KRISTUŠOVO 
GORISTANENJE 
STR. 3 

»SMO S TEJM 
OBISKOM 
ZADOVOLNI« 
STR. 6 

Monošter, 13. aprila 2006 • Leto XVI, št. 15 

Gornji Senik, 3. aprila 
KONČNO PODPISAN ZAPISNIK VIII. ZASEDANJA 
MANJŠINSKE MEŠANE KOMISIJE 

VIII. zasedanje slovensko-madžarske mešane komisije je potekalo 24. maja 2005 v Budimpešti. Madžarski del komisije je vodil József Bálint Pataki, predsednik Urada za zamejske Madžare, slovenski del pa Franc 
Pukšič, državni sekretar in vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zasedanje v Budimpešti je bilo prekinjeno, sledili so že znani dogodki, odstop obeh predsednikov. Zasedanje se je nadaljevalo 3. aprila 2006 na Gornjem Seniku. Madžarski del komisije je tokrat vodil Vilmos Szabó, državni sekretar Urada predsednika vlade, slovenski del pa Zorko Pelikan, državni sekretar in vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sporazum o zaščiti manjšin je bil podpisan leta 1992 in zagotavlja posebne pravice sloven-ski narodni manjšini v R Madžarski in madžarski narodni skupnosti v R Sloveniji. 
Naloga mešane komisije je ocenjevanje uresničevanja priporočil predhodnih zasedanj komisije ter sprejemanje priporočil za obe vladi v interesu izboljšanja položaja obeh manjšin. Na tiskovni konferenci po zasedanju mešane komisije sta oba predsednika ugotovila, da je bila tokratna seja dobro pripravljena. Komisija je pregledala splošni položaj obeh manjšinskih skupnosti, položaj na področju šolstva, kulture in informiranja in je zabeležila določene pozitivne spremembe (izgradnja moderne šole v Dobrovniku in dvojezične srednje šole v Lendavi, izid devet učbe
nikov za slovenski jezik v Porabju, postopno uvajanje dvojezičnosti na Gornjem Seniku, tedensko izhajanje časopisa Porabje, končanje izgradnje kulturnega doma v Lendavi itd.). Mešana komisija je pripravila tudi priporočila, ki se potrdijo s sklepoma obeh vlad, in se kot naloge in obveznosti posredujejo strokovnim resorjem. Nekateri predlogi, z rešitvijo katerih se že leta in leta zavlačuje, so se znašli ponovno v zapisniku. Med temi je parlamentarno zastopstvo Slovencev na Madžarskem, gospodarski razvoj in razvijanje infrastrukture na območjih, kjer živita skupnosti (cestna povezava Gornji Senik–Verica, lendavska železnica), dosledno izvajanje dvojezičnosti. Pri tem zadnjem vprašanju bi kazalo najprej razčistiti pojem dvojezičnosti (funkcionalna dvojezičnost), kajti na vseh dosedanjih zasedanjih je povzročilo precej problemov, da razumeta pod pojmom dvojezičnost obe strani popolnoma nekaj drugega. Pri tem bi lahko pomagala znanstvena konferenca, katere organiziranje o položaju manjšin mešana komisija predlaga obema akademijama znanosti. Na področju šolstva je taka kost za glodanje obnova gornjeseniške osnovne šole, na področju kulture pa obnova kulturnih domov po porabskih vaseh. Po besedah obeh predsednikov bo Radiu Monošter dodeljena nova frekvenca. Nov element v zapisniku je, da mešana komisija predlaga obema vladama, da se za obravnavo odprtih vprašanj na področju kulture in kulturne dediščine (knjižnice, muzeji, muzejske zbirke) sestaneta pristojni ministrstvi. Predsednika sta najavila, da bo naslednje zasedanje manjšinske mešane komisije konec leta 2006 v Sloveniji. 
M. Sukič 
TESNI REZULTATI – MADŽARSKO ČAKA DRUGI KROG VOLITEV 
Prvega kroga državnozborskih volitev se je udeležilo skoraj 68 odstotkov volivcev, ki so zaupali štirim strankam: Socialistični stranki (43,30 %), FIDESZ-u (42,16 %), Stranki svobodnih demokratov (6,28 %) in Demokratskemu forumu (5,03 %). V madžarskem parlamentu je 386 sedežev, za 176 mest se poslanci potegujejo v volilnih okrožjih, ostali pa pridejo v parlament po strankarskih listah. Po prvem krogu volitev imajo socialisti zagotovljenih 104 poslanskih mest, »Fidesovci« 98 mest, liberalci in socialisti 5 skupnih poslancev, Demokratski forum pa dva  poslanca. Za zahodno Madžarsko je značilna velika prednost desno-sredinskih strank. V 5. volilnem okrožju Železne županije (Vasvár in okolica, Körmend in okolica, Monošter in okolica vključno s Slovenskim Porabjem) ne bo drugega kroga, kajti skupni kandidat FIDESZ-a in krščanskih demokratov Zsolt Németh je bil že izvoljen v parlament. Prejel je 59,42 % glasov. V drugem krogu, ki bo 23. aprila, lahko pričakujemo hud boj v tistih volilnih okrožjih, v katerih nobeden kandidat ni dosegal potrebnih 50 odstotkov glasov oziroma dodatno še en glas. 
M.S. 

2 

Slovenija: po petnajstih letih – zakon o Slovencih v sosednjih in drugih državah 
MINISTER ZA SLOVENCE 
PO SVETU, TODA ŠELE V 
NASLEDNJEM MANDATU 

Slovenski državni zbor je v torek, 4. aprila, sprejel zakon o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Zakon naj bi utrjeval narodno zavest in narodno identiteto, pospeševal medsebojne stike ter krepil sodelovanje na številnih področjih. V zakon je tudi napisano, da bo od naslednjih parlamentarnih volitev vodil Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu minister brez listnice in ne državni sekretar, kot je to zdaj Zorko Pelikan. Parlament je krovni zakon, ki bo osnova za urejanje odnosov med slovensko državo in Slovenci zunaj njenih meja, sprejel s 46 glasovi za in z 12 glasovi Liberalne demokracije Slovenije proti. Zakon je pripravil Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, v vladno obravnavo ga je konec junija lani vložil tedanji vodja urada v odstopu, Franc Pukšič, zdaj poslanec Slovenske demokratske stranke. Med pomembne vsebinske novosti sodita Svet za Slovence v zamejstvu in Svet za Slovence po svetu, ki ju predvideva zakon. Sveta bosta stalni posvetovalni telesi, sestavljali pa ju bodo predstavniki državnih organov, ustanov in političnih organizacij ter organizacij civilne družbe iz Slovenije in zamejstva oziroma izseljenstva. Seje svetov bo skliceval in tudi vodil predsednik vlade, ki bo tudi imenoval njune člane. V svetu za Slovence v zamejstvu bo šest pred tavnikov avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji – štirje iz Koroške ter dva iz avstrijske Štajerske, štirje iz Italije in po dva iz Madžarske in Hrvaške. V Svet za Slovence po svetu bo predsednik imenoval štiri predstavnike Slovencev, ki živijo v evropskih državah, od tega naj bi bila dva predstavnika slovenskih izseljencev v državah nekdanje Jugoslavije. Slovenci v Južni Ameriki bodo imeli v svetu tri člane, od tega dva predstavnika Slovencev v Argentini, Slovenci v Severni Ameriki pa tri predstavnike, od tega dva predstavnika Slovencev, ki živijo v Združenih državah Amerike, ter en predstavnik Slovencev v Kanadi. Po-leg tega bo premier – zdaj Janez Janša – imenoval dva predstavnika Slovencev v Avstraliji in enega izmed Slovencev, ki živijo v ostalih državah drugih celin. Novi in prvi te vrste zakon zajema tako Slovence v zamejstvu in po svetu s slovenskim državljanstvom kot tiste s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva, pa tudi tiste, ki so brez slovenskega državljanstva in brez statusa. Po različnih ocenah naj bi zunaj Slovenije prebivalo skoraj pol milijona Slovencev oziroma skoraj četrtina vseh pripadnikov slovenskega naroda. Približno 60 tisoč 
– 12 odstotkov – tistih, ki imajo stalno prebivališče zunaj Slovenije, ima tudi slovensko državljanstvo. Zato posveča zakon posebno skrb repatriaciji ali vračanju oziroma priseljevanju zlasti Slovencev, ki živijo v svetu. Pred glasovanjem so v razpravi sodelovali tako poslanci opozicije kot vladne koalicije ter nekateri predstavniki Slovencev v zamejstvu in po svetu. 
eR 
Budimpešta: predstavitev knjig na slovenskem veleposlaništvu 
POGLED K SOSEDOM – 
SKOZI LITERARNO OKNO 

Kulturno društvo Prijateljski krog Prekmurje in Društvo madžarsko – slovenskega prijateljstva sta pripravila na slovenskem veleposlaništvu v Budimpešti predstavitev štirih oziroma petih eno-ali večjezičnih knjig poezije in proze, med katerimi izstopa prva Antologija pomurske in porabske sodobne slovenske literature. 
Urednik prve Antologije pomurske in porabske sodobne literature je dr. András Bertalan Székely, izbor avtorjev in njihovih del ter prevajanje je opravila Judit Zágorec Csuka iz Lendave, obširno študijo Slovenska književnost v Prekmurju in Porabju je napisal literarni zgodovinar Franci Just, ki tej tematiki zadnja leta posveča posebno skrb 

Na lepo obiskanem literarnem dogodku na slovenskem veleposlaništvu v Budimpešti so nove knjige predstavili Judit Zágorec Csuka, prevajalka in pesnica, ob njej na posnetku Draga Györeka Mojca Hrovatič, sodelavka veleposlaništva, dr. András Bertalan Székely, urednik Antologije pomurske in porabske sodobne literature in urednik pesniške zbirke Od Tise do Jadrana pokojne Leone Kanyó Szalkai, Franci Just, literarni zgodovinar, ki je predstavil antologijo, v kateri je njegov obširen zapis Slovenska književnost v Prekmurju in Porabju; dr. József Varga, avtor romana Časi oblikovanja zavesti; Pavel Oletič, ki je roman svojega dedka iz madžarskega prevedel v slovenski jezik in Csongor Németh iz kulturnega društva Prijateljski krog Prekmurje 
Čeprav je Donava že prestopila in pozornost. V Antologiji so bregove in je bil zato promet dela šestindvajsetih avtorjev, v glavnem mestu še nekoliko med njimi (vseh) štirih pobolj »zmeden«, kot je običajno rabskih: Irene Barber, Marije ob petkih popoldne, je prišlo Kozar – Mukič, Karla Holeca na literarni večer zadovoljivo in Franceka Mukiča. Literarna število obiskovalcev. dela, pesmi, proza in eno dramsko besedilo, so natisnjena v madžarskem jeziku, enako tudi razprava Francija Justa, medtem ko Beseda urednika v madžarskem in slovenskem jeziku. V knjigi so tudi krajše predstavitve avtorjev, antologijo je domiselno opremila akademska slikarka Cvetka Hojnik. Upokojeni univerzitetni profesor, jezikoslovec, pesnik, pisatelj, prejemnik naziva »vitez madžarske kulture« dr. József Varga je avtor romana Časi oblikovanja zavesti. V romanu, ki je natisnjen ločeno v izvirni madžarski verziji in posebej v slovenskem jeziku – prevod je delo avtorjevega vnuka, študenta na ljubljanski Univerzi Petra Oletiča – se je avtor lotil literariziranega opisovanja zgodovine prekmurskih Madžarov in Slovencev, med letoma 1920 in 1950. József Varga se je predstavil tudi z drobno zbirko pesmi v madžarskem, slovenskem in nemškem jeziku. Na literarnem večeru so predstavili tudi pesniško zbirko pokojne Leone Kanyó Szalkai Od Tise do Jadrana. Avtorica je bila rojena na Madžarskem, nekaj časa je živela v Vojvodini, nato pa v Novi Gorici v Sloveniji. O njeni življenjski in literarni poti piše András Bertalan Székely. O literarnih novostih, predstavljenih v Budimpešti, predvsem o Antologiji pomurske in porabske sodobne slovenske literature, podrobneje v naslednjem Porabju. 
eR 
PRVA NAGRADA ZA VALERIJO PERGER 

Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti so 30. marca razglasili najboljša diplomska in magistrska dela na temo Slovenci v zamejstvu in po svetu. Natečaj je lani razpisal Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nagrajena so bila tri dela s področja zamejstva in tri dela s področja izseljenstva. Za področje zamejstva je ko
misija prvo nagrado podelila Valeriji Perger za magistrsko delo z naslovom: »Položaj in vloga slovenskega jezika v narodnostni šoli v Porabju na Madžarskem: sociolingvistična presoja porabskega modela manjšinskega izobraževanja«. 
Namen natečaja je bil spodbuditi in nagraditi raziskovalno dejavnost dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike. Strokovna komisija je pri ocenjevanju upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Slovenije in povezanosti z njo, ter strokovnost in zahtevnost dela. 
Porabje, 13. aprila 2006 

3 

KRISTUŠOVO GORISTANENJE 

Spominajmo se dnevov, vu šteri nas je naš Zveličitel Jezuš Kristuš odküpo od greha i večnoga skvarjenja. 
Dostakrat nas v žitki dosegne velka žalost, dreselnost, vkanejnje, nevola ali zgibiček. S časom zgibimo mladost, zdravje, naše najbližnje i na zadnje ešče svoj žitek, pa si mislimo, ka so tou takše velke bolečine, ka je več ne bomo mogli prenašati. Brezi vüzemske vere bi tou zaistino tak bilou. Človeški šorš (usoda) je pač takši. Privzdignimo svoje oči na razpetoga Kristuša, šteri je svoj križ plemenito noso, je plemenito trpo velke bolečine. Kristuš je trpo ino mrao na križi za nas. Tüdi mi lidge moremo trpeti. Tou je božja vola. Kristuš je na pleča vsakšega človeka položo eden križ, naj ga nese ino njega nasledüje. V blajženstvo samo prejk Golgote pela pout. Če ščemo dobiti tao od božje dike, te moremo vzeti tao tüdi od njegovoga trplejnja. Zgodilo se je, ka se je eden človek vsigdar toužo, zaka more on tak dosta trpeti. Trno rad bi se rejšo svojega križa. Gospoud njemi je ednouk dovolo, ka svoj križ leko doli dene ino ga vömini z ednim drügim, šteroga si on sam vöprebere. Dugo je preberao med križi, na konci pa je dönok pali svoj križ vzeo gori, ar so vsi žmetnejši bili od njegovoga. Pravi krščenik zvün svojega križa pomaga nositi ešče križ svojega bližnjega, ranč tak, kak je Cirenajski Šimon pomagao nesti Kristuši njegov križ. Ali vervajoučemi človeki dava mouč vera, vera v goristanenje, vera v vekivečni žitek. Ranč tak, kak po cvetnoj ne-deli vsakše leto pride velki petek, za velikim petkom na tretji den vsigdar pride tüdi vüzem, tak pride po smrti goristanenje. Tou je tista pout, štera pela k zveličanji, k vekivečnomi žitki. Prakrščanstvo je blüzi petdeset dni svetilo goristanenje. Tou je biu v tistom časi edini, obednom preveč velki cerkveni svetek, gda so naši predniki svetili tüdi preporod narave. Tou je tisti čas, gda si ftiči pare vöpreberejo, pa s svojimi najlepšimi glasi popejvlejo večno zelene melodije, v takšnom harmonič
nom sozvočji, kak če bi njim kakši nebeški kapelmajster dirigejrao. Tou je tisti čas, gda se iz zimskoga spanja začnejo biditi roužice, gda zacvete tüdi lübezen vu našij srcaj, tou najlepše, najkrepkejše čütejnje, šteroga nika na svejti ne more premagati. »...Močna, kakor smrt je ljubezen, silna, kakor podzemlje, ljubezenska strast.« („A szerelem legyőzi a halált is, mert kemény, mint a sír.” Visoka pesem; Énekek éneke; 8; 6;) Spominjajmo se na svojega Odrešenika, šteri je dao svoje živlejnje, naj nas odküpi od grehov i večnoga skvarjenja. Njegov žitka tekaj nam dava peldo prave krščanske lübeznosti i nas opomina na lübeznost do naših bližnjih. Vzemimo peldo z Jezuša Kristuša ino probajmo živeti vu pravoj krščanskoj lübeznosti, kak nas je on včio. Če bomo s svojimi bližnjimi vsigdar vu prijateljstvi i zadovolnosti živeli, te se mamo vüpati, ka tüdi eti v zemelskom žitki svoj mer zadobimo. Posebno vala tou za slovensko lüstvo v Porabji. Kakši bridki šorš je noso eti mali narod. Dostakrat leko štemo v naših novinaj, kak daleč se je naše lüstvo razteplo 

po svejti, v Ameriko, v Avstralijo, v Argentino, v Nemčijo, na Francuško pa ešče Boug vej, kama vse. Kelko vnougoga trplejnja je moglo prenašati v preminoučij desetilejtaj, v lejtaj raznarodovanja, zatiranja, pomadžarjevanja. Kak viher listje eden za drügim dolistrga z drevja, ranč tak je hüdi šorš naše lidi vöstrgo s njinoga toploga gnejzda, s njinoga douma, iz njini vesnic, rodnoga kraja, Porabja. Svoje lüblene so mogli zapistiti, zapistiti so mogli vse, ka je do etigamao za njih pomejnilo žitek. Samo mislili so lejko eden na drügoga. Vüpali so se, ka se najde štoj, šteri ji v betegi potroušta, šteri njim da vodou, šteri njim popravi postelo. Niti na sprevod svojih bližnjih so dostakrat nej mogli priti. Vnougi so mrli v tihini, tihinski orsag njim je dao večno počivališče. Zaman so se vüpali, ka se ešče ednouk v zemelskom žitki lejko radüjejo eden drügomi. Tem žalostnim düšam samo goristanejnje lejko dava troušt, ar tisti, šteri v njega verje, večni žitek zadobi. Tisti, šteri ste po velkom viheri dönok eti ostali, dajte Bougi hvalo, ka vas je obdržo, pomagajte eden drügomi nositi njegov križ, ar sküpno vse težkouče ležej obladate. Za ilustracijo sam letos odebrala kejp iz 15. stouletja, šteroga je namalao Giovanni Bellini, prvi od najvekših predstavitelov venecianske šoule. Na kejpi Kristušovo goristanenje se istinost ino lepouta, čistouča občütejnja ino sveklost barv čudovito zlivajo z njegovo bogato fantazijo. V sprejdnjem tali slike vidimo grob, pred njim stražare, šteri so čuvali Kristušov grob, ouzdaleč pa panoramo, velki prostor, kakšega prvle ešče nej bilou v slikarstvi. Ta pokrajina je nej čisto realna, malo je idealizirana. Stražarji so preci izumetničeno predstavleni. Ali čudovito lejpa je Kristušova figura, štera lebdi nad cejlo zemelsko stvarnostjo. Tüdi v koloriti se ostro razlikujeta realnost ino fantazija. Realnost je slikana z močnimi, krepkimi farbami, med šterimi prevladuje rdeči odtenek, fantazija pa z nežnimi, sveklo-pastelnimi farbami. Kristušova figura je sveklo rozaste barve, tančica na njem pa bejla, obsijana s čudovito svežino v barvnem jutranjem svitu bleščečega se ozadja. 
Suzana Guoth 
Pripovejsti iz Muzeja Murska Sobota 
VÜZEMSKE DELAVNICE 
ZA MLAJŠE 


V Muzeji Murska sobota je pred vüzmom vsigdar dosta mlajšov. Že nika lejt organizirajo za najmlajše vüzemske delavnice. Med vsejmi delavnicami gvüšno nede brezi delanja remenk. Tak so mlajši spoznali dvej glavnivi tehniki farbanja remenk: škrabanje v farbo pa farbanje djajc z vouskom. Mlajši so pa djajca nej tak komplicirano oblačili v farbe, liki so na nji kelili farbaste papire. Zvedeli pa so tou tö, ka se remenke zovejo zatoga volo, ka so bile djajca za vüzen inda pofarbana rdeče. Rumeno pa je gé naša stara eške poganska rejč, ka znamenüje rdečo farbo. Na, vej farbanje remenk vleče korenje iz poganski časov. 
Miki Roš 
Porabje, 13. aprila 2006 

4 

Letošnja dobitnica plakete Avgusta Pavla: 
PROFESORICA TUJIH JEZIKOV SUZANA GUOTH 


Županijska skupščina je 15. marca odlikovala pet oseb iz Železne županije s Spominsko plaketo Avgusta Pavla, med njimi tudi upokojeno profesorico tujih jezikov Suzano Guoth. Pogovor z njo je naredil Árpád Zsámboki, urednik skupnega časopisa vseh manjšincev v Železni županiji. Odlomke iz pogovora objavljamo tudi v našem časopisu, obenem pa čestitamo odlikovanki. 
• Ali ste zadovoljni, da ste ravno sedaj – povezano z obletnico Avgusta Pavla – od Županijske skupščine lahko prevzeli po njem poimenovano odlikovanje, s katerim so vam priznali vašo nesebično dejavnost na področju izgradnje in ohranitve dobrososedskih odnosov med dvema narodoma, državama in narodnostima? 
»Moja prva beseda naj bo beseda zahvale, da je Skupščina Železne županije mojo dejavnost tako visoko ocenila. Hvaležna sem usodi, da mi je celo življenje dala dovolj moči, da sem vse, meni zaupane naloge lahko primerno opravila.« 
• Madžarski pisatelj Illyés Gyula je omenjal Avgusta Pavla kot »Zvestega sina dveh narodov«. Ali ste si njegovo dvojno identiteto tudi vi postavili za primer? V kolikšni meri potrjuje vaša življenjska pot, vaša usoda dvojno navezanost? 
»Pogostokrat so mi že zastavili vprašanje, ali se počutim za Madžarko ali za Slovenko. Bila bi neodgovorna in poceni izjava, če bi sedaj trdila, da se v prvi vrsti počutim za Slovenko, kajti sedaj narodne manjšine uživajo suplementarne pravice in dopolnilne materialne podpore. Tudi sedaj poudarjam, kakor sem to vedno trdila, da sem na pol Slovenka, na pol Madžarka. Svojega slovenstva nisem zatajila niti takrat, ko to ni bil odpustljiv greh. Oče je bil Madžar, ki je kot madžarski oficir leta 1941 prišel v Prekmurje in se je tam poročil z mamo – Slovenko. Oče je moral na fronto, kjer je prišel v ujetništvo, mama pa je zaradi zakonske zveze z Madžarom po vojni morala zapustiti Jugoslavijo. Jaz sem do šestnajstega leta živela pri svojem starem očetu v Jugoslaviji, nato sem pa morala zapustiti vsakega in vse, kar je do takrat pomenilo moje življenje in se preseliti v Szombathely k staršem, ker je to bila želja starega očeta. Kljub temu, da me je celo življenje mučilo domotožje, me veseli, da sem lahko študirala v Budimpešti na Filozofski fakuteti Univerze Eötvös Loránd pri znanih profesorjihjezikoslovcih ruski in nemški jezik in književnost. Pobliže sem spoznala še tri univerze v tujini, kjer sem se več ali manj časa mudila na študijskih potovanjih, toda zame je bila univerza v Budimpešti znatno boljša od vseh ostalih. Po končanem študiju sem poučevala nemški in ruski jezik na Gimnaziji Nagy Lajos v Szombathelyu, pozneje na Fakulteti za mehanizacijo kmetijstva Agrarne univerze KATE in naposled na Geodetski in živilski srednji šoli v Szombathelyu, od koder sem odšla v pokoj. Bila sem prva, ki sem na Pedagoški visoki šoli v Szombathelyu predavala slovenski jezik in književnost in s tem tvegala svoje glavno delovno mesto na gimnaziji v času politike zastraševanja in groženj. Moja prva prizadevna študenta iz Porabja sta bila Elizabeta Talaber in Ladislav Kovač, naslednje leto sta se jima pridružila še Elizabeta Majcan in Ladislav Domjan. Nismo imeli niti učbenikov, niti skript, niti učnega načrta, kljub temu smo se lotili tega skupnega dela z velikim navdušenjem. Pozneje, ko so se odnosi med dvema državama začeli izboljševati, so to delo prevzeli profesorji -lektorji iz Slovenije.« 
• V šestdesetih letih sta si Slovenija in Železna županija prizadevali za vzpostavitev dobrih obmenjnih stikov, predvsem na kulturnem in narodnostnem področju. Ali ste svoje znanje slovenskega jezika izkoristili na nekaterih področjih navezave stikov? 
»V sredini šestdesetih let so se odnosi med dvema državama, Slovenijo in Madžarsko (predvsem Železno županijo), začeli intenzivirati, ko je Slovenija dejansko začela odkrivati Porabske Slovence. Pot k njim je vodila takrat tako v konkretnem, kakor tudi v prenesenem smislu preko Szombathelya. Od prvih kulturnih, gospodarskih in političnih stikov naprej sva z mamo sodelovali kot prevajalki, kajti takrat Porabje še ni imelo lastnega izobraženstva.« 
• Pogosto omenjate slovensko naselje Puconce, kjer ste preživeli srečna otroška leta in kjer vam je stari oče, evangeličanski duhovnik, skušal nadomestiti vaše starše. Z iskreno hvaležnostjo ste pred kratkim skušali ohraniti njegov spomin. S svojim raziskovalnim delom ste tudi domoznanstveno dejavnost obogatili z novim barvnim odtenkom. Kakšnega dela ste se lotili? 
»Z namenom, da bi ohranila spomin na starega očeta, duhovnika in pisatelja, ki je služboval v Prekmurju šestdeset let kot evangeličanski duhovnik in storil vse, da ne bi pogrešala staršev, sem na svoje stroške sestavila o njegovem življenju in dejavnosti spominski album z originalnimi fotografijami in dokumenti v desetih izvodih in podarila nekaj izvodov knjižnicam v Sloveniji in na Madžarskem. Od magistrata mesta Szombathely sem za to dejavnost dobila denarno podporo.« 
• Pred nekaj leti ste ponovno čutili potrebo po tem, da poživite in okrepite svoje stike z matično domovino in Porabskimi Slovenci. 
»Pred štirimi leti, ko sem odšla v pokoj, sem postala članica Slovenskega kulturnega društva v Szombathelyu. Na državnem srečanju Porabskih Slovencev sem se po več desetletjih ponovno srečala s slovensko pisateljico Ireno Barber, ki je že več let članica LIKUS-a. Na njen predlog so tudi mene sprejeli med člane. V preteklem letu so objavili v Antologiji tudi moj prispevek. Irena Barber je predlagala, naj sodelujem še pri časopisu Porabje, na kar sem z veseljem pristala. Prevodom in nemškim učbenikom sta sledili dve dvojezični knjižici, namenjeni Porabskim Slovencem, da bi imeli možnost primerjalne jezikovne vaje. To delo, ki sem ga opravila brez vsakega honorarja, sem smatrala za neko vrsto misije, kajti Porabski Slovenci nikoli niso živeli znotraj meja Slovenije in so kljub temu do neke mere, kljub zatiranju in pomadžarjevalnih poskusih do danes ohranili materinščino svojih prednikov.« 
• Tudi kot upokojenka se niste mogli ločiti od profesorskega katedra, ker še danes poučujete. »Z velikim navdušenjem sem sprejela pogodbo o honorarnem poučevanju nemškega jezika, ki mi ga je nudila premontrejska gimnazija Svetega Norberta v Szombathelyu, ker visoko cenim etično in versko vzgojo, ki jo ta šola opravlja. Cenim tudi humano delovno disciplino, ki je značilna za to šolo in je nujno potrebna za uspešno poučevanje in vzgajanje. Gotovo tej, v vseh ozirih pozitivni delovni atmosferi lahko pripisujemo vzorno vedenje gojencev te šole.« Hvala za pogovor. Želim vam še veliko uspehov tudi v bodoče. 
Árpád Zsámboki 
Porabje, 13. aprila 2006 

5 

CVETNA NEDELJA 

»Ko so se približali Jeruzalemu in prišli do Betfage ob Oljski gori, je Jezus poslal dva učenca in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama in takoj bosta našla privezano oslico in žrebe pri njej. Odve žita jo in ju pripeljita k meni. Če vama kdo kaj poreče, odgovorita: ‘Gospod ju potrebuje’, in takoj ju bo pustil.« To pa se je zgodilo, da se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku: 
»Povejte sionski hčeri, 
tvoj kralj prihaja k tebi, 
krotak in sedeč na oslici 
in na osličku, mladiču vprežne živali.« 

Učenca sta šla in storila, kakor jima je bil Jezus naročil. 
Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, pogrnila nanju 
svoji suknji in Jezus je sedel gor. Zelo veliko ljudi je pogrinjalo svoje plašče na pot, drugi pa so lomili veje z dreves in 
jih stlali po poti. Množice, ki so šle pred njim in za njim, pa 
so vzklikale: »Hozana Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki 
prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!« 

 (Matejev evangelij) 
Na cvetno nedelo se lidgé spominamo, kak je Jezuš Kristuš na oslici (somari) prišo v Jeruzalem in ga je vse lüdstvo pozdravlalo z oljčnimi vejicami. S temi rituali in spomini je cerkev nadgradila stare rituale časa rodovitnosti. V preteklosti so slovesni prihod v Jeruzalem, kak ga vidimo v evangeliji, tüdi uprizarjali kak ljudsko igro s pravim somarom, pa s pojbom, ka ga je jaho in je s tem špilo vlogo Kristusa. Kesnej je živoga somara nadomesto leseni somar. Gnes takšnih iger nega več. Nega ga pa slovenskoga kraja, v šterom na té den ne bi nesli v cerkev k blagoslovi roužice pa püšelne spomladanskoga zelenja. Tou pa zatou, ka se s tem spomnimo palmovih vejic, štere so, kak pravi evangelij, postilali pred Kristušom, gda je na somari prijaho v Jeruzalem. V preteklosti naj bi na té püšelčke obešali tüdi pecivo (figice) razni oblik, štero se je tüdi različno imenüvalo. Tou se gnes več ne dela, se pa püšelčki še gnes den imenüvlejo po pecivi, štero so včasi obesili na njih. Tou pecivo naj bi bilou najstarejša oblika krüja, šteroga so mejsili iz prejsnoga testa. V Prekmurji je tou presnec, presmec, na Gorenjskom beganica, v zgornji Savinjski dolini potica… V Prekmurji nesejo k blagoslovi presnec. Če je bole mali, njemi pravijo tüdi pušelj ali šop. V takšin presneci bi po staroj šege mogli biti: ibujovina (vibovina), cvetouči dren, borjica (brinje), rdeča omela pa žuti »poklončki«. Gnes den je presnec bole pušlec spomladnih rouž, štere cvetejo v časi okouli cvetne nedele. Presnece naj bi v cerkev k blagoslovi nosili mala deca. Okouli Turnišča so pravli, ka morejo biti čim bole mali, čim bole nedužni. Leko ga pa nesé tüdi odrasel človek. Gda presnec prinesejo s cerkvi domov, z njim obodijo cejlo domačijo in jo tak blagoslovijo. Drügi pa presnec razno zemejo, pa en falajček denejo na njivo, enoga v čebelnjak, enoga na strejo… Vörvali so tüdi, ka lejs od mačic pa drüjgi lejs iz presneca, če ga zateknejo za tram, denejo v žlejb ali na pod, obvaruje domačijo pred strejlov. Stara šega v Prekmurji je bila na cvetno nedelo tüdi ta, ka so na plot obesili mokro coto. Če je ta zmrznola, je tou pomejnilo, ka de lan tisto leto zgnilo. Če je pa nej zmrznola, je tou pomenilo, ka de lejpi pa dugi. Po drügi pokrajinaj Slovenije majo še kakše drüge šege pa na-
ZA MONOŠTRSKO 
BAROČNO CERKEV 

Župan mesta Monošter Tibor Viniczay in dekan monoštrske dekanije, župnik Zoltán Németh sta 24. marca na tiskovni konferenci seznanila novinarje s programom obnove monoštrske cerkve in stavbe cistercijanske opatije. Kot je povedal župan, več kot dvesto let stara cerkev in opatija sta v precej slabem stanju, obilni sneg letošnje zime je na strehi povzročil take okvare, da se z obnovitvenimi deli ne da več odlašati. Lesena konstrukcija strehe je precej načeta, zaradi tega se vse bolj širijo tudi razpoke na obokih in uničujejo same freske v cerkvi. Občina in župnija sta izdelali 4-letni 

obnovitveni program, ki je razdeljen na tri dele. V prvi etapi se bo popravila streha, za katero bo les dal po ugodni ceni Erdésze
ti Rt. (Gozdarstvo d. d.) iz Szombathelya, kritino pa Tondach Rt. V drugem delu obnovitve naj bi se popravila streha tudi na stavbi bivšega samostana in opravila fasaderska dela na pročelju cerkve. Obnovitev se bo končala z notranjimi deli, in sicer z restavriranjem fresk. Kot je povedal župan mesta, občina si mora sama prizadevati za ohranitev bisera, kot je baročna cerkev, kajti do zdaj niti država niti spomeniško varstvo nista pokazala prevelike pripravljenosti za reševanje tega problema. Župnija je že 1998. leta ustanovila fundacijo za rešitev monoštrske cerkve. Na računu fundacije se je zbralo 43 milijonov forintov, od tega je sombotelska škofija prispevala 20 milijonov, ostali so prispevki posameznikov ter drugih sponzorjev. Pri obnovitvi cerkve tako občina kot župnišče računata na državno pomoč preko raznih razpisov ter tudi na podporo raznih evropskih skladov. Vsekakor pa računajo na vse ljudi v ožji in širši pokrajini, ki jim je do tega, da bi se ta enkratna baročna stvaritev ohranila. 
M.S. 
vade okouli cvetne nedele. Na Goriškom pa na Krasi na té den blagoslavlajo oljke. Na cvetno nedelo se z blagoslovlenimi presnecami, štere so fajn zeleni pa pisani, prinesé na dom tüdi sprtolejt pa njena čarovnost. Po cvetnoj nedeli se pa vse lüdstvo že začne pripravlati na velki teden, šteroga zaklüči velka nouč ali vüzen. Tak smo že vsi pomali z mislimi pri vüzmi, gda mo jajca farbali in tüdi s tem na nekši način pozdravlali sprtolejt. 
Jasmina Papić 

Porabje, 13. aprila 2006 

6 

„SMO S TEJM OBISKOM ZADOVOLNI” NIKA BI POTREJBNO 


Od septembra leta 2000 v Porabje vozi nej vsakdanešnji avtobus s slovensko registracijov, steri je znautra vönapravleni za knjižnico. Knjige, kasete, CD, DVD v slovenskom pa vogrskom geziki se leko vzemejo v pausado od Gorej
njoga Senika do Števanovec, Slovenske vesi do Monoštra. Zove se pa Potujoča knjižnica, stera svojo poslanstvo opravla od leta 1995, v Porabje je pa začnila voziti leta 2000. Steri si kaj sposaudijo s toga avtobusa, se leko srečajo s knjižničarom Slavkom Meulicom, steri na kratko oceni leto 2005. „V leti 2005 je bibliobus prišo na svoje postajališče gnauk na mejsec, v juliji in avgusta smo nej vozili. Na vsakšoj postajališči – na Gorenjom Seniki pri šoli, v Števanovci pri cerkvi – smo stali eno-eno vöro. Te smo pa ške stali v Monoštri pri dvej šouli pa pri hoteli Lipa. Lanjsko leto so se pokazali problemi v tejm, ka je bibliobus pri enoj šauli v Monoštri več nej meu obiska. Na začetki je biu velki obisk, gor so prišli vrtec, šolari, lerence, odrasli. So gor prišli dvakrat, té pa več nej bilau nikoga. In tak smo hodili mi skurok eno leto. Te smo si pa z našim vodstvom zgučali, ka nemo več tam stali. In tak smo zdaj začeli stati letos 2006 v Slovenskoj vesi pri cerkvi. Letos pa odimo dvakrat na mejsec v té vaše kraje. Obisk je zdaj vekši. V Slovenskoj vesi gor pride cejla skupina vrtca pa tüdi sedem lidij smo že notri vpisali za nauve bralce.” 
• Kakšne knjige štejo najraj bralci v Porabji? 
„Štejo pa od slovenski do madžarski. Najbole ji zanimajo pisateli Miško Kranjec, Karolina Kolmanič, Ferdo Godina, Janez Bitenc, France Bevk, Milan Vincetič, Barbara Bredford pa svetovni avtorji, povejmo Qvikova, Davinčijeva, Angelina Demona.... Ka se pa tiče stroke pa dece bole gemlejo od psauv, nekaj medicine, küjarske knjige, o živalih, o zgodovini Prekmurja, Murske Sobote, Maribora, če se kaj včijo. Ka se tiče stroke, v glavnom prosijo o Sloveniji. Če vam ške povejm malo statistiko lajnskoga leta, kelko je bilau sposojeno, na Gornjem Seniku 4235, v Števanovci 843, v Monoštri 588 knjig pa neknjižno gradivo, tau so kasete, Cd-ji, pa DVD-ji. Tau je bilau 566 enot po enem obisku. Vpisane stranke, lidi smo meli na Gorenjom Seniki 372, v Števanovci 129, v Monoštri pa 83. Tak, ka smo zdaj s tejm obiskom zadovolni.” 
• Kak se kaj leko porazmejta z bralci, kak so vas sprejeli? 
„Na bibliobusi sva vsigdar dva. Ges s strokovnim izpitom pa šofer Peter Stanislav, ki pa tüdi sposoja knjige, ka se je sam od sebe navčo, kak se tau dela. Gončiva oba večinoma v slovenščini, če pa stoj ne obvlada slovenščine, se razmimo s pomočjo bralcov, ki so gor na avtobusi. Vodja Potujoče knjižnice je Šavel Karel. On nam nabavla knjige pa tüdi vsefale drügo. Bralci so dobri pa prijazni do naja. Müva se pa tüdi trüdiva vse najbaugše napraviti.” 
• Kak pa gleda vö tehnično té bus znautra pa zvöjna? 
„Avtobus je dugi 12 metrov, šurki je 2,5 metra. Prazen vaga 12,5 ton, s knjigami, kasetami pa je 18 ton. Gor mamo televizijo, video, CD, klimo, računalnik. Gda je bibliobus fejs puni, je gor 5000 knjižnega in ne knjižničnega gradiva. V Soboti mamo skladišče, gde je ške gnauk telko knjig kak na avtobusi.” 
• Kak knjižničar, kak se počütite med lidami v Porabji? 
„Fajn! Ges, gda sam prišo prvič, 2000 leta, mi je malo bilau težko pri pisavi, tisti ü-ji, ö-ji. Zdaj mi že tau vse ide pa mojo-mi sodelavci gli tak vse ide. Že fajn se pogučavamo po prekmurski. Zdaj so več nej meje, samo se leko pelaš, več te ranč niške ne gléda. Na začetki smo mogli doj pisati, kelko knjig smo sposaudili. Gda smo sposaudili, smo še eno vöro vse dola pisali, ka smo té mogli na meji pokazati. Zdaj pa toga več nega. Gda smo začeli sé oditi, té smo mogli iti kaulek nad Hodoš pa 1,5 vöro sva se vozila. Ka mi je ostalo najbola v spomini, pri cestaj, gda se pelaš, tiste lejpe smreke pred božičom pod snegom. Ali, ko smo prišli prvič, smo malo nazdravili, spili šampanjec. V spomini mi pa tüdi ostanejo učiteljice, ki so prijazne na Gornjem Seniki pa tüdi v Števanovca jeden učiteu, ka vsikdar pravi „Baug daj!” Ges vsakšomi sporočim „Pridte na obisk, ka te vidli, ka je tau Potujoča knjižnica!” 
Klara Fodor 
BILAU ZAČNITI 

Človek je gnesden tak, ka nigdar ne vej, ka baude »zranje«. Več deset lejt smo nej tak bili. Vsi – ki smo steli pa radi delali – smo si najšli delo, slüž, smo leko planirali zase, za naše držine. Pa se je tau pokazalo tü. Kelko pa kelko lejpi hiš so Porabci zozidali, pa so meli normalni vir za žitek. Istina, ka so za tau dosta delali, se trüdili. Depa porabski človek je takši, če vidi, ka je kauličkaj vrejdno kaj naredti, te naredi. Leko povejmo generacije so delale v industriji, v fabrikaj najbole v našoj Varaši. Pa tüj so meli tej lüdje poštenje, stalen slüž, ka so ponücali za pobaukšanje svojoga živlenja. Nauvi cajti so prišli. Varaške fabrike nared doj zapirajo, eške mladi lüdje zgübijo delo, pa te je pitanje, kak tadale? Vej pa živeti trbej. Sploj je žmetno tistim, ki eške malo deco majo, depa nikomi je nej vseedno, šteri je delo zgübo. Leko, ka zdaj pa tak mislite, ka ges škem rejšiti cejli svejt, pa se čednim. Nej, nej. Samo si tak malo premišlavam, pa malo v »zgodovini«, stero sam ges doživejla, nazaj dem. Če 40 lejt nazaj demo, te je buma tü žmetno bilau. Naši lüdje so se tepli po kakši marofaj od marciuša do novembra vsakšo leto. Steri so pa malo bole prilični bili, so si na naši zemlaj najšli preživetje, so si vözmislili nika takšo, ka na naši zemli tö rodi. Na gnes že tü gestejo nisterni, steri so začnili kaj takšega. Gledajmo na Gorenjom Seniki Lalina Hanžeka, ki ma lejpi sadovnjak, gestejo eške takši v Števanovci, v Andovci. Če pa opominamo Andovce, ta mala ves je vküp segnila, pa majo posajene zdravilne rastline. Tau je nam leko pelda na tau, ka tej lüdje škejo nika, škejo pokazati, ka je naša zemla nej za žito, pšenico, depa za kaj drugo naša klima dobro slüži. Nigdar ne pozabim tista petdeseta lejta, gda je na Gorenjom Seniki živo eden vönavčeni človek Alajoš Dončec, steri je tüj pokazo peldo, kak leko prežive, ki je sam s svojimi rokami takši sadovnjak emo, ka je tisto za čüdo bilau. Njegva čerka pa sinovge so se od oče, od mater navčili, ka si človek mora premišlavati tü, če ške preživeti. Zatok so pa oni gnes tü uspešni. Pa zakoj vam tau zdaj pišem? Zatok tü, ka če malo gnes kaulagvrat gledamo, naša lepa pokrajina, naša »rodna« zemla je vse nut zaraščena. Lüdje dela nemajo. Vsakši tak misli, ka nikak baude. Dapa na mesto nas niške nede nej premišlavo, nej delo. Tüj v sausedi je Slovenija. Gestejo takši lüdje, kak povejmo Vlado Smodiš iz Otovec, ki so nam že strašno dosta pomagali. Tak mislim, na njega se leko batrivno obrnete, on je takši človek, šteri svojo pomoč, svojo znanje z veseljem prejk da, če ga poiščemo. Pa če njega nej, našega sauseda nej, te koga? Moda je pri nas gnes, ka preživimo tak tü, ka legalno ali nej legalno demo v Austrijo, pa tam prislüžimo za več mejsecov valaun. Istina je, depa po mojem, samo za silo. Nikšo perspektivo si moramo mi, Porabski Slovenci pred nas postaviti zatok, ka je živlenje rejsan kratko, depa mamo deco, vnuke, pravnuke, ki do tü mogli živeti. Pa te smo eške nej gučali od toga, ka naša krajina kak vögleda. Vej pa v trnjaj, v nut zaraščeni mezevaj rejsan ne moremo živeti. Tau bi te nej mi bili. Mi, slovenski Porabci. 
Irena Barber 
Porabje, 13. aprila 2006 

7 

SLOVENSKI PLESI, PESMI, MUZIKA, ŠPILA PORABSKI MLAJŠOV 

Prvo nedelo apriliša se je konferenčna dvorana Slovenskoga dauma v Monoštri napunila s karažnimi mlašečimi pesmimi, plesi, z muziko pa s špilo. Na Slovenskoj zvezi smo drügo leto organizirali program z naslovom „Otroci ustvarjajo”, skupinaj! Na gnesden se nam je pršikalo vküper sprajti s pomočtjauv starišov, zvöjn glasbene šaule, šest mlašeči pa eno mladinsko kulturno skupino. Med tejmi je najnovejša mala sakalauvska folklora, stero smo ustanovili na željo velke folklore. Mlajši do 
oprvin plesali svoje 
plese na den matere v 
svoji vesi. Kleta tašoga 
ipa do pa že tü meli 
svoj dobro pripravleni 
program. Senički lut
karji letos ške nejmajo 
nauve igre, zatau so 
nej bili v programi. 
No, gda se je aupro 
svejt v nedelo pred 
mlajši, smo meli ka 
gledati pa poslöjša
ti. Mlajši so se tak li 
vrtili s svojimi pari, 
so karažno popejva
li, špilali igro pa tak 
djukali, ka se nisterni 
odrasli leko skrijemo. 
Ponašali so se, kak 
če bi vsakši den gora 
staupili pred lidami, nika ji nej bilau sram, nej so bili v zadregi. Mala gorejnjesenička folklora je oprvin staupila gora s plesi, ka ji je včiu Zoran Domjan s pomočtjauv harmonikara Mateja Smeja pa vodje Jolanke Sabo, ranč tak vekša folklora, stero ma pomaga pripravlati Ibolya Neubauer. Števanovski mlajši plešejo že štrto leto pod mentorstvom Marije Rituper. Nji vodi lerenca Anica Salai, na harmoniki pa sprvaja Boris Velner. Med plesi so se pa števnovski mlajši postavili v pevski zbor, steroga vodi Eva Kukor, gorejnjisenički mlajši glasbene šaule, stere vči Kristjan Borovšak, pa igrali na klaviri pa harmoniki. Program smo zaprli s premiero predstave Prvi šolski dan Mladoga gledališča giimnazije v Monoštri. Drügo igro smo želeli meti z njimi v knjižnoj slovenskoj rejči, z lekimi rečami napisano, ka se tau ležej navčijo pa si s tejm leko pomagajo včenjé gezika v šauli tü. Igro je napiso pa go nota navčo Miki Roš, njegva pomočnica je lerenca Irena Fasching. Z dobro paudrügi vörnim programom smo leko bili vsi zadovolni, zakoj se trno lepau zahvalimo vsejm mlajšom pa odraslim, steri delajo z njimi. Zvöjn lepau, skrbečo pripravleni programaj je ške posaba vrejdno gora prinesti, s kakšno volauv, karažnostjov opravlajo svojo delo tej mlajši. Tau se leko navčijo najbola od tisti, steri delajo z njimi. Preveč smo radi na Slovenskoj zvezi, ka 

se nam je pršikalo dobiti mentore za šest skupin pa dva mladiva harmonikara za vse štiri folklore. Ranč nam je takšno veseldje znamanüvalo tau, ka so stariške, skur vsi, pa nisterni stari stariške tü sprejeli našo pozvanje pa vküper prišli. Tau je najbaugša motivacija mlajšom, naj majo volo delati. Trno lepau so prišli drügi lidge tü, najbola slovenski penzionisti z Varaša, steri so tü posaba bili pozvani. Vsejm, steri so leko 
prišli na našo pozvanje, se posaba zavalimo v imeni mlajšov tü. Vsejm nastopajočim želimo tau dobro volo tadale, dosta po
zvanj pa uspešni nastopov. Ob tej priliki se tü želimo zahvaliti za finančno pomauč, stera nam omogauči, ka vsejm mlašečim skupinam tü leko zagotovimo potrejbne pogoje za dobro delo. Tau so Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Javni sklad za kulturne dejavnosti pa Javni sklad za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. 
Klara Fodor sekretarka 

Mala folklorna skupina ZS iz OŠ Gornji Senik, 
ki dela pod mentorstvom Zorana Domjana 

»TI NAŠA ZLATA MAMI« 

pesem »Ko sem še majhen bil, sem bil vesel, sem svojo mamico prav rad imel…«. Drugič so prišli otroci na oder z veselimi plesi, z glasnim vriskanjem in so s tem ustvarili zelo dobro razpoloženje. Dobili so 

velik aplavz za svojo izvedbo. Poleg njih so nastopali še učenci OŠ Šalovci in ženski pevski zbor iz Budincev. Na koncu so nas lepo pogostili, žal, morali smo hiteti domov, ker nas je naslednji dan spet čakal nastop. 
26. marca, v nedeljo, smo se napotili v Čepince. Prišli sta z nami tudi Klara Fodor in Biserka Bajzek, saj sta tudi onidve imeli tisti dan nastop z naslovom »Dve ženski v gledali«. Tudi v tej vasi je bila dvorana nabita. Tu je bilo več nastopajočih, in sicer: OŠ Mar
kovci, cerkveni zborček iz Gornjih Petrovcev, kvartet ljudskih pevcev iz Bogojine. Vesel prizor Klare in Biserke je bil menda najbolj všeč moškim, ker so njima na koncu večinoma oni čestitali. Med njunim nastopom se je publika večkrat zelo smejala. Iz folklorne skupine 
pa sta menda največji uspeh požela »debeli Žan« (Adam Domiter) in »suhi Franc« (Richard Hodač), potem so prišli na oder fantje s klobuki, vmes so pa pele deklice, in so začeli plesati vse bolj in bolj vesele plese. Na koncu pa je Martin »pometel« vse člane folklore in je ostal sam na odru, je plesal sam s svojo metlo, dokler je Boris igral na harmoniko. Na koncu programa je župan imel slavnostni govor. Lepo je pozdravil vse navzoče ženske, matere, babice in prababice. Nato je gospod župnik povedal svoje misli o matereh in materinstvu. Zaključek tega dneva nam je prinesel pravo presenečenje, prišel je na oder znani pevec, Franc Gorza, ki je rojen v Čepincih, in zapel lepe pesmi o materah. Po pogostitvi smo spet hiteli domov, ker nas je naslednji dan čakal pouk na šoli. Bili smo zelo srečni, da smo lahko ta lep praznik praznovali skupaj s prebivalci Budincev in Čepincev, in smo mogoče še bolj razumeli, da: 
»Vse matere so bogate, kadar 
ljubijo svoje otroke. 
Ni revnih mater, ne grdih, ne 
starih. 
Njihova ljubezen je vedno 
najlepša od vseh radosti.« 

Anica Salai 
»Mami, oj mami, ti naša zlata mami,« -so peli števanovski učenci v Budincih in Čepincih ob materinskem dnevu. Člani folklorne skupine OŠ Števanovci smo bili zelo veseli, ko nas je Klara Fodor, sekretarka Zveze Slovencev, obvestila 
o tem, da skupino prisrčno vabijo v Budince na nastop ob materinskem dnevu. Naslednji dan se je spet oglasil telefon na naši šoli in smo zvedeli, da nas čakajo tudi v Čepincih. Z veseljem smo se odzvali prisrčnemu vabilu. Škoda, da smo imeli prekratek čas za priprave na nastop, zato smo morali zelo intenzivno delati s strokovno vodjo Marijo Rituper in z muzikantom Borisom Velnerjem. Zadnjo vajo smo imeli v sredo, 
22. marca, ki je bila dobra generalka, ker so nas prišli pogledat gostje, in sicer srednješolci in učitelji iz Celovca, Maribora in Monoštra. Bilo jih je več kot 60. Zaplesali smo skoraj cel naš repertoar, in lahko rečem, da smo dosegli velik uspeh. 
25. marca je bilo lepo vreme, sijalo je sonce, kot da bi tudi to naročili organizatorji programa za matere. Prispeli smo pravočasno pred gasilski dom Budinci, kjer so nas prisrčno sprejeli. Z mlado predsednico Darjo smo še enkrat pregledali vrstni red nastopa, potem so se s pomočjo moje kolegice Eve Kukor učenci hitro preoblekli v nošo. Ob dveh se je začel program, dvorana je bila polna gledalcev. Naša folklora je nastopila dvakrat. V prvem spletu so predvsem peli z veselimi obrazi in z bleščečimi očmi (kot vedno). Lep prizor je bil, ko sem videla, da so babice bile ganjene do solz, in so si brisale oči z robčki, ko so otroci peli 
Foto: Eva Kukor 
Porabje, 13. aprila 2006 
PETEK, 14.04.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 MODRO, 10.55 Z VAMI, 11.45 ŽARIŠČA EVOLUCIJE, NEMŠ. SER., 12.25 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 DREVO ŽIVLJENJA, DOK. ODD., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŽAMETEK, RIS. NAN., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: JAJCE, 16.25 ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE, ŠKOTS. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 MESTA IZ ILOVICE, NEMŠ. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 MEDVEDEK UHEC, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 21.15 TURISTIKA , 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.00 MESTA IZ ILOVICE, PON., 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON., 1.50 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, PON., 3.10 INFOKANAL PETEK, 14.04.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, ZABAVNI INFOKANAL, OTROŠKI INFOKANAL, 13.55 GOVORITE MI O LJUBEZNI, ŠVIC. DRAMA, 15.25 JASNO IN GLASNO, 16.20 ŠPORT ŠPAS, 16.55 ZDAJ!, 17.25 MOSTOVI - HIDAK, 18.00 EVANGELIČANSKO BOGOSLUŽJE, 19.00 SKRIVNOSTNO JEZERO, FRANC. LIT. NAD., 20.00 SEDEM ČUDES INDUSTRIJSKEGA SVETA, ANG. DOK. SERIJA, 21.00 KRIŽEV POT, PRENOS IZ VATIKANA, 22.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.55 VARUH SANJ, KAN.-AM. FILM, 0.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.45 INFOKANAL  
SOBOTA, 15.04.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.05 KVIZ NATIONAL GEOGRAPHIC JUNIOR, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 13.35 KOMISAR REX, AVST.-NEMŠ. NAN., 14.25 ZVESTI PRIJATELJI, SLOV. FILM, 16.05 UMKO, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 DALEČ JE SMRT ..., DOMAČA NAN., 20.40 HRI-BAR, 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.35 TELESA, ANG. NAD., 23.30 DRUGA ŽENSKA, NEMŠ. FILM, 1.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.40 HRI-BAR, 2.50 INFOKANAL SOBOTA, 15.04.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.20 SKOZI ČAS, 12.30 ZDAJ!, 12.55 NAPOLEON, FRANC. BIOG. NAD., 14.30 DESETI BRAT, TV PRIREDBA, 16.25 ZAOBLJUBA VEČNE LJUBEZNI, AM. FILM, 17.50 20 NAJ - , NARODNO ZABAVNIH PESMI VSEH ČASOV, 20.00 SAN ANTONIO, IT. FILM, 21.40 SKRIVNOSTNO JEZERO, FRANC. LIT. NAD., 22.35 SLOVENSKI KONCERT, 23.35 AMERIŠKA KRPANKA: NOGE, NE IZDAJTE ME, GLASB. DOK., 0.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.05 INFOKANAL  
NEDELJA, 16.04.2006, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV: PALČEK DAVID, MARCELINO KRUH IN VINO, PIKA NOGAVIČKA, 9.25 ŠPORT ŠPAS, 10.00 VELIKONOČNA MAŠA, 11.05 SAMOTNIKI, DOK. ODD., 11.55 URBI ET ORBI, 12.35 ZVOČNOST SLOVENSKE DUŠE – SPOMLADI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, PON., 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 14.35 PET MINUT SLAVE, 14.55 NEDELJSKO OKO, 15.15 GLASBENI DVOBOJ, 15.50 AVDICIJA 2025, 16.00 NOREC NA LINIJI, 16.10 ŠPORT IN ČAS, 16.25 ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA, 16.30 ODPRTO, 16.40 LORELLA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.35 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.55 POROČILA, VREME, 23.10 DOMOVINA, NEMŠKA KRONIKA, NEMŠ. NAD., 0.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 0.50 INFOKANAL NEDELJA, 16.04.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.00 SKOZI ČAS, 8.10 J. HAYDN: STVARJENJE, ORATORIJ, 10.00 UMKO, 10.45 ZAPISKI S POTAPLJANJA, FRANC. DOK. SER., 11.10 HRIBAR, 12.15 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.10 SLEDI, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI, 13.40 LEVI, ANG. FILM, 15.10 KAKO SMO GOVORILI Z LEVI, ANG. DOK. FILM O SNEMANJU, 15.40 ŠPORT, 18.20 MAGAZIN LIGE SIMOBIL V NOGOMETU, 18.50 MAGAZIN LP V NOGOMETU, 19.20 KOŠARKA NBA ACTION, 20.00 SRCE NA LEDU, ANG. DOK. SER., 20.50 MOZARTOVA MINUTA, 20.55 KONCERT IZ CERKVE SV. ŠTEFANA NA DUNAJU, 21.55 DOKAZ, IRSKA NAD., 22.50 ŠPORT, 0.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.00 INFOKANAL  
PONEDELJEK, 17.04.2006, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, UTRIP, 6.45 ZRCALO TEDNA, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PON., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 ROLI POLI OLI, RIS. NAN., 16.05 BUKVOŽERČEK: ALBERTA IŠČE LJUBEZEN, 16.10 BINE: KRUH, LUTK.-IG. NAN., 16.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: VELIKONOČNI ZAJEC, 16.40 KDO BO PREJ, LUTK. NAN., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 VSTAJENJE: PORTRET JERNEJA STRLETA, 17.40 ŽARIŠČA EVOLUCIJE, NEMŠ. POLJ. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.40 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 IZZIVI, 20.25 PORTRET DR. DRAGA KLEMENČIČA, 21.20 KOMISAR REX, AVST.-NEMŠ. NAN., 22.15 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.40 DEDIŠČINA EVROPE: OGNJENI JEZDEC, NEMŠ. FILM, 0.50 ŽARIŠČA EVOLUCIJE, PON., 1.30 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON., 2.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 17.04.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.50 SKOZI ČAS, 10.00 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 10.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 10.50 MOZARTOVO LETO, 10.55 KONCERT IZ STOLNICE SV. ŠTEFANA NA DUNAJU, 11.55 KRUHOVO LETO, DOK. FILM, 12.45 NICHOLASOVO DARILO, IT.-AM. FILM, 14.15 SAN ANTONIO, IT. FILM, 15.55 DREVO ŽELJA, NEMŠ. NAD., 17.25 NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTR. NAD., 18.15 TEKMA, 19.00 MOJ OČKA IN JAZ, KRATKI FILM, 19.25 LP V ROKOMETU, AALBORG - KRIM MERCATOR, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, 22.35 FUTURAMA, AM. RIS. NAN., 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.00 INFOKANAL  
TOREK, 18.04.2006, I. SPORED TVS 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 SOŽITJA, 11.40 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HRI-BAR, 14.25 ZAPISKI S POTAPLJANJA, FRANC. DOK. SER., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS. NAN., 16.00 MUNKIJI, RIS., 16.05 MIŠKA SMETIŠKA, AN. NAN., 16.10 JEZUS IN JOSEFINE, DANS. NAD., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 PODOBE POHORJA: ZGODBA O KAMNU, DOK. ODD., 18.00 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.35 TRAKTOR TOM, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 20.55 DOSJE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 WILLY BRANDT, NEMŠ. DOK. SER., 23.35 PODOBE POHORJA, PON., 0.05 RESNIČNA RESNIČNOST, PON., 0.35 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.35 INFOKANAL TOREK, 18.04.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, ZABAVNI INFOKANAL, OTROŠKI INFOKANAL, 15.00 ARITMIJA, 15.35 SRCE LEDU, ANG. DOK. SER., 16.30 STUDIO CITY, 17.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.05 MOSTOVI – HIDAK, 18.40 SENCE POD OSTRIM VRHOM, TV IGRA, 20.00 IZOBČENCI, ANG. NAN., 20.35 LP V NOGOMETU, 22.35 ŠEST TOČK, ŠVEDSKI FILM, 0.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.25 INFOKANAL  
SREDA, 19.04.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 KNJIGA MENE BRIGA, 10.25 MESTA IZ ILOVICE, NEMŠ. DOK. SER., 11.20 SPET DOMA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 LJUDJE IN ZEMLJA, 14.15 DALEČ JE SMRT ..., DOMAČA NAN., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.35 BABAR, RIS. NAN., 16.00 POD KLOBUKOM, 16.40 SKIP IN SKIT, RIS. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 BIZGECI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 MOŽ BREZ PRETEKLOSTI, FINSKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 OMIZJE, 0.10 Z VAMI, 1.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.00 INFOKANAL SREDA, 19.04.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, ZABAVNI INFOKANAL, OTROŠKI INFOKANAL, 13.35 KONCERT PETRA LOVŠINA Z GOSTI, 14.40 POKRAJINA CAJUN, GLASB. DOK., 15.40 UMKO, 16.25 TEKMA, 17.15 IZOBČENCI, ANG. NAN., 17.45 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.20 MOSTOVI - HIDAK, 18.55 SLAČENJE, NOVOZEL. NAD., 20.00 LP V NOGOMETU, 23.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 23.50 ADAM IN EVA, AVST. FILM, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 INFOKANAL  
ČETRTEK, 20.04.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 POD ŽAROMETOM, 11.15 IZZIVI, 11.45 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DRUŽINSKE ZGODBE, 14.20 PISAVE: KAJETAN GANTAR, 14.45 ODPETI PESNIKI, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.35 TRACEY MCBEAN, RIS. NAN., 16.00 HIŠA EKSPERIMENTOV: STRELOLOGIJA, POUČNO-ZAB. NAN., 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 PLANET POŠASTI, RIS., 17.35 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 PRVI IN DRUGI, 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 GLASBENI VEČER, 0.45 ŠTAFETA MLADOSTI, 1.30 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.30 INFOKANAL ČETRTEK, 20.04.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, ZABAVNI INFOKANAL, OTROŠKI INFOKANAL, 13.45 SLEDI, 14.15 SEDEM ČUDES INDUSTRIJSKEGA SVETA, ANG. DOK. SER., 15.05 KVIZ NATIONAL GEOGRAPHIC JUNIOR, 15.50 KOŠARKA NBA, DALLAS - LA CLIPPERS, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.50 MED VALOVI, 18.20 ŠTUDENTSKA, 19.00 IZBRANEC, AM. NAD., 20.00 LANG LANG IZ PEKINGA, POSNETEK KONCERTA, 21.30 ŽENSKE PRED OGLEDALOM, DOK. ODD., 22.20 BELO BLAGO, ANG. DRAMA, 0.00 NAPOLA, NEMŠ. FILM, 1.50 FUTURAMA, AM. NAN., 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL  


Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT 
ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, 
SWIFT koda: OTPVHUHB