Izhaja vsako sredo. .Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64—, — Poštno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravnišivo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurban 113. Cena i n s e r a t o m : cela stran Din 2000___ pol sira- ni Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, '/s strani Din 250-, '/m str. Din 125-, Mali ogla< si vsaka beseda Din 1.20. o dklanj a j o koroških Nemci s skrbnim očesom gledajo na tiste svoje rojake, ki so ostali izven nemške, odnosno avstrijske države. Ob 'desetletnici versajske mirovne pogodbe, sklenjene in podpisane na Vidov-idan 1919, se je po Nemčiji razlegal klic: >>Ne priznamo versajske pogodbe, ki je veliko število Nemcev pripojila Franciji! Zahtevamo njeno revizijo (spremembo)! Zahtevamo revizijo mej napram Poljski, ker je prt veliko Nemcev prišlo pod poljsko oblast!« Kar se tiče Nemcev, ki prebivajo kot manjšine po drugih državah (po Čelioslovaški, Mad Žarski, Rumuniji, Jugoslaviji, Italiji), zahtevajo rajhovski in avstrijski Nemci, da se tem nemškim manjšinam morajo priznati manjšinske pravice v polnem obsegu. To je stalna zahteva, ki jo Nemčija stavi po svojih zastopnikih pri Društvu narodov pod krinko manj šinskih pravic vseh narodnih manjšin. Ako bi nemške zahteve po varstvu .vseh narodnih manjšin bile iskrene in ne samo plašč, s katerim pokrivajo Nemci svoje posebne politične namene, ki jih zasledujejo s svojimi manjšinami po posameznih državah, bi morali slovenski manjšini na Koroškem dati njene pravice. Pa jih ne dajo in s tem 'dokazujejo, kakšne namene imajo s svojo borbo za manjšinske pravice. Občni zbor »Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« 13. junija t. 1. v Celovcu je zopet pokazal dejansko pravičnost Nemcev hapram slovenski narodni manjšini v Bvetli luči. Vse nemške stranke so, kakor so na tem zboru ugotovili zastopniki in zaupniki koroških Slovencev, Bložne v tem, naj se odbije kulturna avtonomija, kakor jo zahtevajo koro-Bld Slovenci. Vsenemška stranka odklanja slovenske zahteve kot izraz ire-identizma (stremljenja po odcepljenju Od Avstrije), socialni demokratje jih odklanjajo, češ, da avtonomija pome-nja delitev Koroške, krščanski socialci f»a radi tega, ker se baie ne more zah-evati od nezavednih Slovencev, ki so ob plebiscitu glasovali za Avstrijo, da gredo skupaj z narodnimi Slovenci. Vse nemške stranke soglašajo v tem, da Slovenci ne smejo dobiti slovenskih manjšinskih šol, in zato so se pogaja- nja v šolskem odseku deželnega, zbora v Celovcu mesca maja razbila. Kakšno kulturno avtonomijo so Nem ci v tem odseku ponujali koroškim Slo vencem? Na to vprašanje je slovenski deželni poslanec dr. Petek v svojem poročilu na omenjenem občnem zboru odgovoril tako: »Kdor hoče nadalje biti Slovenec, ta naj se vpiše v kataster, ki naj bo podlaga ljudski skupnosti. Ta ima pravico za svoje otroke ustanavljati in vzdrževati samo slovenske šole. Vse obstoječe utrakvistične in nemške šole pa ostanejo v upravi dežele še nadalje in ta razpolaga z njimi po svoji volji. V teku pogajanj se je spremenil predlog finan ciranja avtonomnih šol v toliko, da skr bita za te šole dežela in občina v slučaju, da so dani pogoji državnega šolskega zakona (40 otrok v okolišu 4 km). Od obstoječih šol slovenskega jezikovnega ozemlja preidejo tiste v upravo slovenske ljudske skupnosti, kjer se 2 tretjini starišev vpišeta v kataster. • Omenjeni način predloga o kulturni avtonomiji nima nobenega stika s pre teklostjo in danim položajem. On lioče spremeniti sedanjo zakonito podlago šolstva in pretvoriti vse utrakvistične šole v nemške. Obenem se hoče poslu-žiti po plebiscitu in političnih-razme-rah nastale razdvojenosti koroških Slo vencev in popačenosti volje starišev v nemške namene.« Dr. Petek kot zastopnik koroških Slo vencev ni mogel v to privoliti. On je zahteval, da naj tvorijo podlago sloven skega avtonomnega šolstva vse dosedanje utrakvistične (dvojezične) šole z vsemi otroci, za katere so te šole obvezne. Samo tako je zagotovljen pouk v slovenskem maternem jeziku. Občni zbor je poročilo poslanca dr. Peteka, kakor tudi njegovega tovariša Starca vzel z odobravanjem na znanje ter nanovo poudaril te zahteve koroških Slovencev: »1. Da v smislu sklepov manjšinskih kongresov vztrajamo pri zahtevi po kulturni avtonomiji. 2. Da pristanemo na kataster na podlagi prostovoljnega priznanja le, ako večina prenese vse manjšinske pravice in dolžnosti na zastopstvo kulturne avtonomije. 3. Da odločno odklanjamo vsako cepitev slovenskih otrok na dve šolski oblasti. 4. Da zahtevamo za vse otroke, ki so jih stariši prostovoljno vzgajali v slovenskem jeziku, narodno in domoljubno vzgojo na podlagi maternega jezika po slovenskem učiteljstvu, ki ima ljubezen do slovenskih otrok in slovenske kulture. 5. Nesporno je, da naj so utrakvistične šole šole za koroške Slovecne, ki s svojim zakonito določenim slovenskim začetnim učnim jezikom jamčijo rabo narodnega jezika in se bistveno razlikujejo od nemške šole. One vežejo vse koroške Slovence. Pri upeljavi avtonomije je naravno, da vsa ta last slovenskega ljudstva neprikrajšano preide v avtonomno upravo kot pravno naslednico. Ljudska skupnost, ki bi na podlagi katastra ne imela pravice do te po volji starišev nastale in vzdrževane lasti, bi cepila koroške Slovence. Zato na glašamo, da je naš zastopnik moral zahtevati prenos vseh teh šol na avtonomijo in bi vsako popuščanje v tej točki obsojali, posebno še, ker to stališče nikdar ne more ovirati razvoja nemškega šolstva.« Nadalje je občni zbor ugotovil naslednje: »a) Pouk krščanskega nauka v maternem jeziku v vseh razredih ljudskih šol je bila doslej neovirana last slovenskega ljudstva. Sedaj se nam skuša prikrajšati tudi ta pravica s tem, da hočejo šolske oblasti odstraniti slovenski pouk veronauka v višjih razredih, Uverjeni smo, da cerkvena oblast ne bo popuščala od svojih načel in da bo zavrnila vsak poizkus vmešavanja v svoj delokrog. — Z zadovoljstvom vzamemo na znanje, da sta naša zastopnika zahtevala pouk veronauka v nadaljevalnih šolah in obžalujemo, da je večina deželnega zbora veronauk odklonila. b) Obsojamo, da se še vedno izključuje koroške Slovence iz gospodarskih zastopstev, za katere plačujemo. Zato zahtevamo, da se takoj uvede zakon o imetijski zbornici, ki naj da koroškim Slovencem možnost soodločbe in sodelovanja.« Na tem celovškem zborovanju so za-stopniki in zaupniki koroških Slovencev govorili določno in odločno. Jasno so poudarili zahteve slovenske manjši- ne ter obenem ugotovili, da nemška ve čina dosedaj niti ene teh zahtev ni izpolnila. S takozvano kulturno avtonomijo, ki jo nemške stranke ponujajo Slovencem, ne bi bila izpolnjena niti ena zahteva narodnih Slovencev, marveč Nemci nameravajo z njo od narod-nozavednih Slovencev odtrgati nezavedne, ki so ob plebiscitu glasovali za Avstrijo ter se imenujejo nemškoljub ne. Te hočejo naprej popolnoma po nemčiti, zoper narodno-zavedne Slovence pa začeti zatiralno borbo kot ire dentiste, kot neprijatelje Avstrije. Ta ko Nemci v praksi (v dejanjih) izvršujejo načelo manjšinskega varstva, za koje se toliko potegujejo, kadar je njim v prid. OI1T1K2L V NAŠI DRŽAVI. Njegovo Veličanstvo kralj biva stalno na Bledu, kjer se že vršijo priprave za slovesen krst tretjega kraljeviča, ki bo koncem tega meseca. Središče političnega gibanja v naši državi je prene-šeno na Bled, kamor se vozijo poročat kralju ministri in zastopniki tujih drŽav. Za konec meseca julija je napovedan na Bledu poset predsednika grške vlade Venizelosa, ki bo po zaključitvi grškega parlamenta odpotoval v inozemstvo ter se ustavil na povratku iz Berlina za nekoliko dni na Bledu, kjer bo sprejet od našega kralja v avdijenci. Obenem se bo sestal tudi s predsednikom naše vlade generalom Živkovičem in zunanjim ministrom Marinkovičem, ki se bosta istočasno mudila na Bledu. Pol leta v novem stanju. V soboto 6. julija se je vršila seja ministrskega sve ta, na kateri so podali ministri poročilo o šestmesečnem delu v novem stanju. Ministrski svet je ugotovil, da kaže pol letno delo sedajne vlade koristne ter po voljne uspehe na vseh poljih državnega in narodnega življenja. Vlada je sklenila, da bo delo po začrtanem programu tudi nadaljevala. Pomileščenje ob priliki krsta novorojenega kraljeviča. Ob priliki predsto-ječega krsta novorojenega kraljeviča bo pravosodni minister predložil ukaz o amnestiji (pomiloščenju). Kakšen obseg bo imelo pomiloščenje, se še ne ve. Gotovo pa je, da ne bodo deležni amne Btije oni, ki so bili kaznovani po 6. januarju, še manj pa oni, ki so bili kaznovani po zakonu o zaščiti države. Orlovske svečanosti v Pragi je pose-til dne 4. julija prometni minister dr. Korošec. Na kolodvoru v Pragi so ga slovesno sprejeli mnogoštevilni zastop niki vlade ter častno odposlanstvo če-hoslovaškega in slovenskega Orla. ¥ Beograda pripravljajo gradivo za sklenitev pogodbe (konkordata) med našo državo in Vatikanom. Pogodba bo sklenjena letos zgodaj v jeseni. Pogajanja radi železniških tarifov med našo državo in Grčijo so končana. Nove lokomotive. Za 20 milijonov dinarjev novih lokomotiv je naročenih od našega železniškega, ministrstva pri Škodovih tvornicah na Čehoslovaškem Nove carinske postavke. V finančnem ministrstvu se izdelujejo novi carinski tarifi, ki se bodo posebno ozirali na želje gospodarskih krogov. Na istem mestu se bavijo z mislijo monopoliza-cije sladkorja. Z mononolizacijo bi se cene ne povišale. V DRUGIH DRŽAVAH. Iz papeževe države. Dne 25. julija bo okoli cerkve sv. Petra velika procesija, pri kateri bo nosil Najsvetejše sv. Oče Procesije se bo udeležilo 3000 duhovnikov iz celega sveta. V sprevodu bodo vsi dostojanstveniki rimske "Cerkve, zastopniki vseh redov in zastopniki raznih držav (diplomatski zbor). — Vatikanska država bo uredila te dni poštni promet in poslovanje brzojava. Nemirna Bolgarska. V bližini Plov-diva se je vršila dne 5. julija slovesna otvoritev nove državne ceste, katere se je udeležil ministrski predsednik Ljap čev in minister za javna dela. Ko so se so se vračali dne 7. julija udeleženci te slovesnosti na avtomobilu proti Plov-divu, je napadla skupina ljudi avto, v katerem so domnevali napadalci mini strsko gospodo. Lopovi so streljali na potnike in pogodili na smrt policijskega agenta. Na Bolgarskem se ponavljajo neprestano atentati. Posvetovanja radi jnžne želesnice v Budimpešti. Posvetovanja radi odprave sporov medsebojnih terjatev onih držav, preko katerih gredo proge bivše južne železnice, so pričela 9. julija in so trajala tri dni. Na njej so zastopane Jugoslavija. Italija, Madžarska in Avstrija. Našo državo zastopa načelnik glavnega ravnateljstva Mudrinič, prav ni referent železniškega ministrstva Vučina in višji računski uradnik ljubljanskega oblastnega ravnateljstva Borščak. Na Bumunskem nameravajo predru-gačiti notrajno upravo države. Po novem upravnem osnutku bo razdeljena Rumunija na 7 samoupravnih okrožij, ki bodo pod ijadzorstvom državnih taj nikov. Čehoslovaški špifon. Poročali smo že, da je vzbudilo na Čehoslovaškem veliko prahu razkrinkanje kapitana Falo-uta, ki je izdajal nemškemu generalnemu štabu važne mobilizacijske načrte. Čehoslovaško vojno sodišče je obsodilo kapitana radi špijonaže na 19 let. Med Madžarsko in čehoslovaško so vladale zadnji teden precej napete razmere. Madžari so zaprli čehoslovaške-ga železniškega uradnika Pecha, ker ga dolžijo vohunstva. Čehoslovaška je zahtevala takojšnjo izpustitev Pecha in je radi tega ustavila železniški promet z Madžarsko na eni progi. Prvotni vihar med obema državama se je pa že polegel in bo cela zadeva poravnana na miren način. Novoizvoljeni angleški parlament je bil otvorjen dne 25. junija s čitanjem kraljevega govora. Na Holandskem so končane parlamentarne volitve, ki so pokazale staro sliko: katoličani so obdržali 30 mandatov. sociialisti svolih 24. 32 blaženih mučcnic. Spominski dan 9. julij. Kristus je svojim vernikom napove« dal sovraštvo in preganjanje od sveta* kakor ga je moral prenašati sam. Ta napoved se tudi izpolnuje in mora Cer«i kev Kristusova v vseh časih trpeti preganjanja, celo krvava. Tudi velika fraii coska revolucija pred 140 leti se je obrnila proti Cerkvi in njenim zvestim o-trokom. Voditelji francoske revolucije* pravi krvavi možje, so z nepopisnim sovraštvom besneli zoper vse, kar bi ša moglo spominjati na Boga, Kristusa, krščanstvo. Na tisoče zvestih kristjanov je moralo v onih žalostnih časili preliti kri za svojo krščansko in cerkveno prepričanje. Med temi je bilo tudf 32 redovnic v mestu Oranž, ki so umrle med 6. in 26. julijem leta 1794. Te redovnice so spadale k različnim redovom in pobožnim družbam. Ko je izdala leta 1790 francoska vlada odlok* da so samostani prepovedani in da njihovo premoženje pripade državi, so razne redovnice našle zavetišče v samostanu uršulink, ki jih še niso bili raz-gnali. Kmalu pa so morale redovnica tudi iz tega svojega zavetišča na. cesto. Združile so se v male skupine in so skušale na ta način, kolikor se je pač dalo, nadaljevati redovno življenje. Tu je pa prišel do moči na Francoskem eden največjih okrutnežev, kar jih pozna zgodovina, zloglasni Robespier. Po vseh krajih je postavil takoimenovana sodišča za javno blaginjo, ki so imela neomejeno oblast nad vsemi, ki so bili osumljeni in zatoženi kot izdajalci republike. Dne 29. decembra 1793 je izdal načelnik okraja Oranž določbo, da so morale vse bivše redovnice priseči na. »svobodo in enakost«, drugače so jih" smatrali za izdajalke in so z njimi tudi tako postopali. Bivše sestre so vse odločno odklonile prisego, ker so dobro vedele, kaj ta prisega pomeni, namreč odpad od vere. Zato je načelnik dal povelje, da morajo sestre v zapor. Noč, predno se je povelje izvršilo, so prebile v molitvi in pobožnem petju, 2. maja; so pogumno zasedle slabe vozove, ki so jih imeli peljati v zapor. Bilo jih je 29f dne 10. maja je zadela ista usoda še tri druge redovnice, ki so bivale v svojili domačih hišah. Sestre so napravile iz svoje ječe pravi samostan. Imele so natančno določen dnevni red. Molile so in premišljevale, zraven so opravljale razna ročna dela. Po posebni pobožnosti se je odlikovala mladostna sestra Magdalena Šistamon; njene tovarišice so jo imenovale svetnico. Prva je dosegla venec mučeništva sestra Marija Roza iz benediktinskega r« da. Dne 5. julija je morala stopiti prea sodišče za javno blaginjo. Z njo je stal pred sodbo nek duhovnik in še dve dni gi sestri. Sodniki so upali, da bo omahovala in še druge potegnila za seboj« A čisto odločno je izjavila, da ne boda prisegla, ker smatra to prisego «a ott* pad od vere. Njeni izjavi so se pridružili tudi drugi obtoženci. Predsednik podišča je nato predlagal za nje smrtno kazen, češ, da so smrtni sovražniki postali in ker so skušali s prazno vero republiko uničiti. Dne 6. julija ob 6. url evečer so padle njihove glave pod mo-rilno sekiro. Devetkrat se je še v juliju istega leta ponavljal ta prizor. Rabi j i, ki so dan na Han opravljali svoj krvavi posel, so l?iU ¡ginjeni, ko so gledali, kako sp te žrtve mmirale. Mnoge so se z veselim obratom zahvaljevale rabljem, da z njihovo pomočjo tako hitro gredo na ženitnino nebeškega Jagnjeta. Mirno in z veselim obrazom so polagale svoje glave pod morilno orožje. Sestra Pelagija je objela vse svoje sosestre, odprla škatlo s sladkarijami in rekla: »Jejmo, to je naša svatovska gostija«, in vse sO jedle. Sestra Marija je poljubila sekiro kot o-rodje, ki ji bo odprlo nebesa. Sestra Teoktista je pred svojo smrtjo zapela Marijin magnifikat. Bog je svoje pogumne pričevalke po ¡veličeval z raznimi čudeži, trije njihovi sodniki so se spreobrnili, Bog je na njihovo priprošnjo podeljeval bolnikom zdravje in druge dobrote. (Zato in ker jih je ljudstvo redno častilo kot mu ženice, ki so umrle radi svojega verske ga prepričanja, jih je papež Pij XI. dne 110. majnika leta 1925 proglasil blaženim. Te sestre, čeravno slabotne ženske, so krasen vzgled, kako se je treba boriti za svobodo svoje vesti. K temu, kar jim je prepovedovala njihova vest, kar so smatrale zoper božjo postavo, se niso dale pregovoriti in prisiliti od niko gar in ničesar na svetu. Rajši so žrtvo vale svoje življenje, kakor pa ravnale proti svoji vesti. Da bi tudi mi takp čuvali svobodo svoje vesti, da bi si je ne pustili vzeti ne od laskanja, pa tudi ne od zasmeha sveta, da bi pa tudi nikdar ne pustili, 'da nam udušijo našo vest naše lastne strasti. Tako bi ohranili pravico in dobro samim sebi, a pomagali bi resnico in dobro ohraniti tudi svetu. Nova katoliška cerkev. Na praznik sv. apostolov Petra in Pavla so svečano blagoslovili temeljni kamen za novo katoliško cerkev v Zaječaru. Zaječar ■je mesto blizu bolgarske meje. V mestu samem se nahaja večje število katoliš kih vojakov. V okolici pa je več rudni kov, kjer je zaposlenih več tisoč rudar jev, med njimi tudi precejšnje število katoličanov. V borskem rudniku, ki ga imajo v zakupu Francozi, so večinoma francoski delavci. Za nje je uprava rud nika postavila prošlo leto krasno cerkvico, ki jo oskrbuje p. Pirnat iz reda asumptionistov (Vnebovzetje Marijino), ki so naseljeni v Belgradu. Dušje-skrbje za slovanske katoličane v Zaječaru in v okolici so pa navadno vršili z veliko vnemo vojaški kurati v Zaječaru. Dušjeskrbje pa je bilo zelo otež-kočeno, ker ni bilo nikjer katoliške cer kve. Po darežljivosti belgrajskega nadškofa o. Rodiča, apostolskega nuncija Pelegrinettija in papeža Pija XI. same-Ka pa je omogočeno, da se sezida v Za- ečaru vsaj priprosta cerkvica, ki bode etos 'do ješehi vsaj toliko dogotovljena, da bode mogoče v njej obhajati službo božjo. Nov važen gavod. V nedeljo dne 80. junija so v Zagrebu položili temeljni kamep za nov zavod salezijancev, ki bodo tam razvili svoje delovanje v prid mladine, posebno delavske. Obred polaganja je opravil nadškof dr. Bauer. Zavod pa stavijo v spomin, da je bil letos prištet blažerilni Don Bosko, usta-novilik salezijancev, v spomin zlate sv, maše Pija XI. in pa zlate maše zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Iz Rima. Dne 23. junija je bil proglašen blaženim ii0zma Kermurgian, mu-čenik h Armenije v Mali Aziji. Bil je najprej duhovnik razkolne armenske cerkve. Po večletnem učenju in premišljevanju je pa prišel do prepričanja da Je vsa resnica le v katoliški Cerkvi. Zato je prestopil v katoliško Cerkev in je postal goreč delavec za zjedinjenje armenske cerkve s katoliško. Njegovi nasprotniki so ga zatoŽili pri turškem vezirju, da je veleizdajalec in vezir ga je obsodil na smrt. Moleč apostolsko vero je umrl dne 5. novembra leta 1707. Pri njegovi proglasitvi blaženim je bilo posebno veliko cerkvenih dostojanstvenikov vzhodnega obreda. Naj bi novi blaženi bil pri Bogu priprošnjik za veliko delo zjedinjenja vseh ločenih bratov! — Pretečene dni so prenesli zemelj ske ostanke kardinala Rampolle v cerkev sv. Cecilije. Rampolla je bil eden najboljših kardinalov zadnje dobe. Bil je državni tajnik velikega papeža Leona XIII. in njegov zvesti sodelavec. Kot kardinal je imel za svojo cerkev baziliko sv. Cecilije. Veliko svojega premoženja je porabil, da je dal to cerkev dostojno prenoviti. Zato so mu ta kraj tudi dali za njegovo zadnje bivališče. — Od zadnjih časov ima tudi Irska svojega zastopnika pri sv. Očetu. Poslanik Bewley je papežu dal svoje listine in ga zaprosil za blagoslov poglavarju dr|$< ve, irski vladi in irskemu narodu. Papež je vesel odgovoril, da čuti posebno zadovoljnost, ker je pri njem zastopan tudi irski narod, ki je skozi stoletja z neizrečenimi žrtvami ohranil svojo zve stobo papežu in katoliški Cerkvi. Katoliški tisk. Praznik sv. apostolov Petra in Pavla se po mnogih krajih sla vi kot dan katoliškega tiska. To pa radi tega, ker ima v naših časih katoliški tisk veliko apostolsko nalogo, da brani in pomaga širiti katoliško prepričanje in krščansko življenje. Kot pripravo na ta tiskovni praznik so italijanski katoliški časnikarji imeli v Riffiu svoj kongres. Dne 18. junija jih je sprejel papef v slovesni avdijenci. Zelo značilne so besede, ki jih je pri tej priliki govoril. Rekel je: »Vi ste kot katoliški tisk naš glas. Ne pravim glasniki, temveč pravi glas, ker bi v gotovem času veliko naših otrok brez vas in brez vaše pomoči ne slišalo našega glasu. S tem je jasna povedano, kaj" pomenite vi v naši cenitvi in kako mesto zavzemate v našem srcu.« Gotovo pomenljive besede, ki jih' mora vpoštevati vsak katoličan! —< Dan katoliškega tiska so gosebno vne« to obhajali tudi v Španiji.""Po vseh cei* kvah so bili govori o pomenu katoliški ga tiska, ki ima namen, da pobije vpli$ tistega tiska, ki javno ali prikrito iz-podkopuje vero in nravno življenje, zraven pa da širi versko prepričanje iff krščansko življenje. — Zelo veliko S® stori za katoliški tisk v Zjedinjenih dč? žavah v Ameriki. V vsem imajo tarn 291 katoliških časopisov. Vsi ti se tip kajo v skupni nakladi 6,647.066 izvd?« dov. Od teh časopisov je 9 dnevnikov* 1 ki izhaja vsake tri tedne, 3 vsaka dv& tedna in 106 tednikov. Največji list ji dnevnik »World« v Čikagu, ki izhaja v 68.750 izvodih. Najbolj razširjen ted* nik »Car Sunday Visitor« izhaja v 4771 tisoč 660 izvodih. Opice in »Jutro«. »Jutro«, ki se ponaša s tem, da je baje list za slovensko in teligenco, je velik častilec opic. V nedeljski številki — 7. julija t. 1. — je objavilo sliko dveh orangutanov s podpisom: »Orangutan, najpametnejša in človeku najpodobnejša opica«. Vsa čast »pametnosti in človekopodobnosti« o-rangutana, toda ni ena ni druga ni tako velika, da bi gospod organgutan s svojo boljšo polovico zaslužil ča-stni naslov: oče človeka. »Jutro« ga sicer jako protežira kot nositelja te vloge, vendar je orangutan z vsemi človeškimi opicami kot prisvajatelj te častne vloge kljub »Jutrovi« protekciji v znanstvenem svetu propadel. »Jutrov« učenjak zatrjuje, da ima ta teorija (nauk o izviru človeka iz opice) »prav ter so našli vse polno vmesnih členov od tistega pra-opičjega bitja pa do človeka in današnjih najbolj razvitih opičjih vrst«. Razen »Jutrovega« znanstvenika ni danes nobenega resnega in slovitega učenjaka na svetu, ki bi trdil, da ima ta nauk prav ter cla so našli vmesne člene od praopičjega bitja pa do človeka. Da bi se »Jutrov« znanstvenik mogel dalje tako uspešno udejstvovati na opičjem polju, bi mu nasvetovali, naj dalje preiskuje »pametnost« človekufodobnih opic. Nemara bo našel dol*:ze ne sice» za to, da obstojajo vmesni členi od praopičjega bitja pa do človeka, morda pa za to, da se je pametnost teh opic že tako »razvila«, da vzdržujejo v kakšnem pragozdu Afrike ali Azije tiskarno, v kateri izhajajo tako kulturni listi, kakor je »Jutro«. Težka &es?eča. Na velikem ovinku oblastne, prej državne ceste na občinski meji med Kamnico in Mariborom se je dne 4. julija pripetila težka nesreča. Iz Bresternice se je pripeljal na motornem kolesu s priklopnim vozom trgovski nastavljenec Robert Ehrfurt iz Gra-za. Z njim se je peljala na prikolici nje gova sorodnica 681etna Avgusta Leyerer. Ehrfurt se je hotel na strmem ovin ku izogniti kmečkemu vozu in ni opazil, da vozi od nasprotne strani iz Marl bora z veliko brzino osebni avto gospe dr. Orosel. Na avtomobilu sta bila poleg šoferja še dva potnika. Tudi ta se je hotel izogniti kmečkemu vozu. Nesreča je bila neizogibna. Obe vozili sta trčili vštric kmečkega voza z veliko silo. Avto je zgrabil motorno kolo in ga vrgel s šoferjem in gospo Leyerer j evo vred daleč s ceste. Poslednja je padla s tako silo na obcestno kamenje, da je ob ležala s težko ranjeno glavo in prsmi na kraju nesreče nezavestna. Počila ji ie lobanja. Vsi drugi so dobili samo lah ke poškodbe. Voz preko glave. Koncem zadnjega tedna je na Plodršnici pri Sv. Jakobu v Slov. goricah smrtno ponesrečil pos. sin Jožef Lorber iz Jurjevskega dola. Navzdol je peljal z mlado živino voz sena. Voli so se pri vročini splašili in voznik je skočil pred nje, da bi jih u-stavil. Vola sta podrla Lorberja na tla, padel je pod voz in kolo mu je šlo preko plave. Težko poškodovanega so prepeljali na dom, kjer je pa drugi dan po nfesreči podlegel poškodbam in bil po-knpan v soboto dne 6. julija. Vrat si je prerezal z britvijo v ponde-Ijek dne 1. julija v Šikolah pri Prager-skem 351etni posestnik Janez Vuk. Tež-¡:o ranjenega je prepeljal mariborski rešilni oddelek v splošno bolnico, kjer je umrl. Zemlja se je udrla. Iz Svečine poročajo: Pri spravljanju sena se je pod težo volov naenkrat udrla zemlja na posestvu Marije Breznik. Plast zemlje je bila debela komaj 1 m, ker je ostalo iz-podjedel spodaj žuboreči studenec. Vola. ki sta bila vprežena v seneni voz, sta se nenadoma vgreznila več metrov globoko. Živali so skušali oteti, a je bilo reševalno delo zelo otežkočeno radi še vedne,<*a udiranja zemlje. Več delavcev se je mučilo nekaj ur, predno so odko-pali enega vola, drugega so pa morali doklati. Vlak ga je povozil na smrt. V soboto dne 29. junija ponoči sta našla dva železniška uslužbenca na kolodvoru v Štorah mrtvega moškega srednjih let, ki je ležal med tračnicami ves razmesarjen v veliki mlaki krvi. Takoj sta o nesreči obvestila uradnika, ta pa orož-niško postajo v Štorah. Orožniki so nemudoma prihiteli na mesto nesreče in s pomočjo železnišikh uslužbencev u-gotovili, da je nesrečneža povozil nočni mariborski tovorni vlak. Iz raznih papirjev, ki so jih našli pri ponesrečencu, so orožniki ugotovili, da je mrtvec vi-ničar Vincenc Podbrežnik. Po končanem ogledu in zapisniku je bilo razmesarjeno truplo prepeljano v nedeljo zju traj v mrtvašnico v Teharjih. Božjast — vzrok žalostne smrti. Dne 4. julija je povzročil božjastni napad smrt 291etnega-ponesrečenega delavca celjske mestne občine Alojzija Naraks. Na železnem mostu je strugal z železne ograje rjo. Pri delu ga je naenkrat napadla božjast, padel je preko mostne ograje z glavo navzdol v komaj pol me tra globoko vodo, se zaril v sipo ter u-tonil. V vodi ležeče utopljenčevo truplo sta prvi zapazili dve mimoidoči usmiljeni sestri, ki sta opozorili na nesrečo druge. Ubogega delavca so potegnili mrtvega iz vode, kjer je bil približno 2 uri. Da je utonil Naraks v božjastnem napadu, je razvidno iz dejstva, da je i-mel zobe krčevito zagrizene v iezik ta- ko, da si ga je skoro popolnoma pre-griznil. Himen. Na dan sv. Petra in Pavla se je poročil v župni cerkvi sv. Ivana v Za grebu gospod Branko Horvatinovič z gosp. Slavico Plausteiner iz Sv. j uri j a ob južni žel. Bilo srečno! Mladostna žrtev Savinje. Iz Laškega poročajo: V petek dne 28. junija popoldne so se otroci igrali ob obrežju Savinje. Štiriletni fantek Franc Pivec je ho tel z otroško samokolnico zajeti vodo. Spodrsnilo mu je in padel v vodo. Ker ni bilo nobenega odraslega človeka v bližini, da bi ga rešil, je splaval po Savinji in ga še niso našli. Strašen vihar po srednji Evropi. V torek dne 2. julija krog 6. ure zvečer je razsajal strahovit vihar (tornado) po srednji Evropi. Grozne učinke tornada so .bridko občutila razna mesta v Avstriji, kakor: Salzburg, Linz, Innsbruck, skoro cela čehoslovaška in Bavarska. Strehe je odnašalo, drevesa je pulilo s koreninami vred, ljudi metalo ob stene ter drevesa in je vihar zahteval veliko smrtnih žrtev. Kako strahovito in silovito je moralo biti razsajanje tornada, si lahko predstavljamo iz dejstva, da je porušenih v celem 13 cerkvenih stolpov. V Linzu je odnesel vihar s štirih vagonov strehe. Od koga imamo sekirice (note)? — 900 let je minulo, odkar je pokazal menih Guido (rojen v mestu Arezzo blizu Florencije na Italijanskem) papežu Janezu XIV. pisavo sekiric na petih vrstah. Papež je posluhnil muzikaličnega meniha in začel uvajati njegovo še danes rabljeno iznajdbo v cerkveno glasbo. Guido je umrl kot predstojnik samostana v Avelani leta 1050. V rojstnem mestu so mu postavili leta 1882 marmornat spomenik. Odkod so prišli cigani? Zgodovinsko dokazano je, da se je pojavila prva ciganska banda v Nemčiji leta 1417 in sicer po mestih ob Severnem morju. Cigani so prišli v Švico leta 1418, leta 1422 v Italijo, leta 1427 na Francosko in od tamkaj so se razvandrali po vseh deželah Evrope. Prvotno so prištevali cigane k Tatarom, potem k Egipčanom. Potom primerjevalnega jezikoslovja so dokazali leta 1782, da je zibelka ciganskega naroda v Indiji. Največ ciganov v Evropi je na Rumunskem in sicer 250.000. Najnovejša dijamantna znamenitost Londonska veletvrdka z dragulji je postavila te dni v izložbeno okno dija-mant, ki nosi ime »Sirius«. Po pripovedovanju bi naj bil dragulj prvotno last bogatega kneza iz Indije. Knez je podaril dijamant angleškemu legionarju, ker mu je ta otel življenje. Po vojni je zašel legijonar v denarne stiske in je prodal dragocenost. Londonski in sploh bogataši iz celega sveta se zbirajo pred zgoraj omenjeno izložbo in občudujejo dijamant, ki je posebnost glede bleska. Vrednost dijamanta je cenjena na krog 12,200.000 Din. Doslej se je oglasil samo eden kupec v osebi pariške filmske igralke Peggy Joice, ki je že posestnica enega od svetovno znamenitih dijaman tov. Igralka je ponudila za dragocenost komaj polovico cenilne vrednosti. Dijamant »Sirius« tehta 103 karate (ka- rat se imenuje enota teže, po kateri teK tajo zlato in kamenite dragocenosti). Razven »Siriusa« so glede lepote ter teže znani na svetu ti le dijamanti: »Ku-liman« (220 karatov); dijamant iz ruske carske krone »Orlow« (195 karatov) i »Florentinec«, last nekdanjih avstrijs« kih cesarjev (139 karatov); brazilijan-' ska »Zvezda juga« (125 karatov); »Ko« hinor«, dijamantna skrivnost, last ang leške kraljeve rodbine. Ogromna tatvina raznih dragoceno« sti. Pred meseci je izginilo na Dunaju dvornemu svetniku dr. Rihardu-* Ves-que-Piitlingen raznih dragocenosti zal 480.000 Din. Še le sedaj se je posrečila izslediti in prijeti uzmoviča v osebi 29-letnega Štefana Bolter. Detektivi so ga zgrabili v Hamburgu in dvorni svetnik" bo dobil večino ukradenega nazaj. Po aretaciji je Boker izpovedal, da skraja1 sploh ni imel namena, okrasti neznanega svetnika. Pri pohajanju po dunaj skih ulicah ga je zalotila huda ploha* Stopil je pod vežna vrata in zapazil* da je stanovanje gospoda svetnika odprto. Pogledal je vanj, zagrabil kovček1 z zofe in odkuril z njim. Pozneje še le* ko je odprl kovček, je zapazil, kako se; je izplačalo vedriti in iz radovednosti pogledati v odprto stanovanje bogatega dunajskega dvornega svetnika. Ženitovanjsko potovanje, kateremu ni para v celi zgodovini. Časopisje poroča v teh dneh na dolgo in široko o ženitovanjskem potovanju, katerega si je privoščil bogat Amerikanec William son. Na ladji se je podal s svojo ženica koj po poroki proti otočju Bahama (severno od znanega ameriškega otoka' Kuba). Ob imenovanih otokih se je dal' spustiti v posebni krogli s svojo žena na dno morja 12 m globoko. Krogla jei iz jeklenih plošč, ima 2 okni in meri vi premeru 1.50 m. Dva človeka se lahko v tem prostoru kretata. Z ladjo je bil v; zvezi potom jeklene cevi, ki meri v pra* meru 60 cm. Skozi cev je dobival zrak in električno razsvetljavo. Jekleno ženitovanjsko bivališče je zgrajeno taka trdno, da je preneslo neizmeren pritiski vode. V tej krogli je prebil noč ter datt 7 tednov. Williamson opisuje za radovedno javnost, kaj vse je videl ter doživel v sedmih tednih na morskem dnU ki je polno neodkritega, najbolj zanimivega ter živahnega živalstva in rastlinstva. Svoje utise ter doživljaje j a podprl s številnimi fotografijami, katere je napravil 12 m globoko skozi oba okna. Razkritja originalnega Ameri-kanca so za poznavanje doslej neznanega morskega dna neprecenljivega pa mena. Z najbolj modernimi potapljaškimi napravami so že prodrli do 200 m globoko v morje, a v tej globočini za-more obstati človek le nekaj minut i H sta opazovanje ter fotografiranje izključena. Zagoneten umor. Francosko časopisje razpravlja te dni na dolgo in široka sledečo krvavo zagonetko: V potoku pri francoskem mestu Evreux so našli žensko truplo brez glave. Po dolgem poizvedovanju so spoznali žrtev po znff men ju na levi nogi. Umorjena bi naj bila 551etna vdova Marija Mussard« Zadnjič so jo videli v družbi rejenkè Marije Longlois in njenega ljubčeka Jurja Potin. Ker razmerje med trojico ni bilo rožnato, so rejenko in njenega izvoljenca zaprli. Priznala je najprej Marija, da je napadla s sekiro krušno mater, ker je bila nasprotna njeni zvezi z Jurjem. Ko je bila starka že na tleli jej je odsekal Potin glavo in truplo sta .vrgla v potok. — Komaj sta presedela .oba obdolženca par dni v zaporu, se javi preiskovalnemu sodniku starejša Ženska. Pravi, da je čitala v listih o u-moru Marije Mussard, a je ravno ona ■prava Mussard, ki živi in jej obdolženca nista storila prav nič žalega. Svoje /trditve je potrdila z dokumenti in znamenjem na levi nogi. Oba domnevana zločinca so izpustili, a sedaj vse kar ko prni radovednosti: kedo je ona ženska (brez glave v potoku in zakaj sta se iz-üala oba omenjena za morilca, ko ven-clar nista! Votlinarji v Berlinu. Kako znajo so-cijalni demokratje blažiti stanovanjsko bedo, nam najbolje kaže milijonski so-;cijaldemokraški Berlin. V berlinskem okraju Neukölln so oddane za stanova-naj vse kleti, ki nimajo niti enega okna. So to prave podzemeljske votline, ■kojih stanarina znaša na mesec 80 do |l20 Din. Berlinski votlinarji pripovedu !|jejo, da jih obiskujejo podgane v posteljah. Od 100 tuberkuloznih bolnikov $ih ima le 60 svojo lastno postelj, ostalih 40 spi skupaj z otroci. V Neuköllnu so pri deci spolne bolezni tako razširjene, da je zdrav otrok izjema! Proslula grška lopova na obtožni klo pi. Na znanem grškem otoku Krf se „vrši te dni razprava, ki zanima Grčijo in sploh celi svet. Najbolj pretkane, 'drzne in največje roparje, tatove in zlo ičince je dobiti na Grškem. Grški lopovi 'iso še radi tega na svetovnem glasu, ker tijih je zelo težko izslediti in vtakniti ^>od ključ. Tokrat sodi sodišče dva bratranca Kumbi iz pokrajine Epirus. Pr-,vi je star 27 let, drugi 37. Bogzna koli-'ko ropov, umorov in tatvin že imata ¡Ikljub mladosti na vesti. Začela sta z malenkostnimi tatvinami in bila seve 'Jtudi obsojena. Po prestani kazni je bila ■njuna posebnost, da sta se maščevala ¿nad ovaditelji in pričami, ki so pričale fcoper nju.Pred vsem sta skušala oškodovati neljube osebe na imetju. Ko sta nekoč zvedela, da je njima neljuba pri-¡'ča ostavila dom in se podala v mesto, ista se maščevala. Z revolverji v roki ista prisilila družino priče, da je pokla-jHa 250 ovac in 4 konje. Pokolj sta pokazala ženi priče in se odstranila, ne da '¡bi skrivila las kakemu človeku. — Meseca avgusta 1928 so bile na Grškem Skupščinske volitve. Na agitacijsko potovanje v avtomobilu sta ae podala v ¡pokrajino Epirus bogataš Melas (danes ¡predsednik grške agrarne banke) ter ,tijegov prijatelj Milonas. Kumbi sta u-fetavila avtomobil in odvedla oba agitatorja v svoja skrivališča. Od grške vla-Öe sta zahtevala 1 milijon drahem od-«kupnine za obe ujeti osebnosti. Vlada fje odkupila oba ujetnika proti izplačilu 800.000 drahem. S tem denarjem sta po begnila v Albanijo, kjer so ju pa zgrabili in izročili grškim oblastim. Razprava bo trajala zelo dolgo. Zakopani zakladi. V St. Queens v bli-tini Londona je umrla te dni 921etna vdova Ana Humbert. Vsi so vedeli, da je ženska bogata, da bode pa zapustila tako ogromno premoženje, o tem ni ni-kdo niti sanjal. Ko so njeni dediči hišo rajne prodali in jo začeli izpraznjevati, so naleteli v vseh posodah na zlatnike in srebrnike, ki so vredni skupno krog 5,600.000 Din. To premoženje ni bilo nikdar naloženo v kakem denarnem zavodu ali kje izposojeno na obresti, ampak se je nakopičilo potom štedenja in ležalo mrtvo doma. — Te dni so odkrili, da je imel indijski knez Nizam iz Hyderabada suhih in ne naloženih zlatih novcev za 190 milijonov Din. Sedaj je še le začel ta knežji bogataš odpravljati zlati zaklad v angleško državno banko, kjer se mu bo obrestoval. Uničevanje krokodilovih jajc. Kroko dil je močno razširjen po rekah: Indije, Afrike in južne Amerike. Ker je golazen smrtno nevarna človeku ter živali, so jo začeli ugonabljati na ta način, da uničujejo krokodilova jajca. Samica zleže jajca v pesek, jih zagrne in jih izvalijo žareči solnčni žarki. Razne vlade so razpisale nagrade na jajca in sicer v mesecih juliju in augustu, ko je čas valitve. V omenjenih delih sveta naberejo v juliju in avgustu vsak dan na 10 tisoče krokodilovih jajc, katere po izplačilu obljubljene nagrade takoj uničijo. 5000 km dolge žične ovire. Kot znano, je v Zedinjenih državah strogo prepovedan alkohol. Z alkoholno prepovedjo je razcvelo tihotapstvo, ki nosi nekaterim na leto milijone in milijone. Zastopniki »suhe« Amerike bodo predlagali na prihodnjem vladnem kongresu v Washingtonu, da se potegnejo 2 m visoke in 5000 km dolge žične ovire med angleško Kanado in Združenimi državami. Iz Kanade se namreč utiho-taplja največ alkohola. Stroški za napravo žičnega plota so preračunani na 10 milijonov dolarjev. Kako skrbijo boljšcviki za študente? V vzhodno- ruskem mestu Perm živijo dijaki ondotne tehnične visoke šole v nepopisnih stanovanjskih razmerah. Kot stanovanja so jim odkazale oblasti kleti šole. Prostori so tako slabi, da niso bili niti uporabni &a skladišče želez-nine. Leta 1923 je izjavil zdravstveni u-rad, da bo imelo prebivanje v teh prostorih glede zdravja dijakov najslabše posledice. Kljub tej izjavi so mladi ljudje še vedno prisiljeni, stanovati pod zemljo. Boljševiško časopisje naziva ta kletna stanovanja »katakombe« ali »krste«. Napram vsem ugovorom so boljševiški mogočnjaki v Moskvi gluhi. Golob preletel Ocean. Iz Pariza poročajo: Iz nekega kraja severne Francoske je izpustil goloborejec lansko leto iz golobnjaka poštnega goloba. Ptič se od taistega časa ni več vrnil. Goloborejec je bil že davno prepričan, da je izpuščeni golob izgubljen, ko je čital te dni v časopisju, da je priletel v Ontario v Kanado golob iz Evrope in z obročkom na nogi. Iz črk, ki so bile utisnjene v obroček, je spoznal Francoz, da je to njegov golob, katerega je izpustil lansko leto. Francoski golob je torej preletel Ocean. Dobri nasveti zakonskim ženam. — Duhovnik Addison Devis je imel pred kratkem v mestu Durham na Angleškem pridigo na žene. Med drugim jim je dal sledeče dobre nasvete: Ako se hoče ženska poročiti, naj ne voli moša po denarju, ampak po njegovih navadah in duševnih lastnostih. Največ zakonov se razbije, ker žena ne zna skuhati poštenega kosila. Nekaj sto dinarjev izdati za obisk gospodinjske šole, je več vredno, kakor zabijati novce v pletenje; ter vezenje. Skrivnost, si ofera niti moža, tiči za ženo v tem, da razume, molčati ob pravem času. Ako hočejo žene može prepričati o svoji popolnosti, morajo poprej možem ucepiti sigurnost, da se tudi oni zibljejo v popolnosti. Ne govorite nikoli o napakah vaših mož, ampak o vaši naklonjenosti do moža. Ako vam pripoveduje mož kaj dolgočasno dolgoveznega, kar ste že slišale lOOkrat, poslušajte pozorno in se delajte, kakor bi to slišale prvič v življenju. Kaj so postali po vojni razni prvotno neznatni ljudje? Maršal in sedajni vladar Poljske Pilsudski je bil v svetovni vojni oberst poljskih legijonarjev. — Diktator Španije Primo de Rivera je bil leta 1912 general španske vojske, ki se je borila proti domačinom v Maroku v severni Afriki. — Celemu svetu znani Benito Mussolini je bil leta 1916 ranjen kot priprost italijanski korporal, ki se je boril proti avstro-ogrskim četam. — Župan velikega in bogatega se-veroamerikanskega mesta Newbury-port (leži ob morski obali in spada pod Združene države) Gillis je bil do nekako sredine svetovne vojne v Ameriki znana in čislana osebnost. Brez dovoljenja oblasti je zgradil v pristanišču Newburyport mesta skladišča za olje, odkoder je dobivala nemška mornarica kurivo za svoje podmornice. Obsodili so ga na večletno ječo in še danes lika perilo v zaporni celici. Razkritja na južnem tečaju. Združene ameriške države so poslale lansko leto na južni tečaj letalca Byrda s celo z vsem potrebnim dobro preskrbljeno elcspedicijo. O Byrdu in njegovih poletih smo že poročali večkrat. Te dni je poslal sloviti raziskovalec v sedež se-veroameriške države v Washington po ročilo, v katerem javlja, da je odkril na južnem tečaju tisoče in tisoče kvadratnih kilometrov zemlje in gorovja do 5 tisoč m višine. Njegova ekspedicija izdeluje sedaj karte o novo odkritih pokrajinah. * Wsfafenfc furšlic lene. Pred 6 leti je dal sedajni moderni vladar povojne Turčije Kemal paša — turški ženi prostost in popolno enakopravnost z moškim spolom. Iz tisoč let starih navad in suženjstva je vstala turška žena kar na mah. Do pred 6 leti so preživljale Turkinje celo življenje med štirimi stenami in sicer bogataši-nje ravno tako kakor najbolj priproste ter revne. Od zunanjega sveta so bile popolnoma izključene; v javnosti so se smele pokazati le s pajčolanom zastrtim obrazom, ali pa v čisto zaprtem vozu. Že turška vera dovoljuje Turkom po več žen. Ako se je hotel musliman ločiti od žene, ie zadostovalo, ako jej je Čisto stanovanie, belo Pert lo, snažna in umita deca vse to je znak zdravja in blagostanja. Pot do tega za vsako gospodinjo do? segljiva. Kupuje in pere naj dosledno le a pravim ferpentinouim milom Gazela! 817 GAZi povedal pred pričami, da je ne mara več. Ako jej je po ločitvi naklonil kako podporo, je to storil prostovoljno, nik-do ga ni mogel k temu siliti. Stare turške postave so bile vse proti ženskemu spolu, ki je bil v vsakem o-ziru zasužnjen skozi tisočletja. Prisve-tila je naenkrat prostost! iurkinjam, na katerih se je izpolnjeval dobesedno pregovor: Ne zaupaj konju, ki se poti, in ne ženi, ki joče! — so bile priznane preko noči iste pravice kakor Turkom. Turški notranji minister jim je zasigu-ral celo volilno pravico pri prihodnjih volitvah. Prehitro je prišla svoboda; večina turških žensk je rabila gotovo dobo, da se je navadila na istopravnost z moškim. Le par bogatašinjam, ki so že večkrat potovale po Evropi in so jim bile znane evropske navade, skok iz sužen-stva ni bil težak. Vsem drugim so se odpirale oči počasi za novo življenje kakor obisk: kina, gledišča, gostiln, ka varn in plesov. Razven tega so čuvali Bkraja skrbno starši in zakonski možje, da si niso dovoljevale njih hčerke ter žene vse podeljene prostosti in so jih odvračali od javnega življenja. Tudi se niso upstte ženske same na ulico v strahu, kako bi se naj po novem oblačile, se kretale ter obnašale. Že izza starodavnih časov je poznala Turkinja le eno pokrivalo »š^ršaf« — kos svile, katero je ovila krog glave in pila pokrita celi dan do večera. Diktator Kemal paša je želel, da bi naj žen-jike ravno tako zavrgle starodavni šar-gaf, kakor so morali zamenjati moški fes s klobukom. Ker se Kemalova želja ni takoj izpolnila, je napravil to-le: Povabil je mlade Turkinje v Carigradu na plesno prireditev. Med zabavo so jim enostavno odvili z glav šaršaf in faj&pli pred celo družbo. V javnosti se kažejo danes Turkinje 8 klobuki ali razoglave. Osvoboditev od nekdanje brezpravnosti je odprla turški ženski celo vrsto novih življenskih poklicev. Na tisoče in tisoče turških deklic je danes zaposlenih po bankah, v uradih in trgovinah. Turkinje so zelo nadarjene. Ako-ravno se ne morejo pri novodovoljenih poklicih upirati na starejšo izkušnjo, vendarle izpodrivajo moške. Povsod po moderni Turčiji vidimo že zdravnice, zobozdravnice, advokatinje, učiteljice in časnikarice. Za podučevanje je Turkinja kakor ustvarjena. V vseh šolah pa kažejo učenke veliko več zanimanja za napredovanje nego učenci. Visoka fiola v Carigradu je odprta za ženske. Vlada jih celo pošilja v dosego najvišje izobrazbe na vseučilišča na Francosko, na Angleško, v Nemčijo in Švico. Povsod po novodobni Turčiji se širi mogočna ženska organizacija z enim In glavnim ciljem: 6 let trajajočo svobodo in enakopravnost ohraniti in ob-'držati za vedno! * Novejše iz letalstvo. Na španskem je bilo zadnje dni veliko razburjenje radi usode letalskega ¡polkovnika Franko. Oberst Franko se je podal tokrat drugič v letalu, da bi preletel Ocean. Že leta 1926 je tvegal kot prvi oceanski prelet, ki se mu je tudi posrečil. Od takrat je postal narod ni junak Španije. Drznost ga je tudi o-bogatela, ker je dobival lepe denarne svote od države in raznih bogatašev. Leta 1926 je zapustil Franko v letalu Španijo pri Palosu pri Huelni, odkoder se je podal tudi Kolumb proti Ameriki. Iz Španije je frčal proti Azorskim in Kap Verdiškim otokom (med Evropo in Severno Ameriko), kjer je moral pristati nekaj časa. Najbolj težavni polet je bil od zadnjega otočja do obali Brazilije. Brazilijanske oblasti so mu šle na roko in tako se mu je posrečilo, da je pristal srečno v južnoameriškem me stu Rio de Janeiro, kjer so ga sprejeli Brazilijanci kot boga. — Tokrat je nameraval izvršiti polet na črti: Španija-Azori-Newyork in nazaj v 10 dneh. Če bi se mu bil posrečil polet, bi bil napravil pot 6150 km. Sreča mu ni bila mila in dne 22. junija je moral pristati z vod nim letalom »Numancija« za Azorski-mi otoki na odprtem morju. Franko in spremljevalci so blodili z vodnim letalom od dne 22. junija do 29. junija po morju in jim je že bil pošel ves bencin. Dne 29. junija je zadela na ponesrečence angleška ladja za sprejemanje letal »Eagle«, jih vzela z aeroplanom vred na krov in jih otela na veliko veselje cele Španije. Severoameriški list »Čikago Tribuna« je opremil v soboto dne 29. junija vodno letalo »Mutin Bowler«, ki je že začelo polet preko Kanade, Gronlandi-je, Islandije, na Norveško in se bo spustilo na zemljo v Berlinu. Vožnja je preračunana na net dni. V letalu sta 2 pilota in 1 časniški poročevalec. Namen te vožnje bi naj bil: najti najbolj primerno zračno pot med Severno Ame riko in Berlinom. Na Bodenskem jezeru pri mestu Lin-dau je ponesrečilo dne 29. junija letalo »D 1620«. V aeroplanu je bilo pet potnikov, 1 pilot in 1 letalovodja. Iz neznanega vzroka je letalo treščilo iz zra čne višine v jezero ter se pogreznilo na dno. Rešili so le dva težko ranjena potnika, vsi drugi so smrtne žrtve. Najbolj moderno letalo. V nekoliko tednih predado prometu novo ogromno letalo Dornierovih delavnic ob Bodenskem jezeru. Krilna razprtina mu je 48 m, dočim je znašala pri doslej naj večjem Dornierovem aparatu 28 m. Površina kril meri 467 kvadratnih m. Letalo bo imelo 12 motorjev po 500 k. s., skupaj torej 6000 k. s. Doslej največje letalo je razpolagalo samo z 2000 k. s.* »Grof Zeppelin« pa z 2250 k. s. Prazni aparat tehta 35 tisoč kg, brzina mu bo lahko 250 km na uro. Kabine bodo spre jele lahko 60 potnikov, posadko bo tvorilo 10 mož. Letalo ima električno kuhinjo in je zgrajeno iz duralumnija. Kedaj se bo podal zrakoplov »Zeppe» lin« na polet krog sveta? Vodja »Zeppe lina« dr. Eckener je izjavil te dni v Befl linu, da se bo podal zrakoplov krog 10< augusta na polet krog sveta. Dan odhoda se bi lahko zakasnil radi neugodnega vremena, ali kakih popravil na motorjih. Pristala bo zračna ladja nai tem poletu le v: Tokiju na Japonskem, na ameriškem polotoku Kalifornija, na; letališču Lakehurst blizu Ne\vyorka in od tamkaj bi se vrnila nazaj v Fried-riclishafen ob Bodenskem jezeru. Človeška radovednost. Naslednji vzgledi nam naj pokažejo, kako skuša novodobni človek zadostiti radovednosti glede številk: Izračunali so, koliko črk bi bilo treba, da bi se zabeležile vse številke od 1 do 1 milijarde v besedah. Znašalo bi: 45.032,998.006 črk. Ako bi hoteli 45 milijard črk natisniti, bi narasla ogromna knjižnica od več nego stotisoč zvezkov v velikosti leksikona. Besede od 1 'do 1 milijarde bi štele 13.235,000.002 zlo gov. Vzemimo, da rabimo na 1 minuto za izgovor 250 zlogov, bi torej preteklo 101 let, predno bi izgovorili številke od il do 1 milijarde. Milijarda je bila v mirnih časih neznan pojm, ki je prišel na dnevni red po prevratu. Da si lahko predstavimo 1 milijardo, navajajo danes ta-le vzgled: Od Kristusovega rojst iva do avgusta 1903 je pretekla 1 milijarda minut. 1 milijon sekund mine v dveh tednih. Neki Nemec je izračunal, da lahko napišemo z navadnim peresom v 1 uri 33 vrst po 50 črk, torej 6600 črk. 50 črk fje na dolžino 20 cm. Pisava 1 ure znaša iV dolžini 26 in pol metra. Pisalni stroj piše na leto (300 delavnih dni) po 8 ur 'dnevno in na uro 6 strani po 25 vrst, torej 18 milijonov črk. Angleži so izračunali, da ima rdeče-lasec na glavi 92 tisoč las, rumenolasec 118 tisoč, črnolasec 135 tisoč. Amerikanci ugotavljajo v številkah, da mahne krava na dan 41.152krat z repom. — Dnevno je na zemlji 44 tisoč neviht z 10 milijoni bliskov. Površina človeškega telesa, njegova kcža, znaša približno 1.5 kvadratnega metra. Dnevno izpuhti človeška koža 1 liter vode. Ako doseže človek starost 70 let, potem je izpuhtelo skozi njegovo kožo v tem času 20 tisoč litrov vode. Ta množina vode tehta 400 centov in bi na polnila ribnik v dolžini 5 m, 4 m na 'široko in 1 m globoko. — Človeško srce tieluje kot sesalka in požene kri po celem telesu približno 70 krat v 1 minuti, to je 4200krat v 1 uri, 100.800 krat v 1 dnevu in 2^milijardkrat tekom 70 let. In to se vrši brez prestanka noč in dan. Najbolj hitro bije človeško srce v mladosti. Število srčnih udarcev znaša pri majhnem otroku na minuto 135, koncem otroške dobe le še 90, v mladeniški jlobi 80, v moški 70 in v starosti 65. — Dojenčkova kri meri 37.75°C, pri odraslem človeku 36.85°C. tihotapstvo z alkoholom v ameriških mortih. Združene ameriške države, kjer je Strogo prepovedan alkohol, vzdržujejo ob morski obali posebno policijo, ki nadzira in preiskuje uvoz. § tihotapljenjem alkohola iz Evrope V Ameriko se ne pečajo le revnejši sloji, ampak celo dolarski milijonarji. V zadnjem času je postalo tihotapstvo za ameriške bogataše nekak šport, ki je na višku, kar se tiče tehnične iznajdljivosti. Tihotapcem so na razpolago cela Drodovja najhitrejših in najbolj moder nih motornih čolnov, aeroplani in podmornice. Te dni je krožil nad njujorško luko vojaški aeroplan. Pod čisto morsko gladino ju zapazil zasidrano podmornico, ki ni last ameriškega vojnega bro-dovja, ampak tihotapske družbe. Letalo je obvestilo obalno policijo, ko je prišla ta na javljeno mesto, je bila skrivnostna podmornica že izginila. Največ posla ima policija v vodah ob polotoku Florida, kjer kar mrgoli tihotapskih motornih čolnov in podmornic. Na policijskih morskih kartah so zaznamovana nekatera mesta belo — to so nedolžni kraji. Druga mesta so začrtana modro — to je že tihotapska črta. Rdeče pobarvane točke so najbolj nevarna gnezda. Rdeča je črta od otoka Kuba do Floride preko Bahama otokov. Tukaj prekanijo tihotapci malodane vsako noč stražnike in spravijo po cele tone alkohola na varna in dobičkanosna skrivališča. Birmini na Bahama otočju je glavno mesto za tihotapce. V starih časih so prežali pri Birmini na španske z zlatom naložene ladje morski roparji. — Nekdanji morski roparji so se pretvorili danes v prekanjene tihotapce z alkoholom. Nekdanje zlato je danes — alkohol! Ameriški tihotapci so organizirani v posebnih družbah. Vsem družbam na-čeljuje najbolj brihten in najbolj podjeten mož, katerega ne pozna nikdo pod pravim imenom, ampak mu kra-vijo »major«. Ta major se je boril v svetovni vojni na angleški fronti. Po vojni uporablja vojaško znanje za tiho tapljenje, ki ga je povzdignilo v večkrat nega dolarskega milijonarja. Major na čeljuje brodovju od 20 motornih čolnov in ladij. On narekuje cene utiho-tapljenemu alkoholu. Prepovedano blago pripeljejo na tovorni ladji na gotova mesta, kjer ga pretovorijo na hitre in lahko gibljive motorne čolne. Na čolnih roma tovor v zaboje, katere potopijo na dno morja in jih zasidrajo. Izpod morja še le prodajajo žgano pijačo na odjemalce. Pred kratkem je zaplenila policija pri nekem pomorskem kapitanu karto, na kateri so bila skraja nerazumljiva znamenja. Ko so preiskali te točke, so zadeli na ogromno število na dnu morja shranjenih — polnih zabojev. Policija in tihotapci se poslužujejo radija. Komu se posreči obvestilo nasprotnika, ta je v tem slučaju na dobrem. Včasih se pošiljajo potom radijo postaj napačna poročila, s katerimi skušajo prekaniti nasprotnika. Razven poklicnih tihotapcev so ob Floridi »tihotapski roparji«, ki napadajo ladje tihotapke, jih izropajo in razpečavajo alkohol z ogromnim dobič kom. Pred nekaj tedni se je pokazala na o-bali Floride ladja z dansko zastavo, da bi oddala 20 tisoč zabojev žganja. Par-niku so se približali na dogovorjeno znamenje tihotapski motorni čolni in odpeljali prvi del blaga. Ko so ti izginili, je pribrzel še en motorni čoln in uprašal, ali je še kaj alkoholne zaloge na parniku. Ko je prejel »da« odgovor, je splezalo na ladjo nekaj mož tihotapskih roparjev in jo oropalo vsega prepovedanega blaga. Leta in leta se vrši v ameriških morjih noč in dan boj med tihotapci in o- balno finančno policijo. # Ptic fia )€ razkrinkal. Ulica, ki je v Parizu na najslabšem glasu, se imenuje »Rue de Lappe«. Tukaj feo prostori ter krčme, kamor se zatekajo svetovno prosluli lopovi. V zgoraj omenjeni ulici v neki gostilni so imeli papagaja, ki je slišal na ime »Coquine«. Po cele ure je presedel ptič čisto mirno, ne da bi se zmenil za prihajajoče in odhajajoče. Kljub temu je bila ptica priljubljena pri vseh gostih, da celo spoštovali so jo. Kakor hitro se je kedo približal klet ki, se je potegnil papagaj v zadnji kot. Ptiča je kupil krčma» pred leti na dražbi zapuščine umorjene Marije Bus son za malenkostno svoto. Marija Bus-son je bila še mlada ženska iz sosedne ulice. Za njenega življenja je bil Coquine prav živahen, je znal brbljati noč ter dan razne vesele besede in je bil se-ve gospodinjin ljubljenec. Lepega dne je izginila Marija. Okno njenega stanovanja je bilo odprto in sosedi so slišali papagaja, ki je kričal neprestano: »Usmili se me, Jirn!« Ko niso videli Bussonke nekaj dni, so vlomili v njeno stanovanje. Policija je našla nesrečnico v mlaki krvi na tleh. Po gled na mrliča je bil tako grozen, da je pretresel s trepetom celo policijsko komisijo. Glava je bila odrezana od telesa in sicer z orodjem, ki je bilo popolnoma neznano ša pariški policiji. Vide!i je bilo, kakor bi bila glava odžagana z žago z le tremi zobi. Zločinec je skočil po umoru pri oknu in izginil neznano kam. Vsa poizvedovanja za izsleditvijo mo rilca so se izkazala skozi mesece in leta zaman. Policija je imela edino opori šče papagajev krič in nič drugega. Krvavo zadevo so pozabili čez nekaj časa in papagaj je romal k novemu gospodarju. Čudno je bilo le to, da je poprej tolikanj blebetavi ptič pri krč-marju popolnoma utihnil. Vse je hodilo gledat nekdanjega kričača, ki je pa trdovratno molčal in niti enkrat ni ma ral več ponoviti krika: »Usmili se me, Jim!« Krčmar in gosti so si prizadevali, da bi pripravili papagaja do vsaj del ne živahnosti, a ni pomagalo nič! Precej let za tem je bila krčma nekega dne dobro obiskana od tujcev, ki so prepevali prav na glas. Naenkrat pa se je papagaj stresel, skočil v ospredje kletke in kriknil: »Usmili se me, Jim!« Coquine je stegnil celo vrat iz kletke in ponavljal iz polnega grla zgorajne besede. Papagajevo kričanje je osupnilo dražbo. Vse se je gnetlo proti kletki. Med radovedneži je bil tudi zamorec, ki je pri kriku ptice nenadoma osupnil ter strahotno spremenil poprej mirni obraz. Prestrašeni zamorec je stopil h' kletki, jo odprl, pograbil papagaja za vrat in ga zadavil s svojo goljatsko roko. Zadavljeno ptico je pognal jezno po mizi. Vse je potihnilo v sobi pri tem ne pričakovanem prizoru. Le eden je izginil od družbe in se izplazil na ulico. Zamorec si je opomogel od osuplosti, plačal in jo tudi odkuril skozi vrata. Komaj se je prikazal na cesto, že sta ga zagrabila dva policista, katera je ob vestil o doživljaju v prosluli krčmi poprej izginuli neznanec — detektiv. Na policiji je zamorec nekaj časa tajil, a pozneje je pa le priznal, da je umoril pred 6 leti tedajno svojo ljubico Marijo Busson iz ljubosumnosti. Odrezal jej je glavo z orožjem, ki je v navadi pri afriških zamorcih. Po krvavem činu je skočil kot človek pragozda z lahkoto z neverjetno visokega okna na ulico brez vsake poškodbe. Od tedaj je postal član zločinske tolpe in se je znal skrivati roki pravice. Papagaj je bil po preteku MLADENIŠKI TABOR NA GORI OLJKI. V nedeljo, 21. julija, je velik fantovski tabor na Gori Oljki, tej prelepi točki Savinjske doline. Začetek ob 10. uri predpoldne. V cerkvi je pridiga za mladeniče, ki jo bode imel gospod pater iz Nazarja, in sv. maša. Po cerkvenem o-pravilu je fantovsko zborovanje. Govorijo: predsednik Prosvetne zveze g. dr. Bohnjec, minister v pokoju profesor V e s e n j a k in razni mladeniči Sivinj ske doline, iz bližnjih krajev šaleške doline in iz drugih sosednih krajev, — pridite v obilnem številu! Slovenski Orli m prvem mesiii! Dne 7. julija so bile zaključene v Pra ig orlovske slavnosti. Ob zaključku se je vršila slavnostna razdelitev nagrad. O pomenljivi zaključni prireditvi je pri neslo časopisje to-le poročilo: Svečanost je otvoril minister dr. Šra-mek z daljšim govorom. V francoskem jeziku je pozdravil vse udeležence, posebno pa zastopnike mesta Pariza in Ljubljane. Predsednik mednarodne ka toliške telovadne zveze se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k sijajnemu uspehu svečanosti. Nato so se čitali rezultati telovadnih tekem. Pri mednarodnem tekmovanju telovadnih vrst so dobili prvo nagrado Slovenci. Dobili so v dar darilo predsed nika republike Masaryka, krasno vazo. Istotako so dobili darilo predsednika mednarodne katoliške telovadne zveze. Drugo darilo je dobila Francija, vazo trgovinskega ministra. Tretje mesto so zasedli Čehoslovaki, ki so dobili darilo ministra dr. Šrameka. Četrto nagrado je dobila Deutsjhe Jugendkraft iz Nemčije, darilo delovnega ministra. Peto mesto so zasedli nemški kršč. telovadci iz Češke, dobili so darilo voj- 6 let ona priča, ki ga je razkrinkala in maščevala umorjeno gospodinjo. Kje je strah še danes najbolj ukoreninjen? Narodni pregovor pravi o strahu, da je na znotraj votel, krog in krog ga pa nič ni; a kljub temu menda ni bilo in ne bo na svetu človeka, kateremu bi bil občutek straha neznan. Dejstvo je, da z napredkom in kulturo gi-neva strah. Danes je še strah najbolj ukoreninjen med divjaškimi narodi. Divjaku je strah spremljevalec od zibelke do groba in to skoro pri vsakem življenskem koraku. Radi bojazljivosti, ki je človeku prirojena, cvete med nekulturnimi narodi čarovništvo. Čarovniki so brihtni, nekaki glavarji divjakov, ki pa znajo plašnost svojih podložnih izrabljati v svojo korist. nega ministra. Šesto darilo so dobili Belgijci. Pri tekmah v lahki atletiki je dosegla prvo in drugo mesto Deutsche Jugendkraft iz Nemčije, tretje pa Amerika. Pri ženskih tekmah so dobile prvo mesto Američanke. Pri prostih vajah članic je dobila prvo in drugo nagrado Češkoslovaška, tretjo pa Jugoslavija (Slovenke). Pri prostih vajah članov so dobili prvo mesto Belgijci, drugo Jugoslovani. Pri tekmi posameznikov si je priboril prvo mesto Slovenec Kermavner, a drugo Slovenec Ulaga. Nagrade so se podelile ob velikanskem navdušenju navzočih. Potem je minister dr. Šramek" zopet stopil na go vorniški oder ter se zahvalil vsem, ki so doprinesli k uspehu orlovskih svečanosti, pred vsem pa predsedniku Ma-saryku (dolgotrajno odobravanje), potem pa ministru za narodno zdravje, zunanjemu ter železniškemu ministru. Minister Šramek se je nadalje zahvalil mestu Parizu, ki je poslalo na svečanosti svojega zastopnika, istotako tudi mestu Ljubljani. Nadalje se je zahvalil vsem delegacijam, pri čemer je posebno toplo govoril o jugoslovanski. Končno se je zahvalil tisku in sicer katoliškemu kakor tudi nasprotnemu, ker je objektivno poročal o orlovskih svečanostih. Zahvalil se je še županu in prebivalstvu mesta Prage ter posebno vi soki duhovščini, obema kardinaloma, papeškemu nunciju ter vsem škofom. Posebno toplo je govoril o ljubljanskem škofu dr. Jegliču, ki se je udeležil pred sedmimi leti orlovskih svečanosti v Brnu in ki je tudi sedaj kljub svoji 801et-ni starosti prišel v Prago. S vzpodbudo za novo delo je dr. Šramek zaključil svoj govor. * Društvena črtica. Razveseljivo vsakemu rodoljubu prinašajo razni časopisi iz različnih krajev poročila o narodni zavednosti, ki daje podlago našemu kulturnemu napredku, kakor so: Prosvetna zveza, izobraževalna društva, mladinske organizacije, kmetijske zveze itd. Ali je kaj tudi pri nas na Pohorju narodne zaved nosti? Ničesar skoro ni od tam čitati, kakor bi bili z deskami zaplankani! — Res, v javnost se dosti ne spuščamo, navzlic temu pa je med našim narodom že od nekdaj ukoreninjena hvalevredna smisel za vse potrebno in koristno v gospodarskem in prosvetnem oziru. Zlasti smo prijatelji dobrih časopisov in še v knjižnico izobraževalnega društvaš se pridno sega, da se duh bistri in js naš korak napredku dosleden in času' primeren. Da se pri nas ta zavest že od nekdaj goji, evo Vam čitatelji in citate-, ljice »Slovenskega Gospodarja« — »Ča-stitko biskupu Strossmayerju«, poklo-njeno od bivšega vodstva našega bralnega društva od 19. III. 1888. leta, poslano po takratnem tajniku P. Miklav-cu, pokojnemu pisatelju »Podravskes mu«. 19/3 888 Vaša Prevzvišenost! Napolnjeni od radosti, da je dal mf-lostljivi Bog učakati Vaši Prevzvišeno-sti SOletnico Vašega tako plodonosnega dušpastirstva, hitimo poleg številnih' drugih tudi mi, se Vašej Prevz. k temu pomenljivemu dnevu spoštljivo prikloniti ter izraziti Vam svoja čutila hvaležnosti in občudovanja. Hvaležnosti, zaradi tako neomejene ljubezni do slovanske narodnosti, katero Vaša Prevzvišenost nikdar ni tajila, niti se sramovala, a občudovanja pak zaradi do-prinešenih žrtev k slogi med Slovani katoliškimi in pravoslavnimi. »Pa bo en hlev in en pastir!« te besede smemo skoraj obračati na Vašo Prevzvišenost, videč, da je čas imena Vašega in cenitev zaslug po vsem slovanskem svetu enako razširjena, in da ni nobenega, ki bi se v tem obziru z Vašo Prevzviše-nostjo le od daleč meriti zamogel. Žele-či torej,bivajoč skoro na vrhu Pohorja, naj bi Drava in Sava ponesla k slovesnemu dne k Vam naše pozdrave; naj bi Bog ohranil Vašo Prevzvišenost še na mnoga ljeta; naj bi se zveza Vaše Prevzvišenosti v po Vas slovečem Djako varu še vedno bolj in bolj svetila, ponižno prosimo, blagovolite sprejeti tudi naše borne čestitke ter ohraniti na$ v Svojem spominu in ljubavi, kakor i! vse prave in zveste Slovence, se bilježi-mo z vsem največjim spoštovanjem Vaše Prevzvišenosti sluge pokorni. Odbor bralnega društva v Ribnici: Lipe Strajhar s. r., predsednik. P. Miklavec, tajnik. L\ Držečnik s. r., predsednikov nam. L. Miklavec s. r., denarn. Jakob Kavčič s. r., tajnikov namestnik* s r -i • r"' (Odgovor): Velecienjeni gospodine! Hvala Vam liepa na srdačnoj čestfF-ci, koju mi o mojoj zlatnoj misi u nai-me slavnoga »bralnega društva« pripo« slati izvoljeste. Bog Vas dragi blagoslo-vio in vse čestite članove Vašega druŠf va svakim dobrom obilno nadario! Bog dragi blagoslovio krasnu Sloveniju krd pio dragu našu braču Slovence u obrani svoga jezika, svojih prava i običaja! Bog dragi uskorio čas našega narod-njega iedinstva izmed brata Slovenc« »"i i^— Sdierbaumkruh je najboljši in zdrav 1 t Hrvata a uskorio i čas vjerskoga je-jdinstva sa našom ostalom slovenskom bračom 11 crkvi katoličkoj! Još jednom; topla Vam moja hvala 1 moj biskupski blagoslov! Sa bratskom ljubavlju Strossmayer s. r. U Djakovu dne 26. 3. 888. G. Petru Miklavcu, tajniku v Ribnici. Romanje Krščanske ženske zveze v Rajhen-burg pod vodstvom č. g. prof. P. Živortnika in predsednice gospe Baumannove je bilo letos prav posebno lepo. Udeležencev blizu 700. Ves ;čas povsod vzoren red in veselo, a vendar do-etojno razpoloženje. Ugoden vtis je napravil na romarje prijazen sprejem v novi baziliki. ¡Veličastna je bila v soboto zvečer ob 9. uri j-imska procesija. V noči je zasvetilo okrog ;cerkve na stotine lučic, iz stotine grl so se glasile globoko občutne Marijine pesmi. Je to bil ¡viden izraz, kako dobiva naše ljudstvo pri Mariji luč in uteho za svoje življenje. Po rimski procesiji so priredile delavne rajhenburške Orlice romarjem akademijo. Posebno lepo število romarjev, tudi mož in fantov, je bilo tokrat iz župnije Sv. Janž na Dravskem polju, ki so prišli pod vodstvom vlč. gospoda župnika Polaka, da pri lurški Mariji izpolnijo svojo obljubo. Njihov cerkveni pevski zbor je ves čas "romanja neumorno skrbel za lepo petje. Prav posebna hvala gre č. g. trapistom, kateri so se odzvali naši prošnji in darovali sv. maše. Tudi železniški upravi, ki je dala romarjem po-Beben romarski vlak, kakor tudi prometnemu tosobju, ki je šlo romarjem z vso prijaznostjo Jn postrežljivostjo na roke. Gornja Radgona. Na Petrovo se je tukaj vr-žila dobro obiskana tombola Prosvetnega društva. Tem potom se Prosvetno društvo zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k dobremu uspehu tombole. Zlasti se moramo zahvaliti prid jiim nabiralcem in nabiralkam kakor tudi darovalcem lepih darov. Društvo bo uporabilo čisti dobiček v prosvetne svrhe. Ko je med veselico po tomboli prišlo brzojavno poročilo o ,Veselem dogodku v kraljevi hiši, je ljudstvo hipno prirejalo viharne ovacije naši visoki kraljevi hiši. Št. Janž pri Velenju. Naše Prosvetno društ-tVo je priredilo na Petrovo svoj izlet v vinorodni in gostoljubni Št. Andraž. Bili smo go-¡stje ondotnega društva in prisostvovali izvrstno podani igri »Stari Ilija«. Nastopili so samo razboriti in izvežbani igralci, oziroma igralke |pod spretnim vodstvom gospoda organista in ¡¡občinskega tajnika. Z njimi smo se veselili in ijih na tihem občudovali, da so si v teku enega Jeta zgradili svoj lični Pruštveni dom in ga že Studi plačali. Stal je 15.000 dinarjev. Drugi dan ((nedeljo) je bil skupen izlet na Oljko, kjer smo 4meli svojo božjo službo, med katero je krasilo prepeval skupni pevski zbor. Tudi mnogo prugega občinstva se je nabralo. Vesele in presrečne so bile urice našega skupnega bivanja. (Le težko smo se ločili od vrlo gostoljubnih JBentandrežanov. Dolžnost nam veli, da se Se itudi javno zahvalimo neumornemu gospodu lupniku, društvu in njega predsedniku. Bog ¡vam tisočkrat povrni vašo ljubav in gostoljubje. Na svidenje v št. Janžu! Mnogo koristnega imajo taki izleti. Društva se bolj spoznavajo, se med seboj ljubijo in podpirajo, se veselijo uspehov drugod, se navdušujejo za iste Jilje in med seboj tekmujejo; z eno besedo: postanejo bolj katoliška v smislu katoliške Mcije! Kongjegacljsko zborovanje vseh slovenskih iHJtalkiK in akademskih koagregactj se bo vr- šilo v zavodu sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano dne 22., 23. in 24. julija t. 1. Zborovanje se prične s pozdravnim .večeropi drle 2i julija in se nadaljuje dne 23. julija: pc> dva referata z diskusijo se vršita 'dopoldne ih popoldne, in se zaključi s sv. malo dne 24, juii/a ob sedmih zjutraj. Udeleženci bodo imeli pojo vično vožnjo na železnici(legitimacije dobijo udeleženci pri zborovanju, vozni listek naj zato vsakdo obdrži), in brezplačno stanovanje in hrano v zavodu. Potrebna pojasnila daje ter pravočasna naročila sprejema do dne 15. julija Vodstvo kongregacijskega zborovanja v zavodu sv. Stanislava. Spored: V pondeljek dne 22. julija: ob petih popoldne prihod in pozdrav. Večerna meditacija. V torek dne 23. julija: ob sedmih zjutraj sv. maša z nagovorom: dr. Gregor Rožman, pomožni škof. Ob devetih dopoldne 1. del: Naše posvečenje. Marija in kongre gacija: Janez Jenko. Marija in liturgija: Maks Vraber. — Ob treh popoldne: 2. del: Naše apostolsko delo. Kongregacija in dijaštvo: Filip Žakelj. Kongregacija in katoliška akcija: Ni ko Kuret. — Ob osmih zvečer: Naš Veseli večer: V sredo dne 24. julija: Ob' sedmih zjutraj. Zahvalna sv. maša z nagovorom in s skupnim sv. obhajilom: dr. Anton B. Jeglič, knezoškof. Romanje na šmarno goro. Trnovlje pri Celju. Prosvetno društvo ponovi na splošno željo občinstva v nedeljo dne 14. julija igrokaz »Prisega o polnoči v Sodinovi sušilnci zraven Šole na Ljubečni. Spominski dan za vse borce Slovenije, kjerkoli so stali v težkih dneh vojne, bo na Brezajh dne 11. avgusta t. 1. Pričetek ob pol 10. uri. Cel dan sodeluje vrlo železničarsko glasbeno društvo »Sloga« iz Ljubljane in združeni pev ci, ki prihite ta dan na Gorenjsko. Dnevni red kot običajno. Polovična vožnja je že dovoljena in siver od 9. do 13. avgusta 1.1. z enosmer no celo vozovnico, potrdilom udeležbe na Brezjah in prosto vožnjo nazaj. Tovariši! Naj zadoni iz naših prs dne 11. avgusta veličastna himna bratstva, ljubezni in zvestobe Bogu, kralju in tro edini nad vse ljubljeni Jugoslaviji. Dne 11. avgusta vsi na Brezje! Glavni odbor ZSV v Ljubljani. Zobozdravnik dr. med. univ. Dernjač Otmar se je vrnil in ordinira od 8. do 12. in od 2. do 5. ure. 828 Gospodinje, v Vaših rokah je blagostanje in zdravje Vaših družin! Berite današnji oglas »Gazela«. Hlapca z dežele, vajenega konjem sprejme Še- pec, Maribor, Grajski trg 2. 827 A 141/29—12. Razglas. V nedeljo dne 4. avgusta 1929 ob eni uri popoldne se bo v Šmartnem na Pa-ki št. 23 razprodalo zemljišče in premičnine dne 1. 6. 1929 umrlega posestnika Železnik Blaža. Hiša št. 23 stoji ob cesti na najprometnejšem kraju in se v njej izvršuje trgovska obrt. Parcele ležijo v vasi in lahko služijo za stavbene prostore. Informacije, daje občinski urad v Šmartnem ob Pfiki in sodišče v Šoštanju. Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. I, dne 6. 7. 1929. 828 ' Pesmi, ki Jih naj vadijo pevski zbori z« Brezje: Masne pesmi: Sattnerjevg št, L 3, 6, 10. Marijine: Slava BrezriladeŽni, 3. izdaji it. 10 in 1$. Mav, Rožni Mariji št. 4. Ljudski napevi. Obhajilne: Sattner, Slava Jezusu, St. 8, 24, 36 in 39. Povsod Boga. Pri litanijah običajni odpevi, pri rimski procesiji ljudsko petje. Glejte na to, da nas bode dosti pevcev! Za letno Grlovsko telovadišče so doprinesli številni prijatelji orlovstva dra gocene kamenčke: 1000 Din je daroval mariborski župan dr. Juvan, 800 Din p< Rožman, po 400 Din dr. Somrek in dr. Jeraj, po 300 D dr. Hohnjec, dr. Veble, stolni župnik Moravec in dr. Schaubah, 200 Din prošt Matek; po 100 Din Žebot, Petelinšek, presvetla škofa dr. Karlin in dr. Tomažič, Gogala, dr. Dernovšek, Hrastelj, Trofenik, Stabej, dr. Wank-mtiller, Lorger, Hrovatin, Goleč, kanoniki Časi, Vraber in Janežič. Živeli posnemovalci Vinarska zadruga v Ljutomeru priredi prihodnjo nedeljo, dne 14. julija, po osmi sv. maši ob pol 9. uri dopoldne v prostorih Okrajne posojilnice strokov no predavanje o vinarstvu, katero poda znani vinarski strokovnjak oblastni vinarski nadzornik gospod Jos. Zupane iz Ormoža. Ker je vinoreja za naš okoliš velevažna kmetijsko-gospodarska panoga, udeležite se tega velevažnega gospodarskega predavanja vsi vinogradniki in tudi vsi prijatelji naše vino reje v velikem številu in da s tem po-kažete vaše pravo zanimanje za to, oso« bito v sedanjem času tako važno gospo darsko vprašanje. Maribor. V baziliki Matere Milosti so si lan' sko leto možje in mladeniči pod vodstvom de< lavnega gospoda p. Pavla ustanovili Apostol-! stvo mož, ki ima svoj nastop vsako prvo nedeljo v mescu. Zberejo se v frančiškovi kapelici v samostanu in od tam skupno odkorakajo v cerkev k skupnemu sv. obhajilu. Dobro bi bilo, da bi v to lepo organizacijo vstopili Še vsi drugi možje mariborski. — Po vsem Mariboru dobro znanega sakristana v baziliki Matere Milosti gospoda Jakoba Nedelko je nedavno oplazila kap, a pod skrbnim zdravniškim nadzorstvom se je priljubljenemu gospodu Jaj-* kobu zdravstveno stanje že precej zboljšal^.-— Mestna občina bo tudi letos poskrbela za & ste reveže, ki nimajo stanovanj. Stavbeniku gospodu živicu je izročila zgradbo novih sta-novanjskh hiš, ki bodo imele lepši slog nego one v delavski koloniji. Vsaka vila bo imela osem stanovanj, vsako po eno sobo in kuhinjo, in v vsaki hiši bo po ena pralnica in drvarnica. Sobe in kuhinje bodo po 5 m dolge in 4 m široke. Dve hiši bosta stali v Jadranski ulici (blizu artilerijske vojašnice), a drugih šest v Delavski ulici. Stavbe morajo biti gotove dO 1. oktobra. Teh stanovanj pa ne dobi nikdo t»* kih, ki se hoče šele priseliti v Maribor, ampak eamo mariborske familije, ki so deložirane, al ki ne morejo na drug način dobiti stanovanj. Naj si torej zunanji ljudje ne mislijo, da jjo mestna občina za to zidala stanovanjske jjjše, da bi z dotokom zunanjih ljudi Se pove-čavala stanovanjsko bedo. = Podjetni so naši trgovci. Trgovec z manufakturo gospod Trpin k Glavnem trgu Je dal na novo preurediti hi-1 v Vetrinjski ulici, ki io je kupil od trgovca 5spoda Starčiča. Prejšnji teden se je vselil v ,. ribvo trgovino, p. na Glavnem trgu je ostala iijegova podružnica. V novi trgovini je v so-Bot'6 o'ij 11. do 12. ure delil svojim odjemalcem e&Htonj ostanke raznega blaga. Naval na "trgovino je bil tak, 'da ič skbrO morala posredovati pblicija. — Trgovec gOspo'd Adalbert Gusel pa je te dni otvoril v prej Haberjevi hiši na Alek-nndrovi cesti novo trgovino in točilnico brez-koholnih pijač, žganja ter trgovino sadnih izdelkov ter kisa. Gospod Gusel je znan kot .velik prijatelj reVežev. Po zimi v najhujšem Barazu je daroval večje količine drv in premoga ter okrepčil za revne familije. == Naši Orli so se v torek srečno vrnili iz Prage in sicer so si na povratku ogledali še Gosposvetsko polje in Celovec. Sv. Peter pri Mariboru. Pri spravljanju polnega soda v klet je ponesrečil Krejač Ivan iz Celestrine. Zlomil si je nogo. Odpeljali so ga v mariborsko bolnico. — Neki posestnik v Me-tavi je pogostil dva znanca iz sosedne vasi v svoji zidanici. Ko so se ga bili že precej nalezli, je gostitelj prijatelja spremil, med potjo fo se sporekli in končno pošteno stepli, tako 'a bo imela opravka še sodnija. Ko bi se lju-: ravnali po zlatem Slomškovem pravilu: - pameti ga pijmo, da pamet ne zgubimo, koliko jeze, razprtij in sovraštva bi izostalo! — Letos poteče 60 let, odkar so se naselile pri Sv. Petru šolske sestre ter prevzele pouk na dekliški šoli, ki se je postavila v letih 1868— 1869 večinoma na stroške tedanjega župnika gospoda Glaser Marka. Letos poteče tudi 40 let, kar je umrl Glaser Marko, kateri je blizu 47 let župnikoval pri Sv. Petru in ki si je pridobil nevenljivih zaslug ne le za župnijo Sv. Petra, temveč za ves slovenski narod, zlasti pa za lavantinsko škofijo. Saj je bil Glaser eden izmed največjih dobrotnikov in pospeši-teljev pri preseljevanju škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Labodski dplini v Maribor^ kar je veliki Slomšek sam mnogokrat priznal in tato ohranil tudi najiskrenejšo prijateljsko vez do vzornega rodoljuba Glaserja. — Na Vletavskem bregu stoji že od leta 1848 kapeli-ta Matere božje. Podoba je bila svojčas na Marijinem oltarju v župni cerkvi. Pred vojno Je bil v kapelici tudi zvonček, ki pa je bil med vojno odvzet. Kapelica, daleč na okrog vidna, je zelo zapuščena in nujno potrebna poprave. Skoda bi bila, da bi ta vidni spomenik vere naših prednikov popolnoma razpadel. Metav čani in Terčovčani, pa tudi drugi župljani, ali bi ne bilo lepo, če bi o tej kapelici lahko peli b pesnikom slovenskim: »Kapelica (cerkvica) vrh gore, kapelica bela, vsak dan pozdravlja fe duša vesela«! In če bi bil še v stolpiču zvon k, ki bi Vas dan za dnevom pozdravljal in ibil, ali bi to ne bilo veselo? Seveda je treba ;:ačeti in zapuščena kapelica se nekam milo in otožno ozira čez hribčke in doline, da bi zagledala svoje lastnice, ki so na kapelico ne kam pozabile. Ribnica na Pohorjii. S skrbipolnim očesom je motril naš kmetic deževne dni, ki so trajali še preko enega tedna nepretrgano. Senožeti so vabili kosce, toda kako začeti, če solnca ni. Dne 2. t. m. se je vendarle zopet zjasnilo in odslej pojejo kose, da je veselje. Trava je zelo lepa, znatno lepša kot je bila lani, če ostane vreme stanovitno, bo krme prav dosti. Že bolj priletni možaki pa so poleg poudarjali (seveda pravo), da preobilica deža v tem času ne spri di samo krme, nego prav kvarno vpliva tudi na rž in krompir, ki sta jela kazati tačas svoj cvet. Sicer pa tudi pri nas obetajo setve po-iroljnih uspehov, samo če vreme vztraja z lep- šim licem, kot ga je pokazalo in nas Bog obvaruje hudih ur. Doslej nam je, hvala Bogu, bilo v tem oziru prlzanešeno. Samo da nas upi le varali ne bi, kakor je mnoge bajno cvetoče sadje, ki pa se je naposled več ali manj izneverilo; jabolk bo malo, ponekod nič, hruške je tuintam še videti, .vendar pa ni tretjina, kakor so obetale. Precej čudesa pa so vzbujali tudi neobičajno hladni dnevi koncem prošle-ga meseca; po planini je krilil celo sneg. — Posebnega junaka, vnetega za ugled Slovencev tudi izven domovine, se je izkazal tesar Anton Verhovnik, ki je žrtvoval v dobro stvar za delavca znatne potne stroške in se udeležil izleta v Prago. Ormož. Dne 4. 7. so odkopali in obducirali truplo rajne 121etne pastirice Alojzije Tomažič iz Brebrovnika, pokopane že 8. junija. Imenovana je bila zadeta neki večer v glavo s strelom iz puške in je vsled tega umrla. Kmalu so se začele razširjati govorice, da strel ni bil popolnoma nedolžen, temveč da se za njim skriva neko grdo dejanje nad ubogo deklico, to dejanje pa da se je hotelo prikriti z dozdevno nesrečnim strelom. Vsled teh govoric je sodišče odredilo raztelesenje trupla, komisija pa je ugotovila, da govorjenje ni odgovarjalo resnici. — Zaradi suma, da je požigal po Lešnici in po okolici, je bil nekaj dni zaprt neki K. Toda ker mu nismo mogli dokazati, da je v res niči požigal, je bil izpuščen. Za zadnji požar pri Štuhecu je K. trdil, da ga ni mogel on zakriviti, ker je prespal ono noč za mrtvašnico na ormoškem pokopališču. Sum je enkrat padel, od zdaj bodo ljudje le še bolj pazili. — Triletna Micka Cvetko iz Cvetkovec se je v družbi svojega bratca-dvojčka igrala s kamenčki. Pa je bratec z dovoljenjem sestrice porinil kamenček v njeno uho. Ali šmentani kamenček: noter je šel sam rad, ven pa ga je moral vzeti gospod zdravnik v ormoški bolnici. O ti otroci! — Predstava v Društvenem domu na dan blagoslovitve novih umetniških kipov sv. Antona Padovanskega in sv. Male Te-rezike je vsem zelo ugajala. Kot se sliši, je Ljudski oder v Središču prepustil svojo dvorano za 21. julij, da Ormožanci tudi tam nastopijo. Ce se bo predstava vršila, ne bo gotovo nikomur žal, ki bo prišel gledat. Prvi del bo veselo-smešen, drugi pa sveto-resen, a ■raak zase podučen in zanimiv. Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Kam gremo dne 21. julja? V Št. Lovrenc, kjer bode odkritje spominskih plošč v vojni padlih vojakov. Od 8. do 9. ure dopoldne sprejem veteranskih in požarnih društev. Ob pol deseti uri otvoritev in blagoslovitev, potem sv. maša za padle vojake. Društvo starih vojakov bo imelo popoldne tombolo v gostilni Kaučič. V slučaju slabega vremena prihodnjo nedeljo. — Odbor. Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Smrt učitelja in drugo. V nedeljo dne 30. junija smo spremili k' zadnjemu počitku gospoda Franca Sinko, vpo kojenega učitelja. Služboval je na Hrvaškem, v Cirkvenici in po drugih krajih. Po dolgi in mučni bolezni, večkrat sprevideli s sv. zakramenti, je v 84. letu umrl. Rajni je bil brat g. Jožefa Sinko, tukajšnjega župnika in zlato-mašnika. Pogreb je vodil gospod J. Poplatnik župnik na Polenšaku, ob udeležbi veliko ljudi. — Na Alojzijevo smo pokopali učenko drugega razreda tukajšnje šole Terezijo Šegula. Bog jo je hotel imeti pri sebi, zato je utrgal nežno cvetko! = Letošnje leto je za naša 'društva leto obletnic. Dekliška zveza' je v nedeljo 'dne 30. junija obhajala 201etnico svojega obstoja. Zjutraj so članice pristopile k mizi Gospodovi ter darovale sv. obhajilo za rajnega gospoda Kropivšeka, ustanovitelja Dekliške zveze in za rajne članice. Popoldne je bila prireditev. Iz govorov in poročil se je spoznalo obilno koristno 'delo DZ v teh' 20 letih. Pozdrav vodstva DZ iz Maribora je prinesla gdč. Nežika Cin-žar, ki je spregovorila tople navduševalne besede našim dekletom. = Na jovrenčko nedeljo I pa misli obha jati tukajšnji Orel lOletnico svo jega obstoja združeno z blagoslovitvijo novega prapora. Oiieta biti večja prireditev Šmartno ob Paki. Dne 7. t. m. je obhajal gospod Jurij Krajnc 40ietnico, kar je postal uči-, telj. Imenovani je tukajšnji domačin. Pred 40 leti je tukaj nastopil službo učitelja. Ves čaa do upokojitve (z izjemo enega leta) je tukaj služboval. Bil je izvrsten šolnik ter pri otrocih' in starših zelo priljubljen. Njegovi učenci, ki so danes že čez 50 let stari gospodarji, Še da* nes pravijo s ponosom: Jaz sem bil v šoli uč4« nec gospoda Krajnca. Ljubno. Od tukaj se pač malokdo oglasi * ■Slov. Gospodarju« kljub velikemu številu naT rožnikov. Ako se pogovarjaš s tujci, kadar« prihajajo v ta kraj v trgovskih poslih, izveSH od njih, da se jim vidi vse drug"ače: hiše s« trajne težave svoje starosti. Tako upamo, daj se že veseli pri Bogu nebeške krone, po ka« teri je tako hrepenela". Piščani, ohranin\o p44« menito gospo v krščanskem apomimi! Marenberg. V nedeljo dne 14. julija 1929 je Marenbergu proslava desetletnice osvoboditve Dravske doline. Najsrčnejše se vabi vse one fcorce, ki so v letih 1918 in 1919 pripomogli, da ¡je bila naša lepa dolina osvobojena, da se u-'deleže te proslave. Danes so ti borci raztreseni križem naše širne domovine, vsled česar nam Bi mogoče povabiti vse osebno. O priliki te proslave se odkrije tudi nagrobni spomenik ¡dne 8. maja 1919 tukaj za našo svobodo padlemu naredniku slovenskega planinskega polka iMatiju Glacl iz Brežnika na Krajnskem, ki po-¡čiva že 10 let v osvobojeni zemlji brez križa in znamenja. Smatrali smo kot našo dolžnost, Jfla se oddolžimo vsaj nekoliko njemu in vsem onim, ki so dali za našo svobodo svoje življenje, a počivajo sedaj v našo žalost pozabljeni jod osvobojenih državljanov v zapuščenih grobovih. Skromen nagrobni spomenik in bronasta spominska plošča, ki se odkrije istega dne ipri vhodu v farno cerkev, naj bodo znak naše ¡hvaležnosti padlim borcem. Pridite društva v (krojih in z zastavami, pevci in godbeniki prinesite slovenske pesmi glas v naše kraje 1 Posebno dobrodošle nam bodo narodne noše. Ko- likor bodo zmogle naše skromne moči, hočemo skrbeti, da bodete preživeli nekaj lepih u-ric v naših divnih krajih. Za polovično vožnjo na vseh vlakih v Sloveniji se je zaprosilo. S postavitvijo nagrobnega spomenika in dveh bronastih spominskih plošč ter z raznimi drugimi pripravami smo imeli ogromne izdatke., katerih pa naše skromne moči ne zmorejo. Vsled tega prosimo vse one, ki smo jim poslali položnice s prošnjo za prispevek, pa tudi vse druge, ki bi nam hoteli pomagati z denarnimi prispevki, da nam pošljejo iste s čekovno položnico na račun št. 15294 in naslov: Sreski odbor Narodne odbrane Marenberg. = pripravljalni odbor. »» CI.IO" LIMONADNE TABLETE 739 Ohrepčilo za vroče dni „CLIO" družba z o. z. MariborT Veliki Napoleon je bil babjeveren in je imel svojega preroka v nogavici. Nje gova prva žena Jožefina pripoveduje o tem: »Sedel je na tla, slekel nogavice Sn vrgel eno za drugo z vso silo od sebe, zraven je govoril: da ali ne? Če je pa-'dla prva nogavica dalje od druge, je to pomenilo da, in narobe.« ^nano je, da dobivajo Španci pri krsta mnogo imen. Potujoči Spanec je po noči iskal v gostilni prenočišče. Ker so bila vrata že zaprta, je trkal na okno. !Čez čas odpre gostilničar okno in vpraša: »Kaj želite?« — »Prenočišče.« — »In kdo ste?« — »Fernando Alfons Pedro 'Miguel Francesco Felippo Carolo Lo-pez!« — »Za toliko ljudi nimam prostora«, je vzkliknil krčmar in zaprl okno. Vojvoda Norfolk je bil večkrat pijan. Nekoč je vprašal igralca Footeja: »Povej mi, kako bi se udeležil plesne zabave, da bi me nihče ne poznal?« — »Pojdi tja trezen«, mu je odgovoril prijatelj Foote. Bogati kardinal Antonin Salviani je bil bolan na smrt. Kakor je bil poprej ljubitelj šal in veselja, je bil sedaj žalosten in zamišljen. Opica, ki ga je včasih razveseljevala s svojimi neumnostmi, je sedaj tiho posedala poleg svojega gospodarja. Ko so zdravniki obljubljali kardinalu le še 24 ur življenja, so porabili njegovi služabniki to priliko in odnesli vse dragocenosti in dragulje, kar so jih našli; le kardinal je moral mirno gledati to ravnanje, ne da bi mogel spregovoriti le besedico. Ko je videla opica, da odnaša služinčad toliko stvari, ni hotela zaostati. Hitela je k omari, kjer je visel kardinalov klobuk, si ga posadila na glavo in z neznansko smešnimi kretnjami bežala skozi vrata. Ko jo je kardinal gledal, se ni mogel vzdržati smeha; ves se je prepustil smehu in tedaj se mu je tvor v pljučih predrl in kardinal je kmalu nato — o-kreval. Za vlade španskega kralja Petra je ubil plemič nekega čevljarja. Sodišče ga je obsodilo, da ne sme leto dni v cer kev. Ta nepravična sodba je tako raz- jezila čevljarjevega sina, da si je poiskal sam pravico in ubil plemiča. Bil je obsojen na smrt. Ko je čul kralj o tej zadevi, je razsodbo spremenil v toliko, da ni smel čevljar leto dni — delati čevljev. Znani zdravnik Wecke! v Hallu si je nekoč izposodil od nekega profesorja tamkajšnjega vseučilišča knjige. Po Š letih mu je profesor pisal, naj mu knjige vrne. Weckel jih je vrnil, pa je obenem obžaloval, da ni imel časa, da bi knjige prebral; pač pa je sporočil, da si jih prihodnjič izposodi za dalj časa. Slavni slikar in kipar Michelangelo Buonerotti (umrl v Rimu leta 1563) si je dovolil s svojimi sovražniki ostro šalo. Nekoč je nek njegov kip tako navdušil slikarja Rafaela, da je primerjal mojstra z velikimi grškimi umetniki. Michelangelo je tedaj kip Amora zakrpal in pridržal le odlomljeno roko z menom, da prisili tudi njemu nenaklonjene sodobnike k podobni sodbi, kakor jo je izrekel Rafael, čez čas so zakopani kip našli in vsi poznavalci so ga proglasili za delo iz najstarejše dobe ter pristavljali, da bi niti Michelangelo ne mogel kaj podobnega ustvariti. Tedaj je veliki mojster pokazal shranjeno roko in osmešil nasprotnike. — Istega kiparja je uprašal nekoč česa* Karol V., kaj misli o nemškem umetniku Albrechtu Diirer. Umetnik je odgovoril: »Če bi ne bil Michelangelo, tedaj bi bil rajši Diirer, kakor pa Karol V.« Jean Potjuelin de Moliere, slavni francoski pisatelj veseloiger (umrl v Parizu leta 1673) se je navadno posvetoval s svojo staro služkinjo. Bral ji je svoje veseloigre in čemu se je smejala, to je pustil, drugo pa, kar ni izzvalo služkinji smeha, je v rokopisu prečr tal. Služkinja je postala polagoma ocenjevalka njegovih pisateljskih del. Nekega dne je hotel Molier preizkusiti njen okus in ji je prečital par nastopov Brecourta, igralca njegove družbe; pa vendar je ni mogel prevariti. Predno je dokončal, je stara služkinja dobrosrčno vzkliknila: »Ah, gospod, nikar se ne norčujte. Saj to ni vaše, to je za nič!« flož v stri snhnfl. Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) »Da,« je odgovorila gospodična Filipa vsa v Solzah. »Djal je nakit v notranji žep svojega po-¡vršnika. Na pristavi sva se poslovila. Z roko mi rje mahal v pozdrav in odpeljala sem se. To je 'bilo zadnjikrat, da sem videla mladega malopridneža.« Gospodična Filipa je bila prepričana, da ji j|e grof Jack de Romaine ukradel smaragde in "torezirno se je smejala, ko je gospod Cognard jbmenil, da je morebiti nesrečnega mladega člo-iveka umoril in oropal kak zlikovec, ki je slučajno zvedel, da ima grof smaragde pri sebi. »Dobro!« je pravila, »vaša zadeva je, da naj-jdete ali moje smaragde in mi jih vrnete, — ali jpa da najdete truplo umorjenega grofa de Ro-fnaine!« In s temi zbadljivimi besedami se je gospodična Filipa poslovila ter pustila za seboj skrivnostni vonj nežno duhtečega parfuma in spomin lla rahlo šuštenje svojih svilenih kril Komisar je pospremil gospodično Filipo na ulico. Njegova čustva niso bila prav posebno prijetna in zavidljiva tudi ne, ko se je vračal v sobo. Mož v sivi suknji ga je čakal. In častivredni gospod Cognard je vedel, da bo sloki nebodigatreba prijel za ušesa njega in vse njegove uradnike radi stvari, ki — hm — ki je bila v tistih dneh čisto vsakdanja in navadna. Kaj je posebnega na tem, da navihan mladič prevari zaupljivo dekle? Kolikokrat je on, Cognard, že doživel take slučaje! Zadeva je bila zelo enostavna! In lopova bodo dobili in smaragde tudi! Na vsak način! Saj se jih ne more iznebiti, da ga ne bi prijeli! Tako je mrmral komisar po stopnicah, zatopljen v svoja premišljevanja in nevoljen nad sitnim človekom, ki ga je čakal gori v uradu. In da bi bila ta vsakdanja zadeva v kakršnikoli zvezi s chuani —? Kaj takega si je mogel izmisliti le domšiljavi detektiv iz Pariza —! Toda ko je stopil gospod Cognard v sobo, so mu njegovi sami po sebi umljivi razlogi zledeneli na ustnicah. Mož v sivi suknji je bil izredno resnoben, Res Biete «• rodil Kari Ffnffew Ne čakajte, dokler se Se dobi. Nad 1000 knjig že raz* prodanih, ostanek bo kmalu! Pttit« Tiskarni sv. Cirila - Maribor«. špartanskega zakonodajalca Likurga so uprašali, zakaj odreja, da bi se molje ženili z dekleti brez dote. Likurg je odgovoril: »Da bi revne deklice ne osta fe same in da bi bogatih ne iskali radi &enarja, pač pa da bi se vsak mož oziral le na značaj svoje bodoče žene.« Kmalu ko je Ludvik XVI. zasedel francoski prestol, je v Franciji vsled predragega žita nastala lakota in narod je grozil z revolucijo. Minister vojvoda Burbonski, je ukazal kapitanu, poveljniku polka mušketirjev, naj stre fja v zbrano množico in tako uduši ne-ftiire. Kapitan je odredil, naj vojaki pred ljudstvom nabijejo puške; nato se je odkril in nagovoril zbrano ljudstvo: »Gospoda, dobil sem nalogo, da po-strelim vso druhal, ki se bo zbirala po mestu; radi tega vas prosim, naj odidejo vsi taisti, ki so dostojni, predno pade prvi strel!« Razume se, da so odšli vsi, ker ni hotel biti nihče druhal. ene in seimsha poročilo. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto ¡dne 6. julija so pripeljali špeharji 19 voz zaklanih svinj, kmetje 2 voza sena in 6 slame. £elo dobro založen je bil sobotni trg z zelenjavo. Svinjsko meso je bilo po 15 do 27.50 Din, »eno po 60 do 70 Din, slama po 55 do 65 Din. iiovi krompir 2 do 3.50, čebula 4, česen po 14 ijo 16, sveže zelje 1—6, kislo zelje 5, kisla repa K, buče 2—8, gobe J—2. Marelice 16—24, čreš-¿je 4—6. Smetana 12—14, surovo maslo 36 do £6, jajca 1—1.50, med 20 Din. Pšenica 3, rž 2, ječmen 2, oves 1.50—1.75, koruza 2.50, ajda 2, proso 2.50—3, fižol 5—7, fižol v stročju 10, lu-ičen grah 8 Din. 1 kokoš 35—37, par piščancev 25—65, raca 25—30, gos 50—70, puran 50—60, Somači zajec '15—40 Din. Mariborsko se]msko poročilo. Na svinjski eejem dne 5. julija 1929 je bilo pripeljanih 251 jjvinj in 1 ovca. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100 do 170 Din, 7—9 tednov 225 do 300 Din, 3—4 mesece 350 do [400 Din, 5—7 mesecev 450 do 600 Din, 8—10 me- secev 700 do 860 Din, 1 leto 1000 do 1100 Din, 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 16 dp 18 Din. ovca komad 130 Din. Prodanih je bilo 234 svinj in 1 ovca. Gospodarska obvestila. Trodnevni drevesničarski tečaj za delovodje drevesnic podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. Kmetijska dru žba bo priredila v času od 1. do 4. avgusta t. 1. trodnevni tečaj v družbeni drevesnici na Poljanah, ki bo v zvezi s teo retičnim in praktičnim poukom v dre-vesničarstvu s posebnim ozirom na o-kulacijo. Teoretični pouk bo dnevno od sedmih do devetih zjutraj, ostali čas se bo pa izrabil s praktičnimi vajami. Na tečaj se sprejme le določeno število, k večjemu 10 udeležencev, katerim se priskrbi prenočišče in vsakemu tečajniku bi se naklonilo dnevno po 15 Din. Za primer večje priglasitve se tečaj ponovi teden pozneje. Tečajniki se morajo zavezati, da se bodo pouka redno u-deleževali. Prav marljivim se ob koncu tečaja podeli nagrada. Priglasitve na tečaj se sprejema le do 25. julija t. 1., ki jih je nasloviti na Kmetijsko družbo v Ljubljani. Cene žitu nižje kot pred vojno. Ker je cena pšenice in vobče žita padla na sve tovnem trgu, je ta padec pritisnil na cene žita v posameznih državah. Tako je cena žita padla pod višino cen pred svetovno vojno. V Avstriji je razmerje takšno: v prvi polovici leta 1914 je pšenica imela vrednost 24.60 zlatih kron za 100 kg, rž 19.70 zlatih kron, kar odgovarja sedanji avstrijski vrednosti 34.42 šilingov za pšenico in 28.37 šilingov za rž. Sredi junija t. 1. pa je cena pšenice za 100 kg padla na 33, za rž pa na 27.20 šilingov. Potem takem je cena pšenice padla za 7%, rži pa za 5% pod višino pred vojno. Uvoz vina v Poljsko. V prvem četrtletju 1928 se je v Poljsko uvozilo 1751 ton v vrednosti 3,395.000 zlotov, v 1. četrtletju 1929 pa 1106 ton v vrednosti 2,696.000 zlotov. Največ tega vina in sicer več kot polovica je iz Francije, Ogr ska je uvozila 155.4 ton, Italija 99.7 ton, Nemčija 21.2 ton, Grška 15.3 ton. Kaj pa naša država? Ptičji gnoj. Ob morski obali južnoameriške države Peru je skupina golo-skalovitih otočkov, ki se imenujejo: »Guano otoki«. Otočje je brez rastlinstva, a vendar zgleda njega skalovje od daleč kakor najbolj živahno. Na njem gnezdijo milijarde raznih v strogo južnem podnebju živečih ptic. V dobi va-litve je po skalah Guano otočkov eden ptič poleg drugega. Ptičev ne lovijo, pač pa daje vsakoletno ptičje blato najboljši gnoj, takozvani: »peruguanosu-perfosfat«, kojega izvoz daje državi na leto težke milijone. Otočje je državna last in je v mesecih valitve prepovedano pod smrtno kaznijo, stopiti na otok. Otočje je odkril Evropi leta 1802 Aleksander Humbolt, ki je pripeljal kot prvi najboljši ptičji gnoj iz Amerike v Ev ropo. čevljarska obrtna zadruga Maribor naznanja vsem svojim članom, da se vrši tretja redna toletna vajeniška tep pomočniška preizkušnja v nedeljo dna 21. julija 1929. Prošnje za pripust k pra izkušnji se vložijo najpozneje do dna 13. julija v pisarni zadruge v Mariboru* Orožnova ulica 6. Vsem gozdnim posestnikom v vednost! V naših gozdih se nahaja zelo veliko smrekovih storžev, kateri navadno odpadajo, ne da bi posestniku dali kale' šnokoli korist, vendar se lahko tudi to blago proda po zmerni ceni ter da kmetu nekaj koristi. Storži od smrek se dajo prodati meseca oktobra, novembra' in decembra ter morajo iste mesce biti potrgani s smrek. V to svrho se pozivajo vsi gozdni posestniki, kateri ima;o te storže in želijo iste prodati, da se vi vsaki občini skupno organizirajo gleda nabiranja storžev na ta način, da se ia vsake občine dobi tega blaga vsaj za 1' vagon, najboljše bi bilo, da vzamejo to organizacijo v roke kmetijska društva, zadruge in druge kmetske organizacije, koje vsaka v svoji občini organizira' nabiranje storžev. Vsa nadaljna in potrebna pojasnila se bodo pa dobila od: njegov bledi, koščeni obraz je bil nenavadno strog in neizprosen. »Kje imate zadnja poročila o komtesi de Romaine?« je vprašal ledeno mrzlo. »Kaj je počenjala včeraj?« Komisar je potihoma godrnjaje poiskal zahtevane papirje. »Včeraj zjutraj je šla z materjo v cerkev. God bv. Andreja je bil.« »Sta ženski s kom govorili?« »Na potu v cerkev ne. Pa v cerkvi je bilo natlačeno polno ljudi, ni se ju dalo natančno opazovati. Utegne biti, da sta s kom pošepnili kako besedo.« »Bojim se, da smo smaragde izgubili —. Pa .vsaj zločinca moramo prijeti. Morebiti bo dal plen od sebe, če ga prav trdo primemo.« »Gospod Fernand —!« »Že prav, že prav!« je zamahnil detektiv z roko. »Vem, da niste vi krivi! V natlačeno polni cerkvi se da marsikaj opraviti, marsikaj skriti. Zlikovec nas je zaenkrat ukanil. Toda s tem še ni rečeno, da nam je ušel. Pošljite,« je dejal po hipnem pomisleku, »pošljite koj par mož na pristavo, pa takih, ki jim lahko brezpogojno zaupate, in jim naročite, naj primejo Jacka de Romaine in ga privedejo sem!« »Na pristavo —?« »Da. Komtesa Marietta de Romaine se je zlagala, ko je pravila, da njenega brata od torka sem ni bilo več doma. Jack de Romaine je doma. To vem jaz. Koj ko sem prišel oni dan v St. L6, sem sam nemudoma šel opazovat pristavo. Bil sem na preži tudi tisto noč, ko se je pripeljala gospodična Filipa z mladim grofom. Videl sem, da je izstopil Jack, ji zamahnil z roko v slovo, se obrnil in stopil k vratom. Vrata so se odprla in grof Jack je izginil v veži. Vse to sem videl, kakor sem dejal, na lastne oči. Ni torej res, kar je pravila komtesa Marietta, da ni prišel domov. Domov je prišel, na to stavim. In od tistega trenutka dalje ni več stopil iz hiše. Tisto noč sem jaz bil na preži pred hišo z enim svojih mož. In od drugega jutra dalje sta prežala dva druga moja moža, eden pred hišo, drugi zadaj. Moža sta brezpogojno zanesljiva. In da danes nista videla, da bi bil grof Jack de Romaine prestopil hišni prag. Morebiti da je sestra ali da je mati v cerkvi izročila smaragde kakemu zaupniku in zavez- 0000010201235323232353234823484823482348232353482348532323482353485353914853485323535323235353232323 Dragotina Korošec v Šmartnem ob Pa-ki, na kateri naslov se naj interesentje obračajo. HMELJARJI, UREDITE SUSILNICEI Konkurenca v produkciji hmelja je ¡vedno večja in brez dvoma se bo prodal iV bodoče le prvovrsten hmelj po primerni ceni. Prav mnogo našega, sicer prvovrstnega hmelja pa se pokvari pri sušenju; temu so največkrat krive sušilnice, ki slabo vlečejo ter hmelj preje Sparijo in sežgo kakor pa posuše. Le v res dobri in pravilno urejeni sušilnici fje mogoče hmelj dobro posušiti. Imamo sicer precej sušilnic, toda le malo res (dobrih. Napake so večkrat prav malenkostne ter je mogoče navadno brez več jih stroškov tako sušilnico preurediti, da suši hitro, enakomerno in pri nizki toploti. Marsikateri hmeljar je sicer nezadovoljen s svojo sušilnico, vendar si ne »na pomagati. Za vsa potrebna tozadev Čl. 22 zakona o državnih cestah z dne 8. maja 1929 določa: »Kdor povzroča znatno večje stroške za vzdrževanje 'državnih cest nego ostali (interesenti), mora plačevati vsako leto izreden prispevek za vzdrževanje prekomerno u-koriščane ceste. Ta prispevek se določa sporazumno med gradbeno sekcijo in onim, ki cesto ukorišča. Prispevek mora biti tolik, da se z njim po možnosti pokrivajo vsi večji stroški. Ta sporazum postane pravomočen, ko ga odobri gradbena direkcija. Če se sporazum ne doseže, določi višino prispevka grad ibena direkcija. Ta prispevek se polaga y denarju ali v materialu pri pristojni gradbeni sekciji ter se mora uporabljati za vzdrževanje samo onih cest in njih delov, za katere je bil pobran.« Z ozirom na to zakonsko določbo je minister za javne gradbe izdal 1. julija jI. 1. okrožnico na vse gradbene direk- na navodila in pojasnila se je obrniti na Okrožni kmetijski urad (Oblastno hmeljarsko nadzorništvo) v Celju, s posebno prošnjo (kolek 5 Din) za brezplačen pregled sušilnice. Najbolje je, ako vsak interesent prijavi svojo sušilnico za pregled na občini, občina te prijave zbere in vloži skupno prošnjo na omenjeni urad (prošnja koleka prosta). Na določen dan bo prišel oblastni hmeljarski strokovnjak ter vsakemu na licu mesta dal brezplačno vsa potrebna navodila za preureditev sušilnice. Tudi kdor hoče postaviti novo sušinico, lahko dobi ob tej priliki vsa potrebna navodila in pojasnila. Vse tozadevne prošnje je vložiti najkasneje do dne 20. t. m., na kasneje prispele se ne bo moglo več ozirati. Hmeljarji, posvetite sušenju hmelja največjo pažnjo, da si ne pokvarite pridelka, temveč ohranite dobro kakovost in dosežete boljše cenel * cije o plačevanju tega izrednega prispevka, v kateri nareja: »1. Prispevek mora plačati vsaka o-seba ali ustanova, ki prevozi na 1 km več ton blaga ali potnikov, kakor pa v primeru normalnega prometa na tem delu ceste. 2. Prispevek mora plačati tudi oni, čigar transport po toni in km ni izjemoma večji od normalnega, ako pri tem transportu uporablja prevozna sredstva, ki se razlikujejo od normalnih v prometu in ki s svojo težino, konstrukcijo ali brzino posebno kvarijo ceste. 3. Gornji prispevek morajo plačati i oni, ki prepeljujejo svoje blago po državnih cestah le v jesenskem in zimskem času, ker ni vseeno, ali se gotovo količino blaga prevaža v teku vsega leta, ali pa samo v vlažnem času. 4. Prispevek plačajo: a) industrijska podjetja, ki uporabljajo ceste za prevoz svojih sirovin in izdelkov, pa najsi vrše ta prevoz z lastnimi ali tujimi sredstvi. b) osebe, ki se bavijo z izkoriščanjem gozdov in rudnikov ali temu podobnim in ki se poslužujejo cest za prevoz svojih proizvodov. c) Osebe, ki se bavijo s prevozom pot nikov ali blaga, v kolikor razpolagajo z organiziranim delom in s prometnimi sredstvi, kakoršna so avtobusi in tovorni avtomobili s prikolicami ali brez njih. d) Vsi oni, ne glede na količino prevoženega blaga in prevoženih potnikov ki uporabljao nedovoljena vozila, to se pravi vozila, ki zaradi svoje teže ali § svojo konstrukcijo ali brzino na posel) no hud način kvarijo cesto. Od tega prispevka so oproščeni: a) potniški avtomobili in druga potniška vozila, ki služijo za osebno uporabo. b) potniški avtomobili ter tovorna in navadna vozila, ki se uporabljajo za prevoz potnikov, ako lastnik z vozilom vzdržuje sebe in svojo rodbino in ako je to prevažanje glavni poklic (na primer fijakar ali šofer). c) Vsa tovorna, konjska ali volovska, kmečka ali špediterska vozila, ki se u* porabljajo za lastno potrebo ali za potrebo drugih, ako živi lastnik od teli vozil in ohranja svojo rodbino. Ako pa ima nekdo več potniških avtomobilov za prevoz potnikov ali uvede ow?anizi-rani potniški promet s potniškimi avtomobili med posameznimi kraji, plača prispevek kakor potniški avtomobili. Prispevek se plača tudi od tovornega avtomobila, s katerim se prevaža lastno blago med posameznimi kraji. Prispevki po tem zakonu se morajo odmerjati najdalje do 1. julija in izter jati do 1. oktobra vsakega leta. Prispevki se odmerijo v prvi vrsti \ naturi, a šele nato v denarju. Gradbene direkcije morajo najdalje do 15. decembra predložiti ministrstvu poročila o odmerjenih in izterjanih pri spevkih po posameznih sekcijah za tekoče leto.« izreden prispevek za prekomerno uporabo državnih cest niku. Tega ne vemo. To pa vem,« je dejal mož v sivi suknji odločno in prepričano, »to pa vem, ¡da tiči Jack de Romaine doma v pristavi še sedaj razen če ga ni sam vrag odnesel skozi dimnik.« »Ni ga vraga, ki bi moje ljudi prevaril!« je 0ejal komisar podjetno. Detektivove krepke be-teede so ga potegnile za seboj vkljub njegovi prirojeni udobnosti in počasnosti. »V dobri uri bomo imeli zlikovca, gospod Fernand! Vso čast na-Žega policijskega komisarijata vam stavim na 'to! In smaragde bomo tudi imeli!« je pridjal s poudarkom. »Razen če jih tatovi že niso spravili Ha varno, seve.« »Tako je prav!« je pohvalil mož v sivi suknji Vzpodbudno. »Moji ljudje so še na pristavi. Pomagali vam bodo. V malem prstu imajo vse, kar ie treba vedeti o tajnih vratih, o skrivališčih, za-;otjih in sličnih pribežališčih takih lopovov. Ne dajte se prevariti! In ne pozabite, da Jack prav gotovo še tiči kje v pristavi! Preiščite vsak kot, obtipajte vsako steno! In — pripeljite ga Bem! Sedaj pa pojdite in se pripravite! V dobri Uri pridem za vam!.« 3. Trda tema je že bila, ko je prispel mož v sivi BUknii na pristavo. i Pri vrtnih vratih je stal gospod Cognard. Koj ko je zagledal suhljato postavo detektivovo, je pohitel k njemu, kar so mu dale njegove kratke noge in njegova obilna, rejena postava. »Nič —!« je hlastnil brez sape. »Kako mislite — nič?« »Prav kakor sem povedal, gospod Fernand! Preiskali smo podrtijo od kleti do slemena. Ženski sta gori, moji ljudje ju stražijo. Nista ugovarjali, nista nam branili. Prav nič. Pa povem vam,« je pridjal in si brisal znojno čelo, »povem vam, niti miška ni skrita v hiši! Preiskali in pregledali smo vsak kotiček in vsako luknjo, pa nič nismo našli!« »Kaj še!« Mož v sivi suknji je nagubal čelo. »Spregledali ste kaka skrita vratica —!« »Vprašajte svoje lastne ljudi, ki o njih pravite, da jim lahko popolnoma zaupate!« je zagodel komisar. »Ves čas so iskali z nami.« »Ste vprašali tudi ženske?« »Seveda! Druga ne vesta povedati, ko tisto zgodbo, ki jo je nama pravila komtesa.« »Ali ne vesta ti dve ženski, da sem jaz — jaz, član tajne policije Njegovega veličanstva, da sem na lastne oči videl vstopiti tisti torek zvečer grofa Jarka de Romaine v tole hišo in da lahko Dri- ■ PJ Zdrav ali bolan vedno treba dobro milo. Slaba mila so naredila ie mnogo škode. Kot res dobrim milom idravja in lepote i v najvišjih krogih se daja prednost Fellerjevim Elsamilom, in to: lili j i— no, rumenjakovo, glicerinovo, boraksovo, kat-ranovo ter milo za britje. Ta vsebujejo dobra delujoče sestavine. Za poizkus S kom. Elsa-mila po izbiri se poiilja za vnaprej poslanih 52 Din franko lekarnar Feller, Stubica Donja, Elsatrg 241, Hrvatska. Za pranje glave: Kisa-Shampoon 3 Din 30. Revolucija v mizarski ¿rčki m Razpis oierlnc licitacije. Cerkveno-kodkurenčni odbor na Ptujski gori razpisuje ofertno licitacijo za zidarska, kam noseška, tesarska in mizarska dela pri popra-vilucerkve, nadarbinskih poslopij in zida okoli cerkve na Ptujski gori. Seznam vseh popravil in pogoji so na vpogled pri županu na Ptujski gori, kamor naj se pošljejo pismene ponudbe najkasneje do dne 22. julija 1929. Odbor si pridržuje pravico oddati dela ne glede na višino ponudbe. Cerkveno-konsurenčni odbor na Ptujskigori, dne 6. julija 1929. 819 lioniarla (kočijaža) in kravarja išče grajščina na Pra-gerskem. 786 Oglašujte h v Slow, no- Šalarja za takojšnji vstop se sprejme za vetje posestvo. Prednost imajo kmečki sinovi z dovršeno kmetijsko šolo, samskega stanu in večletno prakso v starosti 28 do 30 let. Ponudbe s prepisi spričeval je vposlati upravi »Slovenskega Gospodarja« pod značko »Ša-far 1929«. 815 Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu: Franc Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. — Vajenec, Si je že vešč nekoliko tega dela, se sprejme istotam. 805 Sedlarskega vajenca, zdravega, poštenega, takoj sprejme Jožef Jug, sedlar, Žalec. 639 Dobičkanosna, velika nadstropna hiša blizu farne cerkve- sposobna za vsako trgovina, poleg tega imeniten vodni pogon z vso opravo prodam zaradi družinskih razmer za zelo ugodno ceno. Dam tudi na obroke. Več pove: Anton Štante, Poljčane. 812 Dve svinji za pleme stari po 8 mesecev ima na prodaj Vinarska in sadjarska šola v Mariboru. 789 31 f I-t o Ji o S S o ■srs S Cfl I- .2, ft £J — a n > G - .ej O H 2 h d o> d 5 "5 ^ S 5 •s ft o o § « 3 g C! C w o to -23 -C C X eS t. o s 53 > >5 P 9 3 g mo o > »s: ÍH -M-- o, a c cz w cj & Sai 32; st Š ■g 3-e ° m s & o ® 3 ~ S- •-> a) S CS O t- M ftU ® d « O) d I a t» d -■a oo —H ■3 a d a 5 o T3 O S Z 3 O ._ " M d OO o M > o a ; 01 0) ! O, t» 3 o h ca ,Q ® o m ® > S rt s e 9* •3 ™ IÍ5 3 i I m ¿ž o O C £ > •S, N % 3 « -3 o 5; ft fl ? 3 'S ft ¡> as. a si ¡ o 3 a K Več polovnjakov jabolčnika proda Fuš Ivan, Gačnik, Pesnica. ) 818 t V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša predobra žena, oziroma hčerka, sestra, svakinja, gospa Poza Kožar, rof. Pavlic učiteljica dne 1. julija 1929 ob 10. uri v Veržeju nenad zavoju „JAVA" fšenične kave je kot darilo pridjana ena lepa skodelica za kavo. kdor pošlje 2 Din v znamkah dobi vzorec 100 gr „JAVA" pše-nižne kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. Pražama kave „JAVA" K. D. 714 Beograd, Lomina ulica ll e Pohištvo — Preproge posteljnina, vložhi, madracl, zastari, posteljne odeje, pohiitieja thajina i.J. 4 najbojišejn najceneje pri , Gosposka ZO Brezplačni ceniki. 11 Brezplačni ceniki. sei Prodam večjo množino sadjevca Gamzer, Zg. Sv. Kungota. 785 proseno ka-UII5W kor ječmenovo, izdelujo in izmenjavi pod najugodnejšimi pogoji paromlia Ebrlich, Pesnica. 754 PoStne znamke, stare, kupuje Veljko Si-košek, Kladanj v Bosni. 759 firainlhe in vsakovrstne deske odda po najnižji ceni paromlin in žaga Ehrlich, Pesnica. 755 JaDolčnik, prvovrsten prodaja Kosi, Petrovče (Mirazan). 611 Nravaria sprejme Križnigka uprava, Velika Nedelja Ormožu. P" 811 PozorI Pozor! Namizno sadfe! Kakor vsako leto, potrebujem tudi letos veliko množino sadja za izvoz v inozemstvo, zategadelj potrebujem na celem Štajerskem, kjer je £osti sadja, zastopnike, oziroma nakuppvalce sadja, kateri morajo biti samostojni posestniki aH sini istih. Pišite vsi tudi posestniki, kateri hočejo svojo sadje proti točnemu plačilu dobro prodati samo tuzem-ski največji tvrdki Ivan GOttliclj, Maribor, Koroška cesta 126—1ŽŠ. 712 PVuCa! lezni ozdravi dr.Pečnik,pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. 807 1 novi enovprežni voz z lojlrami in peresami se proda tudi za pijano ali drva. Tezno 80 pri Mariboru. 809 Velika izbira kamgarna, poplina, svilo že od 20 BiH naprej se dobi Maribor, Glavni ira Jamčene gnojnične pumpe 500 do 600 D, brzo-parilnike (Alfe) 500 do 1600 Din dobite samo pri Matiji Mulec, stavbeno galanterijsko kle-parstvo, Ljutomer. Sprejmem vajenca. 779 Lastin za čevlje dobite v trgovini Fr. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. 801 Barve vse vrste, firnež, lake za slikarje dobite v trgovini Fr. Senčar, Mala Nedelja. 685 Trgovskega ¡öS sko izobrazbo v trgovini z mešanim bla? gom Robert Grasselli, Slivnica pri Celju. ROß Trgovskega z mešanim blagom Martin Fržce, St