CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA Proizvajalci so poliazaii visolio zavest v SOBOTO IN NEDELJO SMO IZVOLILI ODBORNIKE V OBČINSKE ZBORE PROIZVAJALCEV, PO VOLILNI UDELEŽBI JE CELJSKI OKRAJ NA TRETJEM MESTU V SLOVENIJI. — V INDUSTRIJSKI SKUPINI JE GLASOVALO 89,06% VOLIVCEV (ALI 98,56% Z UPRAVIČENO ODSOTNIMI), V KMETIJSKI SKU- PINI PA 87,3 % (Z UPRAVIČENO ODSOTNIMI 90,96 %). PO OB- ČINAH SO DOSEGLI NAJBOLJŠE REZULTATE: ŽALEC, ROG. SLATINA, CELJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠOŠTANJ IN ŠMARJE. RAZMIŠLJANJE OB »DNEVU MRTVIH« Da se ne bi ponovilo I Odkar se človeški rod spominja svojega obstoja, se spomin na mrtve zrcali kot del njegove duševne kulture. Z mrtvimi nas veže vse tisto, kar so s svojim delom in ustvarjalnostjo zapustili svojcem, narodu in človeštvu in čim bližji so nam za življenja bili, tem globlja je naša vez do njihovega spomina. Kot se vsak na ta dan še s posebno poglobljenostjo spominja svojih najbližjih v grobovih, tako se kot narod oddolžujemo spominu tisočev in tisočev, ki so položili svoja življenja na oltar svobode. Težko je preboleti odhod tistih, ki jim je narava in življenjska doba odmerila dolgost življenja, tem težje je preboleti smrt ljudi, ki so bili polni življenja, polni vere v sreč- nejšo bodočnost, polni mladosti in energije. In teh je v naši domovini bilo v pretekli vojni milijon in 700 tisoč. Težak, nepopisno krut je bil krvni davek naših narodov v tej odločilni bitki za svobodo človeštva izpod njegovega naj- krutejšega trinoga — fašizma. Danes poteka dvanajsto leto, odkar je prenehala kositi smrt med vrstami naših najboljših. In koliko jih je na posledicah tega krvavega plesa zmanjkalo še pozneje. Dvanajst let je precej, toda veliko, veliko premalo, da bi pozabili, da bi se zacelila rana na našem vsenarodnem telesu. In danes. Pri nas smo na kosteh naših najboljših sinov zgradili to, kar je bil cilj tudi vseh teh žrtev. Čvrsto in neomajno smo krmarili barko našega razvoja med vetrovi nemirov, ki se še vedno niso polegli. Naš boj še vedno ni prenehal. Vsa naša prizadevanja so usmerjena k najvažnejšemu cilju, ki je obenem zagotovilo našega uspešnega razvoja k srečnejši bodočnosti, k miru. Dandanes, spričo še vedno razburljivih mednarodnih dogodkov in polo- činske zbore. Tudi volišča so bila se- daj domala povsod lepo okrašena. Ka- zalo je, kot da so si volivci na tihem napovedali tekmovanje, kje bodo naj- prej in najbolje opravili svojo volivno dolžnost. Tako so proizvajalci skupine iz industrije, obrti, trgovine in gostin- stva v glavnem že v jutranjih urah iz- volili odbornike v občinske zbore pro- izvajalcev. Od celjskih večjih podjetij sta ■se najbolje izkazali Tovarna emaj- lirane posode in Cinkarna, kjer so тп!>- gi volivci oddali svoje glasove že pred 4. uro zjutraj. V Železarni Štore so razen »Peska« vsi obrati volili 100 od- stotno že do 10. ure dopoldne. Največ glasov je dobil njihov bivši sodelavec tovariš Ivan Zmaher, predsednik Okraj- nega sindikalnega sveta Celje. Od 1607 volivcev je zanj glasovalo kar 1374 vo- livcev. Poleg tovariša Zmaher j a so bili v zbor proizvajalcev izvoljeni še po- močnik direktorja, tov. Voga (s 1354 glasovi), delovodja, tov. Franžič (s 1328 glasovi) ter delavec tov. Sumer (s 1238 glasovi). Mnogo volivcev je gripa priklenila na posteljo in je bilo zato v posameznih občinah precejšnji odstotek upravičeno odsotnih. Ce bi lahko prišteli §e te, bi imela občina Kozje 100% udeležbo, Ža- lec 99,6%, Celje 98,56%, Rogaška Slatina 99,1%, Laško 93,7%, Mozirje 95,5%, Slo- venske Konjice 98,7%, Šentjur 95,5%, Šmarje 96,6%, Šoštanj 97,93%, Vojnik 100% in Vransko 94,7%. V mozirski občini je bilo pri sobot- nih volitvah pravo praznično razpolo- ženje. Posamezni kolektivi so tudi nad vse lepo okrasili svoja volišča. Posebno lepo volišče je imela usnjarna v Re- čici ob Savinji. Tu í'n volivci prvi v občini zaključili volitve in do 10. ure dopoldne dosegli 100% rezultat. Tudi v šoštanjski občini so imeli (Nadaljevanje na 2. strani) Volili so v zbore proizvajalcev Za sproščeno delo PREDSEDNIK OKRAJNE ZVEZE PARTIZAN - CELJE, TOV. JANKO ANČIK O DELOVNIH NACRTIH V CELJSKEM OKRAJU Slava padlim za svobodo, piše z velikimi črkami na spomeniku. Kaj bi veljale te besede, če ne bi bil spomin na heroje v nas? žaja, je želja vsakega poštenega človeka, vsake matere, vsake žene, in to ne samo pri nas, da bi se nikoli več ne ponovilo tako strahotno klanje. Ko se spominjamo vseh mrtvih, čutimo dolžnost, da z našim delom opra- vičimo njih veliko žrtev, da ustvarimo našim bodočim rodovom tak dom, za kakršnega so se borili in umirali. Da pa bi tak dom varno in uspešnejše gradili, nam je potreben mir. Zato se vse naše misli ob »Dnevu mrtvih« tesno prepletajo s spominom in globokim spoštovanjem do vseh žrtev in istočasno z našo najglobljo željo: Da se nikoli v\eč ne bi ponovilo ... Lovor in cvetje za Celjane, v ponedeljek zvečer je celjski gle- dališki kolektiv predstavil »Dnevnik Ane Frankove« hvaležnemu občinstvu v Kostanjevici. Predstava je bila v okviru »Dolenjskega kulturnega festi- vala«, katerega pokrovitelj je bil zvezni ljudski poslanec tov. Jože Borštnar. Predstavo si je ogledalo okoli 600 ljudi, čeprav je v dvorani samo 350 »uradnih« prostorov. Zanimivo je, da je bilo zanjo tudi med kmeti veliko za- nimanje, saj so nekateri prišli po dve uri hoda daleč. Celjski igralci so do- živeli izreden uspeh. Ob koncu pred- stave se jim je organizator festivala, profesor in kulturni delavec tov. Lado Smrekar zahvalil v imenu publike za izreden umetniški užitek in jim po- klonil velik lovorjev venec, igralke pa so prejele lepe šopke. Režiser Branko Gombač (v Kostanjevici je zelo pri- ljubljen, ker so doslej videli že štiri njegove režije: »Othello«, »Mladost pred sodiščem«, »Zadeva Caine« in »Dnevnik Ane Frankove«) pa je dobil v dar ve- liko oljnato sliko »Kostanjeviški grad«, delo akademskega slikarja V. Lamuta. Na predstavi so bili navzoči tudi naj- višji politični in kulturni delavci iz trboveljskega in novomeškega okraja. V nedeljo bo celjsko gledališče upri- zorilo »Dnevnik« v Novem mestu. Vstopnice za obe predstavi so že raz- prodane. Čeprav razprava o stanju v organi- zaciji Partizana, ki jo je sprožilo po- svetovanje v Kranjski gori in poznejša izjava predsednika republiške zveze Partizana tov. Mitje Ribičiča tudi z ne- deljsko sejo upravnega odbora Zveze Partizan Slovenije še ni končana, je vendarle moč že zdaj ugotoviti, da je razprava o stanju v telesnovzgojni organizaciji in zlasti še o uveljavljanju načela prvega festivala telesne kulture rodila pozitivne sadove in izkristali- zirala pot, ki jo bodo v bodoče mo- rale ubrati osnovne organizacije in višji forumi Partizana. Ta debata je med drugim potrdila, da bo treba v društvih Partizana sprostiti delo in da bosta morala šport in splošna telesna vzgoja najti skupen jezik, to je jezik sodelo- vanja pri vsakodnevnem konkretnem delu. Glavni zaključek seje upravnega od- bora Partizana Slovenije, ki je bila zadnjo nedeljo v Ljubljani, je v skli- canju izredne skupščine Partizana Slo- venije (8. decembra letos), ki bo mo- rala po temeljitih pripravah določiti smer dela v telesno vzgojni organiza- ciji in nakazati pot ostalim telesno- vzgojnim in (îruzbenim organizacijam na področju komun. Sicer pa je pred- sednik republiške Zveze Partizana tov. Mitja Ribičič v svojem referatu pred- vsem nakazal naslednje glavne misli: a) izredna skupščina Partizana mora določiti novemu upravnemu in izvršne- mu odboru smernice in naloge za delo v bodoče. Sprejete naloge pa bosta mo- rala oba odbora tudi uresničiti; b) v programu zvezne uprave Parti- zana Je poudarjeno, da so akademije in nastopi le zunanja manifestacija dela. Zraven tega pa je bilo sklenjeno, da program ni obvezen, temveč da vse- buje le smernice za nadaljnje delo; c) nujnost nove poti je povsem ra- zumljiva, saj je prišla zahteva po njej tako iz vrst članov, kot tudi od jav- nosti; di po uspehu prvega festivala telesne kulture v Ljubljani je moral vsak, še tako okorel nasprotnik napredne smeri v telesni kulturi spremeniti svoje sta- Hšče. Da bi z nedeljske seje upravnega od- bora Zveze Partizan Slovenije dobili jasnejšo sliko, smo zaprosili predsed- nika Okrajne zveze Partizana v Celju, tov. Janka Ančika za razgovor o tem; istočasno pa smo ga še naprosili, da nam pove kaj več o stališču Okrajne zveze Partizana v Celju in o prihod- njih delovnih načrtih. Tov. Ančik nam je povedal takole: »Polemiko, ki se je v zadnjem času vodila v našem tisku in radiu o sta- nju v organizaciji Partizan, smo za- sledovali in je naš upravni odbor т celoti mnenja, da nam tako razprav- ljanje koristi. Plodno delo seje upravnega odbora Partizana Slovenije, ki je bila minulo nedeljo, pa nam to potrjuje in zato smo lahko prepričani, da se bodo pojmi razčistili in da bodo dejansko ustvar- jeni pogoji za sproščeno delo v naših društvih. Pri vsej tej polemiki pa ne (Nadaljevanje na 7. strani) Utrinki z volišč proizvajalčevi Za nami so volitve v prve občinske zbore proizvajalcev. Lahko trdimo, da so prav te volitve, kakor one v občin- ske zbore, potrdile visoko zavest naših proizvajalcev. Ta zavest se ni kazala le na zunaj v visoki udeležbi, v lepo okrašenih voliščih in podobno, tem- več tudi v tem, da so priprave in vo- litve same sprožile val razpravljanja o vlogi prvih zborov proizvajalcev, o na- logah, ki jih čakajo itd. SOBOTA, 26. OKTOBRA Celjska kotlina je bila zavita v gosto meslo. Delavci iz nočnih izmen so za- puščali svoja delovna mesta in se za- čeli zbirati pred volišči. Da je bila gneča še večja, so poskrbeli še tisti, ki so prihajali na delo ... V Tovarni emajlirane posode v Celju so začetek volitev naznanili z IGRANJEM GODBE NA PIHALA Borbene in narodne pesmi so se nato po zvočnikih razlegale ves dan. Po obratih so volišča lepo pripravili, za ži- vahnost pa je poskrbelo tudi tekmo- vanje med posameznimi volišči. Kdo bo prej zaičljučil z delopi? Razumljivo je, da so nameščenci zaradi specifičnosti dela že v dopoldanskih urah dosegli najboljše uspehe. V ŽELEZARNI STORE je med vsemi devetimi volišči najprej zaključilo z delom tisto pri elektro- plavžu. Ura je kazala 6.30, ko je volilna komisija elektroplavža že začela s štetjem glasov. Tudi druga volišča v štorski železar- ni niso hotela zaostajati. Ob 9.30 so skrinjico odprli še na zadnjem devetem volišču. Kmalu zatem pa je glavna volilna komisija že sporočila rezultate. Največ glasov je dobil Ivan Zmaher, predsednik Okrajnega sindikalne sveta in do nedavnega še aktivni član tega kolektiva. Za njim so se po številu glasov zvrstili: Voga, Franolič in Su- mer. Za živahnost volitev v štorski žele- zarni pa je poskrbelo tudi tekmovanje za najlepše okrašeno volišče. Prvo me- sto in nagrado za to je prejela meha- nična delavnica. Sicer pa so v štorski železarni imeli ta dan še eno slovesnost — delovni kolektiv je po svojih predstavnikih čestital direktorju ANDREJU SVETKU 60-letni življenjski jubilej. 6200 TON LIGNITA to je bil odgovor velenjskih rudarjev, kako počastiti volitve v zbor proizva- jalcev. Na čast volitev v občinske ljud- ske odbore je kolektiv velenjskega rudnika lignita sklenil nakopati vsak dan okoli 6000 ton lignita, ali na še več. Sprva jim je ta načrt preprečila gripa, ki je od dela odtegnila več sto rudar- jev. Ko pa se je bolezen unesla, je učinek v jami naraščal iz dneva v dan. V času volitev v zbor proizvajalcev (Nadaljevanje na 3. strani) V telesnovzgojniti organizacija fi Sobotne in nedeljske volitve v ob- činske zbore proizvajalcev so dokazale, da so bile v celjskem okraju predvo- lilne priprave dovolj dobre in da so se volivci v nekaterih občinah celo bolje odrezali kot pri volitvah v ob- STRAN 2 31. OKTOBRA — STEV. 41 POGLED PO SVETU Nedvomno najvidnejši dogodek pre- teklega tedna je prekinitev diplomat- skih odnošajev med Jugoslavijo in Nemčijo. Močno je razburkal našo šir- éo javnost, vzbudil pa je tudi vrsto uradnih in poluradnih komentarjev, pi- шаН pa so o njem vsi svetovni časniki. Kar je najbolj zanimivo, je to, da je po starem pregovoru volk pokazal svo- jo pravo naravo, čeprav je komaf menjal dlako. Nemški klerikalni ob- lastniki se radi hvalijo, kakšno moč so v kratkem času Nemci po vojni dosegli, da so vojno sicer izgubili, niso pa iz- gubili pameti in podobno. Udarili so torej po mizi pred majhno, šibko Ju- goslavijo, ki je morala v kratkem času ozdraviti od nemške fašistične drhali zadane rane, popraviti ogromno škodo, ne da bi prejela kakšno učinkovito po- moč od OZN, ZDA ali vsaj reparacije ed Nemčije. To se pravi, ta nemški diplomatski akt že zelo diši po starem napevu »Deutschland über alles*. Leta 1944 je Frank W. Notestein v ameriški reviji »Foreign Affairs* pisal: »Nič ne kaže, da bi katerakoli država severozahodne ali srednje Evrope še kdaj izzvala ves svet. Nemčija je prav tako kot njene zahodne sosede že mimo dobe, ko bi lahko postala prva sve- tovna sila, in sicer zato, ker so si hi- treje množeča se ljudstva že prisvojila tehnično civilizacijo.« Ali pristaši hladne vojne, politike močne roke v ZDA še tako mislijo? Ali mislijo, da jim bo Nemčija služila za uspešno, njm popolnoma nenevarno za- ščito njihove evrazijske velike nasprot- шсе, Sovjetske zveze? Odgovor ni potreben. Stojimo pred dejstvom, da je sleherni nemški fiihrer zvest zgodovinski osebnosti, aroganci, pa tudi olcomosti prislovičnega nem- škega duha. Od zgodovine se niso na- učili ničesar. Vse kaže, pravi Nehru, da se je treba odločiti bodisi za osvojitev sveta ali za njegovo združitev. Srednje poti ni vi- deti. Vidi pa se, da politiki močne roke okoli Dullesa radi sanjarijo o bliskoviti zmagi nad SZ in nad svetovnim komu- nizmom, da so se torej naznotraj in nazven odločili za tvegano prvo pot. S pomočjo nemških nacističnih generalov in nemških divizij seveda, kajti te so navajene krvaveti za tak nerealen cilj kot je bliskovita zmaga nad vsem sve- tom. Zato mi ne spimo nič slabše, če- prav si tudi z Nemčijo želimo normal- nih odnosov. V Washingtonu so se zbrali visoki vojaški in politični oblastniki Atlant- skega pakta. Angleški ministrski pred- sednik Macmillan se je pogovoril z Eisenhowerjem o Srednjem vzhodu ter o izmenjavi znanstvenih pridobitev v najmodernejšem orožju. Zaradi svetov- nega javnega mnenja, da je SZ preko- sila Zahod s svojim satelitom, so v Ameriki povišali proračun za izstrelke, o katerih je pred nekaj desetletji sa- njala le najbolj razgreta domišljija ka- kega Julesa Verna. Pogovarjala sta se tudi oba zunanja ministra, Dulles in Lloyd, kaj bi ukrenila, da bi Zapad spet dobil prvenstvo v orožju. V Ame- riko je šel tudi predsednik NATO pakta Spaak, skratka na zahodu res ni nič novega. Pripravljajo velik shod NATO v Parizu, ki naj bi mu predsedoval sam Eisenhower. Eden najbolj značilnih angleških mi- slecev John Stuart Mill je zapisal v svojem življenjepisu: »Sprevidel sem, da človeške usode ni mogoče zares iz- boljšati, dokler v bistvu ne spremeni- mo človeškega načina mišljenja.« A kdo naj ga spremeni? Okolje, v katerem človeštvo živi, se sicer spreminja, člo- %ieška misel pa za razvojem zaostaja. Vsak vidi samo svojo resnico, svoje stališče in tako je vedno dovolj mož- nosti Za vedno nove spore. V tem trenutku je najbolj nevarno v Siriji, ki terja, da jo vzame v za- ščito OZN. ZDA in Turčija pa sta to vprašanje odpravila z dnevnega reda, s čimer je stvar ostala odprta, na- petost ne popušča, temveč raste. Tudi Saudu se ni posrečilo poseči vmes s posredovanjem. Da je položaj zelo na- pet, se vidi iz pisanja svetovnih listov, ki pričakujejo spopad na sirijski meji. Hruščev je že obljubil, da bo zaščitil Sirijo pred napadalcem. ZDA pa trdijo, da se je Sirija pridružila sovjetskim satelitom. Nima smisla prerokovati. Dejstvo pa je, da je Eisenhowerjeva doktrina kljub ogromnim denarjem, ki jih razsipa med Arabce, pokazala svo- jo slabo stran: Arabce sili naj bi se iz- javili zoper vzhod in delali za zahodne cilje. Temu pa bi se Arabci zelo radi izognili. Doktrina jih torej sili k ne- čemu, kar bi najmanj radi. To pa spri- čo ara'bskega nacionalizma za doktri- narje ni najbolje. V Franciji kriza vlade še traja. Kle- rikalni Schumann je vrnil mandat, ker se je ustrašil financ in levice. Največ ians ima zdaj Mollet, ker vsaj na zu- naj predstavlja naprednejšega moža, so- cialista. Razpoloženje francoskega ljud- stva pa ni nič kaj prida za politiko, ki bi jo francoske buržoazne familije rade peljale na hrbtu delavskega razreda. Cemu polniti z novimi davki javne bla- gajne, če pa se te dan za dnem praz- nijo za dvomljivo postavko — Alžir? Zdaj se morajo Francozi braniti že sre- di Sahare, kjer se pripravlja francosko središče naftne industrije. Alžirski osvoboditelji so baklo upora vrgli tudi v saharske oaze. Mollet bo le slaba kulisa za staro politiko, saj je mož naj- naprednejše povojne vlade v Franciji ob Alžiru pokazal prav tako grabežljive kremplje kakor skrajni desničarji. Na rob dogodkov zabeležimo, da bo- do Angleži morda le spremenili poli- tični kurz na Cipru. General Harding se je moral umakniti civilistu, liberal- nemu Hugh Footu, ki bo verjetno po- pustil vajeti, da bo škandal »svobod- nega sveta« nekoliko manjši. Omembe vrednih dogodkov pretekle- ga tedna je še cela vrsta. Ostala pa je ob 12. obletnici Dneva Združenih na- rodov, doslej najširše zedinjevalne člo- veške organizacije, neizpolnjena tista naloga človeštva, o kateri je tako lepo govoril Aristoteles: »Storiti moramo vse, kar je v naših močeh, da živimo tako, kakor terja najboljše, kar je v nas.* t. o. Novoustanovljeno podjetje Umetni satelit John & Sam Lepi uspehi turistične sezone v ceijsliem olipaju Konec minulega tedna ter v pone- deljek, 28. t. m. sta bili v Dobrni in v Celju dve važni konferenci o uspehih, načrtih in problemih turistične dejav- nosti na področju celjskega okraja. Ta- ko se je na Dobrni pod vodstvom tov. Rada Jenka sestalo predsedstvo Celj- ske turistične podzveze, v ponedeljek pa je bila v Celju pod predsedstvom prof. Tineta Orla razširjena seja uprav- nega odbora istega foruma. Posveto- vanja v Dobrni sta se med gosti ude- ležila tudi podpredsednik OLO Cd j e Miran Cvenk ter načelnik tajništva za gospodarstvo pri OLO Celje inž. Ivan Vrečer. Na obeh konferencah so ugotovili le- pe, ali bolje rečeno rekordne uspehe letošnje turistične sezone v celjskem okraju, saj bo število vseh nočitev do konca leta prekoračilo 400.000, kar po- meni, da se je celjsko turistično ob- močje v zadnjih dveh letih uvrstilo na prvo mesto med vsemi področji v Sloveniji in tako tudi pred Gorenjsko. Kakor lani, je tudi letos glavna po- zornost veljala zdraviliškemu turizmu, ki ima na tem področju tudi največ pogojev za še večji uspeh, in to pred- vsem po zaslugi znanih zdravilišč: Rog. Slatina, Dobrna, Laško in Rimske Topli- ce. Celjsko področje pa se spričo ugod- nih pogojev Y Zgornji Savinjski dolini odlikuje še po tako imenovanem re- kreativnem turizmu. Nič manjših uspe- hov kot prej imenovani turistični zvrsti pa nista dosegli še izletništvo ter pla- ninstvo. Analiza letošnje turistične sezone pa daje še eno značilno sliko, namreč, da na tem področju naglo narašča ino- zemski turizem. S to ugotovitvijo pa se porajajo še zahteve, da bo treba te- mu turizmu posvetiti v bodoče več skrbi in zlasti poskrbeti za primerno propagando naših lepih turističnih po- stojank v drugih državah. Na obeh posvetovanjih je bilo v sklepnem delu veliko govora tudi o sestavi petletnega načrta razvoja tu- rizma v celjskem okraju. O tem bo- mo več besed napisali v eni naših pri- hodnjih številk. Opekarske obrate bo treba razširiti Ugotovljeno je, da je opeka pri nas tisto grlo, ki zavira vse gradnje v okra- ju. Na zadnji seji sveta za komunalo pri OLO so zato člani prav obširno obravnavali to pereče vprašanje. Naši gradbeni industriji že več let primanj- kuje gradbenega materiala, prav ob- čutno pa ji primanjkuje ravno opeke. Pri nas imamo 5 večjih opekarskih obratov, ki pa še zdaleč ne morejo kriti potreb po opekarskih izdelkih. Skupna kapaciteta vseh petih opekam znaša 22 milijonov 700.000 kosov. Ce vemo, da je samo 5 večjih gradbenih podjetij v našem okraju letos porabilo 11 milijonov kosov opeke (pri tem niso všteta razna remontna podjetja, zadruge in razne režijske skupine — da ne govorimo o zasebnikih), si lahko predstavljamo, koliko večje so potrebe od zmogljivosti naših opekam. Naša gradbena podjetja so od naših opekam dobila letos samo 4 milijone kosov opeke, ostalih 7 milijonov pa so mo- rala uvoziti iz drugih krajev (največ iz Banata). Medtem pa so naša opekarska podjetja precej opeke pošiljala tudi v druge kraje. Razume se, da nabava opeke iz drugih krajev bremeni promet in cena opeki se je tako dvignila za 3 din pri kosu. Naáa stanovanja bi lahko bila neprimerno cenejša, če bi lahko gradbena podjetja nabavljala opeko samo v domačih opekarnah! Po- leg tega pa tudi vemo, da so izdelki naših opekam mnogo boljši in kvali- tetnejši od banatskih. Ciani sveta so zato ugotovili, da bi bilo več ko nujno, da bi opekarne na teritoriju celjskega okraja čimprej zače- le obnavljati svoje zastarele obrate, da bi se lahko zmogljivost vsaj toliko povečala, da bi krili potrebe v okraju. Opeka predstavlja sploh deficiten material za vso Slovenijo. Zato zadnje čase tudi v drugih okrajih živahno raz- pravljajo o tem, da bo nujno treba povečati zmogljivost opekarskih obra- tov. Slovenija je letos uvozila skupno 40 milijonov kosov opeke. Pomanj- kanje opeke v našem okraju je pa še posebno občutno. Nekateri čakajo na opeko tudi po 2 leti. V prodajnih od- delkih naših opekam uprizarjajo to- gotni ljudje najrazličnejše scene — in ker vsakdo opeke ne more dobiti, pa- dajo najrazličnejši očitki. Pomanjkanje opeke je vsako leto večje, gradenj pa je vedno več. Pri nas pa se prihodnje leto obeta še večja gradbena dejavnost (Velenje, Savinjska dolina), zato je tembolj nujno, da se naši opekarski obrati čim prej uspo- sobijo za večje kapacitete. Predvideno je, da bi v Žalcu pove- čala opekama svojo zmogljivost vsaj na 20 milijonov opeke, ker mora Žalec zalagati najširše področje (ves Savinj- ski bazen, vse do Raven na Koroškem). Seveda tudi celjske opekame ne bodo smele zaostajati spričo živahne grad- bene dejavnosti v celjskem bazenu. Člani sveta so na svoji seji sprejeli sklep, da bo treba nemudoma pristo- piti k rekonstrukciji opekarskih obra- tov v našem okraju. V ta namen bodo na OLO sklicali še en sestanek s pred- stavniki gradbenih podjetij, na kate- rega bodo povabili tudi predstavnike Gradbenega inštituta iz Ljubljane, po- tem pa bodo odločili, katere opekarske obrate bi kazalo najprej razširiti. Spominske suečanosti m Dan mrtvih Kot vsako leto, tako bodo tudi letos organizacije Zveze borcev organizirale žalne svečanosti ob prazniku Dneva mrtvih. Občinski odbor ZB Celje je na svoji zadnji seji sklenil, da bo letošnja osrednja komemoracija na Dan mrtvih, 1. novembra ob 10. uri pri grobnici narodnih herojev na Slandrovem trgu v Celju. Isti dan pa bodo osnovne or- ganizacije ZB organizirale spominske svečanosti tudi na drugih področjih mesta. Tako bo takoj po osrednji ko- memoraciji ob 10,30 organizacija ZB IV. četrti organizirala žalno svečanost pri spominski plošči na Trgu svobode. Osnovna organizacija ZB III. četrti bo ob 11. uri organizirala spominsko sve- čanost v Starem piskru. Na pokopali- ščih pa letos ne bo posebnih kome- moracij, pač p« bodo organizacije ZB žrtvam za svobodo polagale vence. Tudi v obrobnih predelih mesta bodo letos spominske svečanosti. Osnovna organizacija ZB Store bo organizirala spominske svečanosti v četrtek ob 16. uri v Storah pri spominski plošči na gimnaziji, na Dan mrtvih, 1. novembra pa ob 9. uri na Slemenih nad Storami. Isti dan ob istem času bo žalna slo- vesnost tudi na Svetini. Osnovna organizacija ZB Skofja vas bo spomin padlih žrtev NOB proslavila ob 9. uri pred spominsko ploščo na za- družnem domu. Tudi v Smartnem v Rožni dolini bodo na Dan mrtih do- poldne imeli spominsko svečanost. žalna komemoracija Na Dan mrtvih bo tudi letošnje leto na grobovih talcev na Frankolovem žalna komemoracija. Žalna svečanost bo dopol- dan, isti dan pa bo krajša proslava še na grobovih padlih borcev, pokopanih na konjiškem pokopališču. L. V. ELEKTRIKO BODO DOBILI V oddaljenih vaseh vojniške občine je najaktualnejša elektrifikacija. Prav zaradi tega je letos občinski ljudski od- bor pričel resno reševati to vprašanje ter je v ta namen odobril okoli 2 mi- lijona investicijskih sredstev. Tako bo že ob prazniku republike zasvetila elek- trična luč v hribovitih naseljih v Lipi, Razgorju in spodnjem Lindeku, znanih partizanskih vaseh. Del stroškov bodo krili koristniki sami s prostovoljnim delom. Prav tako pa bo tega dne za- svetila elektrika tudi v Pristavi in v Hrenovi, kjer je bila napeljava otež- kočena zaradi oddaljenosti od električ- nega omrežja ter so bila potrebna pre- cejšnja denarna sredstva, ki jih je iz- posloval ljudski poslanec tov. Stane Sotler. Z Izvršeno elektrifikacijo bo tudi tem vasem dana možnost za go- spodarski in kultumi napredek. í Vloga In naloge novoIZToljenih ljudskih odborov izjava podpredsednika zyezii» ljudske skupščine vladimir* símica servisu za pokrajinski tisk v zadnjih letih so nastopile pomemb^^ spremembe v našem političnem in drui« benem življenju. Po nujnih priprava^ smo stopili na pot učinkovite izgradnja našega komunalnega sistema. Tu je šl« predvsem za razvijanje raznovrstne ak» tivnosti, ki je bila na podlagi širok« družbene samouprave prenesena na k«, mune. Pri tem so bili spremenjeni tati pogoji za razvoj te aktivnosti in vlog» komune v nadaljnjem razvoju glede ve- ličine, materialnih sredstev itd. Na k*, mune prehajajo vedno večje pristojnosti, pri njih se zbirajo skoraj vse javne slui> be, kakor glede odnosov državljanov na^ sproti družbeni skupnosti in narobe, ta- ko tudi glede odnosov gospodarskih orga- nizacij in gospodarstva sploh nasproti ljudski oblasti, ki je poosebljena v ko- munalnih predstavniških telesih. Prven- stvena vloga torej pripada zavestnim ùi organizatorskim silam, ki so v Ijudskik odborih občin in okrajev. Komune so гл- to žive celice naše družbene ureditve, okrog katerih se zbirajo naši ljudje pd reševanju nalog okoli šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva, komunalnega go- spodarstva itd. Sem spadajo predvsem vedno večje pristojnosti komun v smeri vedno večjega vpliva pri razdeljevanj« sredstev, ki se ustvarjajo znotraj komu- ne. Kot je iz tega razvidno, ne gre pri tem zgolj za organizacijske probleme samega družbenega razvoja, temveč gre za ljudi, Id so se zbrali pri delu za izgradnjo so- cializma. Gre za njihovo iniciativo, zna- nje in podjetnost, ki je potrebna pri ustvarjanju novih materialnih sredstev. z drugimi besedami povedano, mora razvoj izgradnje socializma sloneti na de- mokratičnih osnovah, na osnovah socia- listične demokracije. Prav zaradi tega je prišlo tudi do uva- janja zborov proizvajalcev v občinskih ljudskih odborih. Na ta način se bodo brez dvoma razširile pravice neposred- nih proizvajalcev pri upravljanju pro- izvodnje, še posebej pa pri razdeljevanja družbenega produkta. Vpliv proizvajal- cev se bo razširil tudi na razvoj gospo- darstva v občini, in to predvsem pri se- stavljanju gospodarskih načrtov ter usmerjanju splošne gospodarske aktiv- nosti v občini. Iz vsega tega je jasno poudarjena važ- nost in značaj novoizvoljenih odborov v oba zbora ljudskih odborov občine. 9 temi volitvami smo poleg tega, da smo izvolili najboljše ljudi, ki bodo opravlja* Ii obširne in odgovorne naloge v komn-i nah, dali tudi priznanje politiki, ki smoj jo vodili doslej — priznanje naše poti Vj socializem. Velika predvolilna aktivnost množično sodelovanje volivcev v pred- volilnih pripravah, velika volilna udelež- ba na volitvah pa kažejo, da naši ljudje v veliki večini pozdravljajo naš razvoj in da so željni z novimi močmi graditi socializem v naši deželi. Pod takšnimi pogoji bodo novoizvoljeni ljudski odbori ob podpori, široki aktivnosti ter iniciativi državljanov prispevali še večji delež z» čim hitrejšo izgradnjo našega komunal- nega sistema, ki je eden od važnih pogo- jev za izgradnjo boljšega in lepšega živ- ljenja delovnih ljudi. j Proizvajalci so pol(azali visol^o zavest (Nadaljevanje s 1. strani) prav lepo okrašena volišča in tudi vo- livna udeležba je bila zadovoljiva. Med »abstinenco« je bilo največ gradbenih (sezonskih) delavcev, nad katerimi, iz- gleda, da volivni odbori niso imeli točne evidence. Morda je tudi bilo z delavci premalo predvolilnih sestankov, na katerih bi obravnavali važnost zbo- ra proizvajalcev. V NEDELJO SO IZVOLILI SVOJE PREDSTAVNIKE V OBČINSKE ZBORE PROIZVAJALCEV TUDI KMETOVALCI Od skupnega števila 27.929 volivnih upravičencev kmetij sko-iproizvaj alne skupine na področju celjskega okraja, je v nedeljo 87,3% volivcev izvolilo iz- med 150 kandidatov 89 odbornikov v občinski zbor proizvajalcev. Tudi za te nedeljske volitve lahko trdimo, da so marsikje proti pričakovanju dobro iz- padle. Volivni odbori si torej nimajo kaj očitati, da ne bi v predvolilnih pri- pravah izpolnili svoje dolžnosti. Volišča so bila domala povsod lepo okrašena in volivci so večinoma že v dopoldan- skih urah oddali svoje glasove. Ve- lenjčani pa so volišče* izkoristili tudi za razstavo kmetijskih pridelkov. Pri nedeljskih volitvah kmetijsko- proizvajalne skupine so najboljáe re- zultate dosegle občine Celje, Žalec, Šmarje in Vojnik. Seveda tudi ostale občine niso dosti zaostajale, vendar so v imenovanih občinah volivci v pre- težni večini volili že v dopoldanskih urah. V Žalcu je do 16. ure volilo že 90% proizvajalcev kmetijskih skupin. Prav posebru) pa se je izkazalo volišče kmetijskega posestva Zovnek, kjer so že pred 8. uro zjutraj 100% zaključili rolitve. Tudi na volišču v Založah je bila ob 8 zjutraj že 100% udeležba. V šmarski občini so najprej stoodstotno volili v Kmetijski zadrugi Pristava. NEKATERE KZ NISO STORILE SVOJE DOLŽNOSTI Za nedeljske volitve lahko trdimo, da je bila udeležba (predvsem v kme- tijskih predelih) v dopoldanskih urah na voliščih večja, kot preteklo nedelje pri volitvah za občinski zbor. Sicer pa je v mozirski občini na primer, ude- ležba v dopoldanskih urah izgledala še kaj klavrna, saj je do 16. ure volilo komaj 54% volivcev. Vzrok je bil ver- jetno v tem, da so odgovorni ljudje dali tem volitvam premalo poudarka, saj marsikomu niti ni bilo jasno, kakšen pomen imajo te volitve. Verjetno pa tudi udeležba na zborih volivcev ni bila zadostna in se tako volivci niso v zadostni meri seznanili s pomenom teh volitev. Dmgače si tudi ne moremo razlagati vrsto pripomb, ko je volivec dejal, da ne bo volil dvakrat, češ, da je volil že minulo nedeljo. Volivcu- kmetovalcu je bilo težko dopovedati, kako važne so zanj ravno te volitve, na katerih naj bi volil kandidata, ki bo zastopal interese kmetijstva v svoji občini. Mozir?ka občina je imela morda tudi prevelika volišča, saj so ponekod zajeli kar po 500 volilnih upravičencev. Ne- kateri kmetje so imeli do volišča tudi po 2 uri hoda. (Sicer je bilo za hribo- vite in raztresene terene to tudi težke urediti). V glavnem pa bo za mozirsko (pa tudi za nekatere dmge občine) držalo, da je bilo premalo stika med volivci in KZ, ki bi pri teh volitvah morale odigrati glavno vlogo. Ne samo, da so bili volivci o važnosti nedeljskih vo- litev slabo poučeni, še več: tudi obve- ščanje je bilo slabo organizirano. Kme- tijske zadruge so volilna vabila pošilja- la ali po šolskih otrokih, ali pa so jih naslovi j encem puščale v trgovinah. SI. OKTOBRA — ŠTEV. 42 STRAN ODKOD PESIMIZEM PRI MLADMT Strah pred negotovostjo MISLI OB LITERARNEM VEČERU SODELAVCEV »REVUE 57« Pretekli petek so Celju brali svoja dela ladi pesniki in pisatelji »Revije 47*. Na- vkljnb izredno iibki propagandi, saj je na oglasnih deskah viselo le nekaj lepakov, medtem ko za ustno propagando ni bilo časa, je bil obisk zadovoljiv. To pomeni, da je v Celjn vendar zanimanje za rast oblikovalcev slovenske umetnUke besede. Na večeru je bralo dela 12 mladih avtorjev. Zal se nekateri ieo osebno predstavili in so zanje brali njt- koT« dela prisotni mladi književniki. Ni moj namen ocenjevati vsako posa- jnezmo pesem, vsak prozni sestavek, niti ysakega nastopajočega posebej, čeprav bi tudi tak večer zaslužil ix)globljeno ese- jistično študijo. Na splošno povedano; bil je to nadpovprečen kulturni dogo- dek za Celje, čeprav skromen in precej v intimnem obsegu. In vendar, mislim, da bom zadel mne- nje precejšnjega dela navzočih poslušal- cev, je ta večer izzval tudi druge vrste presenečenje, nasprotno od onega, ko smo se lahko prepričali, da ti mladi pe- gniki in pisatelji že dolgo več niso za- četniki, da imajo nekateri zavidljivo iz- klesan slog, da iščejo probleme časa, živ- ljenje in odnose med ljudmi, skratka, da niso zgolj »fotogran « temveč miselni ustvarjalci. Tisto nasprotno presenečenje pa je bil vtis zvrhane mere pesimizma domala pri večini nastopajočih, tako poetov, kot pro- zaistov. Bilo je tudi nekaj izjemnih po- bliskov vedrejše zvrsti pisateljevanja, toda v pretežnem času trajanja se je pred nami zvrstila galerija otožnosti, tesnobe in nedoločenega tavanja, tja do jedkega individualizma in neke vrste samohotne zagrenjenosti. Zakaj tako? Ko razvijam misli okoli tega proble- ma, mi še na misel ne pride, da bi zganjal kakšne vrste ždanovščino. Vse prej kot to. Ce je tak pesimizem odraz notranjosti mladih umetnikov, potem je treba nji- hove literarne izpovedi tudi tako jemati. Kvečjemu se lahko ob takem pojavu za- mislimo ... Ljudje, ki se ukvarjajo s psihologijo mladih ljudi v večmi primerov ugotav- ljajo, da je pesimizem mladim ljudem lasten, da je nujen člen verige njihovega razvoja in da taika obdobja ne trajajo dolgo, vsaj pri večini ne. Pravijo i>a tudi, da so mladi ljudje tudi nekompromisno revolucionarni, nenaklonjeni vsakemu nazadnjaštvu. Tudi to naj bo mladim lastno. Toda tega niso zasledili na tem večeru. Toda pribiti je treba, da vsi ti mladi umetniki pa le niso tako zelo mla- di, da bi ta njihova svojstva lahko pri- števali med razvojne stopnje puberte- te... Torej mora biti še kak vzrok za to »zvrhano kupo grenkobe« ... Morda je današnja i)sihoza na svetu boter takemu stanju. Niso redke vesti o zelo drastičnih primerih pesimizma pri mladini. (Nek šestnajstletni fant si je v Zahodni Nemčiji vzel življenje iz strahu pred življenjem.) Kaj naj bi bil strah pred življenjem? Negotovost prihodno- sti, ki mladini pripada? Res je, da današnja mladina spričo po- (Nadaljevanje na 5. strani) „Kozjanka" napreduje Za Kozje, ki je od prometnih zvez od- maknjen in dokaj pasiven kraj, je veli- kega pomena ustanovitev tekstilne to- varne »KOZJANKA«. To je tem bolj po- membno, ker se je v njej zaposlila odveč- na delovna sila, saj tovarna zaposluje danes že 73 delavcev in uslužbencev. Vsak dan pa se javljajo nezaposleni in teh je še preko 170. Pred dnevi je tovarna odprla lastno barvarno, apreturo in impregnacijo. Na- bavila si je nov kamion, ima pa že 21 obratujočih tkalnih strojev, šest pa je pripravljenih za montažo. Dobro oprem- ljena snovalnica je tkalnici v veliko po- moč. Tovarna ima tudi konfekcijski obrat, ki izdeluje otroško, moško in žen- sko perilo vseh vrst, delovne obleke, dež- ne plašče, vetrne jopiče, kravate in dru-^ go. Na Mariborskem tednu je tovarna prodala za preko 20 milijonov din svojih izdelkov. Razen tega ima mnogo naročil iz naše države pa tudi iz tujine. Zato vsem naročnikom ne more ustreči. Tovarna obratuje v dveh izmenah in zaposluje večinoma žensko delovno silo. Da bi se nekvatificir. delavke privadile delu, je tovarna organizirala poseben za- četni strokovni tečaj, delavke pa bodo lahko izpopolnile svoje znanje v nadalje- valnem strokovnem tekstilnem tečaju. Vse delavke so vključene v sindikat. Ta dobro dela; ima že igralsko skupino, ustanoviti i>a misli še svoj pevski zbor. USPEHI IN PROBLEMI laškega zavoda za rehabilitacijo invalidov Današnji zavod za rehabilitacijo in- validov v Laškem je bil ustanovljen leta 1953. Pred tem smo poznali laško zdra- vilišče bolj kot letovišče (saj je bilo v zimskih mesecih prazno) in bolniki, ozi- roma okrevanci so vedeli povedati čuda o termalni vodi, ki s svojimi biološkimi lastnostmi izredno zdravilno učinkuje. Učinkovita so bila zdravljenja revmati- kov, posebej pa je laška termalna voda s svojimi zdravilnimi kemičnimi prime- smi pospeševala rehabilitacijo naših in- validov. Zato Svet za zdravstvo LRS ni mogel najti primernejšega mesta za. Za- vod za rehabilitacijo invalidov. V prvem letu obstoja se je v Zavodu zdravilo 155 bolnikov. Število je v letu 1954 naraslo na 1756 bolnikov, v letu 1955 na 2028 bolnikov, lani se je zdravilo v Zavodu že 2345 bolnikov. Letos pa bodo po vsej verjetnosti še prekoračili številko 2500. USPEHI ZDRAVLJENJA SO PRESENETLJIVI Laško je kot rehabilitacijski center najbolj priznano tovrstno zdravilišče v državi. Z maloštevilnim, toda dobrim in požrtvovalnim kadrom (visokokvalifici- ran kader — vsi fizioterapevti so diplo- mirali na višji šoli za fizioterapijo v Ljubljani) so dosegli najboljše metode zdravljenja. Zato se naval bolnikov tudi iz drugih republik iz dneva v dan veča. Dotoka tujih bolnikov pa verjetno ne privlačuje samo sloves laškega Zavoda, temveč tudi dejstvo, da je v tem zdravili- šču najcenejši oskrbni dan (750 din). Se- veda pa mora Zavod zaradi pomanjkanja prostorov dnevno odklanjati tako doma- če, kot bolnike iz drugih republik. Uspehi zdravljenja v tem Zavodu so zadnje leto naravnost presenetljivi. Po- leg najmodernejših metod zdravljenja pripomore k takim uspehom največ dej- stvo, da prihajajo danes pacienti iz bol- nišnic naravnost v zdravilišče, kar prej ni bil slučaj. Prej so bolniki, ki so bili odpuščeni iz bolnišnic, čakali tudi po mesece, prej ko so dobili odločbo za la- ško zdravilišče. S tem je bil izgubljen najdragocenejši čas za rehabilitacijo. Uspehe zdravljenja naj ponazorijo na- slednje številke: v letu 1954 je bilo vrnje- nih naravnost na delo 84 ozdravljencev, leta 1955 117, lansko leto pa že 807 ozdravljenih bolnikov. Vidno pa se je zdravje zboljšalo v letu 1954 1453 bolni- kom, naslednje leto 1677 bolnikom, lani pa 1327 bolnikom. PRETESNI PROSTORI IN ZASTARELA OPREMA Zgradba laškega zdravilišča je stara že nad 100 let. Kakih vidnejših večjih adaptacij ves ta čas ni bilo. V nasprotju s higienskimi predpisi so tesne bolniške sobice mnogo prenatrpane. Tudi oprema je žalostna. Postelje so stare, raznobarv- ne in raznih tipov, primanjkuje omar (toda kam bi jih dali!), nočnih mizic, pa tudi posteljnina je povsem dotrajana. Letni trakt bodo morali prej ali slej porušiti Lesena konstrukcija je stara preko 80 let in ix>polnoma preperela. Strop v obednici se je začel usedati — za zdravljence postaja ta prostor življenj- sko nevaren. Zavod je bil zato primoran tej dvorani dodati čuden »okras« — pod- porne stebre. Gradbena inšpekcija je da- la enoletni rok, da se ti prostori adap- tirajo ali zapro. S tem bi bil Zavod pri- krajšan za 12 bolniških sob in obednica Ce že zdaj lahko govorimo o skrajn« tesnih prostorih (saj stojijo v malih so- bicah 3 do 4 postelje, kjer bi morale stati največ 2!), si lahko mislimo, kak* bo Zavod prizadet, če se bo z zrušitvijo tega trakta kapaciteta znižala še зи. 5в postelj! NADREJENI FORUMI KAŽEJO VELIKO RAZUMEVANJE Kljub omenjenim težkočam in pro- blemom pa Zavod za rehabilitacijo inva- lidov v Laškem z nekim optimozmom gleda v bodočnost. Razmere se v zadnje« času vidno spreminjajo. Personalni pro- blemi, ki so bili do nedavna tako pere- či, jih ne tiščijo več. Predstojnik zavoda, ravnatelj dr. Barle ugotavlja in prizna- va, da kaže Svet za zdravstvo LRS veli- ko razumevanje in gre Zavodu v vsa- kem pogledu na roko. Prav tako tudi Republiški zavod za socialno zavarova- nje. V strokovnem pogledu pa so v tesmi povezavi z Ortopedsko kliniko v Ljublja- ni, ki jim nudi vsestransko pomoč. S takim razaimevanjem nadrejenega foruma Zavod tudi trdno pričakuje, da bo v bližnji bodočnosti в primerno adap- tacijo in novogradnjami rešen glavni iM najibolj pereč problem — prostori. NACRTI SO TU — IN GRADILI BOD# V TREH ETAPAH Po načrtu ing. Bmčiča je »Slovenija^ Projekt« v Ljutoljani že izdelal načrte za, adaptacijo. Kapaciteta se bo potem zvi- šala za 95 postelj, v vsakem pogledu fm, bo preskrbljeno tudi za razvedrilo in kul- turno izživljanje bolnikov. Zavod je ne- kaka vmesna etapa med bolnišnico ia normalnim življenjem. Zato je prav talca važna kot fizioterapija tudi psihoterapi- ja. V laškem zdravilišču predvsem manjka dvorana za prireditve. V projek- tu je predviden zdraviliški kulturnopro- svetni trakt. Velik plus za Zavod bo tudi, da bo vsako nadstropje imelo kinezitera- pevtsko dvorano, medtem ko so do zdaj iz vseh nadstropij prevažali bolnike v edino dvorano za razgibavanje sklepov, ki se nahaja v prizidku kopališča v pri- tličju. Gradili ibodo v treh etax>ah. Najprej bo prišla na vrsto nova obednica, potem letni trćikt, v tretji etapi pa bodo gradili kulturno prosvetni del stavbe. Svet za zdravstvo LRS je obljubil, da bodo pri- hodnje leto sredstva za prvo etapo grad- nje že na razpolago. CELJSKI TEDNIK Utrinki z volišč (Nadaljevanje s 1. strani) so na dan nakopali 6200 ton premoga, kar je le za 1000 ton manj, kolikor zna- ša enodnevni izkop v vseh ostalih dva- najstih slovenskih premogovnikih sku- paj. ŽIVAHNOST NA VOLIŠČIH je vladala tudi drugod. V Cinkarni so po zvočnikih sproti obveščali o poteka volitev. Za praznično razpoloženje pa je poskrbelo tudi igranje partizanskih in narodnih pesmi. V CELJU so najprej zaključili z delom na tistih voliščih, kjer kolektivi niso navezani na več izmen. Zato so se v seznam prvih zmagovalcev vpisali: »Idro«, De- lavske pekarne, Kurivo, Avtoobnova, Kristalija, Celjska tiskarna. Ljudski magazin itd. 2IVAHNO VOLILNO RAZPOLOŽENJE ni prenehalo niti v nedeljo, 27. oktobra, ko je blizu 30.000 kmečkih proizvajal- cev celjskega okraja volilo svoje pred- stavnike v prve zbore proizvajalcev. Med volilnimi enotami so prednjačila: DRŽAVNA POSESTVA kar je do neke mere razumljivo, saj gre tu za strnjen kolektiv, pri katerem so tudi priprave na volitve dobile dru- gačno vsebino, kot pa pri članih kme- tijskih zadrug. Med prvimi kolektivi kmetijskih gospodarstev, ki so končali z volitvami so bili v Založah, Ar j i vasi, Zovneku, Slovenskih Konjicah itd. Med volišči kmetijskih zadrug pa so najprej z delom končali v Latkovi vasi. Na volitve so se lepo pripravili tudi člani AKTIVA MLADIH ZADRUŽNIKOV Kmetijske zadruge Prebold, ki so v ta namen uredili v prostorih nove hmelj- ske sušilnice v Latkovi vasi razstavo svojih pridelkov. Ta aktiv ima okoli 40 članov — mladih kmečkih fantov in deklet, ki se že zdaj ponašajo z lepimi delovnimi usphei. To so potrdili tudi na razstavi. Za zimsko obdobje pa pri- pravljajo kmetijsko nadaljevalno šolo, v kateri se bodo dekleta učila šivanja, fantje pa se bodo uvajali v prve skriv- nosti traktorjev. PRED 40-LETNICO OKTOBRSKE REVOLUCIJE Lilif T IjDdskih pripovedkah Kdor hoče spoznati dušo kakega naroda, mora poznati njegovo umet- nost, predvsem ljudsko... pravljice, bajke pripovedke... V najrazlič- nejših pripovedkah se je na primer ohranil spomin na Lenina in dneve Oktobrske revolucije ter dneve neposredno po njej. Pripovedke so dra- gocene predvsem zato, ker nam veliko povedo o Leninu kot človeku, ki je s preprostostjo vedno našel pota do src ljudi, ki so ga zato upra- vičeno ljubili, spoštovali in mu zaupali. S tem je samo pridobil na veli- čini, kajti ni lahko podreti pregraje med »velikimi in malimi«. Lenin je to zmogel, ker je bil človek po srcu, ne samo po jeziku. FEODOSIJA NIKITICNA PRI LENINU Naš oče je popravljal strehe v Smol- nem. Ravno ko se je začela revolucija, je pa umrl. Plače mu niso izplačali. Ko je prišla na oblast Začasna vlada, je mati šla iskat denar. Vrnila se je osra- močena. Vse, kar so ji rekli, je bilo: »Hej starina, si videla, kako skačejo žabe?« Prišla je zima, pa se je mati spom- nila: »Vsi hvalijo Lenina. Kako bi bilo, če bi se še jaz podala v ta Smolni?« Nekega jutra starke ni bilo doma. Mislili smo, da je šla k maši, ona je biia pa v Smolnem. Pomislite! Hodila je sem in tja po sobah in tako naletela na Vladimira Iljiča. Nekaj je pisal in "mimogrede pil čaj skozi sladkorno ko- cko. Ona še v sanjah ni vedela, s kom ima opraviti, pa je kar po domače vpra- šala: »Vi, gospod, kaj pa delate? Ste pisar, ali pa se mogoče razumete še na kaj drugega?« Od srca se je nasmejal. »Kakor se vzame, državljanka. Kaj pa bi radi?*: »Poslali so me k Leninu, Vladimirju Iljiču. Rekli so mi: tvojo stvar, Feodo- sija Nikitična, lahko od vseh šefov re- ši samo Lenin. Toda, ko vas takole gle- dam, kako hitro pišete, hej, učeni go- spod, meni se zdi, da tudi vi niste zadnji med šefi. Kje naj bi sedaj našla Lenina. Kaj ko bi se kar vi zavzeli za mojo stvar?« Vsedla se je in mu z največjim mi- rom vse povedala. Oči so mu sijale, smejal se je pa na vse pretege. »Prav imate, Feodosija Nikitična. Tole stvar bova midva opravila kar brez Lenina.* Ko se je mati vrnila domov, je rekla: »Vsi šefi v Smolnem so sposobni ljudje. Kar brez Lenina so uredili mojo stvar.* Cez kak mesec je prinesla s trga fotografijo: »Poglejte, kupila sem »mojega« šefa!* Seveda smo ga takoj spoznali: »Mama, saj to je vendar Lenin!« (Ruska narodna) ČEBELE Delal sem v čebelnjaku, ko naenkrat opazim, kako skozi razmikajoče se bez- gove veje prihaja Iljič. Stekel sem mu naproti: »Vladimir Iljič, počakajte! Dal vam bom ščit čez obraz, da vas čebele ne opikajo.« Pa mi je rekel: »Mene se čebela še dotakne ne.* In res, vse se je dobro izteklo. Niti ena čebela ga ni pičila. Vprašal sem ga: »Vladimir Iljič, povejte mi, kako vam je všeč moje gospodarstvo? Kakor vi- dim, niste prišli v moj čebelnjak po glavni poti ampak čez polja. Kdo vam je povedal za pot?* Zasmejal se je: »Tovariš Počasimislič, pripeljali so me tvoji delavci — čebele. Ko sem ho- dil med polji, sem opazil, kako letajo sem in tja. One so me pripeljale do če- belnjaka.* To me je silno vznemirilo. »Vladimir Iljič, vi ste najmodrejši človek! Jaz, čeprav sem čebelarski uči- telj, se ne bi spomnil, da bi čebele spra- ševal za pot do čebelnjaka.* LENIN IN VOJAKI Kako je bil Lenin preprostim ljudem pri srcu, nam pove naslednja zgodba. Za časa bolezni (atentatorka Kaplanova ga je težko ranila na dveh mestih) so mu delavci, kmetje in vojaki pošiljali hrano, ki so si jo odtrgali od svojih ust, češ: on ne sme stradati. Marsika- teri so ponudili svojo kri za transfu- zijo. V številnih pismih so ga prosili, da čimprej ozdravi na jezo sovražnikov in v veselje prijateljev. Tiste dni je mlada Rdeča armada prešla v uspešno ofenzivo na vzhodu. Ko so zavzeli Simbirsk (zdaj Ulia- novsk), so vojaki poslali Leninu na- slednji telegram: »Dragi Iljič! Zavzetje Tvojega rojst- nega mesta Simbirska — to je naš odgo- vor za Tvojo prvo rano. Za drugo ob- ljubljamo Samaro.« Lenin se jim je zahvalil: »Osvojitev Simbirska — mojega rod- nega mesta — to je najboljše zdravilo za moje rane. Kar močnejši in bolj svež sem postal. Čestitam rdečearmejcem k zmagi in se jim v imenu vseh delovnih ljudi zahvaljujem za njihove žrtve.« Cez tri tedne je bila osvobojena Sa- mara. (Iz knjige »Lenin*) PRED 40 LETI OKTOBRSKE REVOLUCIJE ZNAMENITI DNEVI 1. novembra Začasna vlada Kerenskega po- kliče v Petrograd čete s fronte, predvsem kozake, in se pripravlja za napad na dvorec Smolni, kjer je bil štab boljševikov. 3. novembra Vojaško - revolucionarni odbor pošlje svoje komisarje v vse re- volucionarne vojaške enote Petro- grada z nalogo, da se pripravijo za akcijo. Določene naloge dobita križarki: »Avrora« in »Zarja svo- bode«. V podjetjih se oborožuje rdeča garda, mornarica v Kron- štadtu čaka povelja. 5. novembra V Petrograd prihajajo odposlan- ci na Drugi kongres sovjetov, ki je sklican za 7. november. 6. novembra Zgodaj zjutraj Kerenski izda, ukaz o zavzetju boljševiške tiskar- ne in ustavitvi boljševiškega ,ča-^ sopisa »Delavska pot«. Akcija je^ bila odbita. Ob 11. uri dopoldne iz- \ ide »Delavska pot« s pozivom naj strmoglavjenje Začasne vlade. Vstaja se približuje. 6. novembra zvečer Lenin t)riđe v dvorec Smolni, da prevzame neposredno vodstvo vstaje. Piše članom Centralnega komiteja: »...položaj je nadvse kritičen... Potrebno je za vsaka ceno še danes zvečer, danes po- noči aretirati vlado... pod nobe- nim pogojem ne smemo oblasti pu- stiti v rokah Kerenskega in njego- ve tovarišije do 25. oktobra to je 7jiovembra), na noben aačin____ Zamuda pomeni smrt.« * ****** ZADRUŽNA HÍÍANILNICA IN POSOJILNICA CELJE * ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA CELJE ***** ★ i^ 31. OKTOBER - SVETOVNI DAN VARČEVANJA iz malega raste veiiko! Zadružna hranilnica v Celju si močno prizadeva razviti smisel za varčevanje namesto UVODA Po vsem svetu praznujejo že vrsto let 31. oktober kot svetovni dan varčevanja. Tudi pri nas ima ta dan še poseben pomen. Ne samo varčevati in hraniti denar, ampak tudi sub- jektivni vzroki pri nas so nas prisilili, da na vseh področjih družbene dejavnosti varčujemo in zaostrimo odnos do potreb- nega varčevanja, da težimo k povečanju proizvodnje in k znižanju cen, to se pravi varčevanje v korist življenjske ravni človeka. Dan varčevanja naj ne bo torej praznik samo za tistega, ki vlaga svoje prihranke na hranilno knjižnico, ali praznik otroka, ki spušča kovance v domači hranilnik. Dan varče- vanja je ravno zaradi gospodarskega stanja pri nas zelo pomemben za vso našo javnost.' Zato bi bilo prav, če bi tudi v naših podjetjih posvetili kakšno uro razgovorov o potrebi varčevanja in kako bi varčevanje v svojem kolektivu naj- bolje izvedli. Načinov, kako varčujemo, je veliko, in sicer od znižanja investicij, povečanja storilnosti, zmanjšanja proiz- vodnih stroškov in še vrsta drugih momentov, ki vplivajo v podjetju na znižanje stroškov v proizvodnji. Dan varčevanja pa je pomemben tudi zaradi osebnega varčevanja posameznikov. Zato je potrebno in koristno, da varčujemo povsod, pa tudi doma v gospodinjstvu. Večkrat se zgodi, da gospodinje zaradi potrošniške mrzlice nakupu- jejo nenormalne količine prehranbenih predmetov. Mnogo- krat ljudje okoli prvega, ko sprejmejo denar, lahkomiselno kupujejo stvari, ki niso življenjsko nujne. Veliko preveč za- pravimo nadalje za alkoholne pijače. Ce bi bolj pametno gospodarili, bi lahko nekaj denarja prav gotovo bolj koristno uporabili za potrcbnejše stvari ali ga pa naložili v hranilnico, kjer se prihranki povrh tega še obrestujejo in hranilna vloga tako narašča. Zaenkrat ljudje še bolj malo vlagajo v denarne zavode, imamo pa izrazite primere, ko nekateri kar pridno nosijo svoje prihranke tjakaj, in med njimi tudi naša mla- dina. O koristnosti naloženega denarja, ki je stalno v obtoku, ni treba posebej govoriti. Vendar ne moremo trditi, da je smisel varčevanja denarja in nalaganja v hranilnem zavodu pri naših ljudeh povsem izginil, saj je dosti ljudi, ki imajo t denarnih zavodih kar čedne denarne prihranke. Prav bi bilo, da ne bi samo ob prazniku varčevanja, temveč stalno veliko več govorili o koristnosti varčevanja in o vrednosti vsakega prihranjenega dinarja. Kako pomembno je varčevanje denarja, nam izredno zgovorno kažejo primeri, da so si posamezniki z varčevanjem zgradili lične stanovanj- ske hišice. Tudi našim otrokom moramo vcepiti čut do potre- be varčevanja, in prav bi bilo, da jim mi sami pri tem dajemo zgled, saj skrbnega človeka in gospodarja najbolje spoznamo po njegovi varčnosti. Velike koristi, ki jih ima posamezni varčevalec, kakor tudi naše gospodarstvo od organiziranega varčevanja, nam narekujejo, da mobiliziramo vse sile, da se vključi v kroženje vsa tista gotovina, ki jo sedaj hranijo še posamezniki doma in ni naložena v denarnih zavodih, ki opravljajo organizirano hranilno službo. Nikoli ne bi smeli pozabiti našega znanega slovenskega pregovora: »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača«. Ko bi pionirji vsi dinarčke zbirali, sebi in pa vsem ljudem s tem bi pomagali. Holadrijo, holadro, dinarčki cingljajo, če jih več je, slajši so dosti več veljajo. Kdor je mlad in korenjak, srečo sam si kuje: skrbno čuva dinar vsak, pametno varčuje. (Pesem iz filma »Dinar na dinar«) Takole shranjujejo otroci prihranke v osnovni šoli v Podčetrtku. Ali jih ne bi kazalo posnemati tudi drugod? CELJSKA ZADRUŽNA HRANILNICA SKRBI ZA MNOŽIČNOST VARČEVA- NJA PRI ŠOLSKI MLADINI Celjska zadružna hranilnica je soraz- merno mlad denarni zavod, saj je bila ustanovljena komaj pred leti. Vendar je njen vpliv za vzgojo ljudi, zlasti pa mladine v pogledu varčevanja posebno v zadnjem času zelo narasel. Ta denarni zavod ima zbranih hranilnih vlog za okoli 300 milijonov dinarjev, katere je vložilo preko 19 tisoč vlagateljev. Za- družna hranilnica ima na področju celj- skega okraja 18 hranilnic in posojilnic kmetijskih zadrug. Te namreč obstajajo pri vseh večjih kmetijskih zadrugah, zlasti v Savinjski dolini. Najstarejša med njimi je Zadružna hranilnica v Gri- žah, Id je bila ustanovljena 1955. leta. Razen te so še dokaj močne zadružne hranilnice v Gotovljah, Polzeli, Petrov- čah, Braslovčah, Šempetru, Taboru, Novi Štifti, Konjicah, Zrečah in v Ro- gatcu. Te zadružne hranilnice imajo zbranih povprečno od 5 do 20 milijonov din stalnih hranilnih vlog. Do konca leta pa bo število zadružnih hranilnic v okra- ju poraslo na 25. DOSLEJ 5000 MLADIH VLAGATELJEV Že uvodoma smo omenili, da celjska zadružna hranilnica posveča skrb mno- žičnosti varčevanja zlasti pri šolski mla- dini. Poglejmo kakšno je njeno delo na tem važnem vzgojnem področju? Celjska zadružna hranilnica je za sve- tovni dan varčevanja pripravila veliko akcijo z namenom, da bi privzgojila pri vsej šolski mladini čut do varčevanja. Pa tudi doslej je imel ta denarni zavod že velike uspehe v tem pogledu, saj vanj vlaga prihranjeni denar okoli 5000 vla- gateljev, bodisi preko šolske hranilnice ali pa preko kovinskih hranilnikov, ki jih zavod izdaja mladim vlagateljem brezplačno, z edinim pogojem, da znaša osnovna vloga 100 dinarjev. Takih ko- vinskih hranilnikov je zadružna hranil- nica razdelila že nekaj nad 2000, v štirih mesecih pa je zbrala okoli 2 milijona di- narjev mladinskih hranilnih vlog. Trem najboljšim šolam, ki so se pri varčevanju najbolje izkazale, pa je hranilnica ob za- ključku lanskega šolskega leta podarila lepe denarne nagrade, ki so jih mladi vlagatelji koristili za izlete ob zaključku šolskega leta. V VSAKO ŠOLO ŠOLSKO HRANILNICO Celjska zadružna hranilnica je poleg tega brezplačno razdelila okoli 480 šol- skih hranilnic v 80 šolah. V teh šolah ima skoraj že vsak razred hranilno skri- njico, ki ima 42 predalov, v katere učen- ci vlagajo svoje prihranke. Cim bodo vse skrinjice, ki so sedaj v delu, izgotov- Ijene, jih bo hranilnica razposlala brez- plačno vsem šolam v okraju, ki jih je okoli 120. Tako bo v doglednem času imel vsak razred po vseh šolah v okraju hranilno skrinjico, ki bo postala last šole kot stalni šolski inventar. Že tu se vidi, kakšno skrb posveča ta denarni zavod varčevanju pri mladini, saj bo za lično izdelavo okoli 800 hranilnih šolskih skri- njic izdal kar lepe denarce. V VSAKEM RAZREDU 2 NAGRADI ZA NAJBOLJŠE NALOGE Pa ne samo to. Za svetovni dan varče- vanja je zadružna hranilnica poslala vsem šolam v okraju dopis o denarnem varčevanju, s katerega vsebino bodo uči- telji seznanili vse učence. V tem sestav- ku je v kratkem zajeta vsa zgodovina varčevanja od davnih časov, ko še ni bilo denarja, pa do dobe, ko je človek začel uvajati banke in denarno varčevanje, brez katerega je danes vsak napredek neipogoč. Zato se je treba učiti varče- vanja že v mladih letih, v šoli, saj glav- ni smoter tega je vzgajati mladino za življenje. Ker šola vzgaja učence za živ- ljenje, jih mora privajati tudi k varče- vanju, saj sta delo in varčevanje dve življenjski sestavini, ki ena brez druge ne more obstajati. Ob tej priliki je zadružna hranilnica razpisala v vseh šolah celjskega okraja natečaj za najboljše šolske naloge o var- čevanju. Posebnost tega natečaja je v množičnosti nagrajevanja najboljših spisov o varčevanju, saj bosta v vsakem razredu nagrajena za najboljše naloge dva učenca, in sicer z nagrado 200 in 100 dinarjev. Izredno uspele naloge pa bo zadružna hranilnica še posebej nagradila. BREZPLAČNO: HRANILNA KNJIŽI- CA, RAVNILO IN URNIK Razen tega bo zadružna hranilnica razposlala te dni na šole 20 tisoč mladin- skih hranilnih knjižic. Vsak vlagatelj bo ob tej priliki dobil brezplačno ravnilo in šolski urnik, kjer so vtisnjena gesla: »Varčuj! Vlagaj v šolsko hranilnico! Vlagajte prihranke v hranilno knjižico!« S to propagandno akcijo računajo, da bodo do konca tega leta pridobili na na- ših šolah okoli 15 tisoč mladih vlagate- ljev. ŠOLA V PODČETRTKU PREDNJACI Tudi doslej ima zadružna hranilnica dokaj veliko število mladih vlagateljev na naših šolah. V tem pogledu služijo za vzgled zlasti nekatere šole, kot na pri- mer osnovna šola v Podčetrtku, kjer je čut za varčevanje pri učencih zelo razvit. Zanimivo je pismo učencev te šole, ki so ga pred dnevi poslali zadružni lira- nilnici. V njem pišejo približno takole: »Iskreno se Vam zahvaljujemo za poslane šolske hranilnike, ki so estet- sko in praktično narejeni in s kateri- mi imamo veliko veselje. Gotovo Vam je znano, da smo že prejšnja leta štedili, vendar smo le- tos opustili star način vlaganja v poštno hranilnico, ker je Vaš sistem enostavnejši in boljši. Sporočamo Vam, da smo izvolili med nami upravni odbor šolske hra- nilnice. Hranilnike, ki smo jih spreje- . li, smo že po enem tednu odprli in od- dali 10.601 din prihranjenega denarja kmetijski zadrugi. Razdelili smo knji- žice in posamezne predalčke oštevil- čili ter opremili z imerii vlagateljev. Za učence prvega razreda in predšol- ske otroke, ki še ne znajo brati, smo zaznamovali predalčke z različnimi živobarvnimi slikami, tako da tudi oni vedo, kje imajo svoj predalček. Doslej smo izdali 103 hranilne knji- žice.« CUT VARČEVANJA NAJ BI PRODRL V SLEHERNO NAŠO VAS V Loki pri Taboru vodijo mladi vlaga- telji samostojno blagajno šolske hranil- nice in knjigovodstvo. V šoli na Ponikvi pri Grobelnem pa so učenci v štirih me- secih zbrali 100 tisoč dinarjev vlog. Med šolami, ki imajo največ hranilnih vlog se lahko postavijo tudi šole v Rečici ob Savinji, Rečici pri Laškem, Rimskih To- plicah in v Rogatcu. Tako varčuje šolska mladina v našem okraju. Želeti bi bilo, da bi čut varčeva- nja prodrl v sleherno našo vas in da ne bi bilo učenca, ki ne bi vlagal svojih pri- hrankov v šolsko hranilnico. Svetovni dan varčevanja — 31. oktober naj bi dal še večjo pobudo za varčevanje vseh lju- di — mladih in odraslih. Saj varčevanje ima velik pomen za boljšo in srečnejšo prihodnost vseh nas. In končno še to. Poleg vzgojnega na- mena, ki ga ima varčevanje pri mlađih ljudeh, saj si s tem ustvarjajo lastna sredstva za nabavo knjig, športnih po- trebščin, za izlete in ekskurzije, ima var- čevanje pri šolski mladini še eden, nič manj važen pomen: mladina se vzgaja v kolektivnem duhu in uvaja v družbeno upravljanje, saj upravni odbori šolskih hranilnic so v miniaturi dokaj podobni našim organom delavskega in družbene- ga upravljanja, na katerih plečih sloni ves naš gospodarski in družbeni razvoj. KAJ ŠE MORA VEDETI ŠOLSKA MLADINA O VARČEVANJU V naši državi bi lahko letno prihranili 42 milijard dinarjev, če bi zmanjšali po- trošnjo alkoholnih pijač in tobačnih iz- delkov za eno tretjino. Ta denar pa bi zadostoval za gradnjo 21 tisoč stanovanj, kar pomeni, da bi lahko zgradili mesto za 100 tisoč prebivalcev. S pravilnim varče- vanjem v materialu in transportu bi na- še gradbeništvo lahko prihranilo 35 mi- lijard na leto. Tudi s to vsoto bi lahko zgradili stanovanja za tako veliko mesto, kot je Reka. Gospodarski strokovnjaki so izračunali, da bi v Jugoslaviji brez težav lahko prihranili v 10 letih 600 milijard dinarjev, prihranili pa smo komaj 10 mi- lijard. Naše razmere bi se v tem primeru za družbo in za posameznika precej spre- menile. »Brez uspeha se dela tam, kjer se ne varčuje«, pravi ljudski pregovor, v ka- terem je mnogo življenjske modrostL Zato varčujmo povsod in na vsakem ko- raku! Varčevati je treba v razmerah, v katerih živimo, pa čeprav so še tako skromne. Tako nas uči priroda in tisoč- letna izkušnja človeštva. Bodimo torej pametni, varčujmo, ker s tem krčimo lepšo pot v prihodnost se- bi in domovini. Delajmo in varčujmo, da nas ne vpraša starost, kaj smo delali v mladosti/ ******* ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA CELJE * ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA CELJE ******* 31. OKTOBRA — STEV. 42 Ш^Ш STRAM ..Diseca" premišljevanja o kostanju Nebo ni več modro. Prekrito je z uma- zano sivimi oblaki; pravzaprav je en sam neizrazit, cunjast oblak. Kadar za- vije mrzel veter z vzhoda, vztrepetava tisto redko listje, kar ga je še ostalo na vejah. Tu in tam se kakšen list odtrga in v počasnem trepetajočem letu zdrsi na umazano mokro cesto. Golobi se brez- voljno spreletavajo med strehami in sto- picajo po pločnikih, kakor bi se jih vse skupaj prav nič ne tikalo. Jesen! Poosebljena žalost. Pa ni vse žalostno. Vsak čas ima svoje veselje, tudi jesen ga ima. Kostanj ! Ob stojnici je živžav, ki ga privablja sladko dišeč vonj, ki tako prijetno pošče- geta po grlu, da moraš priti bliže. Samo malo globlje bom vdihnil, si misliš, pa si že »kuhan«. Kdo bi si mislil, da je kostanj tako nevarna reč. Med gnečo se preriva fantiček in vztrajno vleče mamo za sabo. Kakšna moč! Po vsej verjetnosti je kostanj šele drugič ali tretjič, ker ga še olupiti ne zna. Mama ga mora vzeti v naročje, ker je malček preveč zaposlen s »hlajenjem«. »Ajs,« pravi. Seveda, sladke stvari so včasih prevroče. Mlada družba jemlje vso stvar bolj za šalo. Kostanj daje lepo priložnost za siklepanje veselih in prijetnih poznan- stev. Kaj zato, če so roke črne od pepela. Dva penzionista s filozofskim mirom jemljeta sadeže vsak iz svoje vrečice. Kaj, ko bi še tu nastavili uho in izve- deli za njuno mnenje o letošnji kvali- teti kostanja? »Rečem ti, Francelj, petrolej je hudo vnetljiva reč. Tam okoli Sirije se lahko vse skupaj naenkrat vžge.« Vraga! Sicer pa (bodimo toliko samo- kritični), če bi prej dobro premislili vso stvar, ne bi mogli drugega pričakovati, kot debato o zunanji politiki. No, tako je s temi stvarmi. Vsak čas ima svoje veselje, tudi jesen ga ima. Po- leti smo se dren j ali za sladoledom po slaščičarnah, zdaj pa okoli provizoričnih »tpekarn« sladko dišečega sadeža. Modro- vijoličast dim se vrtinci nad glavami, kaJkor pač hoče veter. Kmalu bodo po njegovih burnih in neurejenih taktih zaplesali novi plesalci: snežni roji. Prišla bo zima, odšel pa bo prijetno dišeč vonj kostanja z naših cest. TIG Celjski kinologi pri delu ... Marsikomu je morda novo, da imamo v Celju Klub ljubiteljev športnih *psov, čigar glavna dejavnost je dresiranje psov v koristne namene, tako lastnika psa samega, kakor tudi za splošne kori- sti družbe. Ta kinološka panoga je pri nas v Celju šele v razvoju in zato nepo- učeni ljudje vidijo v tem prej nekakšno cirkuško dejavnost, kot pa njen pravi smoter: rejo in šolanje čistopasemskih psov za potrebe civiliziranega človeka in znanje, pridobljeno v tej šoli, pa je lah- ko v pomoč tudi policiji, vojski, saniteti in gorski reševalni službi (lavinski psi); Končno je naloga te kinološke dejavno- sti tudi v tem, da skrbi za ohranitev vrste čistopasemskih psov, ki imajo ve- liko vrednost. Pes nima človeškega razuma, izkust- veno pa je dokazano, da je kot žival iz- redno bister, pogumen in zvest človeku. Dresura psa je prilagojena njegovim in- teligenčnim lastnostim, kajti pes samo »posnema« to, kar ga posredno ali ne- posredno učimo in se naučenega s pri- dom poslužuje kadar gre »zares«. Šolanje psa traja najmanj pol leta vsakodnev- nega dela in terja od človeka veliko po- trpežljivosti ter časa, zlasti ker je treba predelano snov venomer ponavljati, povezovati posamezne discipline v celoto in šele na ta način dobimo sčasoma v psu zares predanega in zanesljivega ipomoč- nilka, ki vzbuja spoštovanje in priznanje ljudi. Marsikdo ima prav lepega, čisto- pasemskega psa in se z njim ne ukvarja, vsaj ne v takšni meri kot bi bilo treba glede na znane pasemske inteligenčne lastnosti psa. Takega psa je škoda, ker mu človek hote ali nehote odteguje to, kar je pes po svojih lastnostih sposoben nuc'ti gosipodarju in človeški družbi na- sploh. Temu so sicer dostikrat vzrok sta- novanjske ali družinske razmere, naj- večkrat pa gospodarjeva brezbrižnost, ki meni, da je njegov pes dovolj odpravljen že s tem, če ima dobro in obilno hrano, pa četudi je stalno privezan k verigi, le da je pes hud in popadljiv ter da tu in tam zalaja na tujca. Takšno ravnanje s psom je docela zgrešeno, kajti nešolan pes dejansko ne koristi nikomur, le da je morda vpisan v rodovniško knjigo in ocenjen po zunanjosti ter nič več. Pri rodovnišliih psih drobnih pasem bi bilo to razumljivo, toda pri velikih psih opi- sana zanikrnost mnogih gospodarjev ni opravičljiva. Klub ljubiteljev športnih psov v Celju obstoja že pet let. Do letošnjega leta je ta klub več ali manj životaril, ker ni bilo pravega razumevanja za njegovo dejavnost, pa tudi ne dovolj vztrajnosti in podjetnosti samih članov. Letos je na- stala vidna prelomnica v delovanju klu- ba, ki se je začel uveljavljati v javnosti. Šele v tem letu je klub prišel do vseh rekvizitov, potrebnih za načrtno šolanje psov, ki se je začelo že 1. marca. Solo vo- di izprašani dreser, pouk je za člane brezplačen in traja vse leto. Vmesni smoter tega šolanja je tudi zatiranje psov — klatežev, ki delajo škodo našemu lov- skemu bogastvu. Zato je krivično, če kak lovec istoveti vsakega psa — klateža s športnim psom, ne da bi se poprej pre- pričal, ali je lastnik v gozdu zalotenega psa včlanjen v Klub ljubiteljev športnih psov ali ne Do danes je včlanjenih v ta klub 110 čianov iz vsega celjskega okraja, ki po- sedujejo večinoma nemške ovčarje. Kdor se ob petkih popoldne sprehaja v smeri Ostrožnega, lahko opazuje naše kinologe pri njih praktičnem delu, kar je zanimivost posebne vrste in zato ni- koli ne primanjkuje »publike«, ki rado- vedno obstane na cesti in opazuje dre- suro. Podjetja ter posamezniki s simpatija- mi spremljajo sedaj delo in razvoj Kluba ljubiteljev športnih psov v Celju ter mu nesebično ipomagajo z gmotnimi sredstvi. Občinski ljudski odbor Celje je temu klubu nedavno dal na razpolago 38 arov zemljišča v podaljšku celjskega parka, kjer že od poletja pripravljajo stalni prostor za dresuro psov. Vežbališče bo dokončno urejeno spomladi. To bo edini DomaČi industriji - domačo surovino Pri nas smo v zadnjih desetletjih ma- lodane povsem prekinili gojitev lanu in brez dvoma so se mnogi tekstilni proiz- vajalci često spraševali, čemu moramo za domačo industrijo uvažati tovrstno surovino. Sicer posamezni kmetovalci pri nas še sejejo lan, toda v tako neznatnih količinah, da ne zadostujejo niti za do- mačo potrebo. Spričo potreb domače in- dustrije pa bi bil lan za proizvajalca ze- lo donosen. Zato se je Gospodarska po- slovna zveza, obrat »Agropromet« v le- tošnjem letu odločila, da bo na področju celjske in šmarske poslovne zveze skle- pala pogodbe s približno 300 proizvajalci. Gospodarski račun kaže, da bo proizvod- nja lanu zelo donosna in je zato prav, da bi k tej akciji pristopilo čim več pro- izvajalcev. Pogodbe za proizvodnjo lanu za leto 1958 bodo morale biti med proizvajalci in obratom »Agropromet« sklenjene do konca novembra tega leta. Postavljeni rok je vezan predvsem na pravočasno dobavo semenskega lanu in predvidene količine za prodajo. Proizvajalec se bo moral pogodbeno zavezati, da bo sej al lan v določenem roku (v kolikor bodo to dopuščale vre- menske prilike seveda), da bo sejal sa- mo lan priznane holandske sorte (nabavi mu ga kupec), da bo upošteval vsa stro- kovna navodila v pogledu setve, gnoje- nja, obdelave in zaščite — ter da bo celotno proizvodnjo prodal kupcu po ce- nah, določenih v pogodbi (od 13 do 25 din za kg). Agropromet pa bo na željo proizvajalca vrnil 10% semena prevzete lanene slame po diveyni tržni ceni. klub te vrste v Sloveniji, ki ibo imel za- res edinstvene ipogoje za opisano kino- loško dejavnost. Prihodnjo ipomlad bo ta klub začel tudi z javnimi nastopi v Celju in ostalih krajih Slovenije ter s tem na- zorno pokazal ljudem vsestransko ko- ristnost in uporabnost šolanega psa v vsakdanjem življenju j. V. Tanko V ŠTORAH BODO PRIČELI Z DVOMESEČNIM SEMINARJEM Tovarniški komite ZK in komisija za izobraževanje pri sindikalni podružnici Železarne Store že nekaj časa raz- mišljata, kako bi organizirala redne po- litično-ideološke seminarje za aktivi- ste v podjetju, kjer bi le-ti dobili osnovno politično-ideološko izobrazbo. Na zadnji skupni seji sta obe organi- zaciji sklenili, da bodo vsako leto v zimskem času organizirali dvomesečne seminarje. Na seminarjih bodo pre- davali priznani predavatelji iz Celja in Štor, pri čemer se bodo posluževali naj- novejših učnih sredstev ter filmov. Se- minar bo dvakrat tedensko. Vsak se- minar bo obsegal šestnajst predavanj iz zgodovine delavskega razreda, o raz- voju naše države in iz politične ekono- mije. Prvo predavanje bo 5. novembra. Seminarje bodo oiaiskovali vsi člani Zveze komunistov, predsedniki, tajniki in blagajniki "sindikalni odborov, grup- ni poverjeniki, člani izvršnega odbora podružnice ter predsedniki mladinskih aktivov. Hmeljarstvo v vojniški občini se širi V zadnjih dveh letih postaja v voj- niški občini hmelj ena najvažnejših gospodarskih panog. To velja posebno za nižinske predele, ki po klimi, prav tako pa tudi po sestavu prsti odgovar- jajo pogojem, ki jih zahteva hmeljska sadika. Za razširjanje le-te si zlasti mnogo prizadeva občina Vojnik, ki si pri- zadeva odstraniti gospodarsko pasiv- nost tega področja. Zasluga občine je tudi, da je med strokovnjaki zamrlo mnenje, da je edino v Savinjski dolini možno pridelovati kvalitetno blago. Tu- kajšnji hmeljarji so dosegli izredne hektarske donose in kvaliteto, ki je po- vsem enaka savinjski. Skupne hmelj- ske površine merijo že okrog 30 ha. Od tega je bilo samo letos zasajenih 8 ha novih površin, na 10 ha pa so uredili tudi sodobne žične nasade. Kmetje, ki u vide va j o, da je hmelj konjukturni kmetij'ski proizvod, pripravljajo tudi v letošnji jeseni nove površine za sajenje hmelja. Premalo prizadevanja za šir- jenje hmelja pa kažejo posamezne kmetijske zadruge, katerih pospeše- valni odseki so često le na papirju. Vojniška občina je letos vložila V hme- liapji.tvQ. 14,5 milijpnpv din. V Dobrni bodo nadatjevati z gradn¡o gimnazife Število učencev v dobrnski gimnaziji in r osnovni šoli iz leta v leto narašča. Sele lani so rešili problem gimnazije teko, da so zanjo preuredili prostore bivšega prehodnega mladinskega doma Iranke Uran jeko ve. Tako domu j e gim- nazija sedaj v spalnicah in v salonu bivše graščine, kjer so prostori tako mračm, da se morajo tudi v svetlih dneh posluževati razsvetljave. Vpra- šanje šolske zgradbe postaja iz leta v leto vedno bolj pereče, saj se v obeh malih stavbah stiska preko 500 otrolt in je v takih prostorih ogrožen zdrav- stveni razvoj doraščajoče mladine. Kot posledica takega stanja pa se kažejo tudi slabši učni uspehi. Ze pred leti so pričeli z gradnjo šol- skega poslopja nižje gimnazije, vendar so bila zaradi imobilizacije investicij- skih sredstev nadaljnja gradbena dela ustavljena in so od prvotne zamisli »stali le temelji. Ker ni bilo denarnih sredstev, niso mogli zaščititi niti teh in so v temeljih nastajale občutne razpo- ke. Sele letošnjo jesen je okrajni ljud- ski odbor sklenil, da nadaljuje z grad- njo gimnazije ter je v ta namen odobril 5 milijonov din. Tako bodo letos zaščitili samo te- melje, prihodnje leto pa bodo nadalje- vali z gradnjo, seveda pod pogojem, da bodo tudi prebivalci prispevali les za gradnjo. Z dograditvijo šolskega po- slopja bo rešen eden najtežjih proble- mov šolskih poslopij v vojniški občini. PAPIRNICO V VIŠNJI VASI BODO OBNOVILI Edino industrijsko podjetje v vojniški občini je papirnica v Višnji vasi, ki se je po osvoboditvi razvila iz privatne obrtne delavnice. To podjetje ne rešuje le vprašanje zaposlitve tukajšnjega prebivalstva, ampak ustvarja tudi pre- ko 32 milijonov din narodnega do- hodka. V bližnji bodočnosti namera- vajo temeljito preurediti zastarele obrate. Ze izdelani načrti predvidevajo razširitev proizvodnje od sedanjih 200 ton na 1000 ton papirja letno. S preureditvijo bo možno zaposliti 10 odstotkov delavcev več. Za nabayo potrebnih strojev in razširitev obratov so papirnici že odobrili 5 milijonov di- narjev investicijskih kreditov. Potrošnik: »Ne morem več«. Trgovec: »Sestra, dajte mu še eno injekcijo, da bo laže zdržal do konca leta.« Oglašuj v Celjskem tedniku (Nadaljevanje s 3. strani) Strah pred negotovostjo litičnih dogodkov v svetu nima preveč jasne slike pred sabo. Srečna, mirna in nemotena bodočnost je zelo meglena, medtem ko so strahote morebitne vojne veliko bolj jasne in razločne ... Tako za mladino vsega sveta, neglede na to, kje in v kakšni deželi živi. Naši mladini sicer ta bodočnost s svet- lejše strani ni tako meglena, toda groze- či oblaki, ki pretijo zatreti te žarke, tudi zanjo niso nič manj temni... Se več. Marsikje se v mladini brezciljnost zdru- žuje z obupom, naši mladini pa svetle cilje zasenčujejo najrazličnejši dogodki r sedanjem življenju človeštva in nego- tovost v prihodnjem razvoju svetovne politike. Toda, ali naj bo to vzrok, da mladina Tdano čaka na »kismet«, ki ga bo s sabo prinesel tok časa? Strah. Kdo ne pozna strahu? Ta je lasten vsem. Različni pa eo načini, kako ta strah premagovati... Ni še daleč odmaknil čas, ko so mladi iiudje čisto drugače premagovali strah. S kriki »na juriš« so ga dušili, ko jim je stiskal grla. Da, to je bil prav tak, če ne celo hujši položaj. Kdo je mogel biti svest življenja v vrstah borcev, ko je nemška armada stala pred Moskvo? ... Mladi so včasih v smrti videli prelestno svetlobo življenja. Kajuh na primer. In pozneje. Kako se je mladina tolkla s pomanjka- njem? Z delom, s krampi v rokah. Nesmiseln je pesimizem take vrste, ko čakaš, da te nekdo pokonča. Mar danes ni zlo znano? Mar ni znan grozeči »Mo- loh«, ki zastrinja svetle dni bodočnosti? Je. In kdo je bolj poklican, da to zlo pre- ganja in če je po sreči, celo prežene? Mladi... Prišli smo do konca našega razmišlja- nja. Boj! Večje je zlo, večje bojne vrste se mu morajo postaviti po robu. Ce je negotovost za mir v prihodnosti kriva v srcih mladih, potem je treba obrniti vsa orožja v provzročitelje. In kaj je moč- nejše od peresa v rokah umetnika? J. K. „Najdenček" iz NOB Marija Orač: »Medlo sončen dan je proti večeru obetal nevihto. Delavci na polju so se ozirali za oblaki in nekateri so se že odpravljali proti domu. Bila je jesen leta 1943. Nemir — in povsod skriv- nostno šepetanje. V vasi Lokrovec sta tovariša Uranjek in Strgar zanetila iskro, ki je vžgala srca vseh zavednih Lokrovčanov. Vedno več nas je bilo in vedno več odgovornih nalog smo do- bivali. Osnovali smo prvi odbor OF v vasi in mladina nam je bila v veliko oporo. Čakala me je težka naloga, ki jo je bilo treba izvesti z vso previdnostjo. Rojen je bil otrok, katerega mati je morala z možem v partizane. Noč je bila svetla, ura nekaj čez polnoč, tri sence so se ustavile pred mojo hišo. Skrivnostno je potrkalo na okno. »Pri- nesli smo ti otroka«, je dejal razburjen oče in prosil v svojem in materinem imenu, da jima ga očuvam, ko gresta v partizane. Sence so kmalu izginile, v mojem naročju pa je ostala speča, komaj 4 dni stara punčka. Vedela sem, kaj mi je storiti. Otroka sem položila med cvetje pred hišo. S hčerko Tončko sva odstranili vsako sled za nočnimi gosti. Kljub strogi zatemnitvi sem od- prla vsa okna in hišo razsvetlila. Po- klicala sem bližnjo sosedo in pokazala na jokajoče dete v cvetju. Potem smo ga spravili v hišo in že na vse zgodaj je bilo dovolj radovednežev, ki so prišli ogledovat »najdenčka«. Dogodek sem še isti dan javila na »Standesamtu«. Sprva mi niso verjeli, pa je vso stvar vzel v roke gestapo. Moje pričevanje sta po- trdila oče, ki je slišal otroški jok ter soseda, ki je videla otroka v vrtu pred hišo. Tako so otroka prijavili na ime Waltraud Waldner. Mene in hčerko so klicale še druge dolžnosti, zato otroka nisem mogla obdržati pri sebi, priča- kovati pa je tudi bilo, da bova s hčer- ko prej ali slej padle v pest okupa- torski zveri. Zato sem »najdenčka« iz- ročila v varstvo svoji sestri Anki na Hudinjo. Bila je brez otrok in je z veseljem prevzela to skrb. Pri njej je tudi mala »Nuška« dočakala svobodo in prišla v objem pravega očeta in ma- mice.« Sestavek je napisala Marija Orač iz Lokrovca za Zbornik o delu žena v NOB. Poglavje o »najdenčku« je samo odlomek iz njenih ^ominov. Marijo Orač, ki se je mnogi partizani spo- minjajo kot dobre »Oračeve mame«, je med vojno zadelo še marsikaj hudega. Ko so ji zaprli hčerko-edinko, je delala za partizane še s podvojeno močjo. Pri- šel je dan, ko je tudi njej odbila ura svobode. Bila je izdana in le po zaslugi budne organizacije v Metki je odnesla pravočasno pete. Zapustila je očeta in malo hišico in se pridružila tisočerim materam, ki so v delu za partizane v zelenih gozdovih čakale in dočakale svobodo. KAKO OBVARUJEMO ŽIVILA OKVARE Za vsako živilo mora gospodinja imeti odgo- varjajoče mesto, če ga hoče očuvati okvare. Te velja zlasti za zimske rezerve. Znano je, da se v zdrobu radi zaredijo črviči, da postane plesniv in kiselkast, če ga hranimo v ' tesno zaprti posodi. Vsi mlevski proizvodi me- rajo biti spravljeni v posodah, ki propuščajo zrak, če hočemo, da se bodo dalje obdržali. Pa- metna gospodinja bo ta živila spravila v platne- ne vrečice in jih večkrat pretresla in preme- šala. Isto velja tudi za suho povrtnino, sočivje, grah itd. Moko je treba shraniti vedno suho. Suho sadje je treba med zimo še enkrat pose- šiti, da spravimo iz njega vlago. Pečico oblo- žimo s čistim, belim papirjem, natresemo nanjo suho sadje in ga posušimo pri mlačni toploti peči. Caj ne prenese bližine mila ali pralnih sred- stev sploh. Zato ga ne držite v papirnatih vreči- cah, temveč v neprodušno zaprtem stekelenem kozarcu ali v čvrsto zaprti pločevinasti škatli. Prav tako spravljajte tudi čokolado ali kakao, ker se tudi ta rada nalezeta duha drugih stvari. Pražene kave ne spravljajte v večjih količinah, pa četudi jo imate v hermetično zaprti posodi. Tudi tako spravljena kava bo po dolgem čase gotovo zgubila svojo aromo. Kavo torej pražite sproti. Iz celja in zaledja Rudolf Fajgelj — 60-letnik Te dni praznuje šestdeeetletnico svo- jega rojstva tovariš Rudolf Fajgelj, na- čelnik tajništva za zdravstvo in social- no varstvo pri OLO Celje. Ze v stari Jugoslaviji je bil jubilant na vodilnih položajih raznih zavodov za socialno eavarovanje. Preganjal je korupcijo in bil dosleden zastopnik slovenskih inte- resov v osrednjih ustanovah bivše Ju- goslavije. Kjerkoli je služboval, je pu- Ičal za sabo sledove najboljše organi- zacije. Tovariš Fajgelj je bil tudi eden med prvimi člani in soorganizatorji bivših Ursovih sindikatov, sodelavec nekdanje »Svobode, zaveden Sokol in Preporodaš ter član predvojnega pev- skega društva »Ivan Cankar«. Med okupacijo se je takoj vključil V narodnoosvobodilno gibanje in le res- na bolezen mu je zadržala korak, da Di kar v začetku stopil v partizanske ▼rste. Leta 1944 je stopil v NOB in bil na raznih odgovornih položajih. V av- gustu leta 1945 je bil na izrecno zahte- vo Ministrstva za zdravstvo in socialno politiko demobiliziran, ker je bil po- treben pri organizaciji socialnega za- varovanja in zdravstveni službi. Zato je še v novembru istega leta prevzel organizacijo Zavoda za socialno ■^.ava- ro van j e v Celju. Dolžnosti so ga po- novno klicale v Ljubljano, toda 1. 1948 •e je za stalno vrnil v Celje, kjer se je ves posvetil organizaciji zdravstvene •lužbe. V tej zdravstveni službi so mu že v stari Jugoslaviji tekla desetletja, saj deluje vsega skupaj na zdravstveno socialnem polju že polnih 37 let. Jubi- lant ima velike zasluge pri izgradnji in razvoju zdravstvenih domov na po- dročju našega okraja. Poleg drugih na- log se je po osvoboditvi tov. Fajgelj po- svetil tudi organizaciji konjskega špor- ta v Celju ter bil soorganizator društva rejcev malih živali in kinološkega zdru- ženja. Kljub rahlemu zdravju se je odliko- val tudi v raznih akcijah pri prosto- voljnemu delu in poseduje tri zlate značke ter srebrno in bronasto. Zato lahko jubilant res s ponosom gleda na-' za j na svoje plodno delovanje. Celjani pa tudi znamo ceniti njegove uspehe in trud ter mu zato ob šestdesetletnici iskreno čestitamo. PAST NA CESTI Takoj na začetku Ljubljanske ceste so ob hišah nameščene na pločniku železne mreže nad kletnimi okni. Na eni teh mrež se je že pred daljšim časom zlomi- la železna prečka in se je krajši konec postavil pokoncu, tako da ga za približno 3 cm gleda nad ravnino. Da se vsakdo lahko spotakne nad to pastjo, je jasno in prav gotovo si je že marsikdo pošteno obrusil čevelj nad njo. Ni pa jasno, zakaj te okvare ne odstrani ali hišni svet ali pa cestno nadzorstvo. Torej brž, preden bo nesreča in bo treba ponesrečenemu plačevati bolniške stroške, ki jih je upra- vičen zahtevati. ALI BI SE PODRLA HiSA? Na Slandrovem trgu stoji hiša štev, 1, ki je bila nekoč lepo poraščena z glicinijo na vseh stenah. Neke hude zime je ob- čutljiva trta pozebla do kraja. Na dveh stenah so odstranili pozeblo trto, na tre- tji proti Ipavčevi ulici pa še zdaj visi in prav nič ne krasi poslopja. Morebiti bi se stena podrla, če bi suho trto od- stranili in sežgali. Kaj menite? Otroci, ali ga poznate? Kovinski hranil- nik, ki ga lahko dobite brezplačno pri Zadružni hranilnici in posojilnici v Celju. CELJSKI TRG V TEM TEDNU •pomin j a bolj na cvetlični kot na živil- fki trg. Tako te dni niti ni večje koli- čine sadja, pa tudi pri povrtnini in ze- lenjavi ni velike izbire. Menda si pro- izvajalci pri rožah obetajo več zasluž- ka, kot pri zelenjavi. Sicer pa ne mo- remo govoriti o pretiranih cenah res lepih krizantem. V cvetličarnah smo krizanteme v teh, dneh plačevali po 60, pa tudi po 100 dinarjev za eno, na trgu pa dobimo v dneh pred dnevom mrtvih •koro nič slabšo kvaliteto po 25 do 40 din (največ 50 din). Celjani zadovoljni ugotavljamo, da »mo na živilskem trgu dobili stalno ribjo stojnico. Potrošniki si lahko vsak dan nabavijo sveže ribe (še žive krape) po 180 din za kilogram. Cene živilom v tem tednu so bile naslednje: Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor. Krompir 13 (15—16), čebul 44—76 (70 do 80), česen 160 (160—250), fižol v. 80 (60—80), fižol n. 56 (50—60), solata 30—40 (50—70), spinača 40 (100—150), cvetača 82—50 (40—80), motovileč — (100—200), radič — (100), zelje gl. 10 (12—15), zelje rib. 46 (40—50), repa sveža — (15—20), repa rib. — (30—40), pesa 25 (25—30), ohrovt 25 (20—30), petržil 40—60 (60 do 100), kumare — (30), korenjček 35—50 (50—60), koloraba 25 (30—60), redkev 18 (30—40), orehi jederca 750 (700), orehi v lupinah 220 (220—230), rozine 40 (—), gobe sveže — (100—350), gobe suhe 2000 (2000—2200), limone 30 (—), marmelade 100 (—), paradižnik konserve 440 (—), orašidi 380 (—), mleko — (36), maslo — (480—520), skuta — (40), smetana — (200), med 220 v glažih (—), jajca 23 (22—25), kure — (400—550), piščanci — (270—350), koruza — (40—50), pšenica — (50—55), oves — (35—45), ječmen — (35—45), hruške 70 (60—80), jabolka 50—60 (45 do 70), grozdje 120 (50—100), kis — (40) jed. buče 15 (15—20), paradižnik 20—50 (30 do 60), paprika 30—40 (40), jajčevec 80 (60 do 80), zelena 40 (60), kostanj 36 (40—50), kaki jabolka 80 (—), fige suhe 160—180 (—), sadje suho — (120), por 40 (40—50). v iasn od 19. do 26. oktobra 195? je bilo rojenih 29 dečkoT in 29 deklic. Poročili so se: Jnrij Cater, kmetovalec iz Celja in Elizabeta Jerneje, kraetovalka iz Gorice. Ivan Kroflić, modelni mizar iz Prožinske vasi in Ana Hrastnik, delavka iz Vrhov. Mihael Koštrnn, delavec in Jalijana Mavric, trgovska pomočnica, oba iz Celja. Stefan Samec, normirec iz Lipovca im Marija Jni'c, elektrovartika iz Ljnbečne. Fran- iiiek Rokovnik, mizar, pomočnik iz Višnje vasi im Amalija Krajne, pomož. delavka iz Celja. Janez Mastnak, pomožni delavec in Marija Be- aj, knrirka, oba iz Celja. Maks Vonk, industrij, ■ojster in Hedvika Silva Krajne, krojaška po- močnica, oba iz Celja, Anton Novačan, elektri- iar in Bronislava Novak, šivilja, oba iz Začreta. Franc Vran, zlat. pomočnik in RozaLija Sevčni- kar, frizer, pomočnica, oba iz Celja. Umrli so: Marija Govedič, gospodinja iz Loke, stara 62 let. Frančiška Korun, gospodinja iz Zakla, stara 69 let. Zofija Podpečan, delavka iz Celja, stara 28 let. Mihael Sušnik, npokojenec iz Cerovca, ■tar 68 let. Rozalija Hercek, gospodinja iz Zi- bike, stara 27 let. Štefanija Murk, otrok iz Brez- ■ega gornjega, stara 5 dni. Cirila Pertinač, otrok iz Celja, stara 11 let. Franc Zalokar, oseb. upo- kojenec iz Pečovja, star ?3 let. Frančiška Sala- тнп, družinska upokojenka iz Celja, stara 65 lat. Jakob Manfreda, podpiranec soc. skrbstva iz Celja, star 74 let. Marija Roter iz Brnce pri Petrovčah je kurila v štedilniku. V štedilniku je naenkrat nekaj počilo in ji gorivo vrglo v obraz. Dobila je težje poškodbe na očeh, obrazu in prsih. Med kurivom je bil najbrž pomešan kak naboj. Rotar j evo so prepeljali na zdravljenje v mariborsko bolnišnico. Triletni Franc Sibanc iz Verpet pri Frankolovem je v neopaženem trenut- ku zlil po sebi lonec vrele vode in do- bil opekline po trebuhu in nogah. Na Petra Berghausa iz Strmca pri Rogatcu se je zvrnil voz. Dobil je težje notranje poškodbe. Med vožnjo je padel z motorja Vili Krajsek iz Matevža pri Gomilskem. Po- škodoval si je glavo. Pri vožnji s ko- lesom pa si je poškodoval nogo Franc Reberšek iz Zibike pri Šmarju. Jože Kolarič iz Celja, Ljubljanska cesta, si je pri padcu zlomil nogo. Pri delu je prišel pod voz Anton Plajh iz Ruperta pri Gomilskem. Po- škodoval si je nogo. Avgust Colnarič, zaposlen v Cinkarni, je pri vožnji s kolesom po Pečici pri Rogáícu zadel v traktor. Pri tem je utrpel težje poškodbe. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer pa je kmalu podlegel poškodbam. TRGOVSKO PODJETJE Jadran CELJE, STANETOVA ULICA 13 proda Z električna radiatorja 130 x 120 z dvajsetimi rebrL Cena po knjižni vrednosti. Interesenti, gospodarske organi- zacije in ustanove si jih lahko ogledajo do 15. XI. 1957 v Celju, Stanetova ulica 13/1. Iz Dobrne Ko «mo pred tedni pisali o predvo- lilnih pripravah v vojniški občini, je naš dopisnik dobil pomanjkljive po- datke o bivšem ljudskem odborniku Jožetu Felici j anu iz Paroža pri Dobrni. Medtem pa smo zvedeli pri pristojnih ljudeh na vojniški občini, da je tovariš Felici j an z ozirom na tamkajšnje raz- mere in njegovo razgledanost še dokaj v redu opravljal svojo odborniško dolž- nost. Ker je 2 uri oddaljen od sedeža občine, je razumljivo, da se vseh sej (zlasti v zimskem času) ni mogel udele- ževati. Z ozirom na vse večje pristojnosti občin se volivci dobro zavedajo odgd- vornejših nalog, ki jih bo moral ob- činski odbor v bodoče reševati in vedo, da je zato potrebna pri odbornikih večja gospodarska razgledanost. Volivdi te volilne enote so zato na zboru volivcev izbrali drugega kandidata. KMETIJSKE SOLE V DOBRNI. VOJNIKU IN FRANKOLOVEM V zvezi s pripravami na novo šolsko leto v kmetijskih šolah je Občinski ljudski odbor Vojnik pred dnevi skli- cal posvetovanje upraviteljev kmetij- skih šol, upravnikov kmetijskih zadrug in predsednikov aktivov mladih zadruž- nikov. Na posvetovanju so ugotovili, da bo letos možno ustanoviti le po en drugi letnik kmetijske šole v Dobrni, Frankolovem in v Vojniku. V bodoče bodo ustanavljali prve letnike le vsako drugo leto, ker je premalo učencev za- radi odtoka kmečke mladine v indu- strijo, kar je izrazit pojav zlasti v do- linskih predelih vojniške občine, kjer se mladina v precejšnjem številu vključuje v celjsko industrijo. V dobrni Želijo marsikaj IZBOLJŠATI v zdravilišču Dobrna je zaposlenih precej uslužbencev, ki pa v samem sre- dišču ne morejo zaradi stanovanjske stiske dobiti primernih stanovanj. Zato bo zdraviliška uprava v okviru zazi- dalnega načrta pričela z gradnjo stano- vanjskega četvorčka ter bo tako delno pripomogla k rešitvi stanovanjske sti- ske v Dobrni. Živinorejski odsek pri doÌ3mski kme- tijski zadrugi posveča precejšnjo skrb izboljšanju živinoreje v tem okolišu, zlasti pa uvedbi enotne pasme. V ta na- men bo kmetijska zadruga ustanovila osemenjevalno postajo. Denarna sred- stva bo dala kmetijska zadruga iz in- vesticijskega sklada, del denarnih sred- stev pa bo črpala iz občinskega inve- sticijskega proračima. V Dobrni je javna razsvetljava pre- cej zastarela. Pomanjkljiva je zlasti skozi park, kar vzbuja mnogo negodo- vanja ne samo domačinov, ampak tudi zdraviliških gostov. Zato je odsek za komunalno dejavnost sklenil, da uredi fluorescentno razsvetljavo do parka, napeljavo skozi park pa bo finansiralo zdravilišče. V Dobrni je zaradi zastarelega pe- karniškega obrata preskrba prebival- stva s kruhom nezadovoljiva, ker ne ustreza vedno večjim potrebam potroš- nikov. Zato je komunalna skupnost sklenila, da zgradi novo pekarno, ure- dili pa iöodo tudi mesnico. ŠOLANJE KADROV V VOJNISKI OBCINI Vojniška občina posveča precej po- zornosti šolanju potrebnih kadrov, ki manjkajo tako na šolah, kot tudi v ostalih strokah. Tako je letos podelila štipendije enemu slušatelju VPS, 6 uči- telj iščnikom, 1 dijaku ek. srednje šole, 1 medicinski sestri ter učiteljici, ki obiskuje šolo za umetno obrt. S štipen- dijo je podprla tudi šolanje 42 otrok padlih borcev, ki jim posveča posebno pozornost pri usmerjanju v poklice. Povprečni znesek štipendij se giblje od 4000 do 5000 dinarjev. Prišla je od daleč, utrujena od dolge poti z vlakom. V meztu ni \>ila le nikoli in je s težavo našla avtobusno postajo. Tam se je vsa njena iznajdljivost kon- cala. Ni ji kazalo drugega, kakor da je začela spraševati ljudi kar povprek. »Oprostite, kje je avtobus za Hru- Sev vrh?hruške«, niso izdelane do pravega zaključka. Tako tudi v ne- deljo žoga kar ni hotela v mrežo. Vmes je se- seda bilo tudi nekoliko smole — trikrat se je žoga odbila od prečke — pa vendarle, po prika- zani igri in situacijah bi bil lahko nedeljski rezultat mnogo izdatnejši za Kladivarja. Uspeš- ni strelci — Sega 2, Pere, Posinek in Rojnik. V moštvu Kladivarja skorajda ni bilo slabega me- sta, le od napada bi pričakovali nekoliko več. Tu bo treba še ozdravljenja in zopet bo Kladi- varjev stroj dobro delovaL Do prihodnje nedelje, ko bo Kladivar nastopil v Ptuju proti Dravi, je vrstni red na vrhu: Rudar, Maribor, Kladivar. Rudar je v Čakovcu utrpel prvi poraz in razlika y točkah med vodilnimi ie sedaj manjša . . . V podzvezni ligi pa so bili naslednji rezultati: Olimp : Usnjar 0:0, Brežice : Sloga 10:0, Rudar (Hrastnik) : Svoboda 2:2, Celje : Bratstvo (H) 1:0, Proletarec : Rudar (V) 3:1, Bratstvo (R) : Ko- ▼inar 5:3. V Celju je Olimp dosegel le neodlo- čen rezultat proti Usnjarju iz Šoštanja. Bolj veseli so v taboru 2SD Celja, saj so po dose- danjih neuspehih premagali sicer s tesnim re- zultatom nogometaše iz Hrastnika, vodilno mo- štvo na tabeli! Igra je bila ostra, tu in tam je prestopila dovoljene meje, da je sodnik moral kar 3 igralce posvaviti na »hladnos (2 iz Hrastni- ka in enega Celjana). Zmagoviti gol je dosegel Hrastnik iz prostega strela iz kakih 20 metrov, ètorjani so se vrnili brez izkupička iz Rogatca. Ista usoda je doletela velenjske nogometaše т Zagorju. Do prihodnje nedelje je vrstni red т tabeli naslednji: Brežice, Bratstvo (H), Svobodo, Proletarec, Rudar (H), Sloga, Olimp (kot prvo moštvo iz celjskega okraja!). Usnjar, 2SD Celje, Kovinar. Rudar (V) in Bratstvo (R), V II, podzvezni ligi so bile odigrane vse tekme VI, kola. Senovo in Slov. Konjice sta se razšla z 1:1, Rudar B (Trbovlje) je premagal celjsko B moštvo Olimpa z 9:1, Krško Edinstvo (Rog, Slatina) z 10:0, Radeče in Svoboda pa sta igral« eeodločeno 1:1, Vrstni red na tabeli ni jasen, ker so v zaostanku še srečanja iz prejšnjih kol. Mladinska liga v celjski skupini je pred za- ključkom. Jesenski prvak je postal Kladivar, ki je povprečno v vsaki tekmi dosegel po 9 colovi V nedeljo so mladi nogometaši Kladivarja na Skalni kleti premagali Celje s 7:0, v Šoštanju pa mladinci Olimpa Usnjarja z 8:3. Atletika SIMO VA2IC - NOVI SLOVENSKI REKORDER NA звво m Ob zaključku sezone je Važič Simo nastopil ie v Ljubljani na atletskem tekmovanju, kjer je T teku na 3000 m s časom 8:29.8 postavil nov slovenski rekord na tej progi. Tako je uspešne zaključil letošnjo sezono na atletski steza, ki mu je prinesla 3 slovenske rekorde — ва 15tf. 3000 in 5000 ml CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 12S — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 620-Зв5-Т-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISK CELJSKA TISKARNA V CELJU Tokrat; mladost brez šminke Letošnjo sezono se je ansambel Celj- skega gledališča občutno pomladil in številčno okrepil med drugim tudi s štirimi absolventi AIU. Gledališče je večna mladost in staranje njegova naj- nevarnejša bolezen. Razveseljivo je, da se v Celju tega dobro zavedajo, O delu mladine zaenkrat še težko govorimo. Pre- malo še poznamo njihovo umetniško moč in nadarjenost, da bi o njih lahko izre- kali pravične sodbe. Vi, gledalci, boste imeli še veliko priložnost za presojo, ko jih boste videli na odru; videli boste, ali so mladi tudi po srcu, ne samo po letih. Dovolj, Danes naj steče beseda samo o tem, kar na odru ne iboste nikoli opazili, kakšen je pravzaprav obraz, mlad obraz brez šminke. « Predstavljamo vam dva: BREDO PUG- UEVO in VOLODJO PEERA, Breda je doma iz Ljubljane, To pove zelo malo ali pa nič. Sama pravi: »V Celju se počutim kot doma,« Vroč poletni dan je. Na nekem vrtu v zapadnem delu mesta se je skupini- ca študentov »zakopala« v knjige in jih »muči« (ali obratno) na vse pretege. Seveda bi bilo kopanje v Ljubljanici ali Savi prijetne j e ... toda, zadnji izpiti ante portas! Težko je bilo, res, pa je šlo. Pomagali smo si tako, da smo se polivali z vodo — po vsakem poglavju »tuše. Tako nekako je pripovedovala Breda, ko sva obujala spomine na študentska leta. »Odkar sem se dobro zavedla svojega bivanja sanjam o gledališču. Zdaj, ko sem končala Akademijo, kar ne morem verjeti, da je vse to res. Studij je bil težak in naporen. Dopoldne, popoldne, včasih pozno v noč .,. vaje, vaje... Nekaj pa je bilo: igrali smo: neznan- sko veliko smo igrali. Res pa je, da to ni »prava igra«. Povsem nekaj drugega je, ko začutiš dihanje gledalcev nekje v temi pred sabo. Zdelo se mi je, da ne bom spravila besede iz ust. No, ko je šla prva, je šla tudi druga in vse je bilo, kot je prav. Je pa prvi stik s pub- liko nepozabno doživetje — začetek uresničevanja mojih sanj,« »Pa res. Začetek!« »Mislite na Margot v Dnevniku Ane Frankove? Sprva sem bila zelo razo- čarana. Kaj, to naj igram, sem pomi- slila. Saj to ni nič! Potem pa sem za- čela razmišljati. Margot! Ana ji res ni odmerila veliko pozornosti. Zanjo pač ni bila zanimiva, toda s tem še ni re- čeno, da »mirno in poslušno dekletce« ni bilo človek, ki govori, razmišlja, ču- stvuje, dela, se giblje, skratka — živi. Samo kako? Tekst mi je zelo malo po- vedal, zato je bilo treba jemati drugje, iz sebe, se vživljati, vdahniti papirju dušo. Ce se mi je to vsaj malo posre- čilo, sem zadovoljna,« »Pa načrti?« »Ne vem, morda bi bilo bolje reči želje. Pravzaprav je samo ena — veliko igrati, izpopolnjevati se, učiti se ,,,« »Kaj, še vedno?« »Tega ni nikoli dovolj in kar prav je tako.« Volodja je Celjan, Zelo rad se smeje, prepeva, govori. Kadar govori o gleda- lišču, se zresni. »Komaj sem shodil, sem menda že stopical po gledaliških deskah. Mladin- ske igrice so se vrstile, mi, otroci, smo bili pa strahovito navdušeni za igranje. Sneguljčica mi je ostala najbolj v spo- minu. Seveda, da bi se kdaj z dušo in telesom zapisal boginji Taliji, takrat še nisem pomislil. Sprva sem študiral glasbo in odrsko umetnost hkrati. Pa je bilo preveč. Odločil sem se za gle- dališče in ni mi žal.« Tudi Peer se je pritoževal, da se Je moral precej namučiti s Petrom iz Ani- nega Dnevnika, ker je to precej papiiv nata figura brez pravega razvoja. »Občutek pa imam, da mi je uspeld vdahniti tej bledikasti pojavi nekaj živ- ljenja,« »Imaš kakšno posebno željo?« »Neznansko rad bi igral nekaj komifi- nega.« »Pa načrti?« »Načrti gor ali dol. K vojakom bom moral in to kar kmalu,« Pogovor se je zapletal in ustavil. Pa ne zaradi načrtov. Da je Volodja brez vseh načrtov, sem pomislil. Ne, to pa menda res ne bo držalo. Ze sem ga hotel takole previdno »potipati«, ko je kar sam začel in se vedno bolj razvne- mal: »Strašno si želim dobrih, močnih In težkih vlog in veliko dela na odru. Vča- sih bi najraje igral kar ves dan. Ml, mladi z Akademije, imamo res veliko teoretičnega znanja, toda manjka nam rutine. To pa lahko pridobiš samo 2 delom. Rad bi veliko delal, pa četudi kot amater,« Celiska mestna hranilnica: ŠB letos lipanilnti linjižica števiilio IOD.DDD Ko praznujemo Svetovni dan varčeva- nja, je prav, da spregovorimo nekaj be- sed o varčevanju, posebej pa o Celjski mestni hranilnici, ki bo letos slavila svo- jevrsten in redek jubilej: izdala bo nam- reč hranilno knjižico s številko 100.000. Ljudje varčujejo že od prvih dni svo- je zgodovine. Zbiranje in spravljanje dobrin za prehrano pozimi, je prvi zame- tek varčevanja v materialni obliki. Z na- stopom denarja in ko je človek spoznal, da z njim lahko kupi vse kar potrebuje, se je pojavilo varčevanje v denarni ob- liki. Varčevanje je imelo v svojem razvoju obdobja izrednih vzponov in usjjehov. Doživelo pa je tudi težke pretrese. Taki pretresi, predvsem vojne in inflacije, so vzbujale nezaupanje do varčevanja. Toda vkljub posameznim pretresom se denarno varčevanje stalno obnavlja saj prihaja človeštvo do spoznanja, da s smotrnim varčevanjem koristi predvsem sebi. Smisel za varčevanje je ponekod bolj, drugod manj razvit, vendar varčujejo danes vsi narodi. V naši državi posvečamo varčevanju vso .pozornost, saj pomagajo sredstva, ki so naložena v denarnih zavodih, graditi naše socialistično gospodarstvo. In eden teh denarnih zavodov, ki zbira denarna sredstva in skrbi za varčevanje, je tudi Celjsdca mestna hranilnica, ki je najstarejši denaimi zavod v Celju. V po- vojnih letih je zbral že blizu 500 milijo- nov denarnih sredstev, kar je izreden uspeh, saj jih ima n. pr. Mestna hranil- nica v Ljubljani jedva še enkrat toliko. Ta zbrana sredstva so bila res koristno uporabljena. Z njimi je bilo dograjenih preko 300 stanovanjskih zgradb, preko 100 gospodarskih poslopij, popravljenih pa nešteto hiš in obnovljenih lepo število kmetij. Tudi šola na Polulah ne bi bila pravočasno dograjena, če ne bi priskoči- la na pomoč Celjska mestna hranilnica z izredno izdatnim posojilom. Se marsi- kaj bi lahko našteli in marsikdo ve, da mu je Celjska mestna hranilnica prisko- čila na pomoč v najkritičnejšem trenot- ku. Seveda, izdaja Celjska mestna hra- nilnica tudi .potrošniška posojila. Upravni odbor Celjske mestne hranil- nice, ki vodi ta denarni zavod z usi)ehom že več let, se seveda zaveda družbene vloge in .pomena hranilnice za naše so- cialistično gospodarstvo. Razumljivo je, da so bili zaradi tega vsi sklepi pravilno usmerjeni ter uživa danes Celjska me- stna hranilnica na območju našega okra- ja največji ugled in zaupanje. Obseg de- la se je v zadnjih 2 letih razširil, da je moral zavod odpreti svoji podružnici v Velenju in na Ljubnem, da tako približa hranilniško službo prebivalstvu. Tudi ob letošnjem Dnevu varčevanja naj velja misel: Varčevanje je temeU vsakemu dobremu gospodarstvu! podružnica Ljubno in Velenje Zrno do zrna pogača — Inteligent<. OPREMjENE SOBE oddam po dograditvi. Po- goj: posojilo v to svrho. Naslov v upravi liste. SOSTANOVALKO, mlajšo šiviljo ali dijakinje, sprejmem. Vprašati т upravi lista. NAGRADO dobi. kdor menja večje enosobne stanovanje v zahodnem delu mesta (smei Ljubljanska cesta) ali okolici za manjše v ero- diaču meeta. Naslov v upravi lista. PROSIM najditelja otroške marinarske jopico, izgubljene 26. 10. na Mariborski cesti (od Maj- dičeve kapele do stavbenika Crepiinška), da je vrne proti flagraidi PošaJt Francu, Celje, Z§. NEDELJA, 3, novembra 12,10 Pogovor z državljani 12,20 Za naše podeželje 13,00 Prenos sporeda RL 14,00 Želeli ste — poslnšajtel 15,00-23,00 Prenos sporeda RL PONEDELJEK, 4, novembra 14,35 Želeli ste poslušajte! 15,00 Prenos sporeda RL 15,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Plesne melodije igra Celjski pienti orkester p, v. Vendija Videča 17,35 Sportniki o športu 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame iu objave TOREK, 5, novembra 14,35 Želeli ste poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Domače napeve pojeta Nanika Pipan i« Slavko Pader, spremlja trio Marjana Kbzmusa 17,35 Kulturni obzornik 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame iu objave SREDA, 6. novembra 14,35 Želeli ste poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Pojeta moški in ženski zbor Svobode Liboje p. v. A. Cererja 17,35 Spomini na Oktobrsko revolucijo 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame ia ebjav* ČETRTEK, 7. novembra 14,35 Želeli ste poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Spored lahke orkestralne glasbe 17,40 Gospodinjske beležke 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame ia objavo PETEK, 8, novembra 14,35 Želeli ste poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 17,00 Domača kronika 17,15 Pisan spored celjskih ansamblov 17,35 To bo zanimalo tudi vas.. . 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave SOBOTA, 9, novembra 14,35 Želeli ste poelušajtel 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00 Prenc»s sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Zabavna glasba, vme» reklame lu objav« 1?,25 Za vsakogar nekaj SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJl Sobota. 2. nov. ob 20 — Peter Ustinov: Romanov in Julija — sobotni abonma in izven Nedelja, 3. nov. ob 10 — Peter Ustinov: Romanov in Julija — nedeljski dopoldanski abonma in izven ob 20 — Dnevnik Aue Frankove — Gostova- nje v Novem mestu Torek, 5. nov, ob 15,3» — Dnevnik Ane Frankove — II. srednješolski abonma KINO UNION, CELJE Od 25, 10, do 1, 11,: »Do pekla in naaaj«, ameriški barvni film Od 2, do 5. 11,: >Overland Pacifik«, ameriški barvni film Od i, do 10, 11.: »Nanac, francoski barvui film KINO METROPOL, CELJE Od 2S. do 31, 10,: »iNjihove zmote«, italijanski Ша Od 1, do 4, 11.: »Veliki manevri«, francoski barvni film Od 5. do 8, 11.: »Tuje zemlje«. jaKoalovaaaki Шш KDO? JE HINAVEC Pred nekaj tedni je skupina ameri- škili študentov, ki je obiskala Sovjet- sko zvezo, v želji da zve za resnico o Kitajski, na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi zaprosila za potna dovoljenja za Kitajsko. Teh dovoljenj sicer niso dobili, šli pa so kljub temu. Ves sve- tovni tisk je ob tem primeru ugibal, kaj bodo storili Amerikanci, ko se štu- dentje vrnejo. Skupina 15 študentov je prepotovala Kitajsko in se v Pekingu »oglasila« tudi pri premierju Cu En Laju. Le-ta je dlje časa ostal v njihovi družbi. Bilo je veselo, kot vidimo na sliki. Celo zapeli so... Toda zdaj posnemamo iz nekega ame- riškega lista tole vest: ... Studentie so v Pekingu obiskali »rdečega« poglavarja in mu priredili pravcato manifestacijo petja in ploska- nja. Toda čim jih je transsibirski Ex- près vrnil v Evropo in ko je hotel nji- hov kolovodja Tyler manifestirati svoj entuziazem za novo Kitajsko, sta ga dva sopotnika nemudoma »nakresala« po nosu. Poleg tega list omenja Tyler- ja za samozvanega »resnicista« (»Righ- tist«), ostale udeležence neljubega po- hoda pa za »iskalce resnice«. Namen lista, oziroma poročevalca, je jasen. Z vestjo o pesteh po nosu so hoteli povedati, da je vse to, kar bodo ti študentje vedeli povedati navadna izmišljotina, češ, saj sami niso enotni in o prilikah v novi Kitajski »disku- tirajo« s pestmi. No, prepričljivost je sila prozorna. Kdo ve, če ta dva nista to storila za ceno obljube, da jima ne bodo delali težav zaradi nedovoljenega potovanja? In kakšna je iskrenost teh dveh, če sta med vsemi petnajstimi v Pekingu ena- ko vneto ploskala? Smejoči obrazi ameriških študentov pričajo o zadovoljstvu. Kitajski premier Cu En Laj je zadržan. Toda, kdo je že videl Kitajca, ki bi glasno izražal svoja čustva? LITERARNI VECER Imeli so literarni večer Revije literati. Pustili goreti le eno so luč, da videli so kaj brati. Dvorana je rada ploskala, saj manjkalo ni uspeha. Ta mladi naš ustvarjalski rod nam nada je in uteha. A sredi večera — strašem pok! Neznanska eksplozija, da splašila se je dvorana vsa! Od kod ta polomija? Je atentat? Je atomski poskus? Morda pa, o hiidirja, na hišo se usedel je satelit, že naveličan vsemirja! Nikakor! Le ena steklenih buč, ki skoznje sije svetloba, je s stropa treščila dol na stol, da stresla se vsa je soba. A k sreči je prazen bil ta stol, ki se je ob njem razletela. Na njem občinstva ni bilo, da nanj bi bilà zadela. Tako se je prav lepó končal večer ta literarni. In zadovoljni bili so vsi, ki ušli so usodi nevarni. UPOKOJENEC — OPTIMIST Ko ležem zvečer na zimnico in preden morem zaspati, pomislim še na ozimnico, saj mrzli čas je pred vrati. Kurivo, sadje, zelje, krompir — to vse pod streho še spravim, ker hočem, da v zimi srčni mir me greje z veseljem pravim. Se malo počakam na padec cen, ki radi se nanje jezimo in preden še mine zlata jesen, uspešno jih dol potiščimo. In upam, da nekega lepega dne se penzija mi poveča. Motorček si kupim za stare noge, če mila mi bo kaj sreča. Nekdo optimista me je nazval, ki s stvarnostjo nima več stika. Nikoli se nisem živeti bal in še me živeti mika ... Zanimiv^osti 2ENSKA OBLAST Na otoku Sumatra se nahajajo razna plemena, ki še danes živijo po starih običajih. V hribovitih predelih tega otoka živi pleme Menngkaban, kjer so žene absolutni gospodarji življenja. Vsa gospodarska in trgovska dejavnost se nahaja v njihovih rokah. Glava dru- žine ni mož, temveč žena. Ona vodi vse posestvo in gospodinjstvo. Ce žena umre, njeno posestvo z vsemi pravicami pripada starejši hčerki. Ce pa slučajno nima hčerke, njenega mesta ne bo za- vzel sin, kot bi pričakovali, temveč hčerka njene starejše sestre. Će pa ni- ma sestre, postane naslednik hčerka najstarejšega brata. Vsaka žena, ki ni- ma hčerke, lahko posvoji katero dekle, da po njeni smrti prevzame njeno vlogo. Pred davnim časom, je moral vsak mož živeti pri svoji ženi. Ko pa so sprejeli islamsko vero, ki dopušča mno- goženstvo, se je mož preselil k svoji materi, toda je od časa do časa obisko- val svoje žene pri njihovih materah. Ce mu je koran dovolil štiri žene, je pri vsaki preživel po en teden v me- secu. Do nedavnega so žene tega plemena povsem vzdrževale svoje može. Odkar pa so možje začeli delati v nizozemskih podjetjih, so se precej osamosvojili in matrijarhalni odnosi počasi izginevajo. PO TOČI ZVONITI JE PREPOZNO Jean Seberg je v vlogi Svete Ivane doživela pred kratkim v Londonu enega največjih neuspehov zadnjih let. Kritiki očitajo predvsem režiserju Ottu Pre- mingerju, češ, da je za eno najtežjih vlog svetovne književnosti izbral dile- tantko. Jean Seberg je odgovorila kri- tikom: »Po toči zvoniti je prepozno!« FILMSKA KAMERA Z AVTOMATSKO BLENDO Na ameriško tržišče je prišla nova vrsta 8 milimetrskih filmskih kamer, ki so naravnost otročje lahke za vsa- kega novinca. S pomočjo fotoelektrič- nih celic se blenda objektiva sama pri- lagaja svetlobi objekta, ki ga snema- mo. To avtomatično prilagojevanje svetlobi ne traja niti sekundo in sne- malec lahko kar pritisne na gumb in filmski trak steče... V Hamburgu se je velik volčjak ustopil pred vhod velike trgovine in ni pustil nikogar ne ven ne noter. Poklicali so stražnika na pomoč, pa ni nič opravil. Strahovito se je razjezil in zaklel po angleško: Ti prekleti hudičev pes! Vol- čjak je veselo pomahljal in odšel s straž- nikom. Bil je namreč last nekega Ameri- kanca in je »razumel« angleščino. Neki občini v Kalabriji, Italija, so za- plenili vso imovino in to občinsko stav- bo, tržnico in — pokopališče. , Veliki manevrih Rodil se je v Parizu 1898 leta. Nje- govo pravo ime je Rene Chomett. V mladih letih je bil mnogoobetajoč pe- Veliki manevri: Brigitte Bardot in Gerard Philipe snik in sijajen novinar. Prva svetovna vojna mu je pretrgala študij, potem pa je začel svojo filmsko pot kot igralec, nato pa kot režiser. Njegovo ime je vedno sinomin za najvišjo filmsko umet- nost — RENE CLAIR, »dirigent« Veli- kih manevrov. V majhnem provincijskem mestecu pričakuje konjeniški garnizon pričetek velikih manevrov. Življenje v takih od sveta odmaknjenih krajih je eno samo dolgočasje in — edina zabava za mlade oficirje so ljubezenske dogodivščine, take pač, ki se začno na koncertu, plesu ali pa sprejenmici in se že po nekaj dnevih končajo (z nekaj solzicami, se razume), ne da bi globoko razorale mu- hasta človeška srca. Da bi bili nade- budni branilci domovine vsaj malo po- dobni Casanovi, so potrebni še dvoboji in stave. Stava! — z njo se pravzaprav začno »veliki manevri« za mladega po- ročnika Armanda de la Verne, ki mora pred odhodom osvojiti Marie-Luise, eno izmed mestnih lepotic. Dovolj! Vaša fantazija in več ali manj obsežen »lju- bezenski muzej« vam bodo pomagali razvozliati to vsakdanjo zgodbico — da je postala nevsakdanja, so mojstrsko poskrbeli ustvarjalci Velikih manevrov — dokler ne boste v »Metropolu« vi- deli, kako je bilo. Do takrat pa pametno krotite svojo nepotrpežljivost. Kot že rečeno, režiser je Rene Clair, v glavnih vlogah pa se nam bodo pred- stavili Michele Morgan, Gerard Philipe in Brigitte Bardot. Še nekaj besed o režiserju: Rene Clair je ime, ki ga mora poznati vsak, ki se hoče ponašati vsaj z osnovnim poznavanjem filmske umetnosti. Bil je osebnost že v dobi nemega filma, zvok pa mu je pomagal do prave veljave in slovesa, ki ga uvršča med največje re- žiserje vseh časov. Najprej je snemal v domovini, v Franciji, potem pa v Lon- donu in Hollywoodu. Po vojni se je spet vrnil v Pariz in s filmi »Molk je zlato«, »Vražja lepota«, »Lepotice noči«, »Veliki manevri« (njegov prvi barvni film) in »Lilijska vrata« pripomogel francoskemu filmu do zavidljive velja- ve. Kritiki se ne morejo zediniti, kdo je večji, »nemi« ali »zvočni«, »črno-beli>< ali »barvni« Clair, da pa je velik, mu priznavajo vsi. TIG Posnetek je iz sovjetskega barvnega filma »Mehikanec« po istoimenem ro- manu popularnega Jacka Londona. V glavni vlogi nastopa simpatični Oleg Striženov, ki nam je ostal v lepem spominu kot poročnik iz filma »Ena- inštrirideseti«. kot priče pred sodiščem (Od našega posebnega dopisnika Zeljka Takača) Norveška — dežela Vikingov, lososov, tisočev fjordov in »mirnega« socializ- ma. Zemlja je skopa in daje boren kruh, ki ga je treba prigrabiti s trdim delom. Ljudje so podobni zemlji — mirni, hlad- ni, na videz brezčutni, skopi z beseda- mi in čustvi. Kratko nordijsko poletje je hitro minilo in ljudje so se vrnili s počitnic, ki so jih največ preživeli na severu v svojih «hytte-amih« (majhne družinske hišice ob fjordu ali v boro- vem gozdu, ki jih ima vsaka druga dru- žina) — odmaknjeni v svoj svet ka- kor vedno. Toda zdaj ne več! V knjigarnah sta se pojavili dve majhni knjižici, ki sta pravzaprav analiza nekaterih proble- mov v moderni norveški književnosti. Napisala sta ju (vsak svojo) priznani strokovnjak za zgodovino književnosti, kritik in esejist Johan Vogt (»Poesi og politi-« — Poezija in policija) in docent dr. fil. Philip Houn (»Ask Burlefot og vi« — Ask Burlefot in mi). Kaj ju je nagnalo, da sta v času počitnic in le- pih sončnih dni skoraj istočasno pisala in izdala svoji dve knjigi in ... Pojdimo od začetka! Norveški pisatelj Agnar Mykle je v začetku letošnjega leta izdal roman »Pesem o rdečem ru- binu« in z njim povzročil pravo kultur- no vojno. Vsa Skandinavija se je razde- lila na dva tabora. Cez nekaj dni pa se bo začela na sodišču razprava, ki ji tisk in javnost posvečata tako pozornost, kot samo še sojenju Quislinga (norveški fa- šist in nacistični sodelavec) pred nekaj leti. Myklov roman je pornografija, pravijo konservativci. Njihov najbolj zagrizeni pristaš je državni advokat Au- lie, ki je začel ta senzacionalni proces, ki vzbuja toliko odobravanja in obsodb. Zganila se je tudi Cerkev. Svetovni si- nod svobodne Evangelijske cerkve je zbral protestna pisma svojih somišlje- nikov z vsega sveta. Verniki iz ZDA, Perzijskega zaliva, Ceylona, Belgije in od drugod zahtevajo, da se »heretik« kaznuje. Književniki niso mogli ver- jeti, da je puritanizem tako močan v Norveški. »Užaljeni« pišejo: »Policija mora uničiti Myklovo pornografijo, ker je to del satanske komunistične(!) kam- panje, da se spodkoplje odporna moč Zahoda,« neki dr. teol. pa: »To je na- pad na ljudsko solidarnost in dobroto.« Razne misije, religiozne organizacije, »vojska rešitve« s svojimi vojaki in ofi- cirji postajajo vse glasnejši in vedno bolj nesramni v predrznosti, toda ga in Nobelovega nagrajenca Knuta Hamsuna. Tudi Zveza norveških knji- ževnikov ne stoji ob strani, кег smatra, da je ta proces napad na osnovne prin- cipe svobodnega umetniškega ustvarja- nja. Nekateri »kolegi« so bili Myklu si- cer nevoščljivi za brezplačno bučno re- klamo, vedar so izbrali 5 književnikov, ki bodo pred sodiščem avtorjeva obram- ba. Tudi danski in švedski ustvarjalci so solidarni z njimi. Državni advokat Aulie (predsednik puritanstva, kakor ga imenujejo) vsekakor ne bo imel lahke- ga posla in bo verjetno v težjem polo- žaju kakor pa obtoženec. Razprava bo zanimiva, saj ne bo manjkalo duhovitiit govorov in izrekov, posebno če upošte- vamo, da obramba zahteva, da se pred sodiščem prebere skoraj ves »obsojeni roman« in »sumljivi« odlomki iz Othela, Gargantue in Pantagruela, Blagoslova zemlje itd. Kakšna bo obsodba, je težko reči, vendar je večina ljudi (vsaj pa- metni) prepričana, da bo pisec »nedo- voljenih besed« in »svetovni rekorder v opisovanju seksualnih podrobnosti« oproščen. Zanimivo je, da je Mykla za- čel prvi zagovarjati pisatelj in filmski kritik Sigurd Evensmo (pisec scenarija za norveško-jugoslovanski koprodukcij- ski film »Krvava pot«), ki je velik pri- jatelj Jugoslavije in zelo dobro obvlada hrvaščino. Poborniki umetniške svobo- de in umetnosti so optimisti in se v svoji sodbi pridružujejo mnenju pred- sednika Zveze književnikov Sigbjörna Hölmebakka: »Ne verjamem, da bo pu- ritanizem slavil zmagoslavje, ker bi to pomenilo, da bi morali postaviti pred sodišče skoraj vse svetovne literarne mojstrovine.« Res, to bi bil proces! Eksiremistični čtan angleške hraiievske rodbine Spričo obiska angleške kraljice v Združenih državah Amerike, je ameri- ški tisk posvetil cele strani kraljevski družini iz Londona. Listi na široko pi- šejo o posameznih članih vladarske rodbine, tako o kraljičinem soprogu princu Filipu, o »nesrečni« Margareti, katere dolžnosti utesnujejo njeno de- mokratično duševnost in še o drugih. Za vsak slučaj pa, da bi bilo branja tudi za ameriško »super moderno mla- dino«, so se prilagodili tudi njenemu Okusu. Na straneh, kjer prikazujejo ceremonialne navade angleškega dvo- ra, so neglede na to, ali bo Angležem všeč ali ne, objavili tudi tole sliko, ka- ko dvajsetletni Duke (vojvoda) sredi noči pleše rockendroll v pižami s partne- rico, ki ima celo manj kot pižamo na sebi... DRUGA STRAN je odgovorila mirno in dostojanstveno. Vogtova in Houmova knjižica sta bili del odgovora. Johan Vogt je v svojem delu s kirurško natančnostjo nanizal »pornografske« elemente iz knjig največ- jih svetovnih avtorjev Shakespeara, Boccacia, Rabelaisa, Norvežana Holber- FILMSKI BAROMETER DO PEKLA IN NAZAJ Prepričljiv dokument časa, ki se ne sme več ponoviti. Tako si vsaj žele milijoni ljudi. Čudovit spomenik ob- čudovanja vrednemu herojstvu in voj- nemu tovarištvu. Res, težko je biti he- roj, biti človek pa je teže. Audy Murphy je bil oboje. ČEVELJČKI NA ASFALTU Zamisel je lepa, za jugoslovansko kinematografijo morda prelepa. Otroška ljubkost in neprisiljenost osvoji naša srca, razum se pa ne ogreje: filmski omnibus je komajda povprečen, pred- vsem po zaslugi slabih scenarijev. Po- glejmo! Prva zgodba: Kaj neki so ho- teli povedati z njo? Mar to, da so taki »izleti« po velemestnih ulicah za du- hovno rast »drobiža« koristni in pripo- ročljivi? Druga zgodba: Neprimerno boljša od prve. Prepričljiva. Tretja zgodba: Odkrito rečeno, saj ni važno, ali je brat ubil brata ali samo ranil. Važno je... da, kje pa so bili starši prej? So se zgubili v poplavi De- belih Konjev in Kosmatih medvedov? Njihove zmote: Pa naše tudi, ker smo pričakovali film, ne pa poplavo solz in limoninih nasmehov. Mala statistika CELJSKEGA OKRAJA m v letu 1956 je bilo v 5 anti- tuberkiil02nih dispanzerjih pregledanih 20 tisoč ljudi. ■ V lanskem letu je delovalo 98 javnih knjižnic, ki so imele 94 tisoč knjig. Izposojevalcev knjig pa je bilo 13 tisoč, m v letu 1956 je 13 ljudskih uni- verz organiziralo 137 raznih predavanj, ki jih je obiskalo 11 tisoč ljudi. Z. L. »Koliko temperature imam, tovariš doktor?« »Štirideset stopinj.« »In koliko Je svetovni rekord?«