. Zadar in omenjeni otoki morajo biti brezpogojno naši, ker so to popolnoma jugoslovanski kraii. V. najskrajnejšem primeru bi morebi** pristali na to, da se podeli Zad^u nekaka občinska avtonomija. Misel
0 nevtralizaciji naše obale odklanjamo naiodločnejše; to tembolj, ker
re vemo, kakšen dele’ utegnemo dobiti pri razdelitvi bivšega avstro« oeiškega voinega brod /ia S tem vprašanjem se v ostalem mirovna konferenca sploh še ni pečala. Tudi ako bi nam pripadel primeren delež na tem brodovju. ne bi mogli pristati na demilitarizacijo naše obale, kakor tudi Italija ne bi privolila v to, da se nevtralizira njena jadranska obala. Soglašali bi morda edinole s tem, da tako mi. kakor Italija, demilitariziran™ vsak svojo jadransko obalo. Pač pa se ne protivimo dati potrebna jamstva za varstvo italijanskih manjšin na našem ozemlju, kakor to'predvideva saintgermanska mirovna pogodba. Toda enaka Jamstva bi morali dobiti tudi od strani Italije za naše soplemenjake. ki bodo prišli pod italijansko suverenost in katerih bo neprimerno več. kakor pa Italiianov v Jugoslaviji. Ni izključeno- da se ho v vseh teh vprašanj dal najti sporazum, ki bo povollen in sprejemljiv za nas in za Italijane.
JADRANSKO VPRAS%NJF KONČNOVELJAVNO REŠENO?
LDU. Berlin. 15. (DunKU.> »A« bend« iavlia iz Haaga: Ha^ki noro-čevalec lista »Dailv Cronicle« po« roča. da ie ladransko vprašanje sedal končnoveliavno rešeno. In “icer na ta način, da nrldc mesto Reka k
1 taliil, med tem ko se bo luka ood kontrolo zveze narodov Internacijo« nali7imla. Zal eri le nrlde k .lueoslavtlt, med tem ko dobi Uatlla eovoodarske predoravlce. Vs3 dalmatinska obal pripada .lueoslavlil. Izvremši Zadra in nekaterih otokov ob obali.
SPLOŠNA STAVKA POŠTNIH
NASTAVL.IENCEV V ITAllJI.
LDU. Nauen. 15. (Brezžično.) Osobje poštne brzojavne in telefonske uprave je proglasilo splošno stavko po vsej Italiii. Stavkajoči zahtevalo med drugim zvišanje vseh dosedanjih prejemkov za 1000 lir.
Demenci.
LDU. Rim, 14. (CTU.) Kakor javlja Agenzia Stefani, se vesti o ostavki vojnega ministra AlbricciU de« mentirajo.
MADŽARSKI SOCIJALNI DEMOKRATI IZSTOPILI IZ VLADE.
LDU. Budapešta. 15. (P inKU.) Zborovanje socijalno - demokratične stranke je danes sklenilo. d3 izsto« pita iz sedanie vlade sociialno-demo-kratični minister Bever in socilalno-aemokratični tainik Miakits. Kot vzrrk za ta korak se navaja preprečitev sociialno-demokratične volilne »gitaciie. Vsled tega sklepa sta minister Bever in državni tajnik Mia-kits poslala ministrskemu predsedniku Huszarlu pismo, v katerem naznanjata svoj izstop iz vlade.
Dvoletna vojaška dolžnost y čebo*
slovaški
LDU. Praga. 15. (DunKU.) List »Demokralia« iavlia. da določa novi brambni zakon kontingent 1PO.OOO mož in dvoletno splošno vciaško dolžnost brez pravice enoletnega prostovoljstva. Meseca februarja so bodo štiri najmlajši letniki asentiralC
Oddaja premoženja v Avstriil
LDU. Dunaj. 15. (DunKU) Kabinetni svet le danes zaključil generalno debato o zakonskem načrtu, tl* čočem se oddale Imetia. Sklenilo sel Je. predložiti načrt v jutranji stji na« todae &kupš&n$. Zakojas^ jačrt bo
■temelieval državni tajnik za finance
dr. Reisch.
Demonstracijska stavka v Moravski Ostre vL
LDU. Moravska Ostrova. 15. (ČTU.) Po 24-urni demonstracijski Btavki so se delavci zopet lotili dela Tekom dneva so neodgovorni življl vprizorili izgrede in povzročili delo-mržnost v nekaterih krogih. Sicer vlada mir. Svet strokovnih organizacij ie obiavil proglas. v katerem poživile delavce, nai začno 7oi>ct delati. ker rovarienie neodgovornih elementov nima ničesar skupnega z delavsko organizacijo.
MIROVNA POGODBA ZA MADŽARSKO. — REKA IZGUBLJENA.
LDU. Pariz. 15. (DunKU.) „Agen-ce liavas" poroča: Mirovna pogodba. ki se ie iztočila madžarski mirovni delegaciji, )e sestavljena v enakem smislu, kot saitgermanska mirovna pogodba. Odstavki, ki se nanašajo na zvezo narodov in na Interese izven Evrope, nadalje na voine uietnike. reparacije, letalstvo pristanišče, vodne ceste, železnice itd., se na obeh listinah glasijo enako. — Mirovna pogodba našteva nato natančnejše meje Madžarske. Madžarska priznava popolno neodvisnost Srbo-hrvatsko-slovenske in Cehoslovaške države. Meie med Madžarsko in srbo-hrvatsko-sloven-sko držaVo ter Romunijo določi sed-ineročlanska komisija. Madžarska se na korist Italiie. srbo-hrvatske-slovenske države. Pumunije in Čeho-slovaške odreka vsem pravicam in naslovom do onih ozemelj bivše Avstro-ogrske monarhije, ki so bila kot sestavni deli teh držav vte';,š**na monarhiji. Čehoslovaška se obve-zuie, da na desnem bregu Donave lužno od Bratislave ne bo zgradila utrdb. Madžarska se odreka vsem pravicam do Reke In sosednjega o?«**ua bivšega 0'rrske"a kraljestva ▼ korist Italiji v okvirju onih meja. Iti se določijo kasneie. In se zlasti obvezuje, priznati pogodbena določila, ki se bodo o tem sestavila. Na-dalie se odreka na korist Avstriji vsem pravicam ogrskega kraljestva, v kolikor se tiče ozemlja, ki leži zunaj določenih mej. — Vojaška določila se strinjajo z onimi, vsebovanimi v saintgermanski mirovni pogodbi, ravno tako tudi točke, ki se tičejo reparacije. Madžarska dovoljuje vsem zavezniškim državam opcijsko pravico do letne dobave gotove množine premoga iz pečuških premogovnikov. in sicer za dobo petih let. Razdelitev fn vrste finančnih bremen Madžarske, v kolikor jih bodo nosile Čehoslovaška, Romunija in srbo-hrvatska-slovenska država, se bodo po ozemlju, ki preide pod njihovo suverenost, določile v smislu finančnih določil nredstoleče f>o-Rodbe, ki so identična z onimi, navedenimi v saintgermainski pogodbi, toda z izjemo dveh dodatkov. Določba. da mora Madžarska vzdrževati armade, ki so jo zasedle, se ne nanaša na vojaške operacije, ki so se izvedle po trinajstem novembru
1918	brez dovoljenja glavnih zavezniških držav. V tem primeru bo re-paracijska komisija določila delež Izdatkov, ki ga bo morala nositi Madžarska. Z druge strani pa se še Posebno določa, da bo madžarska Vlada poleg madžarskega javnega dolga morala zajamčiti tudi še nlen delež avstrijskega dolga kot prispevek k splošnemu dolgu Avstro-ogrske. — Gospodarska določila so slična onim v saintgermainski po-fcodbi, izvzemši nekatere točke, ki se nanašajo na gospodarsko razmerje med Avstrijo in Madžarsko.
Kanada prevzame nreskrbo Avstrije z žitom.
LDU. Carharvor- 1~ .nKU.— Brezžično.) Angleška viaua Je povabila Kanado, nai se udeleže podporne akcije za Avstrijo. Sporazum se |e dosegel v toliko, da bo Kanada poslala pšenico v Evropo. Razven tena se bo udeležila pri dovoljenju kredita za Avstrijo.
Povoden! ob Renu.
LDU. Berlin. 15. (DunKU.) Iz Dftsseldorfa poročajo, da povodenj Rena vedno bolj narašča.
Prodlranle rdeče armade.
LDU. Anapolis. 15. (DunKU.) Associated Ptess iavlla iz Pekinga, da •o boljšfeviki zasedli Kiahto.
Zveza narodov dosegla svoj prvi stadij?
LDU. Berlin. 15. (DunKU.) »A-bend« Javila iz Haaga: Kakor se poroča iz Londona, ie lord Robert Ce-cil izjavil v govoru. da je zveza narodov dosegla sedal svoi prvi stadij. Upa* da bo prišlo do zveze vseh na-
rodov. ki bo zalamčila svetovni mir.
Po riegovem mneniu bo rrilodt ja naloga zveze narodov zahtevala po trgovskih odnošajih med narodi. Zveza narodov mora tudi odposlati mednarodno komisijo v Rusijo, da ugotovi aeianstveni položni !n Ja ga naznani vsemu svetu. Ravnotako mora zveza narodov osnovati mednarodno sodišče, pri katerem se bodo poravnala mednarodna spora
Papirnati drobiž mestne občine mariborske.
Imenovana občina Je Dred kratkim pričela z izdalamem svojega papirnatega drobiža, ne da bi bila. kakor ie to storila mestna občina ljubljanska. zadostila pogojem, pod katerimi ji ie ministrstvo financ izjemoma dovolilo izdajo takega drobiža. To vella zlasti glede predpisanega pokritia. ki ua mariborska občina ni položila. Zaradi teea se odreka njenemu drobižu veljavnost plačilnega sredstva In se oozivlhio vse državne in druvre javne blagajne, da odbi*"iaJo Dlačila v takem papirju. Občinstvo se opozarja, da mu ni mogoče s tem papiriem poravnati davkov, davščin in drugih javnih obveznosti.
Predsedstvo deletracile ministrstva financ za Slovenilo in Istro v Ljubljani. dne 14. Januarja 1920,
Delegat: dr. Savnik, s. r.
Dnevne vesti.
Palčki za grmom.
Korajžo pa Imajo gospodje okolo Z. J. Z. Kakor palčki smukaio od grmiča do grmiča in čvričkalo kakor jim ie liubi bog vstvaril kliuuiek. In bistro pamet imaio! Kar mesec dni potrebujejo, preden pridelo na »pametno« misel. No. seveda, maihna glavica in še maniši možgani. Kaj bi se čudili, vsai le vse njih delo pnlčie majhno in malenkostno. 1 e eno znajo dobro: tajiti, ker njihova mašiniea v glavi ne more hitro rešava<i vpra-ašnj in problemov ki se vsek dan pojavljajo, No. in kai se Je /godijo?
V	Mariboru v gostilni Kreti/hof if bil sociialistični shod. na katerem ie zaklical neki Drhal med govorom po-ročev. psovko »NVindische ^chvvei-ne«. Na shodu so takol ugotovil! klt-calca in izkazalo se ie. da le človek, ki ie hotel s surovo psovko provocirati škandal, vaš človek. Za nas to zadostuje, ker smo prepričani, da ie imel mož zloben namen in se ie bilo zahvaliti le taktnosti zborovalcev, da so, mesto, da bi se bili razburjali zaradi nastavljene pasti, s svol.) preprečili motitev zborovanja. Duhoviti možie so potrebovali cel mesec, preden so skovali trditev, da to ni niih človek. Mi pa vztrajamo nri prvotni trditvi .In če gospodie še ne verujejo, naj vprašaio komisarja, vpričo katerega se je stvar na shodu dognala. Značilna pa Je izjava Z. J. 2 v »Slovenskem Narodu« še prav posebno zaraditega. ker kaže zopet v jasni luči nje naravo. Ob koncu izjave de-nuncira namreč našega sodruga tn svojega lastnega tovariša Kollerja. Tega Z. J. Z. ne zamerimo, ker narava mačke je pač taka. da praska. To vam odgovarjamo in obenem priporočamo. da svoj palčji jeziček nekoliko bol| previdno »sučete*. Za vas bo to prav. ker jo z vsako iziavo temellito polomite. Kratko: molčite rajši I
Podraženle zdravtt,
Po zaslugi bivše deželne vlade za Slovenijo, kateri Je načeloval dr. Brejc, se ie za Slovenijo upehal srbski apotekarski tarif, akoravno ni nobeden zato prosil, in ga tudi Srbi nam niso vsiljevali. Ta novi taiif obstoji v tem. da veljajo vse cene v dinarjih, torej takrat v razmerju i dinar 3 krone, trikrat več. ko poprej. Lekarnarji, katerim se gotovo ni slabo godilo, so potrojili svole dohodke, ne da bi imeli en vinar večje režijske stroške. Ali se ne pravi to grešiti nad zdravim razumom liud-stva? Slovenski lekarniški gremij osramotil je $ svoiim sklepom, da zniža vse postavke srbske lekarniške takse, ki so očividno* pretirane, in ne odgovarlaio več današnjim nakupnim cenam, bivšo deželno vlado z dr. Brejcem vred. in iavno priznal, da tega izžemanja ljudstva ni bilo treba. V isti seji gremija sklenilo se Je tudi, da se za bolniške blagajne, javne fo;,de itd., poleg navedenih znižanih postavk in 30% popusta pri taksiranju receptov popolnomaa opusti zaračunavanje dispenzacije po 30 para. razun v sučajih. kjer se ista mora zaračunati, to ie na primer pri čajih, nadaljnih praških itd., toda tudi v tem slučaju se za imenovane zavode ne bo zaračunavalo 30 marveč samo 10 Dar. Razun teaa se iodo la-
čunaJI prj taksiranju za imenovane zavode razdeljeni praški do 10 komadov po 3 pare. in ne po 5 par za komad, od 10 praškov dalle pa po 2 pari za komad. Ta relacija ie veljala, dokler se ie štel 1 dinar za 3 krone. Sedal ie t>a oficijelni kurz dinarju
1	:4. Nastane vprašanje, ali se bo lekarniška taksa tudi zvišala v tem razmet’u. kakor se ie zvišala od 15. ianuatia napret cena tobaka. Dr. Brek: in tovariši v bivši deželni vladi so s to uvedbo sibskega it-kus niškega taiiia v Slovenijo praktično pokazali, kako si ti možje predstavljajo uredbo valute. Enostavno nai stopi na mesto krone dinar, in vse se nai računa v dinarjih seveda v razmerju 1 :4. Kai iili briea ljudstvo če se cene vsakdanjih potrebščin zvišalo. Ti gospodie z dr. Brejcem vred pri deželni vladi iih ne bodo čutili,
l	judstvo ne bo moglo dalle zmagovati te ocromne cene za zdravila. Sedania vlada mora popraviti, kar le prejšnja zakrivila. Jn revidirati lekar-r.iaKo takso. Ce so poprej vsi lekarnarji Izvrstno izhajali, in ni bilo nobenih pritožb, ni uvideti zakai bi ?e ljudstvo po nepotrebnem odiralo. Z isto cravico bi morali potem vsi trgovci zahtevati, da se Jim plača r.j:h blago mesto v kronah v dinarjih, torej štirikrat toliko ko poprej Isto bi moralo vellati za obrtnike in delavce. uradnike in sploh vse sloje. Kam bi pa peljala taka modrost dr. Brejca in tovarišev, si lahko sam vsakdo Izračuna.
lavno vprašanje.
Občinstvu ie gotovo še v spominu grozen umor mladega Štiitofa v hiši meščanske imovine. Stritarjeva ulica, torej v sredini mesta ra najbolj obljudenem kraiu. Okolščine. v katerih se ie zločin zgodil, so bile lake. da ni bilo treba klicati kakega Sherlock-Holtnesa, da bi zag netko rešil. To bi tu lahko storil inteligen ten policijski uradnik. Pred leti se ie tudi v sredi mesta. Frančiškanska ulica, zgodil enaki zločin. Trgovski agent Stedrv Je bil popoldne ob I. uri v svoii pisarni ubit. Storilca do danes niso našli. V zadnjem času smo imeli tudi slučai Švaiger v Mariboru. ki ie tudi zagoneten. Ko ie bil ubit Stedrv. ie bil policijski komisar v Ljubljani penzijonirani sodni svetnik. ki se >e razumel na policijska posle, kakor zalec na boben. On je užival le sinektire. Danes pa imamo državno, dobro ureleno policijo, in pravica občinstva ie zahtevati da se ta zločin energično zasleduje !n taz-krije — brez ozira. V enem letu It« morala biti vsa stvar na jasnem. Ce tukajšnja policija ni zmožna vzeti to zadevo v roke. nai lo prepusti drugim organom, toda ta zločin ne sme ostati neodkrit, in se pokopati, kakor umor Stedrv/ia. drugače bo občinstvo izgubilo vso vero in vse z.a-upanie v našo iavno varnost. — Tote] s preiskavo na dani *
/
Nove olače za učiteilstvo ljudskih in meščanskih šol. Ker se novih prejemkov po zakonu z dne 23. julija
1919	ne more izplačati, preden minister prosvete ne odobri seznama učiteljev in učiteljic, ki nai se Prevedejo na nove plače, ie višji šolski svet v Ljubljani sporazumno z delegatom ministrstva financ nakazuj vsem učiteliem znatne predujme. Šolska vodstva Jmaio že plačilne pole z nakazili v rokah, a predujmov le vsl?tl tehničnih težkoč ni bilo mogoče izplačati. V prihodnjih dneh bodo zadržki odpravljeni in po zagotovilu deletracile ministrstva financ pridejo predujmi za učitelie med izplačili čekovnega urada prvi na vrsto. Predsednik: prof. Fr. Vadnjal.
Prošnje za obutev, obleko in denar naj se pri Oblastni državni zaščiti'dece In mladine za Slovenilo v Ljubljani (pri prejšnjem Pokrajinskem odboru za zaščito dece v Ljubljani) več ne vlagaio. ker so do-tiini viri izčrpani. Novo vložene Drošnie se bodo prosilcem vračalt t erešene. V časopisih se bo objavilo, kedal se bodo prošnje zopet sprejemale. Oblastna državna zaščita de-c-e in miadine za Slovenijo v Ljubljani. dne 14. januarja 1920.
Nesreča na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški. Včeraj, v petek zvečer ob četrt na 9. uro te povozil pre-mikalni stro! na prvem tiru Pied postajo prtljažnega sprevodnika sodr. Voha Fr., ki se je pripeljal z vlakom Št. 2290 iz Kočevja. Na prvem tiru Je vozil premikalni stroi. ki ga ie zgrabil in potegnil pod kolesje. Bil Je na mestu mrtev.
Razpis natečala. Na državni realni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani se razpisuie mesto ravnatelja z zakonito določenimi prejemki. Prosilci za to službo nai iJ&edlože %voJe % vsemi pred&isaiu-
mi prilogami opremljene prošnje službenim potom Višjemu V.Iškemu svetu v Ljubljani do IS. februarja 1920. Po tem roku došle prošnle se se ne bodo upoštevale. Ptedsednik: Prof Fr. Vadnial. 1. r.
Drugi dllaškl transport v Prago odide iz Ljubljane sieurno v oonde-llek 26. t m.: natančna urn odhoda se bo še pravočasno naznanila v časopisih. Izvozna dovoljenja za živila naj si preskrbi vsak sam: kdor pa želi. da se mu tu preskrbe vizumi na potmii listih, nai dopošlje svoj potni list z vsoto 34 K za vizume najpozneje do 22 t. m. Do istega danima naj se dopošlieio tudi prošnle za polovično vožnjo I juhliana-Dunal z tibož-nim spričevalom vred. Na prijave po 22. t. m. se ne bo moglo ozirati. Prijave sprejema: Lojze Majce. stud. med Škofja ul. 1. 1. nad. 1 'ubljana.
čevljarska zadruga za Ljubljano In okolico naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 25. t. m., točno ob 2. uri popoldne preizkušnja za pomočnike. Kdor se hoče podvreči preizkušnji, nai se zglasi do 21. t. m. pri »'-ev-liarskl zadruvi« (Karl Kordcličn). Rimska cesta št. 5. Na poznejše pri-glase se ne bo oziralo.
Zahvala. V vojni oslepelemu invalidu, sedaj lastniku male trafike, je bila pred kratkim ukradena cela zaloga tobaka, katereca je prejšnji dan kupil v glavni tobačni zalogi. V sled tega se je nahajal z družino v skrajni bedi. Politični odbor za Krakovo-Trnovo je priredil zanj zbirko prostovoljnih darov v tem okrauj. ki se Je hvalevredno obnesla. Do pretekle srede se je nabralo že vsoto 1225 K 35 v, katero se je izročilo okradencu. Dasiravno še ni s to svoto škoda popolnoma pokrita, je vendar bedno stanje lastnika trafike in očeta številne nepreskrbljene družine znatno olajšano. Pododbor krakovske-trnovske podružnice JSDS se vsem darovalcem rm.itopleje zahvaljuje, zlasti pa so-družici Mariji Pogačnik in sodru?u Antonu Smoletu, ki sta, žrtvovale ves prosti čas. prostovoljno prevzela nabiranje darov In veliko pii-pomogla k lepemu uspehu.
Zveza poštrlb organizacij v Ljubljani vahi v>?e člane In članice na sestanek. ki se vrši v ponedeljek, dne 19. t. m., ob tričetrt na 20. uro v pismonoškt dvorani na glavni po§#i. 7adeva važna In mibta. Pridbe vsi točno fn polnoštevilno. -- Odhor
Iz stranke.
Sestanek delavskih zaupnikov občine Zg. šiška se- vrši v neetdjo 18. t. m. ob 2 uri pop. v gostilni gosp. Šušteršiča. Celovška cesta. Dnevni red: Predpriprava za obč. volitve, eventualno tudi za ustanovitev kraj. pol. org.
Krajevna organizacija .ISDS na Jesenicah sklieuie na nedeljo 25. januarja ob 8 uri dopoldne krajevno konferenco v prostorih gos*ilne Ath na Savi s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo odbora: 2. politični položaj in taktika: 3. na$ tisk: 4. ustanovitev okrožne organizacile v smislu sklepa zadnjega strankinega zbora: 5. raznoterosti. Opozarjamo vse kraievne organizacije, spadajoče
v	Jeseniško okrožje, da oošlleio na to konferenco po možnosti svoje delegate,
SHODI.
Krajevna politična organizacija JSDS v Ljubljani priredi sledeče shode:
V nedeljo, dne 18. t. m. ob 10. uri dopoldne za peti okral v gostilni pri Kramraiu na Dolenjski cesti.
V pondeljek. dne 19. t. m. ob pol 8. uri zvečer se vrše sledeči shodi.
Za prvi okraj (Šolski) v Mahrovi hiši. Krekov trg št. 10. 1. nadstr.
Za drugi okraj (Sv. Jakoba) v kavarni Vospernig. Sv. Jakoba trg.
Za tretii okral (Dvorski) v gostilni »pri Zvoncu«. Tržaška cesta, nasproti tobačne tovarne.
Za četrti okral (Kolodvorski) hote »Ilirija« (gostilniški prostori)
Za Vodmat v gostilni pri Poljšaku, Martinova cesta.
Sodrugi in sodružice. agitirajte in udeležite se polnoštevilno teh shodov.
MARIBORSKI SODRUGI POZORI
V smislu skleoa akcijskega odbora se bo vršila v pondeliek. dne !<>. t m. ob do! 7. url zvečer v dvorani Križevega tu	zelo važna sela vseh odbornikov in zaupnikov strokovnih in političnih organizacij Maribora. Dolžnost vsakega sodruga-odbornika In zaupnika le. da se te seje brezoogoino udeležL Legitimacije ie prinesti s seboi!
Okrožna konferenca mariborske politične organizaclie JSDS se bo vr&ila dne ^ februarja v Mariboru.
nakar že danes opozarjamo vse poli«
tične organizacije našega okraia.
Sodr. Pajmanu. Krajevna politična organizacija v Kočevju prosi sodr. Pojmana. ki je odšel iz Kočevja, da ji takoj naznani svoj sedanji naslov.
Odbor.
Glede dvorane v Mahrovi hiši nazn«jamo vsem organizacijam, da se jo mora vselel pravočasno naročiti ori upravi Splošne železničarsko organizacije. Na obiave posameznih piiredeb v »Napreiu* se ne moremo ozirati, ker ie dvorana ponajvečkrat že poprel oddana. — Uprava Splošne žel. org.
Zadru žnl koneres v LhiNjanl. Ker se v dvorani deželnega dvorca vrše univerzitetna predavanja, se zadružna zborovanja ne vrše v teh prostorih, temveč v dvorani hotela Tivoli, kar naj udeležtiiki zadružne-' ga kongresa vzamejo na znanje.
Potnanikanie prenočišč v Linb» hllanl se posebno občuti ob priiikl večiih zborovanj, katerih se udeleže zunanji gosi Je. Tako nam Je tudi za goste zadružnega kongresa, ki bo 20. Januaria v l iubliani. težk > preskrbeti zadosti stanovani. Zato prosimo vse sodruge. zadružnike in prijatelje, ki morejo vzeti v prenočevanje enega ali več gostov, da nam *akoj javilo svoj naslov ustno v naši pisarni (Sp. Šiška. Kolodvorska cesta) a!i pa pismeno na naš naslov.
Koosumno društvo za Ljubliauo in okolico
Llubljana, Poštni oredal 1,1.
Izobraževalno društvo » Svoboda« v Ljubljani priredi dne 25. lanu« arja 1920 v hotelu Tivoli pozdravni večer vsem gostom, odposlancem in posetnikom zadružnesra dneva, ki so vrši ta dan. Na sporedu le: pozdravni govori. recitacije, petie. koncert. Sodeluie pevski zbor »Svobode« in oktet vojaške godbe. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina za odposlance na zadružnih zborovanlili prosta, za člane gospodarskih organizacij in »Svobode« 5 K. za ostalo 10 K.
Ruski kruiok rabočlh \ma svo|
sestanek v nedeljo, dne 18. t. tn., olj 3 url popoldne v Mahrovi hiši, Krekov trg St 10. I. nadstr. in se *ent potom vabi vse sodruge In sodružice. kateri žele pristopiti k deUv-skemu ruskemu kružku. da se tega •estanka zanesljivo udeleže.
Pristopaite k izobraževalni organizaciji „Svobodatt.
LISTNICA UPRAVNIŠfVA.
Nabiralne pole za Strankin Tl« skevcl Sklad. Ponovno poživljamo svoje zaupnike, katerim smo rtslatt svojčas nabiralne pole za Strankin Tiskovni Sklad, da nam taiste U.ko| vrnejo, ker moramo zaključiti tozadevne račune. Prlobčitev izkazov, bomo nadaljevali drugi teden.
Imate bolečine? V obrazu’ V! celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedufelo? Poizkusite pra-
vi	Fellerjev FJza-fluid! Bodete se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 24 K.
Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Prod temu pomagalo prave Fellerjev« Flza-kroglltcel 6 škatllic 12 K. Prava. želodec okrepčuioča švedska tinktura 1 steklenica 10 K. Omot ia poštnina posebej a najceneje. — Evgen V. Feller, Stublca donim Rratrg St 252. Hrvatska. A-9^0.
Aprovizacija.
Cenejša orehrana. Stranke, ki ho do 15. t. m. vložile vprašalne pute. pa še niso dobile izkaznic za ceneno moko. nai se zanesljivo zglase na magistratu. Oaletova hiša. pritličje, levo. in sicer stranke s črkami A 3o K dne 19. januaria in s črkami L no
2	dne 20. januaria, vsakokrat od S. do 12. ure dopoldne.
Prodala krompirja. Mestna apro-vizacija ima v zalogi še nekaj vagonov krompirja, ki ga bo oddajala v cerkvi sv. Jožefa po sledečem redu In sicer: za stranke Iz 1. okraja dne 17. januarja. II. okraj dne 19.. tretji okraj dne 20., IV. okraj dne 21., V. okraj dne 22., VI. okraj dne 23.,
VII.	okraj dne 24„ Vlil. okraj dne 26., IX. okraj dne 27., X. okraj dne 28. januarja, vsakokrat od 8. do It. dopoldne in od 2. do 5. popoldne. Kilogram krompirja stane 1 K 50 v.
Petrolejsko Izkaznice dobe zamudniki ki niso prišli v soboto, dne 17. t. m. h krušni komisiji, šele po 25. januatju.
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Rudoli Golouh« Tisk »Učit tiskarne« v Ljubimi. /
DELNIŠKA DRUŽBA V LJUBLJANI
LJUDSKA TISKARNA
na subskripcilo delnici
Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je z odlokom z dne 2. januarja 1920, it, 9172, dalo začasno dovoljenje za usta novitev delniške družbe
LJUDSKA TISKARNA" V LJUBLJANI
Stran 4.
IV 4 PREJ.
Stav. 14.
Arhitekt In mestni stavbenik TI
Robert Smielowski
Rimska cesta 2,
Anončnl zavod DrCgO ESSCffcft,	5
si.	v	Ljubljani:	=■„,
prlperefa
sledeče tviue in pcdet;flj
Beton, železobetorj In vodno
Inž. dr. Miroslav Kasal
Hilžerjeva ulica 7.
Arhitekt in stavbeno podjetje 72 Viljem Treo Gosposvetska cesta 10,	Elektrotehnični predmeti 74 „Sv<’t!a“ Mestni trg 25.	Graver 77 A. Černe Dvorni trg 1.	Manufaktura in zaloga oblek 78 Schwab & Bizjak Dvoini trg 3.	Prodaja in popravila pis. strojev 81 The P^x Šelenburgova ulica 7/1.	Stavbeno podjetje 82 Tavčar Fvotina Gosposvetska cesta 6.
Gramofoni, godbeni avtomati 76 A. Rasberger Sodna ulica 5.	Fotograf 75 Veličan Bešter Aleksandrova eesta 5.	Lesna velel rgovina 78 Regovc & Comp. Kolodvorska ulica 31.	Popravila kontrolnih blagajn 86 T. Bar Cankarjevo nabrežje -5.	Špedicija 83 F. & A. Uher Šeenburgova ulica 4.	Železnina 84 Zalta & Žilič Gos os ve ':n ce>ta 10.
Restavracija *Mariborw Grajski trg i.		V Mariboru:			Specijalna trgovina s čevlji Grajski trg i.	
Manufaktura 85 Dragotin Jančič Aleksandrova cesta 11.	Modna trgovina 86 Franjo Mayer, Glavni trg. Eopač & Nifergal, Glavni trg.	Nakup in prodaja posestev 87 H. Havlik Gregorčičeva ulica 6.	Špecerije 83 Adolf Welgert, Aleksandrova «. 13, Ferd. Greiner, Gosposka uiiea 2.	Trgovina z mešanim blagom 89 Marija Slemenšek Maistrova ulica 17.	Čevljarstvo 80 Ham Andrej .Vetrinjska ulica 15.
j* asbest in tehnične materiiMe f IHjKlil ima v zalogi Odon Ki>ntny, 1 Ljubljana, Kolodvorska ulica 37.
Dva ktojaika nouila W s£
n>.vanje in hrana v hiši. Naslov; Ivan Mastnak, Celje. Kralja Petra c. 15.	28
liBIUIIIII8BMM8(l8ll8ISI((IBUIB5
8	■
Priporočamo:	S
I	JOSIP JUG	|
J	•
■	stavbeni - pohištveni	j
pleskar in ličar
LJUBLJANA
Rimska cesta 18.	S
liMia I
Sodrug
Franc Skof
strokovni učitelj
Frančiška Škof
roj. Kavčič poročena, Maribor, 17. januarja 1920,
Specijalna trgovina s čevlji
Maribor, Grajski trg 1
Na moderne še oi like. Na;n žje rene. Na modernejše oHike. rv~  -------------------------------------------------------    ~r\
Vzajemna zavarovalnica
(življenski oddelek)
v Ljubljani, Dunajska cesta 17.-I.
sprejme vei stalnih
Kabim okoli 3000	64
gozdnih delavcev
za drva, doge, ivelere in gredice. Gozdovi izvrstni in dobra plača. Koor želi priti, naj se takoj javi na Nikola G. Petrovič, šumski trgovec. Karlova«, Bnniia 72.
MT Proda se:
stroji za pekarno, blagajna (sist,National4), 1 lovski voz in druge stvari.
Poizve se pri kranjski stavbeni družbi v Ljubljani, Levstikova ulica SL 19	65
VABILO
železničarsl o veselico
ki jo prirede
»Železničarji* skupina Zagorje v Trbovljah v dehivskem domu v nedeljo 1. februarja 1920.
SPORED:
1.) Ples. 2.) Šaljiva pošta.
3.) Prosta zabava do jutra. Vstopnina 3 (tri) krone za osebo.
Začetek ob 7. uri zvečer. Svirala bo deLgodba iz Trbovelj.
Ker je pa fiati dobifek namenjen v prid železničarskemu domu v Ljubljani, vabimo vse bratste orgariucije, da se te veselice po možnosti udele.e
Predplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi ODBOR.
išče gospodično,
ki je perfektna dopisovalka in tesnopiska v slovenskem in nemškem jeziku. Samo prvovrstne moči z večletno prakso naj se osebno predstavijo v pisarni,-Knafljeva ulica št. 13, in sicer dopoldne od 10. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. 66
potovalnih uradnikov.
Posredovalcem nudimo lep postranski zaslužek.
liEisliiiisIs iiftiinli iiliclit
družba z o. s.
Inženirska pisarna in stavbeno podjetje
Ljubljana, Mil ulita 2. Maribor, Itligoiosa lila 34.
J, I P. Ljubljana. Brzojavni naslovi:	JL 1. P Maribor.
Tehnični ravnatelj: avtor. dv. Inž. Veclav FidrheL Kotnercijelni ravnatelj: Viktor Kukovec.
Odd. 1, Projekti, proračuni. Nasvetovanje In zastop. Presoja in stavbne nad-\	zorsivo.
Vodne gradiie; izraba vodnih sil; poljedelska melijoracija.
Beton, želez« beton, Železne konstrukcije.
Železnice, ceste, predori, mostovi.
Industrijska in gospodarska poslopja.
Komercljalno rrzpečavanle giadiv-t, orodja in industrijskih tvarin,
Odd. II.
Odd. IH. Odd, IV, Odd, V. Odd. VI,
Dolete oblizati mjo tepete? Betete imeti teta tari %meie koto? Dolete lelii pepoioliev
ill flfflfflU? U.ioranljajte Feiieijevu pravo Eua obrazni, illUyllljf{ kožo obvarujočo pomado! Občudovani bo det«! Zavidani! 1 lonček 6 K, št 111. močnejše vrsie 9 K K t< mu Felierjevo na,f nejše ljiljanovomiečn ■ milo 15K
Deiete imeti lepe, ifae lase? Kr&S'
pomada za last las doseže bujne lase!
Zapreč. prhaj, prerano osiven.e. Zatirani plešo! 1 lonček 6 K, št. IH. 9 K.
K temu močno terovo milo za umivanje glave S K. Samjion 1 K. Mazilo za brke 1 K 80 vin. in 2 K 50 vin.
Heiiio las Kurja otesa? SSUZ
nstovski obl z učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih žuijev !
Nobene trde kože t Mr la škstijca 3 K 50 vin.,
=_	velika fkatlja 5 K 50 vin. ==
7nliin in l/ni7 Fellerieve Elza umivalne ra-Luiilo ib Ruji st lje (h olonjsks vodi) 1 škatla 6 K. Felh rjeV umivalo! prašek proti potenju ! škstlja f> K, Felierjev nirutoln- frtnik zoper glavo- In zobobol 1 škatljica 3 K 50 v Feller-jev Elza ilu d 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici špecijalm 24 K. Najboljši piifum z i a -linejšim duhom od 8 K naprej. Najfintjs
Hega-puder Dr Klug.r, bel, roza in mmen. 1 velka škatlj” 12 K. Močn-Francovka v steklenicama po 6 K in fi K. Omot m poštnina posebei a naVenete
Eugen V. Felfer, liekarnar. Mn Oon'a, Elislrg l\M (MaV j