Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. srédo 8. ser pan a 1846 List 27 v ene poštujte! Sadé nam umetno Cvetlice rajske v živetje posvetno, Sladké ljubezni napletajo vez ; Pod zagrinjali navade ljubljive Krasnica čutljeja plamene žive Skerbno redijo z ročico nebes. Vedno cez resnice mejo Vhaja moža divja moc ; Misii v begu se ženéjo Strasti skoz viharno noc. Silno grabi v daljne kraje Nikdar sito serce ni; v / Cez podnebja temne graje Za obrazam sanj pulití. 9 Ali prijazno s pogledam mikečim Kažejo žene svařivši bežečim Umno nazaj na sedajnosti tir. Zvesto se šege sramljive deržijo "V materni hiši pohlevni živijo Hcere pobožne prirodnosti zmir. 9 (Pole S Vrednost zên. V Silerjeve pcsmi: Die Wiirde der Frauen). Vražno moža je hotenje; Z razmetavno silo vrè Trinog divji skoz življenje Brez prevdarka semtertje. Kar napravi, spet razdjava Nikdar želj ne spi prepír, Nikdar, kakor hidre glava Zmir odpada, rase zmir. Ali za slavo ponižniši vnete Zene naberajo migleja cvete, Pridno redijo jih mile skerbí 9 9 Prostisi v svojim ograjenim djanju Ter bogatejši, kot on o spoznanju In o neskoncnosti pevske mocí. 9 9 Terd, ošaben, sam si dosti Ledostuden duh 9 možá 9 Zivonagnenja sladkosti Cen ljubezni nepozná; Duš izmembe ne poštuje, Solze so mu sramna stvar Clo življenja bor okuje Terdo serce terši kar. 9 Alj kot od zefira vdarjene mično Strune eólske zapojejo lično, Zeni se vsmiljena duša zbudí. V persi jo zbôde podoba težave, Serce ji dvigajo misli poprave, Rôsa nebeška v očeh se bleší. Ojstro med možmí kraljuje Mesto pravde sile dlan, Z golim mečem Scit pričuje, Urno vsužen je Perzán. Poželenja plam togotno S poželenjem bije se, Rjove sváde hrup gtraliotno, Kjer ljubav bcžala je. Alj previzaje z besedo proseco Žene pogasnejo zdražbo gorečo, Žezlo dostojnosti jim je govór. Vadijo sile, ko snujejo vražno, V lepi podobi objeti se snažno, Zvesto, kar para se, družijo v zbor. J. Koseski. Reja lami ili pripravljanje prediva po de Vestfaljcanje vse delà z veliko věci skerbjo in na nemški Vestfaljski šegi. tančjostjo opravljajo. Vestfaljcanje orjejo lanu sploh po čevlji, clo do poldruziga globoko, in vsi terdijo V O ^ f " viv WV ^Uiui lil »U1 i/i/i wijv Častiti bravciNovic vedó, de je gosp. B. Pili- věrno, če se globokeje orje, boljši je. Sejejo 1er poslal mojstra českiga predenja Ignacja Ki- ga kakor pri nas. Sejano laneno seme pola li kama se ve tra v imenitno Aderbaško predivnico na povlačijo in zadelajo, potem ga pa s kamnatim ali Ceskim, de bi se tukaj lan o reje in pripravljanja prediva izučil. Kiseveter lajo, se je v ti učilnici dobro obnašal in si častni poslovni veselo J Ul Will ▼ IIlvlF 11(1; JJU T JWVJJV iu /iUU^lUJ J JJ^f v\ylll ^ ^ ^ HWIlJliU-Vll« ^ godenja lami sicer težkim lesenim valejem silno mocno pova list zaslužil. Nazaj pridši je gospodu Pihlerju nje poterdi , JVl je ici/rtOliiU apviiiiciiA lovnu « celo ravnanje nataiijko razložil in gosp. Pihler je lanam ravnal. Sicer nimajo Vestfaljcanje liobenih de je njiva ko pod. Takó obděláni lan pràv raste, kar gosp. Pihler tudi iz lastne skuš ki e letašnjo spomlad ravno takó z kakor tudi pri nas ne; samo o potem kmetijski družbi tole naznanje dal : Kakó na Vestfaljskim lan sejejo. Vestfaljska šega lan s ej a ti in obdelo vati je sploh enaka naši domaći, s tem razločkam, posebnih ravnil z njim, plet vi imajo plevice veliko veliko skerb, ne pomečkajo ali ne poceptajo. de ga *) Ta sostavek oznanimo po storjeni obljubi 21. lista letaš ••I • -m T -m • V . Kakó na Vestfaljskim lan yodijo. Pride cas, de je lan godán, je treba drugači njih Novic. Vredništvo. ravnati, če hočes pràv tanjciga in ličniga pre 106 diva pridelati ? ali pa srednje baže. Hoče zlo mnogoverstnih baž, ki se je nekdaj v stoplje nim stanu znašlo, in iz kteriga so nar visokeji gore Vestfaljski kmetovavec prav lično predivo imeti, póruje lan, predenj se seme v glavi ca h do- sozidane; sperstenina taeiga kamna se je po poto ", kadar lan odcvetè. To pih in povodnjih povsod raznesla, de se povsod se vé, de se mora potem takim semena znebiti. već ali manj saj v podobi z druzimi perstmí po Kdor pa hoče predivo s semenam vřed pridelati, mešaniga peská najde; tudi je v majhni primeri z on; to delo ston on koj y 5 kot takrat, kadar glavice zlozen del vsih rastljin. Kremenina, kakor jo ke ne ruje lami popřej popolnama dozorijo ; perdela pa bolj pustiga in mikarji iz kresivniga kamna, ali iz čisto skozniga debeljiga prediva. Perdelani lan Vestfaljčanje sploh v vodi go- - 1 ' • * 1 v t 1 à V vledenea (Kristali} čisto dobé, je ojstra za poti jl ti ubiaiu lan i t/oi/iaiji/Uiiju ojjiuii v * u u i ^u" píltí^ liai i>ui Aai u/iu net sítivu «, ^ Aaijciu díl uauuiiaj díjo (Wasserróste), kér je po skušnjah gotova reč, stopljena da steklo; z ilovno zemljo žganadastek h ^m^m _ mjmm ^my ■ _ naredi zareze na stekli; s kaljem ali nátronam de je boljsi, lan v njati ga. Kakó to vodi goditi, ko po travi pogri- lenost, to je nar bolji opek ali cegel, tudi terdne in lepe posode kakor je porcelán, s kterim se da da z storijo, borno prihodnjič povedali. (Dalje sledi.) ogenj vkresati; z apnam se močno žlahtaje y Nekaj (ločbe) kmetovavcam nj i m malto, de postane z časam terda kot kamen. (Nadalje.) 26. § Od mnogih zemelj ali perští Povedati moramo še od posebniga prikazika de na Francozkim in Nemškim so našli na verh zemlje cele po več sežnjev dolge , široke in glo boke lege kremenine, ki je beli moki podobna: s Skorja naše zemlje obstojí večidel iz kamnja, povikšovavnimi očnicami se natanjko vidi kamnje pa ali večidel iz ene perští, kakor apnjenik j y y de to so zgolj lišce nekih živalc, kterih učeni že ve ali pa je zedinjeno iz dveh ali več perští, kterim liko sort poznajo m v p i i ■ f i « r * i • 1 • v # 1 so še druge reci kakor kisloba, ali tudi kak rud ? , natron, ta ali una y SO dinjenja so tudi druge zlo mnogoverstne rude, ki se v podzemeljskih luknjah in razpokah najdejo. pa takó majčkne, de se z hišcami vred z navadnimi očmi viditi ne zamorejo. pridružene. Enake ze- Še popred so naravoslovci vedili, de kar je kre mena v sred apnjenikov v podobi večih ali man obis ti kresavni kamni de je De mnogoverstne perští niso pervme y ampak hišic združeni. so iz tacih živaljskih vsaka izmed njih neki rud, s kislicam zedi je že drugej povedano bilo. Kakor se perští nJen ' po razpadanji kamnja narejajo, se tudi zamore v posebnih okolišinah iz perští in druzih pervin kam nje zedinovati ali sprijemati; pervo je kemijsko lo cenje, drugo pa zedinjenje. Perští zamorejo same ali z mnogoverstnimi kislo bami v solí zedinjene, v vodi raztopiti se; take nevidno s perstjo vbrejene vode zamorejo še cio mnoge sicer terde organske dele čisto ali popolna ma okamniti, če va-nje zlezovaje, v njih perst popušajo. Jelšov ali hrastov les je gost in terd, in vender, ko se v posebnih okolišinah znajde, ga zamore taka voda v veliko sto letih počasama skozi in skozi takó okamniti, de je oglajen druzimu lika (Dalje sledi.) S varite v. Dr. Šmidt opomina v Dunajskih novicah, de je silno nevarno nezrelima koruna (krompirja) jesti, kér bljuvanje, grižo in vec druzih želodičnih bolezin naredi. Dokler ni korún popolnama o (lev et el in ni jel v seme iti, ga ni varno jesti. Le eno pleme konina je o sv. Jakobu zrelo, ki mu zatorej tudi pravijo Šen-jakobškikorn. Dobro pisavno černilo (tinto) narediti Pisavci, posebno tisti, ki z jeklenimi per • v pisejo se večkrat čez slabo černilo pertožijo, de jim peresa nimu in ne okamnjenimu enake baže v farbi y létih i. t. popolnama podoben, in nihče bi jih ne raz zakara in jih kmalo popaci k i sli ne, ktero žele z ni v T pride od pi tri jol v sebi ima, iz kte ločil, dokler jih ne potehta. Takó okamnenje se začne od z u naj lesá in vedno globokeje sega. Vsi lesi, kostí, posebno hišce povodnih červov, kakor riga se černilo delà. To odpraviti, vzemi železníka trijola kakih 6 ali 8 lotov, postavi ga v perstenim loncu k ognju takó dol y de postane. Potem ga luštrenkov, oster, polžev i. zamorejo takó prav dobro v stupo stolci in si ga shi Ko si hočes okamneti; najde se jih pa tudi takó okamnjenih reči brez števila verh zemlje, v velikih globočinah in v kamnji visocih gora. Aajdejo se tudi večkrat v tisk i organskih reči ; černila editi, vzemi 3 lote stole en i h v • V fel) y poldrugi lot a rab s k k (Galláp mj a, 1 funt deževne steklenici (flaši) 24 ur stati, večkrat jo pa premesaj. Potem pridćni ti zmesi de in pusti to zmes v pripi blato zarinila, je po zgorej takó postavimo, se je riba v ginila, in poćasi strohnela; blato se je pa sčasama v kamen sterdilo. Xaj se zdaj tak kamen po dol- prideni nilo je práv dobr itrijolove stupe 1 kvintelc. Tako Če se nekoliko posuši, pa ode gama razkroji, vidil se bo na obeli plošah takó cist in popolnama vtisk od ribe, de se spozná kte riga plemena je bila; ali najde se le vtisk nje glave in herbta i. Napéno častenje svetica Florjana. Vsi katolški verniki castijo svetiga Florjana Učeni išejo s posebno radostjo varha nesreće ognja. Veliko je pa tacih češenikov sv. spravljajo in v mu- Florjana, ki bi ravno s svojo napčno pobožnostjo sv. take okamnjence in zéumih hranijo, kakor priče grozovitnili prememb, Florjana prisiliti mogli, de bi jim svojo pomoč in pri vtiske, jih ki- šo se ze na y■ svetu, posebno ob potopili godile y v prošnjo pri Bogu y odtégnil, ko bi se svetniki zaliti dali. razjašnjenje svojih narodov. Ko bi tedaj kmetovavci Smejati bi se člověk mogel, ko bi ta reč ne bila toliko bistriga očeša in iskreniga uma kaj taciga našli, kar se jim velikrat pergodi, naj bodo vender takó rezna, če vidi, kakó de se sv. Florjan časti. V cerkev mora vsak Slovene tisti dan. To ie nràv: dobro je vec rodoljubi, de brez oškodovanja poberejo, ko ne storiti, ko kar je zapovedaniga, ako je opravljeno, k če drugači s celim kamnam, kjer bi bilo vrašeno, mur zapoved véže. ~ dotakniti. Kdor se prederzne, kako delo v roke vzéti, Delà se nobeniga nihče ne sme in naj muzeumu svoje domovine podarijo. Kremenine ali kremenne perští je mende nar več na sveti; je obstojni del nar bolj térdiga kamna ne bo odšel hudimu natolcevanju. Bog ne daj kovaču te misli y sv. Florjana dan za kladvo prijeti: ko krivoverca se ga bo ogibala cela srenja. In pa prijatel! ce te dolž-nost véže, sv. Florjana dan z vozíčem in konjicem na cesti biti, dobro poglej, poprej ko sonce poprejšni dan na večer zaide, ali so podkově dobro vterjene, ali je pri vozu in kolésih vse v redi, — ako se ti drugi dan kaj pokvari, rad boš praznoval celi ljubi dan: ne boš izprosil kovača , de bi cetertico ure iz kerčme sto-pil , vere iz roke in kladvo v roko vzel, naj mu tudi dvojno plačilo obétaš. Poslušaj, kaj se je letas sv. Florjana dan nekimu duhovnu na potu zgodilo. Vsred po-poldnéva se konju podkova prelomi. Ko se varno do perve vesí pripeljá, kar kovačnico zagleda — tode za-perto. Vpraša po kovaču. „Rekel je, de ne bo ségel po kladvu, naj bi se tudi sam Cesar pripeljal, odgovori neki mož verle postave. „Kaj pa bo?" reče duhoven, jaz moram dones v # * * biti." .... Na nagovarjanje duhovna pride kovač iz kerčme — ves nevoljin (uni drugi mož je mogel „gréh na se vzéti") pogleda duhovna od nog do glave. Gré v kovačnico, in najde k sreči podkovo , ki je ravno na kopito konja pristovala. Kér je delo šlo brez ognja, se mu je vést nekoliko ohladila; tode uniga možá je začelo péči, kje de se bo greha iznebil, ki ga je od kovača iz ljubezni do duhovna pre-vzél. Blezo, de je kratek keršanski nauk tudi priprošni-kovo vést potolažil. — — Drugič pa prijatel! glej, de se o poldne sv. Florjana dan dobro nakosiš. Po poldne tisti dan, in zvečér ni varno v kerčmo it i. Nimaš kam sésti, vse / polno je častnikov sv. Florjana: vsak se ga mora naliti, koiikor mavha derží. Pa ko bi le še popotnika pri miri pustili, ki ga še Turki ne nadlegujejo! . . . Svetujem ti torej, vzemi kermo za konje seboj, napajaj in kermi jih tisti dan pri kakim potoku , in ostani čez noc pri kakim prijatli, ako ne moreš dojti do kerčme, kamor se takošna derhal ne zbira. — Ko bi jih vunder še več k asikurancii pristopilo! Letas plačujemo ubogih 9 krajcarjev od zavarvaniga blaga sto rajnš vrednosti. Ko bi se vsi od kraja v to družbo zapisali, kakó majhin bi po tem znesek létne dacije bil! In koliko dobriga storimo drugim družbeni-kam, ako jih šiba ognja vdari. — Kar se je tam pa tam doslej sv. Florjana dan v božje razžaljenje in v pogubo zdravja zapravilo, naj bi se dalo odslej v okovarjenje pred ognjem, in letni znesek te dacije bo kmalo za sreberni groš nižji. Prijatel novic in njih bravcov. Pervi seljaki na Slovenskim. (Nadalje.) De je naš narod přišel od Greški h krajev sčm gori, naj bo že po morji ali po Dunavi in Savi, poter-juje tudi povest od Jazona. Jazon (ali morebiti Ježen") če se pravlice od njega práv razložé, je bil kupec, ki je s svojimi tovarší se vozil po Dunavi in Savi, in tudi v ta kraj, kjer je zdaj Ljubljana, přišel. Tukaj je bil eno lopo (morebiti tudi več") postavil in to seliše Emono imenoval, kakor je bila tudi v Tesalii, kjer je bil Jazon domá, ena Em ona. Na Krajnskim so v Emoni dalje hiše stavili, de je bila grozno velika. Ce tudi Jazon ni tod nič ljudí najdel, de bi bil ž njimi kupčeval, je pa mordè draziga blaga iskal, kteriga bi bil domá ali po poti prodajal. Učeni možje sémtertje kaciga druziga perviga seljaka imenujejo. Temu se ni čuditi; od tistih časov seje že dosti vode uteklo. Takrat ni bilo nobenih novic, ne pošt, ne cest, ne toliko pisarjev. Več let je minulo, de se je kaka reč po svetu razglasila , kar se zdaj v kacih 14 dneh ali vsaj v enim mescu zgodí. Pa še, ko se je kaj razglasilo, je vsak vtegnil drugači povedati, in čez več sto let je komu na misel prišlo, take pripovedvanja zapisati , in kar je bilo zapisaniga, ni bilo po tavžentkrat natisnjeno; če se je eno ali dvoje pisanje zgubilo, je bilo pa vse zgubljeno. Iz do zdaj rečeniga, in iz tega kar se bo še reklo, se vidi, de so se bili Slovenci pred Kristusovim rojstvam v te kraje preselili, in kakor se kaže čez današnjo Turčijo. Pustimo učenim glavam daljno preiskovanje: kdo in kdaj se je v naše kraje preselil pervikrat, in pomislimo ob kratkim, kakó so se kaj selili. Per pervih preseljevanjih si ni misliti, de je kak mož z svojo ženo v in otročiči se selil. Koiikor je bilo per eni družini bratov, so se večidel, takó rekoč, na dom poženili, vkup živeli z ženami in otroci vred. Sestre so se v druge družine po-možile, ali pa domá neomožene ostale. Zraven tega je imela družina še sicer več hlapcov in dekel. Nar starji mož je bil med takó veliko družino gospodár, njegova žena pa gospođinja, če niso iz kaciga posebniga vzroka druziga gospodárja ali druge gospodinje izbrali. Na pot so se odpravili z velikimi čedami mnogoterih domaćih žival. Po poti so počasi gredé pásli. Per sebi so imeli vozé, kakoršni so se po tacih krajih naprej spraviti dali. Nekoliko blaga so tudi s tovorno živino prenašali. Kér je bil kak lepši ali perpravniši kraj, so se za delj časa pod šot ore ali pod pečine vstavili. Možki so mogli hoditi naprej kraje ogledovat, z lokám kaj divjine nastrelit, ali pa pot oskerbeti vozé in tovorno žival dalje spravit. Takó so bradati in lasati možje, živiga pogleda, v ohlap-nih hlačah, s kožo kake zveri oblečeni, čez život přepásáni, tulj poln pušic, in lok čez ramo, nož ob strani, naprej spravljali svojo družino, cede in vozé, kteri so z nar potrebnišim orodjem, blagani in otročiči obloženi po runjavim svetu počasi dalaj škripali. Enako najdemo v sv. pismu, de se je Jakob selil, ko se je bil od La-bana na svoj očetov dom povernil. Ezav mu je šel z 400 hlapci naproti. Jakob je imel tudi veliko družino hlapcov in dekel, ter se pred Ezavam zgovarjal, de ne more naglo hoditi zavolj otrok in zavolj breje živali. Kdor je po morji hodil, je šel tako naglo, kakor se mu je dalo, pa li bolj ob kraji; po poti je bilo treba večkrat ostati in na suho iti, si kaj zver nastrelit, kaj skuhat ali speč. Takó je Eneja od Troje do tje, kjer je bil potlej Rim, v enim leti hodil z 600 ljudmí, ki so se v 22 barkah vozili. Ko se je Jazon v barki Argo vozil, jih je bilo 54 narboljih junakov vkupaj. (Dalje sledí.) Zlate bukve. Naj oznanijo Novice žalostno prigodbo, ki se je pripetila 10. dan pretečeniga mesca v rudni jami dve uri in pol nad Kamno Gorico na Gorenskim, in naj oznanijo v zlatih bukvah verliga junaka, ki se je v 66 sežnjev (klafter) globoko jamo podal, svojiga ne-srečniga tovarša, akoravno že mertviga, na dan spravit. Poslušajte dragi bravci žalostno prigodbo: Pavel Pantar, Andrej Petočnik in Juri Zvon-tar, rudarji iz Kamne Gorice se podajo 10. Rožniga cveta v rudno jamo na D e r n č e v i m r o v t u na 11 o v c i, predeh pregledat, do kteriga so ravno perkopali. Pavel Pantar, okoli 46 let star, zakonski mož in oče dveh otrok, si tukaj upa v nevařili predeh od unih dveh na vervi spušen, ktera se je čez dve skali opčrto svinko dričala, z dvěma lešerbama, eno v rokah eno na glavi. V globočini 14 sežnjev se odveže, okopuje na kraji jame in se med tem s svojima tovaršama pogovarja! Na enkrat v jami vse vtihne. Tovarša kličeta in kličeta v jamo , pa le votli jek njih grozenja jima iz globočíne doni, ktero je nesrečni rudár, naj že bo, de mu je spod-letelo, ali de ga je omotica napadla, do dna premeril. Neutegama leteta imenovana rudarja vDrašgoše druzih tovaršov na pomoč klicat, ki urno pridejo in eden izmed njih se je še 17 sežnjev globokeje v jamo podal, kakor je poprej Pantar stal. Tode vse je bilo zastonj Pantarja ni mogel doseći. Drugi dan — na sv. Rešnjiga Telesa dan — ob dveh popoldne prideta dva rudarja in Pantarjeva žena vKamno Gorico k gospodu fajmoštru faj- Uv . V rsicu mošter začnejo možama pergovarjati, naj bi rudarji z združeno pomocjo pa s posebno previdnostjo in skerbjo še enkrat poskusili, nesrečniga tovarša iz ja- žalostno prigodbo oznanit. Ljudomili gosp me dobiti. Njih besede so veljale in drugi dan zjutrej 12. se spravi 11 rudarjev sku PeJ i ki Rožniga cveta so se z mnogoterimi perpravami k jami podali. Med vsimi, ki so jih po vervih v jamo spustili i je sel lobokeje Gregor i Žoler, po domaćim imeni Ko-kolcov, rudar in hišnik Nr. 81 iz Krope; on je šel nar