SLOVENSKI ETNOGRAF ČASOPIS ZA ËTXOGRAFIJO IN FOLKLORO LETNIK I s SODELOVANJEM MILKA MATICETOYEGA VREDIL BORIS OREL IZDAL m ZALOŽIL ETNOGRAFSKI HüZEJ IJVBLJANA 1948 >Slovenski etnograf< izhaja letno v eni knjigi. Uredništvo in uprava: Etnografski mmej v Ljubljani, Bleiweisova cesta 24. Za znanstveno vsebino člankov odgovarjajo avtorji. Cena izvodu din 100.— SLOVENSKI ETNOGRAF ČASOPIS ZA ETNOGRAFIJO IN FOLKLORO LETNIK I s SODELOVANJEM MILKA MATIČETOVEGA UREDIL BORIS OREL • IZDAL IN ZALOŽIL ETNOGRAFSKI MUZEJ LJUBLJANA 1948 90921 Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani. VSEBINA - TABLE DE MATIÈRES S» ■ Str. - Pag. Orel Boris, V inovo razdobje — Vers l'époque nouvelle..... 5 Matičetov Milko, O etnografi ji in folklori zapadnih Slovencev — De l'ethnographie et du folklore des Slovènes occidentaux . . 9 Perusini Gaetano, Rezijanski izseljenci v 16. stoletju — Les émigrés de la Résie au 16e siècle...........57 B e z 1 a j France, Ljudski pevec iz Tera — Un chanteur populaire de la vallée du Ter...............'. 65 11 e Š i Č Svetozar, Oblike zemljiške razdelitve na Koroškem — Les formes du dessin parcellaire dans le paysage rural en Carinthie 72 Sasel Josip, Pravne starožitnosti iz Roža — Quelques fragments du droit populaire de la Carinthie slovène........82 Novak Vilko, Etnografski značaj slovenskega Porabja — Le ca- ractère ethnographique du Porabje slovène.......90 Orel Boris, Etnografski muzej v Ljubljani — Le Musée ethnogra- phique de Ljubljana................ 107 Matičetov Milko, »Sovjetska etnografija« 1947 ...... 121 Ž u p a n i č Niko, Si>ominu Ivana Šašlja — A la mémoire d' Ivan Šašelj ..................... 126 Bohinec Valter, Jože Rus............... 134 Novak Vilko, Avgust Pavel............. . . 136 Obvestilo UTedništva — Note de la rédaction......... 140 Y DOTO razdobje Boris Orel Ko izdajamo prvii letnik »Slovenskega etnografa«, našega novega časopisa za etaiografijo in folkloro, mas predvsem osrečuje zavest, da živimo v domo^dni, v kateri so postala nacionalna in demokratična strem- ljenja narodov Jugoslavije živa resnica. Kmalu bodo za nami že tri leta mirnega razvoja in socialističnega izgrajevanja naše nove ljudske države, največje pridobitve naše narodnoosvobodilne borbe, ter smo že odločno zastavili korak v drugo leto naše petletke, ki utrjuje na zunaj in znotraj moč naše države, izgrajuje naše gospodarstvo, dviga blaginjo naše domo- vine ter pospešuje njen kulturni napredek. Sprostile so se nove, doslej neslutene sile našega delovnega ljudstva ter se pognale v borbo za iz- vedbo petletnega plana, v borbo za boljšo prihodnost narodov Jugoslavije. V tej borbi, v tej naši zgodovinsko znameniti dobi, ima prav gotovo med drugim svoj velik pomen naša znanost, imajo svojo posebno vlogo naši kulturni delavci. Kakor je že podpredsednik zvezne vlade tovariš Edvard Kardelj poudaril v svojem govoru na prvem zasedanju Ustavo- dajne skupščine LRS, je potrebno, »da vsi naši kulturni delavci do kraja razumejo velike spremembe, ki so nastale, in zlasti velike naloge, ki so pred nami. Potrebno je, da naša znanost zapusti zaprašene kabinete in da postane pomočnik in novotar v izgradnji naše domovine m v socialni, ekonomski in politični vzgoji našega ljudstva«. Jasno je, da je od učin- kovite pomoči naše znanosti v veliki meri odvisna uspešna izvedba naše petletke. Kako more znanost pomagati pri reševanju raznih nalog našega petletnega plana, nam dokazujejo stalinske petletke v Sovjetski zvezi, kjer je ravno znanost ogromno prispevala k njih uspešni izvedbi. V da- našnjem času gre torej pri nas za resnično napredno znanost, ki se po besedah tov. Stalina ne zapira pred ljudstvom, temveč ljudstvu služi in mu prostovoljno in zavestno predaja vse svoje izsledke. Pri načrtni izgradnji naše domovine so kajpada najvažnejše tiste znanosti, ki se posredno ali neposredno udeležujejo naše velike bitke v produkciji in ki pripravljajo boljše materialne osnove našemu življenju. Tu mislimo zlasti na praktične znanosti, to je na tehniko, prirodoznanstvo in na razne gospodarske vede. Nič manj pa niso pomembne ostale zna- nosti, saj so v taki ali drugačni zvezi s praktičnimi nalogami naše pet- letke, med drugim zlasti z vprašanji preureditve naše nove družbe ter politične in kulturne prevzgoje našega ljudstva. Naj omenimo humani- stične vede, proučevanje književnosti in umetnositi ter razne zgodovinske D Boris Orel znanosti, ki bo njih razvoj v napredni smeri pospeševal že splošni kul- turni napredek v naši domovini kot nujna posledica uspešno izvajane petletke. V krogu zgodovinskih znanosti pripada v tem času posebna vloga tudi slovenski etnograliji in folklori. Tega se resno zavedamo, ko izda- jamo prvi letnik »Slovenskega etnografa«, naše nove etnografsko-folklorne revije, ia ko vidimo okrog nas vse polno nalog, ki jih je treba v tem za nas tako iwmembnem času izpolniti. Če pomislimo, da slovenska etno- grafija in folklora predstavljata vedo, ki zbira in proučuje raznovrstno gradivo iz slovenskega ljudskega življenja, da sta slovenska etnografija in folklora ananost o ikulturnih tvorbah našega ljudstva liin o njih zakonih razvoja, potem moramo razne naloge, ki nam jih nalaga današnji čas, izpolniti tako, da bo znanost, iki proučuje življenje ljudstva, v dobi sociali- stičnega izgrajevanja naše domovine -zares služila kar najbolje ljudstvu in koristila novi družbi. Z razvojem slovenske etnografije in folklore v preteklosti nikakor ne moremo biti zadovoljni. Marsikje je ta veda pri nas tako zastala, da danes lahko pokažemo na celo vrsto poglavij in vprašanj iz našega ljud- skega življenja, iki jih nismo niti načeli, nikar šele obdelali. Toda ne samo to, mi vse do danes nismo še niti zbrali vsega gradiva, ki se nanaša na slovensko ljudsko življenje. Mnogo je ljudskih kulturnih tvorb ter pred- metov z raznih etnografskih področij, ki imamo o njih prav malo ali skoraj nobenih podatkov. Na slovenskem ozemlju je še precej predelov, ki v etnografsko-folklornem pogledu še niso prav nič raziskani. »Narodo- pisje Slovencev« (I. knjiga 1944, II. knjiga v tisku) najbolje kaže razne pomanjkljivosti v gradivu, ki smo ga zbrali ^doslej. Zanemarjati abiranje gradiva, ki tvori osnovo vsega nadaljnjega znanstvenega dela, pa pomeni, zavirati razvoj znanosti. Nikakor ni odveč, če pravimo, da je danes, ko stojimo na pragu takšne preobrazbe naše vasi kakor še nikoli v naši zgodovini, brez dvoma zadnji čas, da pohitimo in zamujeno delo opra- vimo. V tem pogledu je za nas prav gotovo izredne važnosti referat podpredsednika TNezne vlade tov.Edvarda Kardelja o nalogah naše komunalne politike in lokalnega gospodarstva na konferenci predstavni- kov ministrstev za komunalne zadeve in sekretarjev okrajnih in mestnih ljudskih odborov dne 2. XII. 1947. Podpredsednik tov. E. Kardelj je namreč v svojem govoru med drugim dejal, da izgraditev socializma pomeni v končni liniji dokončno likvidacijo nasprolstva med mestom in deželo ter da bodo naše vasi docela spremenile ves svoj lik, ko' bodo v njih zgrajeni zadružni domovi in zadružni magaoini, ko bo v vseh vaseh napeljana elektrika, ko se bodo po vaseh razvili parki kmetijskih strojev in traktorjev, delavnice, lokalne tovarne za predelavo kmetijskih pridelkov itd. Taik razvoj naše vasi, kakor ga je tov. E. Kardelj na kratko nakazal, je v interesu blaginje delovnega ljudstva in napredka našega podeželja ter ga slovenski etnografi in folkloristi ikot pravi pripadniki naše nove ljudske skupnosti ne smejo in tudi nočejo zavirati, toda hkrati v novo razdobje 7 morajo razumeti, da jim perspektive takega razvoja dajejo posebne na- loge, ki jih morajo izpolniti. In ena prvih nalog je, da se podajo na teren, na naše podeželje, ter da sistematično zberejo vse gradivo, ki se nanaša na pretekle in sedanje oblike ljudskega življenja. Pri tem se seveda zavedamo, da marsikaterega zamujenega etnografsko-tolklornega dela ne bo več mogoče danes dohiteti. Toda naj bodo rezultati zbiranja gradiva na terenu v današnjem času ponekod boljši, drugod pa slabši, če mislimo na vrzeli v gradi\ai, ki smo ga zbrali v preteklosti, glede nekih pozitivnih rezultatov pa se vsekakor zavedamo, da nam jih bo današnje delo na terenu prmeslo: 1. etnografsko-folklorno gradivo bo prvič v zgodovini zbrano zares sistematično in metodično kar najbolje; 2. gradivo bo v krajšem razdobju zbrano iz vseh slovenskih ;pokrajin v-naši državi; 3. zbrano gradivo bo pokazalo verno sliko ljudskega življe- nja na našem podeželju v letih po narodnoosvobodilni vojni in pred preobrazbo naše vasi v okviru socialistične izgraditve naše domovine. Napredni vidiki v sodobni znanosti nas opozarjajo, kakšno naj bo naše delo na terenu. Predvsem moramo opustiti v naši etnografiji in folklori običajni individualni način terenskega dela, zavoljo katerega smo tako zaostali, ki ga bo pa treba .upoštevati le še v posebnih izjemnih pri- merih, ter se oprijeti kolektivnega sistematičnega dela s pravilno se- stavljenimi terenskimi ekipami, ki bo vsak njih član imel svojo določeno nalogo. Zbiranje gradiva na terenu mora biti seveda dobro organizirano, mora biti temeljito in zares vsestransko. Delo na terenu mora obseči prav vse oblike ljudske kulture, zlasti pa je treba posvetiti posebno pozornost tistim kulturam, ki so bile doslej najbolj zanemarjene, ki pa so izredno pomenjbne za razvoj ljudskega življenja. Tu mislimo predvsem na ljudsko materialno kulturo in njene različne oblike, kakor so lov, poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vrtnarstvo, obrt, trgovina, skratka na pogoje materialnega življenja, ki »določajo fiziognomijo družbe, njene ideje, nazore...« (Leontijev.) Dalje bo treba mnogo bolj ko do zdaj sle- diti gradivu, ki se v okviru socialne kulture nanaša na razne družbeno- organizacijske oblike v ljudskem življenju. Tudi najbolj znano in značilno etnografsko-folklorno gradivo, ki smo se zanj razmeroma največ brigali in ki se tiče običajev, verovanj, pesmi, plesov, umetnosti, hiše, noše itd., je zelo pomanjkljivo. Kritično pregledati to gradivo ter ga čim bolj izpo- polniti z novim, sistematično zbranim gradivom, je prav tako ena naših nujnih nalog. Nočemo danes do podrobnosti razčlenjevati našega bodo- čega dela na terenu, saj že iz tega, kar smo na kratko navedli, dovolj jasno sledi, da bo sistematično raziskovanje terena ogromno prispevalo k razvoju slovenske etnografije in folklore. Popolno gradivo s terena prinaša že polovico uspeha njega obdelavi. Do objektivnih znanstvenih zaključkov pa moremo dospeti le tedaj, če pri proučevanju raznovrstnega gradiva uporabljamo pravo znanstveno metodo. Po zgledu sovjetske etnografije in folklore ter vsake zgodovinske znanosti sploh, ki hoče biti napredna in »dati pravilno orientacijo v po- 8 Boris Orel javili družbenega življenja« (V. Volgin), moramo tudi v našo etnografijo in folkloro uvesti načelo zgodovinskega obravnavanja vseh pojavov ljud- skega življenja, kar se pravi, usvojiti si moramo metodo dialektičnega materializma. »Z dialektičnega stališča je ves svet zakonit proces in raziskovati ga moramo s stališča njegovega neprekinjenega gibanja, spre- minjanja, preoblikovanja in razvoja, z drugimi besedami, zgodovinsko.« (V. Volgin.) Naloga etnografije in folklore kot zgodovinske znanosti pa je, »odkriti zakone materialne biti družbe in na podlagi razumevanja njenega materialnega razvoja razlložiti njeno duhovno življenje...« (V. Volgin.) Ko postavljamo načelo po osvojitvi metode dialektičnega materializma, ki se je že z uspehom uveljavila v sovjetskih zgodovinskih znanostih, se moramo hkrati ispomniti besed ruskih znanstvenikov, ki so jih izrekli prezidentu Slovenske akademije dr. Fr. Kidriču ob priliki njegovega obiska v Sovjetski zvezi 1. 1945: »Ne iposnemajte slepO' in brez fantazije, ampak zavedajte se, da mora vsak organizem, če naj bo spo- soben življenja, rasti organski iz svojih pogojev, ki se ne dajo apriori- stično spremeniti.« Slovensika etnografsko-folklorna znanost, ki naj zajema vse oblike naše ljudske kulture, se je pričela uveljavljati prav za prav na prehodu med 19. in 20. stoletjem, ko je zapustila romaintično-idealistična pota ter odločno stopila na realna tla ljudske materialne kulture, hkrati pa je tudi v 'duli<>vno kulturo pričela vnašati red ter naprednejše znanstvene sisteme in vidike. Na tem prehodu, ki je zgodovinsko tako pomemben v naši etnografiji in folklori, najdemo imena naših izaslužnih znanstvenih de- lavcev kakor Štrekelj, Murko, Kotnik. Ta naša ugotovitev pa nikakor ne bi bila popolna, če ne bi obenem resnici na ljubo poudarili po- membnega, prav simboličnega dejstva, da nam je na "tem prehodu po- magal utreti nova pota ruski znanstvenik Aleksander Haruzki, ki je še pred Murkom 1. 1902. prvi znanstveno obdelal slovensko kmečko hišo na Gorenjskem. In kakor smo tedaj v začetku 20. stoletja s sodelovanjem ruskega znanstvenika zaorali v neobdelani svet kmečke materialne kul- ture ter prelomili s preteklostjo, tako naj bi se danes v naši novi ljudski državi, ki njena socialistična izgraditev terja od nas bistveno drugačne prijeme znanstvenega dela, naslonili na bratske slovanske, zlasti pa na sovjetske znanstvene delavce, na njih preizkušene znanstvene delovne sisteme in metode, ter naj bi napravili slovensko etnografijo in folkloro za tako napredno znanstveno vedo, da bo sposobna slo\'enskemu narodu kazati pot iz preteklosti v njegovo boljšo bodočnost. o etnografiji in folklori zapadnih SloTenceT Milko Matičetov Zapadno slovensko ozemlje (krepko črtkano). 1. Slovenako-rcmanska jezikovna meja — La limite linguistique slovèno-romane. 2. Državne meje 1018—1941 — Les frontières politiques entre 1918—1941. 10 Milko Matičetov Slovenci, o katerih tu razpravljamo, živijo na obsežnem ozemlju, ki je bilo v raznih dobah razkosano tako, da enotnega imena nima. Za Valvasorja je n. pr. do same etnične meje na jugozapadu — do Štivana — segala »Kranjska«. Na starih zemljevidih se »Furlanija« zajeda v osrčje Vipavske doline. In tako dalje. Izraz »Primorje« z raznimi izpeljankami se naslanja na avstrijski »Küstenland« ter bi laliko dovedel do zmed: iz tedanjega Pri- merja so bili namreč izključeni bistriški okraj, del gornjega Krasa, Pivka, nekaj Vipavske, Idrija, Beneška Slovenija in Kanalska dolina. Oblika »Ju- lijska krajina«, ki se je uveljavila med dvema vojnama po uradnem »Ve- nezia Giulia«, je težko sprejemljiva poleg drugih razlogov zato, ker ne obsega Beneške Slovenije in Kanalske doline. Da bi ne bilo nejasnosti, imenujem vse Slovence zapadho od bivše jugoslovansko-italijanske meje s skupnim imenom z a pa d ni Slovenci.* Po prvi svetovni vojni je bilo etnografsko preučevanje med zapad- nimi Slovenci praktično onemogočeno zaradi političnega in kulturnega za- tiranja slovenskega prebivalstva v Italiji. Etnografi iz bivše Jugoslavije niso mogli navezati neposrednih stikov (predpogoj za vsako resno delo na tem področju) s pokrajino in ljudstvom, ki je bilo za državno mejo. To je v neki meri tudi pojasnilo, zakaj v prvih šestnajstih letnikih »Etnologa« ni niti enega članka, ki bi bil izrecno posvečen kakemu etnografskemu ali folklornemu problemu zapadnih Slovencev. Medtem ko so imele severne in vzhodne slovenske obmejne poljrajine odlično strokovno glasilo v »Časo- pisu za zgodovino in narodopisje«, je bil slovenski zapad prepuščen sa- memu sebi. Danes se to ne sme ponoviti. Ko se zapadnim Slovencem spet odpirajo možnosti vsestranskega kulturnega delovanja, bo brez dvoma oživelo tudi zanimanje za etnografijo in folkloro. Če je slovenski zapad n. pr. v Štrek- Ijevi dobi lahko tekmoval z ostalimi slovenskimi pokrajinami, zakaj bi tega ne storil tudi danes v novih razmerah! I. Zgodovinski oris do konca 19. stoletja'^-^ Kakšno je bilo vsakdanje življenje slovenskega ljudstva na zapadu od naselitve v 7. stoletju nekako do 14. stoletja, lahko samo ngibljemo na podlagi nič kaj zgovornih arhivalij. Iz redkih slučajnih omemb, iz kupnih * Korošci v Kanalski dolini sicer pripadajo severni slovenski veji, toda po prvi svetovni vojni so bili odtrgani od svojega narodnostnega jedra ter so pod Italijo v vsem delili usodo zaipadnih Slovencev. Prav zato sem tudi nje vključil v ta pregled. ** Splošno zgodovinsko podobo etnografskih zakladov in gibala etnografske vede pri Slovencih je ipodal nedavno France Kotnik v »Pregledu narodopisja Slo- vencev«, NS I, 21—56. V isti smeri pa bo treba še mnogo trdega dela: predvsem kritično preiskati posamezne dobe, vzjwredno s tem pa zbrati etnografeka pri- zadevanja naših pokrajin. Od teh preddel je v veliki meri odvisno, kdaj do- bimo zgodovino slovenske etnografije in kakšna bo. Etnografija zapadnih Slovencev 11 pogodb, iz dajatvenih zapiskov, iz terjatev cerkvene ali svetne gosposke n. pr. s težavo razberemo, kaj in v koliki meri je poljedelec črpal iz zemlje, katere domače živali je redil, je-li poznal kako obrt in podobno. Od 14. do konca 18. stoletja S 14. stoletjem se viri za nadrobnejše poznavanje življenja zapad- nih Slovencev pričenjajo množiti in polagoma se raziblinja tudi megla, ki nam je zakrivala duševni svet naših prednikov. Tako vemo, da je leta 1331. v gornji Soški dolini bil še vedno zakoreninjen drevesni kult^. Krščan- stvo je v tem času sicer že splošno veljavna in edina veroizpoved naših krajev, vendar je slovensko ljudstvo ohranilo nedotaknjeno ali pa prila- godilo novim razmeram, marsikatero potezo iz poganskega praslovanskega obredja. Sinoda, ki jo je patriarh Bertrand sklical v Ogleju 1338. ali 1339., mora n. pr. odločno zabraniti podložnim vernikom mrliške plese in žalne igre^. Ob slovesnem umeščanju pravkar omenjenega patriarha leta 1334. je zgodovinar Francesco di Toppo videl in opisal nošo sloven- skih »prebivalcev kraških gora«*. Iz istega obdobja (okrog 1330.) nam je znano, kakšna je bila dota in noša kmečke neveste*. V prvi polovici sto- letja je zabeležen ribolov na Soči in njenih gornjih pritokih, urbar iz leta 1377.^ pa nudi precej verno podobo gospodarskega življenja tolminske gastaldije v drugi polovici 14. stoletja. Iz 15. stoletja imamo v gornji Soški dolini zanimiv podatek v zvezi z uvero o volkodlaku: leta 1435. so v Bovcu odkopali in s kolom pre- bodli žensko, o kateri so mislili, da se vrača iz groba kri sesat". V drugi polovici in proti koncu stoletja se pri gradnji podeželskih cerkvic na Tol- minskem in zlasti v Beneški Sloveniji uveljavljajo stavbarski mojstri, ki so nam znani tudi imenoma: Andre iz Loke, njegov pomočnik Jakob, Martin Petr(ič), Luka. Za okras teh cerkvic pa skrbijo domači mojstri in obrtniki. V okornih kiparskih delih, ki neredko zajemajo motive neposredno iz ljud- skega življenja (n. pr. godec pri Sv. Ivanu v Cele), prihaja do izraza primi- tivna ustvarjalna sila, značilna za krajevno ljudsko umetnost'. Etnografska poročila iz 16. stoletja so že toliko zgovorna, da si na podlagi njih lahko ustvarimo zaokroženo podobo tedanjega ljudskega živ- ljenja. O slovenski kmečki hiši je ob samem začetku stoletja dal nekaj zanimivih podrobnosti beneški humanist in zgodovinar Marin Sanudo*, čigar opis Furlanije (1502—3) govori med drugim o poti iz Čedada mimo Breginja v Kobarid in Bovec. V dolini reke Bele srečujemo že pred 16. sto- 1 Po dokumentu v Biblioteca Comunale di Udine (Race. Bianchi) so o tem pisali .pri nas: Rutar-T, 65; Gruden, 466 in drugi; gl. tudi OSTERMANN, 416. 2 Gruden, 455; CF XX, 271. = II. 3. op. 12. 4 II. 3. op. 13. = Kos, Tolm. gastaldija (IV. 2). » Rutar-T, 65. ' STELE (IV. 13). 8 II. 1. op. 4. 12 Milko Matičetov letjem posamezne godce, o katerih upravičeno domnevamo, da so bili Slovenci. Prvi pa, o čigar narodni pripadnosti ne more biti nobenega dvoma, je godec Juri v družbi nekega Petriča(?): »Juri pi v a do r et Pe- tri z p i va do r«'. Proti praznoverju, ki se je tudi med zapadnimi Slovenci močno ukoreninilo, nastopajo višje cerkvene oblasti zelo ostro, a ne bogvekako uspešno. Leta 1553. izide na Goriškem prva določba zoper čarovnice in prerokovalce"». Leta 1558. se v Gorici vrši velika preiskava proti nekaterim ženskam, obdolženim čarovništvai". Tudi v Vidmu in Če- dadu se vrše čarovniški procesi, na katerih se morajo zagovarjati Slovenci iz Benečije, tako n. pr. leta 1594. neka Uršula iz Podbonesca". Pomemben etnografski vir so poročila, ki jih je pomožni škof Pavel Bizancij pošiljal oglejskemu patriarhu s svojih vizitacij po Goriškem. Leta 1583. na primer poroča o zvonjenju na večer Vseh svetih in ponoči pred Ivanovim, nato o zagovarjanj u^^ L^t^ 1587. pa na pritožbo kmetov iz kobariškega Kota daje nasvete tolminskemu kuratu, kako kaznovati čarovniško svojat, ki po- vzroča škodo ljudem, živalim in na polju^'. Zgoraj omenjene podatke o kmečki hiši v Kobaridu in Bovcu dopolnjuje sorodno sporočilo nemškega humanista H. Blotiusa o Kanalski dolini, koder je potoval leta 1571." Po- sebno dragoceni pa so podatki, ki jih je zgodovinar Nicoletti v drugi po- lovici stoletja zabeležil o Tolmincih, a veljajo bolj ali manj za vse Slovence. Glede obleke pravi, da je vedno enaka in da Tolminci ne gredo za novotarijami drugih dežela. Živinoreja jim je glavni življenjski vir. Bogataši so skromni in skopi, razen kadar običaj zahteva drugače. Dalje pripoveduje o zenitov an ju, o pogači, o doti in o tem, kako se mo- rata ženin in nevesta vračati od poroke po stranskih poteh, da bi ne stopila na magični vozel in si s tem ne nakopala neznano zlo. Poleg tega Nicoletti prvi poroča o slovenski pripovedni pesmi, ko pravi, da Tolminci »imajo mnogo pesmi o svetnikih ter o kralju Matjažu in drugih imenitnih osebah svojega naroda«.*'* 17. Stoletje. Kakor prva vest o slovenski epski pesmi, tako so tudi prve tiskane slovenske ljudske pesmi z zapada: v prilogi k slovensko- italijanskemu slovarju je Alasia da Sommaripa objavil leta 1607. štiri slo- venske nabožne pesmi, med njimi kolednico*". Istega leta je bil v Vidmu obsojen neki Gio. Battista Nimis, ki je skušal prepisovati vedeževanja ali zagovore iz knjig v »neznanih črkah« ; italijanski lingvist in etn<^raf G. Vi- » II. 7. op. 36a. 8a Rutar-G/2, 91. 1» Rutar-T, 181. " OSTERMANN, 431. " II. 6. op. 35. 1» OSTERMANN, 428—9. 1« II. 1. op. 5. « Rutar-T, 224-5. 1« Ponatis v SNP III. št. 4946. Etnografija zapadnih Slovencev 13 dossi (ch) iz Kopra meni, da so to bile slovanske knjige^'. Mnogo gradiva o običajih in iz področja materialne kulture severne Istre^"* sredi tega sto- letja je v »Commentarijih« novigrajskega škofa G. F. Tommasiuijai«. V drugi polovici stoletja pa je nastalo delo, ki je v primeri z dosedanjim paberkovanjem prava enciklopedija: Val v a so r*''^ je etnografiji sloven- skega zapada posvetil cela poglavja (Die Ehre des Her zogt hums Krain, II, 43 s; VI, 7, 8, 13). Svoje opise je opremil tudi z ilustracijami; še danes predstavljajo osnovo za preučevanje običajev, noš in bivališč. 18. stoletje. Potopisci ob začetku stoletja so kaj suhoparni, kot nam pričajo na primer odstavki o naši zemlji v »Journals o f Simon Clements Travel's in Germany etc., from 171Ó to 1716«2». V 18. stoletju se vse bolj pogostoma javljajo ljudski teksti v slovenskem jeziku. Med ljudstvom krožijo rokopisne »Šembiljine knjige«, pre- rokovanja, zagovori in podobno, zelo verjetno tudi že tiskane čarovne knjige (Kolomonov žegen. Duhovna bramba)^^. Privatne in uradne osebe sestavljajo v zvezi z mejnimi spori, zlasti v gornji Soški dolini, slovenskt popise krajev, koder tečejo meje^^. Iz leta 1711. je ohranjen slovenski popis meja završniške gospoščine na Krasu, z zanimivim odstavkom o mej- nikih, »rezanih kamnih«, postavljenih med završniško »ino Teržaško rihto po glihingic, s pripombo, da je »po starim« meja šla »na Gropado« (za dober lučaj nad Trstom i)^'. V Šempetru med beneškimi Slovenci se prav do konca tega stoletja, vršijo pasijonske igre^* na veliki petek. Pri poto- piscih ob koncu stoletja opažamo, da so bolj zgovorni. Francoski slikar in arhitekt L. F. Cassas^*», ki si je poleti 1782. po vrnitvi iz Dalmacije ogledal tudi Predjamo in Škocjan, v glavnem sicer opisuje prirodna čuda, vendar nam je upodobil tudi nelkaj kmečkih hiš in lesen mlin v Pred jami. Francoski general Desaix^'b pa med svojimi bežnimi vtisi s poti od Tržiča proti Trstu — septembra 1797. — omenja, kaj domačini gojijo (ajdo, oljke, trte), primerja krajevno vinogradništvo s francoskim, opozarja na zemljiško kulturo v terasah, dotakne pa se tudi živinoreje in posebej ljudi. Dragocen je Desaixov kratki, a natančni opis moške in ženske noše v Sv. Križu pri Trstu. 1' OSTERMANN (IV. 10. ter II. 10. op. 49). 13 Tudi če se to gradivo me nanaša izrecno na slovenske kraje, ampak na hrvatske in italijanske, j€ primerjahio zelo važno. " II. 1. op. 6. i»a Glej Dr. I. Merhar, Valvasor als Ethnograph. Jahresbericht des k. k. Realgymnasiums in Triest. 1910. • 20 CZN XVI (1920—21), 79 sl. 21 II. 10. 22 II. 4. op. 20-22. 23 II. 4. op. 20. 21 II. 11. 2'a Cassas-Lavallée, Voyage pittoresque de l'Istrie et de la D a 1 m a t i e ... Paris, 1802, str. 74—6 in 153—7. 2*b GÌ. Lenček, 0 b Ja d r a n u, str. 61. i4 Milko Matičetov 19. stoletje Ob začetku stoletja so se mudili v naših krajih mnogi tujci: Breton, Nodier; kasneje J. Kreil, botanik Hoppe, prirodoslovec Humphry Davy in drugi^'. Podroben pregled njihovih del, objavljenih in neobjavljenih poto- pisov in dnevnikov, bi nam verjetno odkril marsikaj etnografskega o za- padnih Slovencih. Večje važnosti pa je za nas predvsein eno delo iz tega obdobja. B. Hacquet, precej časa rudniški kirurg v Idriji, piše 1. 1801., prvo knjigo svoje »Abbildung nnd Beschreibung der Südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven« na podlagi direktnega poznavanja krajev prosto in živahno, kar je razvidno tudi iz poglavja št. IV: »Japoder oder Japider (Zhitzhe) « in št. VI : »Wipacher oder Vipauze«. Na Hacquetovo delo se naslanja prikupna Bretonova priredba, ki je kmalu po izidu v francoščini (»L'Illyrie et la Dalmatie« — Paris, 1815) doživela še nemško (Pesth, 1816) in angleško (London, 1821) izdajo. Zanimanje za etnografijo, posebej za folkloro, je ena izmed literarnih nalog romantiko v. Med zapadne Slovence, celo v najzapadnejše pre- dele, prihajajo v tem času navdušeni slovensiki in slovanski zbiratelji. Poljski etnograf Emil Korvtko je bil poleti 1838. v Idriji. Stanko Vraz se je leta 1841. dvignil iz Zagreba ter prišel do Kanalske doline, kjer je opisal ženitovanjske običaje in zabeležil nekaj pesmi^"; ob tej priložnosti ga je privabila tudi Rezija. Istočasno je bil v Reziji ruski akademik Ismail Sreznevskij, katerega je zanimala predvsem govorica, vendar je pazljivo zasledoval tudi običaje, plese in sploh življenjske razmere Režijanov". V Kanalski dolini (Zabnice) je služboval od leta 1842. Matija Majar, eden izmed prvih široko razgledanih slovenskih etnografov. Leta 1843. je pre- potoval ves slovenski zapad v smeri: Kanalska dolina—Beneška Slove- nija—Brda—Gorica—Kras—Vipava. Svoje vtise s te poti je podal štiri leta kasneje v »Putovanju po Goričkom', Mletačkom i Tarštjanskom«^^. Anton Zakelj iz Ledin je v svojem rojstnem kraju v idrijskih hribih zapisal nekaj pesmi, ki pripadajo najlepšim slovenskim ljudskim stvaritvam: Mlada Breda, Mlada Zora, Spanjščiee; škoda le, da je svoje zapise popravljal v duhu časa in po vzoru ljubljanskega literarnega kroga Čbeličarjev. Zanimanje nedomačinov za etnografijo in folkloro zapadnih Slovencev je v dobi splošnega nacionalnega prebujenja pripomoglo, da so se tudi oni pričeli razgledovati okrog sebe in da so postali dovzetni za nove pobude. Zelo značilno je, da naši kulturni delavci v Gorici, najvažnejšem kulturnem središču slov. zapada, že sredi 19. stoletja navezujejo neposredne stike z južnoslovanskimi znanstvenimi ustanovami. Tako se n. pr. Štefan K o c - j a n č i č (1818—1883) 1.1851. odziva I. Kukuljeviču Sakcinskemu v Zagreb na posebna vprašanja o krajevnih umetnikih in spomenikih ter o Slo- vencih onstran Soče^". Kmalu za tem je poslal uredništvu »Arkiva« na " Mal, 596 si. 2« Prim. SNP, št. 5434-5, 5458, 1592, 1641, 1799. " I I. SREZNEVSKIJ, Friul'skije Slovjane, Sanktpelerburg 1881. 28 »Kolo« IV, 20. Zagreb 1847. 29 ARKIV II (1852), 404. Etnografija zapadnih Slovencev 15 uradno objavljena »Pitanja na sve priatelje domačih starinah...« svoje odgovore in odgovore Tomaža Rutarja (katerega je brez dvoma on sam pridobil za to). Da tu ne gre za kak separatističen pojav, vidimo po tem, da je Kocjančič svoje odgovore poslal tudi tedanji centralni slovenski reviji, celovški »Slovenski Bčeli«, kjer so izšli 1853., leto prej kot v Arikivu III. Kocjančičev ugled in direktni stiki z mladino niso ostali brez sadu. Pod njegovo pobudo sta najbrž nastali zbirki ljudskih pesmi, ki sta mu jih izročila njegova nekdanja učenca A. Crv in J. Kragelj. Iz Ljubljane prihajajo tedaj pobude za nabiranje gradiva v glavnem preko »Novic«, kjer n. pr. F. Bunc piše 1. 1856. o »Zenitninah Slovencev na Krasu«. Novice prinašajo v ponatisu odlomke Kocjančičevega spisa iz SI. Bčele. V Novicah objavljata v petdesetih letih folklorno gradivo mladi Fran Domicelj iz Zagorja na Pivki in pesnik J. Bile it Ilirske Bistrice (kasneje tudi v SI. glasniku). V vseh vidnejših slovenskih listih pa je objavljal folklorno gradivo z zapada Jakob Volčič (1815—1888). Po rodu sicer Gorenjec, Volčič pričenja vrsto slovenskih kulturnih delavcev (F. Erjavec, F. Kos itd.), , katerim so naše zapadne pokrajine postale druga domovina. Volčičeva zbiratelj ska delavnost (gl. Novice, SI. bčela, SI. glasnik, Letopis Matice Slovenske) med petdesetimi in osemdesetimi leti obsega vse vrste ljudskih besedno-duhovnih umetnin in deloma tudi običaje. V glavnem je to sicer hrvaško gradivo, a zastopani so tudi slovenski predeli Istre ter Kras med Trstom in Gorico. J. Volčiču moramo priznati precejšnje zasluge pri uve- ljavljanju in popularizaciji etnografskega dela v Sloveniji. Večjo pozornost kot zapiski istrskega župnika Volčiča je vzbudilo delo goriškega profesorja Frana Erjavca (1834—1887). V njegovih pri- povednih spisih, nastalih po prihodu v Gorico (1871), je marsikje prikazano življenje, način izražanja, navade primorskega človeka. V potopisu »Na kraški zemlji« najdeš n. pr. verno podobo nekdanjega kraškega ognjišča. Etnc^reifsko najbolj zanimivo pa je blago, katerega je poleg slovarskih doneskov stresal »Iz potne torbe« med 1875. in 1883.: tu imamo uganke, pregovore, otroške pesmice, pripovedke, zagovore, vraže, etnobotaniko in ljudsko medicino. Gradivo je Erjavec sam vestno nabiral po vsej pokrajini (tudi po hrvatskem delu Istre in kvarnerskem otočju), a znal si je poleg tega pridobiti vnetih sodelavcev med svojimi dijaki, med podeželskim učiteljstvom in duhovščino. Že pred 1879. so mu pomagali*" Kraševec Matija Sila (1840—1925) ter oba Gregorčiča (pesnik in njegov bratranec), kasneje pa še več drugih. Z ljubeznijo in razumevanjem je posvečal svoj prosti čas etnografiji prezgodaj umrli Lovro Zvab iz Dutovelj na Krasu (1852—1888). Po njegovi zaslugi sta gornji Kras in tržaška dkolica primernO' zastopana v gtrekljevi zbirki SNP. K napredku etnografije med zapadnimi Slovenci je veliko pripomogel poljski jezikoslovec J. Baudouin de Courtenay (1845—1928), ko 30 LMS 1879, 118.1 16 Milko Matičetov se je v sedemdesetih ter ponovno v devetdesetih letih mudil v Gorici, na Cerkljanskem, po Beneški Sloveniji in Reziji. Z osebnimi stiki je sprožil zanimanje za naše etnografske probleme med Slovenci in Italijani (Fr. Sedej, J. Vogrič, A. Klodič, S. Vaiente, G. Loschi itd.). S svojimi dialektološkimi in etnografskimi publikacijami pa je zlasti Reziji priboril nekak prednosten položaj med slovenskimi pokrajinami. B. de Courtenayu ni bilo toliko važno, kaj mu pripovedovalci pripovedujejo, ampak kako, zato v njegovih folklornih zapisih ni niti najmanjšega vsebinskega ali stilističnega popravka. To je bilo takrat pri nas nekaj nenavadnega. Rutar, pozneje Gabršček, Kenda i. dr. so izdajali gradivo (zlasti prozno) v predelani obliki, ki je pristnosti ljudskih tekstov vselej na škodo. Sredi sedemdesetih let nastopi službo na goriški gimnaziji mladi profesor Simon Rutar (1851—1903) iz Podkrna na Tolminskem. 2e v njegovem prvem za nas važnejšem sestavku (»Kralj Matjaž v slovenskih narodnih pesmih in pripovedkah«. Zvon 1879) je očitna naslonitev na mitološko teorijo dr. Gregorja Kreka, a Rutarjevi spisi so kljub temu še danes zanimivi; v njih je prinašal mnogo novega gradiva s slovenskega zapada. V zadnjem dunajskem Zvonu so izšle »Slovenske pripovedi o morji« — 1880. Tudi v prvih letnikih Ljubljanskega zvona Rutar še razpravlja o folklornih temah (»Slov. pripovedi o jezerih« — 1881; »Knez Pes-Marko« in »Volkodlak« — 1883; nekaj ocen domačih in tujih fol- klornih publikacij v raznih letnikih), kasneje pa se posveča skoraj iz- ključno zgodovini. Vendar so tudi njegova zgodovinska dela bogat vir za vsakega preučevalca etnografije zapadnih Slovencev. V osemdesetih letih se pričenjajo bolj intenzivno baviti s svojimi etnografskimi vprašanji tudi beneški Slovenci. IvanTrinkosel. 1884. javlja v Ljübljansikem zvonu. Da ni imel odprtih oči samo za [pojave ljudskega ustnega slovstva, nam pričajo beneško-slovenski pirhi (si. 11 in 12) in nekaj predmetov iz področja materialne kulture, katere hrani sedaj po njegovi zaslugi Etnografski muzej v Ljubljani. Trinko je vplival tudi na razne stanovske tovariše in učence, da so nabirali folklorno gra- divo, ki so ga nekateri (n. pr. Gorenščak in Škur)^* izročali njemu, drugi pa objavljali samostojno. Mnogo gradiva o beneških Slovencih bo moči črpati iz tedanjih videmskih listov (Pagine friulane. In alto itd.), kjer sre- oa.mo n. pr. avtorja, ki piše v furlanšoini, a se podpisuje »Slovensk.-vec«. Temu je pač krivo neznanje knjižne slovenščine in politična odcepljenost, ki sili sinove Beneške Slovenije, da ostajajo v kulturnem območju bliž- njih romanskih središč in pišejo v furlanšoini, največ pa v italijanščini. Med slednjimi zasluzita posebno pozornost Carlo Podrecca in Fr. M u s o n i^2_ Pri profesorju Erjavcu v Gorici se je nekega dne v sedemdesetih letih oglasil sedmošolee Str okel j z GorjanSkega na Krasu ter mn izročil dva 3* LUC VIII (1932). '2 Bibliografske podatke o italijanskih in furlanskih spisih v zvezi z bene- škimi Slovenci do 1. 1894. prinaša G. PITRÈ, Bibliografia delle tradi- zioni popolari d'Itailia. Toriao-Palermo, 1894., s. v. »Slavi«, >Slavia« ip. 2. »Hiša«, pastìrsko zaklonièoe na Krasu. Kopriva. (Foto M. Marši«, Trst — ISMO.) -ä. Krašika hiša s kamniitim žlebovjain. Štanjel. (Foto Mahovdc, T. U. — 1047.) Etnografija zapadnili Slovencev 37 zagovora^*, ki ju je bil zapisal med počitnicami po pripovedovanju svojega deda v Gabriju. Prijazni profesor morda še slutil ni, da bo ta mladenič že čez dobrih deset let »razprostrl svoje mreže na vse kraje, koder živi narod slovenski«. Leta 1887. se je namreč dr. Karel Štrekelj (1859 do 1912) na straneh Ljubljanskega zvona obrnil na slovensko javnost z znamenito »Prošnjo za narodno blago«, 'ki je obenem osnutek vsega nje- govega bodočega nredniškega dela. V svojem obširnem načrtu je Štrekelj mislil poleg pesmi tudi na pregovore in uganke, morda celo na pravljice, pripovedke in drugo blago v nevezani besedi. Čeprav v resnici ni izvedel do kraja niti prve točke svojega prvotnega načrta, nam je v zbirki »Slo- vensike narodne pesmi« (1895 sl.) vendarle zapustil delo, katerega nam lahko zavidajo mnogi večji evropski narodi in ki Štreklja postavlja v prve vrste med slovenskimi ter slovanskimi folkloristi. (Kako so se Štreklju odzvali zapadni Slovenci, glej niže, II, 7). Med etnografskimi publikacijami devetdesetih let zavzema posebno mesto razdelek »Zur Volkskunde des Küstenlandes« v knjigi o Primorju (Die öst.-ung. Monarchie in Wort und Bild: Das Küstenland, 1891). 0 etnografiji Slovencev govorita posebej dve poglavji: Fr. Coronini- Cronberg, »Volksleben in Görz und Gradiska« ter Peter Tomasin, »Volks- charakteristik in der Umgebung von Triest«. Coroninijev članek sta ilu- strirala Janez in Jurij Subie. Tako slovenski kakor italijanski avtorji so kasneje radi segali po teh informativnih spisih, ki so še danes uporabni. Leta 1894. je Gabršček izdal dve zbirki pravljic, ki sta izšli v Gorici kot 25. in 29. snopič »Slovanske knjižnice«. Pravljice je Andrej Ga- bršček (1864—1938) zapisal kot učitelj v Bovcu, na Livku in v Koba- ridu v letih 1883—1888. Zapisoval je obenem pregovore, šege, vraže, a vse to je prepustil Navratilu za objavo v LMS. Kot 47. snopič »Slov. knjižnice« so izšle 1896. pravljice v zapisu učitelja J. K en de iz Temljin. Iz teh zbirk, katerim je urednik Gabršček dodal 16 novih številk, so nastale 1. 1910. »Narodne pripovedke v Soških planinah«. J. Kendl pa je bilo ostalo v rokopisu še nekaj gradiva; njegov mnogo mlajši sovaščan Ciril Drekonja je to izpolnil z lastnimi zapisi,in z zapisi A. Šavlija ter objavil v Trstu 1. 1932. »Tolminske narodne pravljice«. Toda tu smo nehote prešli že v 20. stoletje in celo v dobo po prvi svetovni vojni; o tem za zdaj ne nameravam razpravljati posebej. V na- slednjem poglavju namreč pri posameznih predmetnih skupinah podajam tudi zadnje ugotovitve, za kar sem seveda moral upoštevati predvsem novejšo in sodobno literaturo, kolikor mi je bila dostopna (glej IV. po- glavje)." " SNP, št. 5167 in 5171. Ta bežni oris je nastal iz podatkov in virov, uporabljenih za II. in IV. po- glavje. Glede etnografije in folklore zapadnih Slovencev je tu nakazano komaj neko zasilno časovno zaporedje; pravo podobo razvoja, tako da bodo stotere niti vzrokov in posledic res zaživele, bo trel>a šele izdelati. 2 18 ' - Milko Matičetov II. Bežen pregled po panogah Ker je to prvi poskus, strniti dosedanje izsledke na področju etnografije in folklore zapadnih Slovencev, ni mogoče, da bi to bil obenem že izčrpen pregled ali pa sinteza. Namenil sem se predvsem: opozoriti na razna vprašanja ter nakazati kolikor je moč konkretno in preprosto na- loge za bodoče delo, h kateremu je poklicana zlasti mladina. Ljubitelj in pa etnograf začetnik, ki bi se hotela posebej posvetiti tej ali oni panogi, bosta tu in v bibliografskih podatkih v IV. poglavju brez dvoma našla vsaj zasilno oporo in nekaj smernic za samostojno delo. Upam pa, da bo tudi strokovnjak lahko odnesel ka!ko zrno. 1. Kmečki dom Kmečki dom je »zrcalo socialnih in gospodarskih razmer« ter nam obenem, kakor je rekel Vurnik, »odraža kmečki način mišljenja in živ- ljenja, da, celo o psiholoških svojstvih stanovalcev in o njih estetskem prepričanju nam nudi važne podatke«. Pri preučevanju kmečkega doma niso važne samo zunanje oblike, ampak tudi notranja organizacija prostorov, funkcije posameznih delov, gradbeni material, tehniqpi prijemi, dalje dvorišče, gospodarska poslopja in tako dalje. Toda kmečki dom ni nekaj osamljenega. Razen v primeru tako imenovanih »samotnih kmetij«, imamo povsod skupine kmečkih do- mov — naselja, ki so pa že predmet posebnega raziskavanja*. Na slovenskem zapadu delimo kmečke hiše v dvoje glavnih tipov, l/očnioo med obema, danes lahko začrtamo od Podgrada proti Šempetru, od tod na Razdrto in po zapadnih obronkih Nanosa proti Colu, nato pod južnozapadnimi robovi »Gore«; dalje čez Banjško planoto na Baco, od tod na levem bregu Soče proti Kobaridu; pred Bovcem pa preide na desni breg Soče. Kar je vzhodno od te črte (okraji: Bistrica, Postojna,. Idrija, Cerkno, Bovec in Trbiž), pripada srednjeevropskemu tipu, kar je zapadno, pa južno-evropskemu ali sredozemskemn tipu. To ločnico so v novejšem času z majhnimi variantami v desno ali v levo približno enako potegnili Vurnik, Melik in Nice, ter je z opisno-geografskega vidika točna. Toda etnografija kot zgodovinska veda skuša vselej dognati predvsem razvojno pot obravnavanega predmeta. Zato je gornja razdelitev hišnih tipov z zgodovinskega vidika sicer sprejemljiva, ampak s pripombo, da podraja trenutno stanje v prvi polovici 20. stoletja. Samo pred sto leti je namreč črta ločnica šla veliko bolj zapadno. B. Nice, Italijan, priznava, da je arhaični tip kraške hiše, katerega on imenuje »časa di Divaocia«^, 1 Posebne razprave o tipih naselij na Slovensikem zajjadu menda ni. Bolj splošno so o tem pisali v svojih delih Cumin, Bednafik, Melik, Nice in drugi. 2 Videl sem značilnejše in verjetno starejše hiše istega tipa v Avberu in drugod po Gornjem Krasu. Primer, ki. ga Nice podaja (tah. 11), ni enoten: pri- zidek s korci nad »ganikom« je mlajši od strme skrilnate strehe. Etnografija zapadnih Slovencev 19 srednje-evrapskega izvora in da je še pred sto leti »prevladoval« po trža- škem Krasu. G. Cumin pa gre celo korak dalje: »Ta tip je po vsej verjet- nosti najstarejši hišni tip na kraških tleh ter je najbrž slovenskega izvora.«' Pri zgodovinskem preučevanju hiše našega zapada moramo imeti pred očmi, da so nekateri predeli od časa prvih poročil do danes iz temeljev spremenili svoje zunanje lice. Marin Sanudo n. pr. leta 1502. govori o Kobaridu kot o vasi, »ki je zgrajena vsa iz lesala in v kateri je približno 20 ognjev (= hiš) s popolnoma slovenskim prebivalstvom«. Tudi Bovec je bil tačas ves lesen*. Nič drugačna ni bila podoba v slovenski Kanalni dolini. Dunajski dvorni bibliotekar Hugon Biotins^ ki je na potu v Italijo šel skozi slovenske kraje v drugi polovici XVI. stoletja, piše v svojem popotnem dnevniku o Žabnicah: »Safnitz... pagus satis magnus sed aedificia h(abe)ns parva et lignea*» nihil cu(m) Malborgetti aut Po(n)tebae co(n)fere(n)da. Sermo hic est Vandalicus (vel) illyricus.« Še V 16. stoletju je bil torej najvažnejši, če ne izključni gradbeni material v gornjem Posočju in v Kanalski dolini 1 e s. Kasneje so se tudi tam pričele uveljavljati zidane stavbe in danes lesene hiše lahko štejemo na prste. V kraških predelih je bil splošno razširjen kamen (gl. sl. 3 in 4). Iz kamenitih skrli so bile tudi strehe. Jakob Filip Tommasini, škof v. istrskem Novem gradu (f 1655), poroča", da so komaj »pred kratkim« pričeli uvajati opeko namesto sikrli na strehah. Rutar prestavlja ta pojav za dvesto let bolj zgodaj, okrog leta 1330., a je brez dvoma še starejši'. Tu pa tam je kdo izrazil mnenje, da ta ali ona arhaična poteza primorskih bivališč odseva prazgodovinske razmere. Nekatere vasi res ležijo točno v mejah prazgodovinskih naselbin (n. pr. Štanjel) in neka kontinuiteta bi morala vsekakor obstajati, toda dosedanje arheološko poznavanje je pre- slabo, da bi mogli preko domnev. Tudi kamnite pastirske »hiše«, »hiške«, »bajte« (eliptične zgradbe, ki nudijo' zavetje pred nevihto ali burjo 2—4 * To trditev sprejemamo kajpak le s pridržkom, ker so zveze med tipi člo- veških bivališč in etničnim elementom za zdaj še zelo negotove; preden se bo dalo reči v tem pogledu kaj pozitivnega, bo treba temeljito preučiti geografske, eko- nomske in zgodovinske vplive. äa Podčrtal M. M. * Odstavka o Kobaridu in Bovcu se izvirno glasita: »... chiavoredo villa fabbricata tutta de tavole habitata da cercha XX fogi tuti de zente schiava...* In: >D a chiavoredo... se va al luogo et villa de amplez luogo come el dicto chiavoredo tutto fabri- catode ta vole...« (Nice, str. 6. Istotam je tudi citat iz spisov škofa Tomma- sinija, ki se nanaša na hiše severne Istre.) 5 Stele Fr., Potovanje skozi Slovenijo v 1. 1571. in 1574. GMDS XX (1939), 304 s. " Tommasinijevi »Commentarij storico-geografici della Pro- vincia dell'Ist ri a« so izšli v Archeografo Triestino (I serie), vol. IV, 1837. ' Stele Fr. (Umetnost v Primorju, str. 19—20) meni, da se je streha iz korcev prvič pojavila v teh krajih pod vplivom rimske civilizacije. V srednjem veku pa je oživela prazgodovinska tradicija, ki se javlja v škriljnatih strehah — prakultumih strehah te dežele 20 • Milko Matičetov sklonjenim osebam — gl. sliko 2) samevajo na gmajni in po senožetih srednjega in gornjega KTa:sa ter opominjajo slovenske etnografo, da bi dognali vsaj njihovo relatirao starost. Na splošno bi potrebovali skromnih, a dognanih in objektivnih pre- gledov kmečkega doma v tem in tem kraju (ene ali nekaj vasi), ki bi nam povedali več kot površna sintetična dela. Nekaj monografskih del o kmečkem domu na slov. zapadu so nam dali doslej samo tujci. Ob mono- grafiji o Trenti, ki jo je napisal Ceh V. Dvorsky, je ocenjevalec F. Seidl izrazil željo, da bi domači znanstveniki »sledili odličnemu vzorcu s slič- nimi uspešnimi študijami z drugih oddelkov naše ožje domovine«. Dobrih trideset let je že od takrat, pa smo ostali le pri želji! 2. Ljudsko gospodarstvo Gospodarstvo zapadnih slovenskih predelov je v etnografskem pogledu še malo raziskano. Doslej objavljeno gradivo je po večini gospodarsko- statističnega ali pa vzgojno-gospodarskega značaja, zato ga bo treba za. etnografsko rabo vselej skrbno prevejati. Zanimive podatike o hrani in sploh o ljudskem gospodarstvu gornjega Krasa je nabral v Avberu in okoliških vaseh Virgil Šček, a so še v rokopisu'a. V našem ljudskem gospodarstvu zasledimo še danes ostanke naj- prvotnejših oblik pridobivanja živeža, predvsem nabiranje rastlin in sadežev. Gozdne jagode (smo k vice. Kras; ajódice. Ter), maline, robidnice, lešniki, gobe ipd. so sadeži, ki jih sme vsakdo nabirati, tudi če rastejo na zemljišču v zasebni lasti. Kostanj (m a r ò n i, goriška okolica; burje, Ben. Slovenija), orehi, divje češnje ali drugi sadeži rastejo večkrat na občinskem svetu in so vsem dostopni. Tudi nabiranje gorskih zdravilnih zelišč po Nanosu, na Tolminskem in v Reziji, nabiranje brinjevih jagod, žepka (satureia montana), rijevine (Plet. rûj, rhus co- tinus) ali drugih rastlin na Krasu je prosto, čeprav je že namenjeno industrijski proizvodnji. To nabiranje je v glavnem posel žensk in otrok. K zbiralnemu gospodarstvu spada tudi lov, izrazito moško opravilo. Vodne živali (ribe, raki, urhi itd.) so bile nekdaj neprimerno važnejša sestavina ljudske prehrane, kot so danes. V morju ribarijo prebivalci slovenskih vasi od Barkovelj do Štivana, vendar jim riba ni vse, ker ima večina izmed njih tudi lastno hišico in vinograd. Za ribolov v sladkih vodah (Baca, Idrija, Soča, Tolminka itd.) imamo sicer prve podatke že iz 14. stoletja, vendar do danes pogrešamo vernih opisov^ ribolova na Soči, 'a Tudi za Lokev in neposredno tržaško okolico ima V. Šček nekaj dragocenih gospodarsko-etnografskih podatkov v rokopisni »L o kov ski kroniki«. 8 Da bo opis res veren, mora biti v njem naznačeno: vrsta ribe, ribarsko orodje, lovske zvijače, doba lova, ali lovijo s suhega ali v vodi, v čolnih, posamič ali v skupinah, zase ali za prodaj ali za gosposko, kako si lovske družbe delijo plen, uporaba in vloga ribe v prehrani itd. Povsod so seveda potrebni izvirni iz- razi iz dialekta dotičnega kraja; zelo koristne so ponazoritve s fotografijami ali risbami raznih naprav in situacij. (To sem navedel le kot primer, a s potrebnimi spremembami velja za vse oblike lova, zadnji odstavek pa pri vsakem opisu. Etnografija zapadnih Slovencev 21 Vipavi in vseh manjših vodah. Ribolov in lov na gozdno divjačino je iz fevdalne dobe sem, odkar nam viri prvič spregovorijo o njem, v lasti zemljiške gosposke, ki razpolaga in trguje z lovskimi pravicami. Toda mimo tega postavnega lova in proti njemu si ljudstvo v večjem ali manj- šem obsegu dovoljuje »divji« lov, navadno z zanko, proglo, beskom (pri pticah) in podobnimi preprostimi sredstvi. Prav take prifnitivne oblike lova (n. pr. kraški lov na brinjevke »pod skril« v snegu) so etnografsko najbolj zanimive. Naprednejši, produktiven način gospodarstva je živinoreja. Na slovenskem zapadu so zastopane iste živali kot drugod po Sloveniji, seveda s krajevnimi razlikami. Tako je n. pr. konj mnogokje kmetu odveč, ker je predrag za vzdrževanje (prim. kraški pregovor: »Majhen konj spelje veliko premoženje«). Krajevnim zmogljivostim bolj primeren je bil skromni osel. Razen v goratih predelih so domače živali danes hlevske živali, celo ovca, ki se je zadnja leta pred vojno pričela na novo pojavljati tam, kjer je bila že izginila. Planšarstvo je danes omejeno na gornje Posočje, Ter, Rezijo in Kanalsko dolino, včasih pa so planšarili Pivčani in še pred dobrimi 70 leti so »stanarili« tudi Kraševci. Ob češnjah so gnali »blago« na nanoško pogorje, ob grozdju pa so ga prignali domov". Govejo živino je črednik pasel »od sveti Križ (3. V.) do sveti Križ« (13.IX.). Drobnico so pozimi pasli vse vprek po senožetih ter jo zaganjali tudi na njive, da je gnojila. Skrb za domače živali si sporazumno delita mož in žena, vendar tako, da n. pr. pri konjih ali pri čebelah žena nima ničesar opraviti, mož pa ne v svinjaku in pri perutnini. Tudi p o 1 j e d e 1 š^t v o sodi v okvir Ijudsikega produktivnega gospo- darstva. Glavni način zemljiške obdelave pri nas je oranje. Toda tudi ročno obdelovanje zemlje s pomočjo rovnic in motik je še v navadi, in sicer na Krasu, v severnih predelih Beneške Slovenije ter povsod tam, kjer strmina, preplitka zemlja ali kaj drugega ne dovoljuje boljšega načina. Da se borna tla lahko ohranijo za obdelovanje, je treba včasih napornega, mučnega dela, kot je prenašanje zemlje in gnoja v oprtnih koših na »viseče njivice«, ki jih je zlizal veter ali ki so jih izprati nalivi. V Reziji oprav- ljajo to delo predvsem ženske. Moški so zdoma za zaslužkom, skr^b za zemljo pa so prevalili na žene in hčere. Tudi drugod, n. pr. po Tolminskem, ženske opravljajo težka dela (tovorijo seno in podobno). V pokrajini to- likih raznoličnosti (višinske lege, geološke sestave itd.) ni čuda, če so zastopani vsi mogoči pridelki, od eksportnega sadja in žlahtne kapljice do krompirja, ki je v gorskem svetu poleg mleka tudi glavna ljudska hrana. Oljke in sviloprejke (k a va lir j i), ki so bile včasih razširjene, so propadle. V ozki zvezi s poljedelstvom so primeri notranje selitve zaradi večjih skupnih sezonskih del: Tolminci in nadiški Slovenci prihajajo na Kras ob košnji, do vpeljave strojnih mlatilnic so Kraševci hodili na Pivko " Spomin na to je ohranjen v reku iz Avbera: »Cežmja rdečica — ovčar na goro cica; l£0 jagodca méd'ca — ovčar z gore ceca« (Šček, Paberki). 22 Milko Matičetov mlatit", Vipavska dolina ob trgatvi pa se vedno zaposluje lepo število Ne-vipavcev. Obrt. Kot preostanek starih zadružnih oblik dela si lahko razlagamo pojav, da se z isto obrtjo ukvarjajo cele vasi: mirenski čevljarji in stro- jarji, solkanski mizarji, biljenski »blatarji« (ker zajemajo glino iz moč- virja in jo žgejo), zidarji iz Renč, izdelovalci bičevnikov v Svetem pri Komnu, pletarji v Prvačini, kovinarji — izdelovalci kmečkega ročnega orodja v Batujah, lončarji v Logu nad Bovcem itd. Beneški Slovenci izde- lujejo mnogo škatlic za tobak iz drevesne skorje (si. 7). Domači obrtniki svoje produkte neredkoma kar sami razpečavajo in so tako obenem tudi nosilci primitivne trgovine. Banjškarji in Čepovanci svoje žeblje in srpe nosijo na semenj v Gorico. Gorjani pozimi izdelujejo leseno kuhinjsko orodje, okoli ga nosijo pa njihove žene. Ofijanci (v Ben. Slov.) pleto in 7. škatlica za tobak v prahu. Beneška Slovenija. Zbirka E. M. v Ljubljani. raznašajo koše. Beneški Slovenci in Rezijani krožijo po vsej pokrajini kot krošnjarji, lonoevezi in brusači, tako da je beseda »rezijan« postala že kar oznaka za te vrste obrtnika. Podobno je tudi ime furlansikih sosedov »karnelov« (pokrajina Carnia), ki so bili nosilci tkalske obrti v naših krajih, prešlo v pomen »tkalci«. Pri raznih domačih obrtih pa ne moremo vselej govoriti o obrti v pravem pomenu besede. Zlasti takrat ne, ko »obrt« ne zadošča sama sebi, ali pa sploh ne vodi do zaslužka. Poljedelec si rad čim več napravi sam. Tako n. pr. včasih ni bil dober kmet, kdor si ni znal splesti gnojnega koša (»gratune«). Ze otroci na paši se uče plesti ter izdelujejo raznovrstne košarice, vse za domačo rabo. Zanimiva je oblika »vrše« ali »košulje«, okrogle, okoli in okoli zaprte kraške posode z majhno štirioglato odprtino za lešnike ali orehe (slika 8). Na izdelkih domačih obrtnikov opažamo neredko zavestne ali podzavestne umetniške težnje, ki nas vodijo že v območje ljudske umetnosti. Še do nedavnega se je to dogajalo tudi pri kraških kamnosekih. 1» Svojevrstna otroška zabava spomi-nja na to: otroci ujamejo obada, pretak- nejo mu skozi zadek slamico ter ga spustijo z besedami: »Bejži na Pivko mlatit!« (Kopriva na Krasu.) Etnografija zapadnih Slovencev 23 Trgovina. V vseh dobah in pri vseh Oblikah gospodarstva se jav- lja potreba po izmenjavi dobrin, tudi tam, kjer ne moremo še govoriti o kakem višku proizvodnje. Neposredna zamenjava (divjih sadežev, lov- skega plena, domačih živali, sadov obdelane zemlje, obrtniških izdelkov) je nekaka primitivna oblika trgovine. Zamenjava prihaja na površje celo v moderni dobi, ko ljudstvo nima zaupanja v denar kot plačilno sredstvo (zlasti v času vojn), toda s podrobnim preučevanjem našega podeželja 8. Kraška košara za lešnike iz srobota. Kopriva. Zbirka E. M. v Ljubljani. bomo verjetno prišli na sled pristnim starim oblikam zamenjave. Etno- grafsko pomembni so semnji (nekateri so sicer že zaključeno zgodovinsko dejstvo in njih podobe žal ne bo moči izpolniti: n. pr. konjski semenj v Štivanu). Sklepanje raznih kupčij na domu (prodaja vina, živali itd.), posredovalna vloga »mešetarjev« in podobni odnosi pa spadajo že tudi v območje raziskavanj o ljudskem pravu. 3. Ljudska noša "Pri oblikovanju oblačil prihaja zelo do izraza ljudski čut za lepo (okrasi, barvna kompozicija, kroj itd.), zato tudi na nošah zasledujemo iste motive kot pri raznih stvaritvah ljudske umetnosti. Toda drugi prav tako močni, oz. še močnejši vplivi — obrtne možnosti, gospodarski pogoji, obredne in druge funkcije — dajejo nošam neko samosvoje mesto med materialno kulturo. Zapadni Slovenci so si potrebna oblačila izdelovali sami doma, v glavnem iz volne in lanu, do srede preteklega stoletja, ko so se pričeli pojavljati tvomiški izdelki. Ti so nekako do prve svetovne vojne popol- 24 Milko Matičetov noma izpodrinili stare ljudske noše, ki danes ne živijo več. Samo v Reziji in neposredni okolici Trsta si ženske še nadevajo stare noše (navadno pa le njihove slabe imitacije) ob praznikih in svečanostih, moški pa le izjemoma. Moška noša je bila pri nas celo bolj zanimiva kot ženska, ker ni bila toliko podvržena meščanskemu vplivu. To pa se nanaša le na obliko; funkcionalno je namreč ženska noša konservativnejša. V Beneški Sloveniji n. pr. je Ostermann" opazil, da ženske med kritično dobo nosijo ruto na glavi drugače kot sicer. S. Sante! je v razpravi o ženskih nošah slovenskega zapada leta 1935. zapisal: »Popoln in sistematičen opis noš bi se moral naslanjati na raz- delitev v glavne tipe ter začrtati mejo onih pokrajin, v katerih prevladuje ta ali oni tip noše. Jasno je, da je mogoče sestaviti geografski pregled teh tipov le na podlagi avtopsije, ki bi se morala vršiti od kraja do kraja.« Vzporedno s to geografsko opredelitvijo pa bi se bilo treba lotiti zgodovinskega preučevanja ljudskih noš. Današnje razmere (bolje: raz- mere polpretekle dobe) nam postanejo laže umljive, ko bomo poznali do podrobnosti razvojno pot slovenskih ljudskih noš na zapadu. Med najstarejšimi pisanimi viri za poznavanje ljudskih noš sloven- skega zapada v preteklosti je opis zgodovinarja F. di Toppo^^. Ta je 1.1334. videl v Ogleju Kraševce v njihovih značilnih oblačilih, ki so potem ostala v bistvu nespremenjena dobrih sto let vse do srede preteklega stoletja: »Prebivalci kraških gora so bili pokriti s temnimi kapami, obšitimi s ko- žuhovino ali vidrovino in rdečim čopom na vrhu. Nosili so sive jopiče ali kratke hlače, ki so bile pod kolenom brez gumb in izpod katerih so se kazale rdeče ali višnjeve dolge nogavice ...« Kmečke neveste so približno v istih letih nosile rdeče krilo, na glavi pa belo pečo*^. Kakih dve sto let pozneje, v drugi polovici 16. stoletja, zgodovinar Nicoletti občuduje Tolmince, ker ne gredo za španskimi, nemškimi ali francoskimi novo- tarijami, temveč nosijo vedno enake obleke*'. Ali noše so se vendarle spreminjale. V ta razvoj so od časa do časa posegale tudi oblasti. Leta 1671. so z zakonom hoteli doseči, »da bi posamezni ne trosili preveč za svojo obleko, in da bi se nižji stanovi ne prevzeli v obleki nad višjimi«*'*. Gospodarski činitelji sploh pogostoma narekujejo spremembe pri oblačilih. Plašče iz ličja n. pr. so na Tolminskem leta 1772. prepovedali, da bi zavarovali gozdove*". Z 19. stoletjem pa se nam podatki za noše tako pomnože, da jim v tem ozkem okviru ne moremo več silediti. Iz notarskih zapisnikov, oporok, seznamov bale itd. (take zanimivosti se včasih skrivajo tudi po privatnih hišah) bo mogoče rešiti marsikako nejasnost v zvezi z našimi starimi nošami. Toda vsi pisani viri, bodisi ** OSTERMANN, 358. *2 Rutar-G/2, 67 in Gruden, 524. *' Rutar-G/2, 67. 1» Rutar-T, 224. *5 Rutar-T, 183. *" Rutar-G, 100. O »ličniku« v Sloveniji gl. KOTNIK, 21 si. Etnografija zapadnili Slovencev 25 iiidirektni ali direktni, nas marsikdaj pustijo v še večji negotovosti, ker vsebujejo izraze, o katerih nimamo več nobene predstave in so nam mrtve črke. Zato pa je nujno potrebno poiskati stare slikarske in plastične upo- dobitve. Votivne podobe, znamenja, kipci starih jaslic, tudi izdelki visoke umetnosti so nam lahko dragocen pripomoček pri preučevanju noš. Za preteklo stoletje se poleg tega lahko okoristimo s pričevanjem starih ljudi, ki so sami še uporabljali ali vsaj videli danes izumrle noše. Osnova vsakega znanja o nošah pa morajo biti — noše same. Naša raziskavanj a ljudskih noš bi morali raztegniti enakomerno na ves slovenski zapad ter se ogibati podobnih izjav: »Soška in idrijska dolina menda nista ohranili pomembnejših spominov na narodne noše«i'. Zado- voljivih uspehov lahko pričakujemo predvsem od podrobnih analiz ljud- skih noš manjših področij, recimo Kanalske doline, Rezije, gornje Soške doline. Cerkljanskega, Vipavske doline. Dolnjega Krasa itd. Kar se tiče metode obdelovanja snovi, bi lahko postavili za zgled študijo L. D'Orlandi in G. Perusinija o nošah na področju med Nadižo in Terom^^.' 4. Ljudsko pravo Podlago pravnega življenja in pravnih naziranj našega ljudstva tvori običajno pravo, toda v običaj je v raznih dobah prešlo mnogokaj, kar je predpisala svetna oblast in tudi cerkvena gosposka. Obe sta od nekdaj posegali v ljudski običajni svet z zapovedmi, prepovedmi in kaznimi. So primeri, ko nenapisano ljudsko pravo, izkristalizirano v običajih, pride v navzkrižje z uradnimi predpisi oblastev. Ko so kraški fantje okrog 1. 1870. s silo ustavili in zavrnili baloi", ker novic ni hotel plačati odkupnine, so morali odsedeti mesec dni v zaporu. Stari ženitovanjski ^običaj, na podlagi katerega so si fantje lastili pravico do prisilnih sankcij v primeru neizvršitve, je bil s tem smrtno prizadet. Stoletni mejni spori z Benečani v kobariškem Kotu ter med tolmin- skim in bovškim glavarstvom so predvsem predmet zgodovinskega pre- učevanja, a tudi etnografsko niso brez pomena. Da bi se meje vtisnile, ljudstvu v spomin, so jih oznanjali na semanje dni (na Srpenici na primer " Šantel, Jadranski Kalendair »Istra«, 1935, str. 38. 18 Pri tej študiji pa bi vendarle želeli izvirne slovenske terminologije za pred- mete iz Prosnida, Subida, Maline, Canebole in drugih slovenskih vasi, da bi mogli povsod lahko ugotoviti, feaj je silovensko in kaj furlansko. Reprodukcije bi tudi morale biti natančno označene po nacionalni pripadnosti, kjer je le mogoče. Ne- jasnosti v znanstvenih delih se namreč kaj lahko izkoristijo v neznanstvene na- mene, posebno v takih občutljivih obmejnih področjih. 1" Gl. tudi ob običajih. O tem mi je 1935. pripovedoval pok. Tone Mrclna, ki je sam bil med kaznovanimi. Z njim so bili še Petvar Jože, moj ded Matice in drugi, sedaj vsi že mrtvi. Sovaščanu Jožetu Jurci, uradniku Min. za trg. in pre- skrbo LRS v Ljubljani, pa dolgujem sporočilo, da je podoben primer iz vipavskih Gabrij prišel pred sodišče v Ajdovščini še okrog 1. 1923. 26 • Milko Matičetov na Florjanovo)^'', talio iiakor so bile vpisane v starih urbarjih, pod zani- mivim geslom: »Chocher camen ana voda parti« (16. stol.?)", »Kär kämen Inu voda ulietsche« (1647), »Koker camen inu voda uliezhe« (1738)^2. Slovenski zapad hrani še danes mnogo pravno-etnografskih nepoja- snjenih ali celo neznanih posebnosti. Kaj je n. pr. s »pustno kaso« v vaseh jugovzhodno od Trsta (Boršt?, Dekani?)? Nekatere zanimivosti iz ljud- skega prava zapadnih Slovencev so vzbudile tudi pozornost tujih znan- stvenikov. Tako je C. Pola-Falletti nedavno zbral precej podatkov o fan- tovščini (»fantossina«)22a. V slovenski pravno-zgodovinski, zgodovinski in etnografski literaturi , se sicer uporablja gradivo, vendar nimamo še niti začasnega pregleda ljudskega prava zapadnih Slovencev. Važni pisani viri (predvsem v mest- nih arhivih v Trstu, Gorici, Čedadu in Vidmu, pa tudi v sodnijskih in drugih manjših arhivih na deželi) so skoraj neizkoriščeni v tem pogledu. Samo Jože Macarol je v urbarju graščine Završnik posnel gradivo za spis »Stara pravda« (1926), ki je med dvema vojnama menda edina razprava o Ijudskeip pravu slovenskega zapada. Študija o sosedujah (it. vicinie), katero je v osemdesetih letih preteklega stoletja napisal advokat C. Pod- recca (Podreka, po rodu beneški Slovenec), pa je nastala na podlagi opa- zovanj na terenu. Avtor je v ta namen prepotoval vso Beneško Slovenijo ter našel ostanke te ljudske pravne ustanove^' tudi v nekaterih furlansikih vaseh. Ce hočemo imeti popoln pregled ljudskega prava zapadnih Slovencev, bo treba pač sestaviti in razposlati posebne vprašalne pole. Ze videmski advokat R. Berghinz je na vprašanja o furlanskih pravnih običajih, objav- ljena leta 1931., prejel (in deloma izkoristil v spisu o pravnih običajih na'levem bregu Tilmenta) nekaj odgovorov tudi s slovenskega ozemlja: 1. F. Berginc in G. Gruntar z Idrskega ob Soči; 2. M. Golia z Gra- hova; 3. advokat VI. Orel iz Vipave; 4. dr. G. Marangòn iz Kobarida; 5. M. Primosig (Primožič) iz Klodičev; 6. duhovnik G. Simiz (rodom iz Prosnida, sedaj v Zabnicah v Kanalski dolini) iz Lese. To je nehote" tudi jamstvo, da bo nabiranje pravnih običajev, pravnih starin, pripovedk, vraž, pregovorov in vsakovrstnih sledov ljudskega prava med zapadnimi Slovenci uspešno. 5. Ljudski običaji Pogoji za ohranitev starodavnih običajev so na slovenskem zapadu različni, v nekaterih predelih kolikor toliko ugodni, drugod manj ugodni ali celo neugodni. Vendar pa se je treba varovati prenagljenih zaključkov. 2» Rutar-T, 138. M. Sila poroča, da so tudi na Krasu (v Povirju, Rodiku itd.) oglaševali meje ljudstvu na shodih. Ohranjen je popis meja v kraškem dialektu; podpisal ga je grof Petazzi L 1711. IMDK 1895, 226. " Rutar-T, 227. 22 Rutar-T, 234. 22a A ss o C ia zion i giovanili... I, str. 431—42. 2' Leta 1931. je bila omejena (po R. Berghinzu) že samo na beneškoslovensko vas Canebolo. Etnografija zapadnih Slovencev 27 Pri razisliavanju na terenu bi bilo n. pr. ix>polnonia napačno izpustiti področja ob velikih prometnih žilah, v okolici mest in v industrijskih središčih, češ »Tu ni nič več zanimivega!« Na krivi poti bi bil, kdor bi se podal za sledjo starih običajev naravnost in samo kam pod Nanos, na Goro, na Cerkljansko, na Bovško ali v Rezijo. Tudi ob železnicah in cestah in blizu mest so namreč zakoreninjeni običaji, ki bi se jih človek tam ne nadejal. Tako se je novoletno koledovanje ohranilo skoraj do danes pred samimi vrati Trsta — v Trebčaih —, medtem ko je bolj v notranjosti — v tomajski župniji — prenehalo precej časa prej, mnogokje pa ga niti ne pomnijo več^i. Pregled ljudskih običajev Slovencev na zapadu bi zahteval posebno monografijo. V tem tesnem okviru lahko navedemo iz bogate zakladnice naših običajev samo nekaj drobcev. Običaji »od povoija do pokrov ca«. Imamo običaje, v kate- terih je subjekt in objekt človek sam, od rojstva do smrti. Ko je otrok prišel na svet, so sorodniki »prinesli porodnici v dar štrihan jerbas kruha, moke in drugih reči. Prinesejo še dandanašnji v pionirju. Temu darilu pravijo »prinos« (Ponikve na Krasu)^'. Dar otroku-krščencu je v tej ali oni obliki še splošno v navadi. Neznano pa ije danes povračilo botri, medtem ko so jo pred kakimi 60. leti nekako obvezno obdarovali s pre- divom. Nekatere so že zaradi tega prav rade šle za ibotro. »Ci (= kje) si dobila tfko (= toliko) prediva?« »»Sem držala h krsti«« (Kopriva na Krasu). Ženitovanjski h običajev se je mnogo opustilo. Na Krasu (Brje pri Koprivi)^'' se je vaškim fantom, ki so zagradili pot in zahtevali od- kupnino za balo, prvi novic postavil po rObu že okrog 1870.: novica je bila Lórkova z Brjen, novic pa iz Pliskavice. Zadnje »kolenišče« (nako- lenčič) je bilo pri Pihlevih na Brjah nekaj let pred svetovno vojno, ko je prišla k hiši nevesta iz Tupelč. V Beneški Sloveniji zabranijo nevesti vhod v ženinov dom posebni čuvarji ob vratih in oknih; iz tega se razvije nekak proces s sodniki, advokati in pričami; seveda se vse dobro izteče^'. Smrt. Kadar umrje cerkovnik, ga morajo vsi pokropiti, zato ker je vsem »nune« (= boter, Kopriva na Krasu). Pozornosti je vredno izročilo, po katerem naj bi bili v starih časih nosili pokopavat mrliče na Krasu k Sv. Eliji na Brje pri Koprivi celo s Štjaka na Vrhéh, na Vipavskem iz Crnič in Šempasa v Sanabor^^; na Tolminskem pravijo, da so Bohinjci prenašali mrliče na tovornih živalih čez gorska, sedla k Sv. Danijelu pri Volčah-a; Rezijani pa so baje morali pokopavati svoje mrtve v Ahtnu (Attimis)^''. Po starem obredu ali (bolj verjetno) iz potrebe peljejo Tren- 2* Gl. DS 52 (1940), 37 sl. 25 Zapisal Domine Pegan leta 1935. Iz moje rokopisne zbirke. 26 Gl. zgoraj op. 19. 27 Berghinz v CF VII (1931), n. 8^10, str. 93. 23 BEDNARIK, 128. 29 Rutar-T, 34; V. Bele, Cerkev sv. Danijela pri Volčah, JA str. 122. 3» Ustno sporočilo dr. F. Bezlaja. 28 Milko Matičetov tarji krsto z mrličem od doma do cerkve na saneh. Samo v ustnem izročilu in še tam poredkoma zasledimo hranjenje mrličev doma. Na Tolminskem ali v Bohinju: »ako je kedo po zimi umrl, obesili so ga v dimnik in po- sušili ter potem še le na spomlad pokopali«''*. Isto je čul v Osojanah v Reziji F. Bezlaj 1.1939. Letni običaji. Drugo vrsto običajev lahko porazdelimo po štirih letnih dobah. Najvažnejša v ljudskih letnih običajih sta dva mejnika: zimski in letni solsticij. Tudi na slov. zapadu sta oba v zvezi s koledo- vanjem, z zažiganjem kresov in drugimi obrednimi dejanji. Novoletno ko- ledovanje (obhod fantov po vasi) smo že omenili zgoraj. Letno ali ivanjsko koledovanje (obhod deklic-kresnic po vasi) je še životarilo v Brkinih do druge svetovne vojne. Letni ivanjski kres je razširjen ipo vsem slovenskem zapadu, zimskega pa poznajo na zapadnem robu slovenskega ozemlja ne- katere vasi v Teru in se vrši na »piemahte« (Tri kralje). Med letnimi časi je najbogatejša z običaji spomlad. V one dni, ko sta noč in dan enaka, pada praznik Marije »glavnjence« (25. III.), ki vtakne »glavnjico v žem- ljico«, da vzcvete. Poudarek je na prebujenju zemlje; otroci morajo ta dan prvič sezuti čevlje in storiti vsaj nekaj korakov bosi, pa naj si je zunaj celo sneg' (Kopriva na Krasu). Precej starih običajev se je rešilo v veliko- nočnem ciklusu. Posebnost je velikonočno pranje »veng« (verig z ognjišča) v reki Vipavi v Mirnu pri Gorici. Najmanj značilna, kar se običajev tiče, pa je jesen. Niti ni še nastopila astronomska jesen, a v Svetem pri Komnu oznanijo sv. Tilha (1. IX.) in s tem — zimo. Običaji pri delu. Najmanj pozornosti so bili doslej deležni običaji v zvezi z delom. Manjka nam ne samo strokovnih razborov, ampak celo dobrih opisov raznih del, tako na polju kakor pri hiši: oranje, setev, košnja, pospravljanje sena, žetev, gojenje vinograda, trgatev in kasnejše faze pridobivanja vina, pospravljanje jesenskih pridelkov, »slačenje« ko- ruze, ribanje repe, zelja itd. Znano je, da se prav ob nekaterih skupnih delih nudi najlepša priložnost za bajanje, zastavljanje ugank in petje. A ne glede na to, so važni vsi običaji, ki so v kakršni koli zvezi z delom, z moškim in ženskim delom, z deli skupin ali posameznikov, s' kmečkim delom in z delom obrtnikov. Zato bo treba čim prej nadomestiti zamujeno. Verno in znanstveno uporabno podobo ljudskih običajev med zapadnimi Slovenci bomo dobili šele takrat, ko bosta opravljeni dve nujni predhodni deli: 1. zbrati in kritično obdelati vse razpoložljive tiskane in pisane vire; 2. sistematično preiskati vsak kotiček naših tal, oz. zapisati po sodobni folklorni metodi čim več pozitivnih in negativnih odgovorov iz ust »živih virov«. 6. Ljudsko zdravstvo Slovensko ljudstvo na zapadu je do nedavnega uporabljalo in deloma še sedaj uporablja proti boleznim mnoge pripomočke, ki ne ustrezajo za- htevam sodobnega izdravstva, pač pa so v 'zvezi z nejasnimi predstavami »* Rutar-T, 34. Etnografija zapadnili Slovencev 29 o izvoru boleani. Če je boleani kriv urok, lahko pomaga samo z a u r o k (= proti - urok, Kopriva na Krasu). M e d e ž i j e in r e c n i j e , s ka- terimi so methâli (= zdravili) apotekar, m é d i h in drugi šolani strokovnjaki, niso nikoli uživale zaupanja preprostega ljudstva. Domači lek, katerega je nasvetoval kak berač, stara ženica ali podeležski duhov- nik, je bil neprimerno bolj cenjen. Toda leč it ponekod (n. pr. v Hi-uševici pri Štanjelu) pomeni že skoraj isto kar »zagovarjati«. Zgovor, zagovor, »sagovarna molitva« (Fradel), uorok (Kubed v Istri), zgo- V a r j a t (Gornji Kras), p â n a t (Kras), z a u o r i t (Fradel), zapre- tit (Budigoji), pretit (Dol. Baraas), bese dati (»so besedâl, ma ji niéso pomogll«. Ter): taki in podobni so izrazi, s katerimi zapadni Slovenci označujejo čarovni izrek in z njim združena obredna dejanja, ki naj bi bolezen pregnala. Sodoben ljudski zapis iz Fradela v Beneški Slo- veniji nam lepo podaja ta dva elementa — besedo in dejanje: »Lete besiede sgovorin, tricat dagnen in tricat uode var- sen...«'2 Izraz besi de v pomenu »zagovori« sem čul v Reziji (Učja): beside za meš, za modrasa, za brùnicu (podlasico?) itd. Lečijo in zagovarjajo lahko ženske in moški. Glavobol, razne »slabosti« in lažje bolezni odpravljajo ženske. Kjer pa gre za kaj hujšega, je potrebna ali vsaj splošno v navadi moška beseda: v Kubedu (Istra) so taki primeri za nahod, zvin in gada. Pri »mali« in »veliki besedi« iz Podkrna so prvo verjetno uporabljale ženske, drugo pa moški, kakršna je pač bila bolezen, huda ali blaga. Moč besede je že vnaprej preračunana glede na zaželeni učinek. Zapadni Slovenci delijo zagovore na dobre — koristne ter slabe — škodljive (sem spada n. pr. »sovražna beseda« iz Podkrna). Dobri zagovori odpravljajo bolezni, slabi pa jih napravljajo, kličejo (na ljudi in živali). Prvi so zagovori v pravem pomenu besede, drugi so le uroki''. Druge je cerkev preganjala kot zločin in zlorabo, glede prvih pa si ni bila na jasnem, kaj bi. O tem nam pričajo tudi ljudske zgodbice: 1. Zagovornik Tone Ovčarjev iz Tomaja na Krasu ni dobil odveze pri spovedi. Ko je župnika kasneje pičil modras, da je moral klicati Toneta na pomoč, mu je obljubil, da ne bo nikoli nikomur branil zagovarjati. 2. Po- dobno se je pripetilo duhovniku iz Pliskavice. 3. Tretji duhovnik pa je zagovorniku, ki je njegovim kravam vrnil mleko, naravnost ukazal, naj ljudem pomaga z zagovori'*. Zagovore je našel na Goriškem že Pavel Bizancij leta 1583.: oglej- skemu patriarhu poroča o ženskah, »ki lečijo ljudi in živaU od vsake bolezni s tem, da rišejo kroge, jih premerjajo s čarovniško mero in govore molitve, od katerih pošiljam prepis«">. Če ta »prepis« še obstoji, bi bil naj- starejši zapis zagovora ne samo na zapadu, ampak v Sloveniji sploh. Pet (neobjavljenih) zagovorov v črnovrškem dialektu (za prisad, kri. '2 v moji rokopisni zbirki ljudskih pesmi — 6, str. 4. " V Kubedu v Istri so izraze čisto zamenjali: uorok je zagovor, panati pomeni: plačati »suho mašo« za sovražnika, da se začne sušiti, dokler ne umre. '* Izvlečki iz moje rokopisne zbirke. '5 Gruden, 1080. 30 Milko Matičetov z m e r z a u , o g e n , s t e r u p ; gl. si. 6) sta zapisaila oz. prepisala ob koncu 18. ali v začetku 19. stoletja Jožef Brelih in Janez Celik. Do novih odkritij so to najstarejši zapisi zapadnoslovenskih zagovorov. Nekateri zagovori so izgubili svojo obredno funkcijo ter se osamo- svojili, gtrekelj ima n.pr. pesem o sv. Katarini (SNP III, št. 6642) z Ve- likega brda na Pivki med pobožnimi. Toda nova varianta iste pesmi, ki jo je zapisala štirinajstletna Pavla Tomšič iz Knežaka od žene iz Podstenj leta 1939., nam pove, da je to prvotno bil zagovor: Kdor bo to niolituco molu, . Se ne bo bav pred ognem ne zgoreti pred vodo ne utopiti.. .'a' Zagovarjanje še danes živi — čeprav podtalno — po vsem slovenskem zapadu; tudi v Beneški Sloveniji in ReEiji. V Fradelu sem našel 1.1940. zanimivo varianto Koštialovega zagovora »za madrase« iz Krna. Poleg besed pa se naše ljudstvo poslužuje pri svojem zdravljenju tudi zelišč, vode, kamnov, amuletov in raznih simpatetičnih sredstev. 7. Ljudska glasba Sredi druge- polovice 15. stoletja je pri obnavijanjai starodavne cer- kvice sv. Ivana »v čele« (v iskali) nad Landarjem v Beneški Sloveniji neznan mojster izklesal godca z d ud o. Tudi slovenska godca Juri in Petrič, ki se omenjata v Pontablju leta 1536.="'a, sta zelo verjetno godla na dudo. To glasbilo (v starih furlanskih dokumentih »fistula surda«, »pivis sordis«, »piva di sacco« — od tod »pivador« = godec) je bilo morda še do srede 18. stoletja razširjeno po vsem ozemlju zapadnih Slovencev. Najprej je padlo v pozabo pri naših zapadnih sosedih Furlanih, nato po- stopoma pri nas, le istrski Hrvatje so ga deloma ohranili do danes. Opu- stitev dude pa je seveda le epizoda v sklopu širših in globljih sprememb, ki se niso izvršile samo v ljudski instrumentalni glasbi, ampak so zajele vso »zvočno in gibno« folkloro zapadnih in osrednjih slovenskih predelov. Kot zelen otok sredi valov, ki so pokrili starejše in bolj primitivne glasbene izrazne oblike, moramo omeniti Rezijo. Celo laik bo v tamkajšnjih napevih takoj opazil nekaj nenavadnega. Vendar pa bo strokovno izvežbano uho lahko zasledilo tudi drugod med zapadnimi Slovenci marsikaj, kar bi za- služilo vso pažnjo in skrbno obdelavo. Danes na tem področju lahkcf pokažemo razmeroma precej gradiva (gl. IV. 7), ki seveda ni vse stoodstotno zanesljivo niti ne odgovarja skraja sodobnim načelom zapisovanja folklorne glasbe, vendar lahko tvori podlago za nadaljnje delo. Treba bo prebiti led ter se lotiti sistematičnega pre- učevanja do sedaj nabranega gradiva. Še prej pa bo morda dobro, iznebiti se tiste globoko zakoreninjene miselnosti, ki nas je vedno silila k temu. 3« št. 803 v moji rokopisni zbirki. Preskrbel mi jo je D. Pegan. aea CF XX (1944), 268. Etnografija'zapadnih Slovencev 31 da smo gledali pesem vse preveč s filološkimi očmi. Upoštevanje in pravilna osvetlitev čisto glasbenih prvin nas včasih lahko pripelje do jedra pesmi, plesu, običaju, vsekakor pa bliže kot marsikateri drugi činitelj. Pričakujemo, da nam bo France Marolt v bližnji bodočnosti dal tudi za ljudsko glasbo zapadnih Slovencev kaj enakovrednega dosedanjim nje- govim prikazom, kot so »Tri obredja iz Zilje« (1935), »Tri obredja iz Bele Krajine« (1936) ter »Gibno-zvočni obraz slovenskega Korotana« (1946). 8. Ustno slovstvo a) Pesem. Slovenska ljudska pesem na zapadu je po obliki in po vsebini organski del ljudske pesmi, kakršno poznamo na celokupnem slovenskem ozemlju. Motivi, ki jih srečujemo v primorskih pesmih, so doma obenem tudi v dolenjskih, gorenjskih, koroških, štajerskih in prekmurskih pesmih. Slo- venska pesem, nastala v katerem koli delu slovenskega ozemlja, se je od nekdaj prosto širila v vse smeri in je prišla vselej tudi na zapad, ne da bi jo mogle zadržati politične, upravne ali druge pregraje. Imamo pa tudi znake, da so nekatere ljudske pesmi nastale na samem slovenskem zapadu in da so od tod potem prodirale proti severu in vzhodu. Variante slovenskih pripovednih pesmi, zapisane na zapadu, so včasih bolj arhaične, morda estetsko popolnejše, ali kako drugače zanimivejše od variant iz "ostalih slovenskili pokrajin; nekateri motivi drugod niso znani, ali pa so izpričani samo v nevezani besedi. Pesmi slovenskega zapada so nam dostopne predvsem v Štrekljevi zbirki »Slovenske narodne pesmi«. Med 8687 številkami je 1383 primorskih ali nekaj več kot 15 %. To razmerje je v primeri z demografskim razmerjem med Slovenci na zapadu in vsem slovenskim narodom nekoliko prenizko. Toda pomisliti je treba, da je Štrekelj imel na razpolago za svojo izdajo celo vrsto starih tiskanih in rokopisnih zbirk od vsepovsod, razen z zapada''. Zato je gornja številka prav za prav visoka. Če bi upoštevali samo pesmi, ki so Slovenski Matici ali Štreklju prišle na poziv, objavljen v Ljubljanskem Zvonu leta 1887., bi videli, da je bil slovenski zapad v resnici med pokrajinami, ki so odgovorile na ta poziv z največjim navdu- šenjem. Posredno ali neposredno je za Štreklja zapisovalo pesmi preko 70 ljudi. Skupaj s starejšimi nabiralci to število naraste na sto ljudi, po poklicu učiteljev, duhovnikov, uradnikov, študentov, gimnazijcev, celo nekaj navadnih kmečkih fantov. Železniški uradnik Jožef Cejan iz Vrtojbe je na primer poslal do leta 1908. devet zbirk pesmi. Učitelj Jožko Ve- likonja je poslal s Strmca pri Logéh (na beneški meji) 107 pesmi, toda prepozno, da bi mogle biti primerno uvrščene v zbirko. V SNP je očitno slabo zastopana Beneška Slovenija'*. Nepojasnjeno je vprašanje, zakaj " Gl. seznam virov v uvodu k I. zvezku SNP, str. XVI. '8 Vendar pa je netočno to, kar trdi S. S. v LUCi VIII, str. 11., da Štrekelj nima »nobene pesmi iz beneškoslovenskih krajev«; gl. dames že nad sto let stare Majarjeve zapise: SNP, št. 4754, 4927, 6450 in nekaj drugih. 32 Milko Matičetov uredinik ni uporabil Baudouinovih Materialov iz Rezije in Tera. Zbirka bogoslovoev gkura in Gorenšoka, nastala leta 1899. po Trinkovi pobudi, pa je bila Streklju nedostopna. Po prvi svetovni vojni je še nabrala nekaj pesmi v Beneški Sloveniji Renata Steccati iz Vidma; njeni zapisi so deloma izšli leta 1932., deloma pa v tržaških »Razgledih« leta 1947. Razni zasebniki so med dvema vojnama brez dvoma zapisali precej ljudskih pesmi, ki so raztresene po listih in časopisih (n. pr. v starejših letnikih Mladike) ali pa celo v rokopisu, tako da so praktično nedosegljive^«. Tudi avtor teh vrst hrani večjo zbirko ljudskih pesmi, katere je zbral med leti 1934. in 1941. na slovenskem zapadu. Ce bo kdaj prišlo do nove izdaje slovenskih ljudskih pesmi, bo naš zapad v njej zastopan vse drugače kot v Štreklje- vih SNP. Snovni svet slovenskih ljudskih pesmi na zapadu je kaj pester. Pri- povedne pesmi, na katere se v tem bežnem pregledu omejim, vse- bujejo prvine bajnega, pravljičnega, legendarnega, krščanskega in zgodo- vinskega izvora. Kozmogonično izročilo nam je ohranjeno v pesmih, kot je »Jezus in svet noseča riba« (SNP I 492), materinopravnega izvora je osrednji motiv legendarne pesmi o sv. Andreju (SNP I 582; DS 1940, 101), rezijanska varianta »Godca pred peklom« (Et XVII, 29) krije v sebi antični orfejevski motiv, »Sv. Anton v pekel prodan« (SNP I 415) prav tako, morda še s primesjo prometejevskega izročila. Pesmi, oi katerih menimO', da jim je za ozadje srednji vek, je tudi na slovenskem zapadu p-eeej : so krščansko-obredne, legendarne, nabožne. Baladne pesmi o Lepi Vidi, Mladi Zori in druge so se izoblikovale, vsaj tako kot jih poznamo danes, približno od 10. do 12. stoletja. Toda tudi poiznejši zgodovinski dogodki in osebnosti so še našli izraza v ljudski pesmi. Tako sO se nekateri starejši motivi (n. pr. rešitev krščanske sužnje iz rok nevemikov) prenesli na zgodovinsko osebnost kralja Matjaža (f 1490), o katerem so Tolminci peli že v 16. stoletju. O današnjem stanju ljudske pesmi v zapadnih slovenskih predelih nimamo splošne študije. Ziakljuoki, do katerih je prišel France Škerl iz Knežaka v disertaciji'", ki jo je predložil na filozofski fakulteti v Padovi '" Lep primer, da posamezniki hranijo morda še dragocene zapise, imamo v »Trimkovem zborniku«, ki je izšel poleti 1946. v Gorici. Na str. 90 ohjavlja L. Zorzut odlomek pesmi o sv. Antonu. Zal, da manjkajo »rojstni« podatki: kdo je pesem povedal, kdo jo je zapisal, kdaj in kje. Bolj natančen je v tem pogledu pisec, ki je isto pesem objavil v furlanskem liistu Patrie dal Friul (1. 9. 1947) pod naslovom »S. Antoni a scuele a Udin«. K pesmi >Sv. Anton v pekel prodan« (SNP I, 415) je zaipisal izanimivo varianto v Hrušici v Brkinih osmošolec F. Fabjančič 1. 1940 (št. 775 v moji rokopisni zbirki). Prej omenjena beneškoslovenska varianta bi bila tretja na isti motiv. Zdaj se ji približuje Se odlomek porušene variante iz Vrtojbe oz. Banjšic (Lenček, Oh Jadranu. Etnografski, zapiski in študije. Trst 1947, str. 66). '" S. F., Stato attuale della poesia popolare slovena nella Piuca. Neobjavljeno; v arhivu slovanskega instituta (Istituto di filologia slava) univerze v Padovi. 4. Zadnja stran kraške hiše: desno slaoiovanjski del, levo novejše gospodarsko poslopje. Šmarje pri Sežaink (Foto Mahovič — 1947.) 5. Kuhinja z odprtim ognjiščem. Šmartno v Brdih. (Foto Mahovič — 1947.) 6. Rokopis s cerkljansko-čmovrekimii zagoTOri. V diesinem kolu spodaj podpis: »Južef Brelih...« Etnografija zapadnili Slovencev 33 1940. leta, se nanašajo samo na Pivko in niti ne obsegajo vse vrste ljudskih pesmi. Na podlagi lastnih opazovanj v mnogih krajih slovenskega zapada, zlasti v Beneški Sloveniji, lahko podam sledeče začasno poročilo: Med raznimi oblikami ljudskih pesmi je pripovedna pesem ohra- njena tu in tam kot relikt v spominu starih ljudi, ali pa si je nekoliko podaljšala življenje, če je prešla v obredno fimkcijo (n. pr. pri koledo- vanju, pri varovanju mrliča ipd.); netvoma je postala verjetno proti koncu 18. stoletja, svojo čisto pripovedno funkcijo pa je izgubila kakih sto let kasneje. Obredne pesmi izginjajo s starim obredjem vred; trdo- žive so le še za g o vor ne formule (krajše in tudi daljše), v Beneški Sloveniji morda bolj kot kjer koli drugod. Nabožne pesmi, zlasti daljše pripovedno-nabožne oblike odmirajo ali pa se spreminjajo; poznam primer, ko so otroci šestih do desetih let v Beneški Sloveniji (verski čut je tam posebno zrahljan) zložili parodijo variante pesemske skupine »Jezus ma- šuje«. Res žive, to se pravi take, da imajo še v sebi tvorno moč, so danes na slovenskem zapadu ljubezenske pesmi (vsaj deloma), v polni meri pa otroške in razne satirične pesmi (vaške, imenske in druge zbadljivke). b) Bajke, legende, pravljice, pripovedke. Od ostalih besedno-duhovnih umetnin, ki spadajo v okvir ljudskega ustnega slovstva, so bajke, legende, pravljice in pripovedke v ozki zvezi s pripovedno pesmijo. Motivni in idejni svet je tu in tam isti. Formalni po- mislek, da so bajke, legende, pravljice in pripovedke navadno (vedno pa ne) v prozi, nas ne sme zavesti, da bi obravnavali posebej blago v vezani in posebej ono v nevezani besedi. Bajka ostane bajka, pravljica pravljica itd., pa naj bo v verzih ali v prozi. In pomisliti moramo tudi, da je nekdaj bilo v pesemski obliki mnogo tega, kar danes poznamo samo v prozi. Slovensko ljudstvo na zapadu med omenjenimi vrstami ne dela veliko razlik. Najbolj razširjen izraz je prâuca, na Cerkljanskem prajerca. Na skrajnem zapadu slovenskega jezikovnega ozemlja, med Terjani na desnem bregu Tera, poznajo danes samo dve osnovni skupini besedno- duhovnih umetnin: 1. čant (pesem) je to, kar se poje^'a; 2. vse ostalo, bodisi v vezani ali nevezani obliki, pa je kratkomalo pravica — nekaj, kar se pravi, pripoveduje, baja. Vsaka vas ima vsaj enega, na- vadno pa več dobrih pripovedovalcev, moških ali ženskih. V vasi Ter (ital. uradno Pradielis) sem leta 1940. čul bajati otroka desetih let. Lidia Gobica, ki mi je gladko narekoval štiri »pravice« (dve legendi in dve šaljivi pripovedi)*!. V Beneški Sloveniji slovensko ljudstvo sploh nima nobene druge duhovne hrane v materinem jeziku, zato je bajanje edina '"a Izraz peti, pesem sicer ni neznan, pač pa zaradi zanimivega pomen- skega prencsa pomeni to, kar je drugod po Slovenskem molitev, moliti. *i Baudonin de Courtenay ima v seznamu pripovedovalcev iz Rezije (MATE- RIALY I) deklico devetih let, F. Sedeju pa je v Cerknem povedal pet pravljic še ne deset let star deček. 3 . 34 Milko Matičetov priložnost za besedno-umetniako izživljanje (za pripovedovalca) in doživ- ljanje (za poslušalce). Doslej objavljeno bajno, pravljično in legendarno gradivo zapadnih Slovencev je še raztreseno po raznih (tudi neslovenskih) izdajah in težko dostopno. Gabrščkove »Narodne pripovedke v Soških planinah« iz 1. 1910. so najobširnejša in najbolj znana knjižna zbirka, toda prinaša samo tol- minske pravljice. Druge i>okrajine zaostajajo za Tolminsko. Zlasti šibko je zastopan Kras, od koder pa imamo zanimiv poizkus dialektološkega za- pisa: »Topolovo rebro« (Dutovlje, 1882., L. Žvab). Leta 1885. so izšle v Jagičevem AslPh (»prajce« in »smišbucoe«, katere je zapisal na Cerkljan- skem »čisto i strogo dialektično« osmošolec Fran Sedej, poznejši profesor in nadškof v Gorici. Zapisi so nastali v zimi 1872—73 pod neposrednim vplivom Baudouin de Courtenaya, ki je poskrbel tudi za njih dokončno redakcijo in izdajo. Res škoda, da osameljeni 2vabov primer in zlasti Sedejev način zapisovanja nista našla posnemalcev skoraj do danes. Med beneškimi Slovenci je zapisal in leta 1877. poslal Baudouin de Courtenayu na Rusko nekaj krajših tekstov v dialektu profesor Ivan Vogriö*2. V spremnem pismu pravi, da je beležil točno po pripovedovanju nekega oglarja iz Čanebole. Drugi zapisovalci pa niso bili tako tankovestni. Domače pravljice in pripovedke so Objavljali tudi v furlanščini in italijan- ščini (Blažutič in drugi). Vendar je bil tudi klic s slovenske strani močan, saj se je Ivan Trinko, najizrazitejša kulturna osebnost v Beneški Sloveniji, oglasil leta 1884. naravnost v Ljubljanskem Zvonu z beneško-slovenskimi bajnimi pripovedmi o vedomcu in divjih babah. Marsikaj iz našega pripovednega zaklada sta objavila Furlan JÎ. Vidoni in Nemec A. von Mailly. V splošnih opisih življenja in mišljenja zapadnih Slovencev je prišlo že kar v navado'', da se kot primer njihovega ustnega slovstva navaja izročilo o Zlatorogu ali o Trentarskem študentu, ki sta pač pritegnila pozornost zaradi literarnih obdelav (Baumbach, Lovrenaič) in ne iz etnografskih ozirov. Značilnejša so mnoga druga izročila zapadnih Slovencev. Krajevne aitiološke pripovedke, kot n. pr. ona o nastanku Krasa, lahko krijejo v sebi prastare motive. V legendarni ciklus o popotovanjih Kristusa in sv. Petra je prišlo dokaj bajnih, pravljičnih in drugih snovi, ki s krščanskim okvir- jem nimajo nič skupnega. V svoji rokopisni zbirki folklornega gradiva iz Tera hranim svojevrstno legendo »Kako to se nareâju judje« (Kako se delajo ljudje), za katero trenutno ne bi mogel reči, je li parodija, ali ne tiči za obscenostjo kaj globljega. Nekatera izročila smo že omenili zgoraj ob pripovedni pesmi, več pa nam takle bežen oris ne dopušča. c) Uganke. Med Slovenci na zapadu že otrokom v predšolski dobi bistrijo z ugankami. Kolikor se spominjam, pride prva na vrsto : Koliko-mišta- »2 MATERIALY II, str. 193. '3 Coronini-Craiiherg, Lorenzoni in drugii.^ Etnografija zapadnih Slovencev 35 cima (Koliko miš tac ima?). Sledijo ji: Reci trikrat »petelin ne kokoš^^, Znaš šteti do pet? in podobne stvarce, M so prav za prav nekake besedne igre, a še najbližje ugankam. Uganke zastavljajo: odrasli otrokom; mladina (zlasti fantje in dekleta) med sabo ob raznih priložnostih; odrasli med sabo (takrat lahko stresejo iz rokava tudi »ta - mastne«) ; odrasli, moški in ženske, mladina in otroci vse vprek ob nekaterih skupnih delih, na likofih, slavjih itd. Uganke, ki podlegajo splošnim folklornim zakonom, nastajajo, živijo in umirajo povsod, zato tudi med zapadnimi Slovenci. Samo na nekaj vasi je bila omejena pred kakimi 50. leti uganka, ki je danes ni več: »Smodinov gospod je znal pisat, brat prav nič — kako je to?« (Kopriva na Krasu. Pojasnilo: Smodinovi — hišno ime — so imeli duhovnika, njegov brat doma pa je bil nepismen. Uganka sloni na dvoumni obliki »brat« = samostalnik ali nedoločnik glagola brati). Bolj razširjena po Gornjem Krasu pa je bila druga uganka »Muj ti Buh nebeški, farman snožeški jen vikar štjački so teku vsi po ani jački« (Kopriva, 1936). Ključ do tega nerazumljivega teksta in pojasnilo, da gre za uganko, je našel V. Šček v Avberu ali nekje v okolici z varianto: »Farman snožečki in kaplan štjački sta spala oba v eni jački — kako je to?« Odgovor: »Bila sta dvojčka.«** Krajevno je ta uganka opredeljena, časovno pa ne več, ker menda nihče ne pomni dvojčkov. Zato pa zdaj preostajata dve možnosti; ali bo ta uganka brez konkretnih oko- liščin, ki so sprožile njen nastanek, postala splošna in se ukoreninila med ljudstvom, ali pa bo padla v pozabo. To bo povedal čas. Doslej nimamo enotne zbirke slovenskih ugank, ki so še raztresene po tiskih in v veliki meri med ljudstvom tudi na slov. zapadu. d) Pregovori. Leta 1939. sem v »Mislih ob Šašljevi zbirki« zapisal, da v delu Koobek- Šašelj, Slovenski pregovori, reki in prilike »razen nekaj Erjavčevih drobtinic skoraj ni zastopano Primorje, v katerem vendar živi četrtina Slovencev«.*^ V novi, popolni zbirki slovenskih pregovorov, urejeni seveda drugače kot je bua Kocbekova in Šašljeva, bo treba to pomanjkljivost odstraniti. Menim, da to ne bo težko. Saj slovensko ljudstvo na zapadu uporablja vsakovrstne prispodobe in izreke, ki poživljajo vsakdanji razgovor. Poleg splošnih pregovorov imamo precej takih, ki izražajo pokrajinske posebnosti: »Na Krasu je pod vsakim grmom gad«, »Modrasa pusti, Kra- ševca ubij !«, »Tudi Brkin mora živeti«, »Tolminec niti k maši ne gre brez koša«, »Furlana, cigana in Reaijana ni moč razumeti«, »Bejš vsem Rezjanom na ohcet!«, »Umazan kot višarska svinja« itd. Toda pokrajinsko preučevanje pregovorov je važno tudi zato, ker ta ali oni kraj lahko hrani boljše variante splošno znanih pregovorov ali pa take pregovore, ki so bUi nekdaj verjetno razširjeni tudi drugod, a so se *» Navajam iz Ščekovih »Pahepkov« po spominu. *5 Mentor 27, str. 31. 36 Milko Matičetov že izgubili. Tako n. pr. ne vem, ali se še kje razen na Gornjem Krasu čuje: >Šenica je samo za franke (= davke) jen za poberine« (pod »poberini« so mišljeni graščak, duhovnik in cerkovnik; še pred sto leti si kmet ni mogel privoščiti pšenice ter je za lastno prehrano prideloval le rž, proso, ajdo in v novejših časih turščico). Težko umljiv preostanek nekdanjih časov je tudi tale pregovor iz Koprive na Krasu: »Kadar je pirjevca v lopati, piš nas v uho ta-bogati!« Pirjevioa (triticum spelta)je bila včasih važna za prehrano ubožnejših; ko so pridelek pospravili, niso bili več navezani na pomoč ali miloščino bogatinov, pa so jim lahko zagodli: »Pišite nas v uho!« 9. Ljudski jezik Jezik, ki ga govori ljudstvo v svojih narečjih, ima širši obseg in sta- rejšo zgodovino kot pismeni jezik, ki je na Slovenskem nastal komaj v 16. stoletju. V ljudskem jeziku zasledimo pojave, ki izvirajo še iz pra- slovenščine ter so tisoč in več let stari. Zapadno slovensko ozemlje je je- zikovno zelo razčlenjeno. Tudi če povežemo sorodna narečja v večje sku- pine, imamo še vedno opravka z nezdružljivimi enotami. Izmed sedmih osnovnih dialeikrtičnih tipov ali »baz«, v katere Ramovš deli slovenščino, so na tu obravnavanem ozemlju zastopane kar tri oz. štiri: primorska, rov- tarska (Tolmin—Cerkno—Črni vrh) in koroška (Kanalska dolina) ; deloma, zlasti v prejšnjih časih, tudi dolenjska dialektična baza (Notranjsko). Jezikoslovje in etnografija imata precej široko skupno polje dela. Dia- lektologijo bi nekateri hoteli celo podrediti etnografiji. To pa ni potrebno. Preučevanje živega jezika je vselej v zvezi s problemi, ki so lastni jeziko- slovju, etnografiji in še drugim vedam (psihologiji, filozofiji ipd.). Pri nas n. pr. že Erjavčevi zapiski »Iz potne torbe« lepo kažejo, kako lahak je prehod iz jezikovnega področja v etnografsko. Nekako dopolnilo ali nada- ljevanje Erjavčevega dela so Štrekljevi slovarski doneski »Iz besednega zaklada« (1892) in »Iz živega jezika narodovega« (1894), ki vsebujejo prav tako marsikaj etnografskega. Matija Murko se je pri reševanju slovenskih in južnoslovanskih etnografskih problemov uspešnO' posluževal nove me- tode, ki je znana pod geslom »Wörter und Sachen«. Nadaljnji važen korak v razvoju je bila obogatitev te jezikovno-etnografske metode z geografskimi prijemi. Najznačilnejši sad teh prizadevanj so danes jezikovni, jezikovno- etnografski in etnografski atlasi. Slovenci nimamo še nobenega takega atlasa. Zapadni del slov. jezikovnega ozemlja pa je (oz. bo) zastopan v atlasu naših sosedov Italijanov. Toda o tem več v IV. poglavju. 10. Ljudske knjige >Bodi htur ozhash te bukelze mei zhries svatu noi srebru, bodi bouzhan, al krainz, bel cor os z...«'" Prim. F. Kotnik, Opiriinženitovanjskem kruhu. Et. XVII, 51. «• Duhovna Bramba I, str. 108 (Razprave AZU I, str. 222). Etnografija zapadnili Slovencev 37 Ta odstavek nam priča, da izdajatelj koroške »Duhovne hrambe« (prvi tisk iz 1.1747 ali 1754) izrecno računa tudi na odjemalce med zapadnimi Slovenci, sicer bi ne omenjal »Bovčanov«*' in celo na prvern mestu. Ver- jetno, da je bilo ravno z bovške strani živo povpraševanje po takem blagu in da se je to izkazalo že pri »Kolomonovem žegnu«, ki je izšel v isti ti- skarni kot »Duhovna hramba«, le nekaj prej (najbrž med 1736—1754). Starih direktnih dokazov za širjenje koroških tiskanih izdaj Kol. žegna in Duh. brambe po slovenskem zapadu za zdaj ne poznamo, ni pa iz- ključeno, da jih ne bomo našli. V Njivicah pri Cerknem je prof. Koštial kupil 1. 1914. od nekega kmeta en izvod Duh. brambe. V neki župnijski knjižnici na Vipavskem, menda v Batujah pa hranijo Kolomonov žegen**, katerega je morda kak duhovnik zaplenil med svojimi verniki. Sodeč po neki pripovedki (LMS 1894, 180), so na Cerkljanskem cenili knjigo »Veliki Kalamon« bolj kot zaklad. Med beneškimi Slovenci so tudi krožile čarovne knjige, le žal, da ne vemo vedno, katere. Že leta 1607. je bU v Vidmu obsojen neki Gio. Battista Nimis, ker je skušal prepisovati neznane črke. Hipoteza G. Vidossija, da so to bile »slovanske knjige, tiskane v cirilici«, je sicer privlačna, vendar z ničemer podprta*". Poleg slovenskih knjig, ki jih najbrž ni bilo veliko, so si beneški Slovenci za drag denar kupovali po antikvamih knjigarnah v Čedadu in Vidmu ti^di latinske čarovne knjige, s katerimi so upali priti do skritih zakladov. Ostermann je še v drugi polovici 19. stoletja videl sledeče : Agrippo iz Nettesheima, Petra de Abano, »Clavicole di Sa- lomone«, »A rea na are an o rum«, »Flagella d e mon um«. Uganka je še, če so se te knjige med našim ljudstvom prepisovale, pre- vajale in sploh, kakšne usode so bue deležne. " Pod izrazom »Bovčani« moramo razumeti spilošno Slovence iz Posočja in v širšem pomenu zapadne Slovence. Kdor je nekdaj prišel na Koroško z gorenjske strani, je bil »krainz«; kogar pa je noša in govorica izdajala, da je doma južno od Predila, tega so imeli kratkomalo za >Bovčana«, pač po Bovcu — najbližjem uprav- nem središču Posočja. Po ustnem sporočilu dr. I. Juvančiča iz Bovca je tudi pri koroških Nemcih v Trbižu, Beljaku in drugod izraz Flietscher (= Bovčan) veljal toliko kot »goriški Slovenec«. Za to, da gornjega poimenovanja nikakor ni jemati striktno, imamo najlepši dokaz prav v navedenem mestu Duh. brambe I, 108, kjer so si izrazi bouzhan-krainz-corosz očitno enakovredni ter ozna- čujejo pač tri slovenske veje, ki si tu ob važnem geografskem in kulturnem sti- čišču med Julijskimi Alpami in Karavankami segajo v roke: Slovenci od Soče, Save in Drave. *8 S posredovanjem V. Crnigoja, nekdanjega tovariša z goriške gimnazije, sem si 1. 1939. izposodili ta izvod Kol. žegna, toda takratni izpiski so se mi med vojno izgubili, da ne morem vedeti, za katero izdajo gre. *» Nesprejemljivo pa je to, kar G. V. pravi o Kolomonu: >Un libro del ge- nere [t. j. v cirilici] sarà anche il libro Calamon (calmone = gergo) di una leg- genda raccolta tra gli Sloveni sopra Idria e stampata nel Ce fa s tu?, V (1929), p. 60.« Kolomon je namreč bil irski menih, 11012 v Spodnji Avstriji. Izvirni naslov knjige se glasi: >To je tapravi inu tazieli COLEMONE-SHEGEN...«, v 23. kapitlu še: >od Kolemona papasha venka dan.« 38 Milko Matičetov V ustnem izročilu zapadnih Slovencev imajo knjige velik pomen. Po- gostoma se omenjajo zlasti »črne bukve« in njih moč. A tudi tam, kjer se pripovedovalec ne sklicuje na »staro pisanje« ali »branje«, kaj lahko predpostavljamo pisano predlogo. Tako je n. pr. pri prerokovanjih. »Preroki« so bili povsod med ljudstvom dobrodošli, saj se nihče ni zanimal, od kod jemljejo svojo moidrost. V resnici pa: so ti preroki črpali iz kraj- ših in daljših rokopisnih zbornikov o » s v e t i Š e m b i 1 j i«, o »Anti- kristu« in podobno, kasneje tudi iz tiskanih knjižic. Okrog 1860. je n. pr. natisnil neko prerokovanje Patemolli v Gorici'*", podobno »Prero- kovanje« pa je izšlo v Trstu celo še 1. 187751. Poleg p.'erokovanj in raznih čarovnih knjig so zelo verjetno krožile med našim ljudstvom tudi drugačne knjige, n. pr. legendarne snovi^^ Vse naše znanje o ljudskih knjigah na slovenskem zapadu pa bo le ugibanje, dokler ne dobimo v roke tekstov samih. Benečan Lojz Kukovac p. d. »Tamalet« iz Marsina mi je 1940. pravil v Fradelu, da je pred prvo sve- tovno vojno ogljaril v kobariškem Kotu in takrat da je pri Mici Vranovi na Svinah videl knjigo, pisano s krvjo^''. Iz lastnih zapiskov do 1- 1936. posnemam še sledeče: 1. Na Krasu je imel »črne bukve« nekdo v Koso- veljah (sežanski okraj). 2. Rajnik Frk v Krajni vasi, krojač in cerkovnik, je tudi imel bukve, iz katerih si je nekaj prepisal Miha Cilčev, a samo dobro, nič takega, kar škodi ljudem. Frk je večkrat iskal zaklade po na- vodilih iz knjige, a vedno brez uspeha. 3. Stari Türk v Koprivi je baje dobil črne bukve od gospoda Pirjevca ter je znal »zgovarjat« bel na očesu... Na podlagi teh ali podobnih sledov bo mogoče priti do pravih »črnih bukev« in ugotoviti, ali gre za tiske, ali za rokopise, ter še marsikaj. Doslej nam je na pol etnografsko bukovništvo znano skoro izključno iz severnih in vzhodnih slovenskih pokrajin. Toda važno bi bilo, temeljito preiskati tudi naš zapad. S pozitivnimi in negativnimi odgovori, ki jih bomo dobili, bo laže pojasniti prenekatero temno stran v-te vrste »književnosti« Slovenije sploh. 11. Ljudske igre Preskromno znanje o ljudski dramatiki zapadnih Slovencev 'sestoji iz maloštevilnih in bežnih omemb: Goriški jezuitje so v 17. stoletju prirejali svoje latinske duhovne igre (ludi s p i r i t u a 1 e s) kot protiutež ljudskim burkam (comoediae lascivae), ki so jih glumači izvajali na Travniku. =» Gl. Plesničarjevo bibliografijo »Narod naš dokaze hrani«, Ljublj. 1940, št. 77. " PREROKOVANJE / za / te prihodnje čase / Kaj in kako se bo godilo do sodni ga dneva / Drugi natis / Na brane od Daniela Kralja leta 1250 / Prestavil Franc Švara / U Trstu / 1877 / Cena 10 Krajce r. Knjižico (broš., —8») sem videl poleti 1940. pri duhovniku E. Ferjančiču v Šlovrencu v Brdih. 52 Gl. Et XVII, str. 27, op. 4. 5» Menda le z rdečilom. — Mico Vranovo sem iskal takoj 1940., a je nisem našel doma. Leta 1947. pa sem izvedel, da je med vojno umrla. Njena hči Mica se take knjige ne spominja, pravi pa, da je mati res veliko brala. Vse materine knjige pa so bile uničene obenem z vasjo, ki je bila 1. 1943. bombardirana. Etnografija zapadnih Slovencev 39 Med beneškimi Slovenci v Šenpetru so se vršile vsako leto do konca XVIII. stoletja pasijonske igre. Toda v kakšnem jeziku? Na, kakšno bese- dilo? Vse, kar vemo, je to, »da so predstavljali vsak veliki petek a b immemorabili Kristusovo trpljenje na ravnini poleg sv. Kvirina. Zadnja taka predstava je bila leta 1792., ko je predstavljal Kristusa Ivan Podreka«, praded avtorja knjige Slavi a italiana. In še v drugi ix>lovici 19. stoletja je Ostermann zabeležil, da v nekih vaseh doline Bele ali v Kanalski dolini pri procesiji na veliki petek nekdo »nosi križ in predstavlja Kristusa, pri čemer hodi bos. Onstran (= na levem bregu) Soče sta s Kristusom tudi dva razbojnika«. V Zabnicah v Kanalski doUni so tik pred koncem preteklega stoletja videli Drabosnjakovo pasijonsko igro, ki jo je uprizorila — pač na povabilo domačinov — igralska družina iz Malošč v beljaški okolici. Mnogo znakov ljudske igre ima na sebi uprizoritev Kristusovega trp- ljenja v Kobljeglavi na Krasu (menda leta 1928). Igrali so dvakrat: na binkoštni ponedeljek in naslednjo nedeljo, obakrat na prostem — na »gorici« pod cerkvijo. Besedilo je verjetno sestavil župnik, toda pomisliti moramo, da so domala v vseh vlogah obširnega dejanja nastopali preprosti ljudje (nad 80 oseb!) in ne poklicni igralci. Igrala je tako rekoč vsa vas, pomagale pa so tudi sosednje vasi, največ Štanjel. Ne glede na posmeh in celo odkrita nasprotovanja, je uprizoritev uspela. Dvomim, da bi bilo treba ta uspeh pripisati verski vnemi igralcev ali gledalcev, saj se je po sosednjih vaseh govorilo, da se Kobljeglavci »s Kristusa norčavajo«^'. Bolj verjetno je občinstvo pritegnil dogodek sam po svoji izrednosti, zraven pa igra, način podajanja in podobni momenti, katerim se je zavedno ali ne- zavedno pridruževal še kulturno-nacionalni moment (domači jezik se je prav v tistih letih moral nasilno umikati iz javnosti). Ker so še živi glavni organizator (župnik Drašček) in večina igralcev, bo mogoče izvedeti vse važne podrobnosti o igri, izvedbi in odmevih med ljudstvom. Tudi takratno dnevno časopisje je morda kaj zabeležilo. Kar se tiče božičnih prizorov za zdaj lahko samo sklepamo, da so nekdaj bili v navadi tudi na slovenskem zapadu. Tekst »Le čuj, le čuj, Ljub sosed moj«^'^ iz Kojskega v Brdih je kot nekak monolog, namenjen za recitacijo v cerkvi. Pravih iger posvetnega značaja pa med zapadnimi Slovenci še ne po- znamo. Izrazito dramatske prvine vsebujejo mnogi običaji (ženitovanjski, med letnimi zlasti zimski in spomladanski). Prof. Kuret je nedavno prišel na sled zanimivi ljudski običajni igri s Cerkljanskega, kjer uporabljajo tudi lesene izrezljane krinke (»larfe«). s* Ker je prav v tistih dneh toča neusmiljeno pobila kobljeglavsko polje, med- tem ko je okoliškim vasem prizanesla, so mnogi videli v tem »kazen božjo« za to, ker so »Kristusa oponašali«. Igre sam nisem videl, nekaj podatkov pa imam od sovaščanov, ki so se udeležili prve ali druge predstave. Iz razgovora z dimnikar- skim mojstrom Rudežem iz Kobljeglave, ki je sam igral v vlogi Heroda, sem iz- vedel poleg novih podrobnosti tudi to, da so isto igro že prej (1911. ali 1912.) igrali v Mimu pri Gorici, kjer je bil g. Drašček kaplan. ''•a št. 77 v moji rokopisni zbirki. 40 Milko Matičetov 12. Ljudski napisi Na hišah, kalonah, vodnjakih, mostovih, znamenjih, pokopališčih in cerkvah našega zapada srečujemo slovenske napise. Ob njih bi lahko za- sledovali, kako si je slovenska beseda, najprej samo občevalno sredstvo preprostega, neukega ljudstva, polagoma utirala pot — v pisani obliki — z domačih zidov na javne zgradbe. Ta beseda — slikana na platno, les, kovino (na votivnih podobah, pohištvu itd.), vrezana v les (na skrinjah, na predmetih cerkvenega inventarja, itd.), vžgana v les, vklesana v kamen — je vselej po svoje zanimiva, bodisi kulturno-zgodovinsko, dialektološko ali etnografsko. Dokumentarična vrednost napisov navadno raste z njih starostjo; vendar pa to ni nikak zakon; zlasti z etnografskega vidika ima starost podrejen pomen. Najstarejši naš napis, kolikor mi je doslej znano, nosi letnico 1619, poteka s kraških tal — z Grizan pri Vrabčah na Vrhéh, ter beleži, kdo so bili starešine »v t im času«, ko so »s t ur i li ta pot« (pod, lesen strop v cerkvi*^ Skoraj dve sto let kasneje — leta 1803. — so vzidali ob dograditvi mostu čez Močilnik med Slapoin in Trgom v Vipavi svojevrstno ploščo. S fotografskega posnetka v Etnografskem muzeju v Ljubljani^« berem : IMENITNI MOJSTER MNT: TROST JE STURU TA TERDNI MOST SKUSI SHPESHE KOM: SLAPNSKIGA JENU POMUZH GR: IPAUSKIGA GOSPODA TADEUSA LANTHIRIA DE USAK BRES SKRBI ZHES DIRIA TUDI GR: GOBENZEL JE DAU H TEMO DELO EN DOBER M AU GOSPUD SCARIA JEN TERSHANI POSEBNU IS DELLAM LOSHANI* SO POMAGALI H TEMU MOSTI BUCH GA OBDERSH LEIT DOSTI Ta verzificirani napis razodeva — glede na čas in kraj, v katerem je nastal — precejšno rutino pri pesniku, ki ga je zložil. Pomaknimo se pri- bližno sto let bliže, pa dobimo na pokopališču v Koprivi napis, o katerem bo še govora pri ljudski umetnosti: Tukej — postavim — usred mojih — pokojnih — ta spomin — se nesem neker učil jest — hvaležni — Anton Ukmar — h. št. 18. Je iz leta 1905". 55 KOS Fr., Ornamentlka lesenih poslikanih stropov..., str. 87. 5» Foto-arhiv E. M. št. 1115. — Za zadnjo vrstico se moram zahvaliti Sveto- zarju Križaju, stud. arh., ki jo je prebral na kraju samem. 5' Po lastnih zapiskih. Sedaj objavljeno v tržaškem >Ljudskem tedniku« (1947, št. 80 si.), pod rubriko »Primorski ljudski napisi«. 9. Glava moža, eklepnik iia Dréjetovi katoni v Šepuiljah'. 18. stotetje 10. Glava mladeiiiiča, raivno tam. (Foto Mahovič — 1947.) Elnosraîiia zapadnih Slovencev 41 Gornji trije primeri iz raznih dob kajpak ne izčrpajo vseh značilnosti epigrafskih spomenikov slovenskega zapada. Napisi so neredko edini tolmač votihnih podob, znamenj, reliefov itd. Ravno epigrafski podatki predstav- ljajo včasih zlati ključek, s katerim lahko prodremo do bistva ljudskega ustvarjanja v ožjem in širšem smislu. 13. Ljudska umetnost Človeku prirojena želja po lepem je tudi zapadnim Slovencem na- rekovala, da so si iz davnine sem krasili najbližje in najljubše predmete, zlasti orodje in pohištvo. Obredni, verski in družbeni nagibi so obseg sno- vanja in stvaritev ljudske umetnosti razširili in poglobili. Pri določanju pokrajinskih značilnosti in posebnosti nam bo v nemajhno oviro to, da nimamo nobene starejše sistematične in homogene etnografske zbirke. Danes je namreč precej pozno iti na teren iskat primerkov te in one oblike. A prepozno le ni: morali se bomo zadovoljiti s tem, kar nam je ostalo. Nekatere vrste ljudske umetnosti na slovenskem zapadu so samo po- daljšek sorodnih vrst v sosednjih centralnih slovenskih pokrajinah. To velja predvsem za poslikane panjske čelnice, ki jih še srečaš po Cerkljan- skem, ob Idriji in Baci, a jim je žarišče na vzhodni strani alpskih pregraje*. Ljudska arhitektura (razen cerkvene) doslej ni bila deležna posebne pažnje z etnografskega in umetnostno-zgodovinskega stališča, ampak bolj z geografskega. Lesena plastika, rezijani ali slikani okraski na lesu, slikana znamenja, freske na hišnih pročeljih^", ljudske podobe na steklu*'", okraski iz kova- nega železa itd. so bolj ali manj razširjeni po vsem slovenskem zapadu. Svet zase pa predstavljajo tvorbe iz kamna, značilne za kraške predele. Iz kamna, to je iz najbolj cenenega gradiva, ki mu je bilo na razpolago, si je Kraševec oblikoval hišo, ognjišče, mizo, stole, posodo in orodje. To je bilo brez dvoma združeno z napori, a ko se je odporna snov vdala, jo je Kraševec vzljubil. S tem pa je bila dana možnost za izpopolnjevanje in olepšavo prvih grobih oblik ter za nastajanje novih, samostojnih, »umet- niških« oblik. Tako smo prišli do tega, da je italijanski geograf zapisal o tržaškem zaledju: »Celo stari hlevi imajo na sebi nekaj umetniškega«"!. Fr. Stele je svoj čas opozoril, da se nadarjenost sinov te zemlje nujno nagibi je k stavbarstvu, klesarstvu v kamnu in kiparstvu. V kraškem kamno- seštvu da se srečujemo s pojavi kiparskega likovnega pranagona. Pojavi svetovne umetnosti le redko raznetijo tlečo žerjavico. »Kadar se ta dežela odzove velikim tokovom kulture, je to vselej le tedaj, če ustrezajo njenim S' Gostilničarju Rejcu, p. d. >Lovrencu« v Nemškem rutu je n. pr. poslikal panje neki mojster iz škofjeloškega okraja. Slikali so sicer tudi domačini, a pred očmi so imeli importirane predloge. 5" Zanimiva je freska pri »Kovačevih« v Skopem na Krasu, iz srede 18. sto- letja, legendarne snovi: sv. Anton in priča iz pekla. "" Večjo zbirko podob na steklu z »Gore«, s Cerkljanskega in iz okolice Idrije sem še 1. 1941. videl pri ing. Del Neriju v Gorici. »! »Perlino le vecchie stalle hanno alcunché di artistico*; NICE, str. 59. 42 Milko Matičetov naravnost prvinskim predpogojem.« To je Stele podkrepil s primeri iz podeželskih cerkvic, ki hranijo mnogo izdelkov ljudskih mojstrov. Z etno- grafskega vidika pa bomo morali naša raziskavanja na tem področju znatno razširiti ter zasledovati vse mogoče pojave ljudske umetnosti izven cerkva. Oblikovanje kamna je na Krasu doživelo v prvi polovici 19. stoletja nekak razcvet, o čemer pričajo fino izdelana ognjišča«^ bogate »šape« vod- njakov"^, »(n)âkule« pri kaionah, včasih z mojstrskimi reliefi. Ta nepojas- njeni razcvet se pričenja prav za prav ob koncu 18. stoletja, v drugi polo- vici 19. stoletja pa nastopa že tiho propadanje. Letnice, na katere so kraški kamnoseki redkokdaj pozabljali, bodo znatno olajšale preučevanje tega pojava z umetnostno-zgodovinskega vidika. Posebne študije, posvečene oblikam ognjišča, vodnjaka, »kalone«, nam bodo bržkone odkrile marsikaj zanimivega v umetniškem snovanju slovenskega življa na Krasu. V kamen vklesani napisi in imena mojstrov"', nam neizpodbitno potrjujejo, da gre tu za nekaj domačega, slovenskega. Pri kalonah bi še posebej opozoril na redek primer koloriranja kamna v Brkinih (Misliče, h. št. 17, p. d. »pri Kovačevih«). Primeri okrogle ljudske plastike v kamnu so redki. Etnografski muzej v Ljubljani hrani dva kipa iz Sanabora pri Vipavi (1. pol. 19. stoletja)"^. Človeške figure se pojavljajo pri reliefih na znamenjih"", vodnjakih, ka- lonah (si. 9 in 10) itd.; včasih so le bolj linearno-shematično nakazane, včasih pa precej plastično modelirane"'. Tudi na vaških pokopališčih na- letimo tu in tam na poskuse plastičnega oblikovanja: Križani, mrtvaška glava, simbolične živalske figure. Posebno zanimivi so spomeniki, ki niso nastali po naročilu. Tako je kamnosek-samouk v Koprivi na Krasu izdelal dva spomenika svojim dragim; ko mu je — po njegovem trdnem prepri- čanju — lepo uspel Kristus na križu, je samozavestno pripisal z dletom: »SE NESEM NEKER UČIL JEST!« ' III. Znanstveno sodelovanje s sosedi Hrvatom v Istri smo Slovenci dali v preteklem stoletju J. Volčiča, ki je skoraj vse svoje življenje posvetil nabiranju njihovih ustnih izročil. Nekatera področja severne Istre bi morali danes družno proučiti slovenski "2 Italijanski zavod za spomeniško varstvo (Sovraiintendenza alle Belle Arti) se je zavzeil za ognjišča ter je prepovedal rušiti jih. «' Lep primer z Gorjanskega na Krasu glej pri Bednariku, str. 107. "« Na Urbdncovi kaloni v Podragi pri Vipavi (iz 1. 1845)) sta podpisana Ja- kob in Janes Oru iz Avbera na Krasu, kar priča, da so boljši mojstri sloveli in prejemali naročila tudi od daleč. •5 Gl. Stele, Um. v Primorju, si. 25. "« N. pr. sv. Peter iz 1. 1660. na »Petrovem pilu«, Vrhpolje pri Vipavi. (Foto- arhiv E. M. v Ljubljani, št. 534). "' Prim. relief, vzidan pred »Pikoovo« kalono v Dutovljah, h. št. 13. (Foto-arhiv Etnogr. muzeja v Ljubljani.) Etnografija zapadnih Slovencev 43 in hrvatski etnografi, da hi z novimi podatki lahko osvetlili n. pr. etno- genezo Cičev ter vrsto drugih skupnih vprašanj. Zdaj, ko so se uredile po- litične razmere v teh krajih tako, da bo dolgo zadrževano kulturno delo- vanje zapadnih Slovencev in istrskih Hrvatov steklo z novo življenjsko silo, bo moči in bo treba vsekakor navezati uspešne medsebojne stike tudi na etnografskem polju. Nemški znanstveniki po prvi svetovni vojni niso več izrecno obrav- navali etnografskih problemov ozemlja, na katerem živijo zapadni Slovenci. Nemške vire iz avstrijske dobe smemo v glavnem smatrati kot zanesljive in nepristranske. Posebej pa se tu pomudimo pri romanskih sosedih, s katerimi si iskreno želimo dobrih odnošajev. Lep primer znanstvenega sodelovanja lahko beležimo pri videmski reviji Ce fastu?, v katero so pisali tudi Slovenci (I. Trinko, F. Šturm, A. Budal); mnogi Furiant (R. Steccati, GB. Corgnali, G. Perusini itd.) pa so v njej nepristransko razpravljali ali prinašali gradivo v zvezi s Slovenci. Vendar je to menda edinstven primer. Po prvi svetovni vojni je namreč zlasti v novi italijanski pokra- jini »Venezia Giulia« na splošno zavladala nekaka ozkosrčnost, ki je na žalost prodrla tudi v italijansko uradno etnografijo. Možje kot Lorenzoni!, ki po vesti niso hoteli delati krivice Slovencem, so bili osamljeni. Brez pomislekov pa sta pisala Ranieri Mario Cossàr in Francesco Babudri. Cessar (večletni ravnatelj goriškega deželnega muzeja) v neštetih spisih^ prinaša ogromno gradiva, ki bi lahko bilo bogata zakladnica za etnografa in kulturnega zgodovinarja, če bi se avtor tako spretno in dosledno ne izogibal celo nedolžnega i&raza »Slovenci«. O Babudriju bomo spregovorili posebej. V splošnem imam vtis, da je krajevna italijanska etnografija med dvema vojnama trpela zastoj', in to kljub blestečemu zunanjemu videzu (iolklorne prireditve, razstave itd.). Uradno vzdušje resnemu italijanskemu etnografu v Julijski krajini ni dopuščalo razmaha, pobud mu ni moglo nuditi, slovensko podeželje pa mu je bilo praktično izpodrezano, saj objektivno o njem ni mogel poročati. Na nekaj primerih bom skušal po- nazoriti stališče do Slovencev*, ki je značilno za del italijanskih pisateljev in znanstvenikov. Babudri, Fonti vive dei Veneto-Giuliani'^. Trenutno nisem poučen, kako je to knjigo ocenUa italijanska strokovna kritika. V šolski kolekciji »Canti, novelle e tradizioni delle regioni d'Italia«« spada po mojem med slabše, čeprav je ena naj obširnejših. 1 Glej njegov lepi informativni člamek »G li Slavi delle val late«; GORTANI, str. 67-95. 2 Gl. »M e d agi i on e h io-h ibi iog r a t i co di R. M. Gossa r«. LARES XII (1941), 68, 305. ' Za furlansko etnografijo to ne velja. ' Tudi do Hrvatov, saj v itaJlijanski krajevni literaturi označujejo oboje kratkomalo »slavi«. 5 Milano, Trevisini, s. a. (toda 1925). Biografske in bibliografske podatke o Babudriju gl. LARES XII (1941), 229 s. 6 Do leta 1941. je izšlo 14 knjig, od katerih mi je na razpolago 12. 44 Milko Matičetov 2e v naslovu je nekaj problematičnega: kdo in kaj so Veneto-Giu- liani? Kot geografska poimenovanja vobče, bi tudi tole moralo označevati vse prebivalce istoimenske pokrajine, ne glede na jezik, zgodovinski iz- vor itd. Babudri pa prišteva med Veneto-Giuliane samo prebivalce itali- janskega jezika, ostali so tega imena bržkone nevredni »slavi«, »minoranze slave«, »frazioni slave«, »elemento slavo, derivato per la massima parte dall'importazione di Slavi fatta durante le pesti della Repubblica di Venezia«. S svojo knjigo je Babudri nameraval predvsem podati zaokroženo podobo folklornega dejanja in nehanja Italijanov v Julijski krajini. Temu namenu (ki bi ga mi le pozdravili) pa se očitno pridružujejo še drugi: poraziti javno mnenje z obilico gradiva, prepričati nepoučene čitatelje, da so folklorne stvaritve Slovanov Julijske krajine »neprimerno maloštevil- nejše« od italijanskih folklornih stvaritev' in da je celo to malo, kar imajo, prepojeno z italijanskimi vplivih V omenjeni kolekciji je Babudrijeva knjiga edina po tem, da v njej objavljeno gradivo sploh ni opremljeno z viri. Navedeni so sicer kraji, kjer izročila živijo, pri Babudrijevih lastnih zapisih včasih letnica, a nič več'. Poleg navedbe, kje je bil tekst objavljen, ali da je neobjavljen, pa bi mi večkrat želeli vedeti tudi za pripovedovalca. Tu in tam se nam namreč vz;buja sum, da je Babudri kaj zaokrožil po svoje*". Glede pri- povedke »O kraški suši in podzemeljskih vodah«**, ki jo je baje čul v Štanjelu na Krasu, izključujem, da bi jo mogel čuti v tej obliki. Ni ga Štanjelea, ki bi tako obvladal tržaški italijanski dialekt*^. Pristno šta- njelsko pripovedko si lahko predstavljamo samo v kraškem slovenskem dialektu, vse ostalo je potvorba. Poglavje »Bibliografia del folklore Veneto-Giuliano« je prav za prav bežen imenski seznam ljudi, ki so se (in se niso) bavili s folkloro Itali- janov Julijske krajine. Med »drugojezičnimi pisci, ki so z veliko ljubeznijo ' »Anche (in) certe produzioni letterarie del folklore de' nostri Slavi, pro- duzioni che sono senza confronto meno numerose (podčrtal M. M.) delle nostrane italiane, il veneto-giuliano entra abbondantemente«, itd. N. d. 139. 8 Odgovarjati na take trditve — ni vredno. Ce Babudri preuči v IV. poglavju navedena dela, bo itale sam moral zavreči svojo površno (da ne rečem zlona- merno) sodbo. " Knjiga je kot vse v tej seriji namenjena »srednjim šolam in izobražencem«, zato upravičeno pogrešamo bibliografske podatke. Brez njih nam je antološki del, ki obsega preko 250 strani, toliko kot neuporaben. *» Rad bi vedel, kateri ljudski pripovedovalec v >Lovrani in drugih(?) li- burnijskih vaseh« je govoril n. pr. te besede: »Che se no gera Venessia, che sensa cativeria int'i ani de peste la n'à dà i Morlachi, no vessimo gavù più Uscochi«? N.d., str. 277. ** N.d., 295. *2 S težavo bi ta in oni znal ipovedati kaj malega tudi v italijanščini, a nikoli tako gladko kot Babudri. Izraz »rente el nostro mar« je za Štanjel nemogoč, »carne fumantet v tej zvezi pa sploh ni ljudska oblika; itd. Etnografija zapadnili Slovencev 45 proučevali ,veneto-giuliaiisko'" folkloro«, so tudi B. Haquet (sic), A. Spin- de (sic), K. Štrekelj (sic), W. Vrbas (sic), A. von Zett"... (skupno na- vaja 17 imen) ... >in še drugi: Nemci, Francozi!', Slovani, Angleži«. Sama imena pa seveda povedo malo ali nič. Bibliografija to nikakor ni! Toda o Babudriju dovolj, saj tudi tam, kjer je kaj dobrega (n. pr. poglavja o običajih), ne vemo, komu bi to pripisali. Na kratko lahko rečemo, da so Fonti vive »šolska« knjiga, ki je zgrešila svoj namen. Nice, La casa rurale nella Venezia Giulia!". Resno delo, s prejšnjim v inikakršni zvezi, pa je že omenjena študija o kmečki hiši: »La casa rurale nella Venezia Giulia«. Izšla je med izdajami geografskega in- stituta univerze v Firencah. Pri nadaljnjem preučevanju hiš na sloven- skem zapadu, že zaradi obilnega gradiva iz prvega vira, ne bo mogoče iti mimo te študije. In vendar nas tudi tu preseneča dvoje stvari. Prvič : avtor sploh ne upošteva novejše slovenske in slovanske strokovne literature, kakor da se za Murkom, Dvorskym in Cvijičem nihče ni več zanimal za predmet; mislimo pa, da bi vsaj Mölika moral poznati. Drugič : Nicejeve besede: » L'opera di redenzione delle case rurali nella Venezia Giulia deve avere un fine di più rispetto agli altri compartimenti del Regno: la conservazione e la restaurazione della fisionomia ita- liana degli insediamenti e delle abitazioni rurali nella terra che costituisce una nostra testa di ponte nell'Europa cen- trale e nella B alca ni a!^ Jezikovno in deloma tudi fotografsko gradivo pa je Nice črpal pri viru, ki še danes ni prišel na dan : »A liante linguistico Ita- lia no« (ALI). Ker to ni delo posameznika, ampak cele generacije, se moramo tudi z njim seznaniti pobliže. Kako bomo zapadni Slovenci zastopani v jezikovnem atlasu Italije. Na pobudo videmske »S o c i e t à Filologica Friulana G. I. A s co Ii« in po načrtu M. Bartolija so se že pred pet in dvajsetimi leti pričela pripravljalna dela za sestavo italijanskega jezikovnega atlasa. 2e površen pregled kvestionarija t^a atlasa nam pove, da bo v njem !' Zdi se mi, da je Babudri tu razširil obseg pojma »veneto-giuliano«: saj Karel Štrekelj, kolikor je znano, ni publiciral nič o folklori Italijanov, pač pa mnogo o folklori Slovencev v poikrajini, ki je komaj šest let po njegovi smrti dobila ime >Venezia Giulia«. !* Res sem radoveden, po kakšni zaslugi je ta Alfred von Zett zašel v družbo mož kot so B. Hacquet, M. Haberlandt, H. Schuchardt, K. Štrekelj. Da le ne zato, ker je na svojem izletu na Učko ugotovil, da Ciči »in intellectueller Be- ziehung nicht viel höher stehen als das armselige Vieh, das sie hüten«?! (Gl. A. von Zett, Im Karste, Touristische R ei se s k iz z en ... Pola. Druck Kleinmayr & Bamberg in Laibaeh, 1881; str. 14 in 36). !5 Francozom daje Babudri prednost pred Slovani, vendar se samo en od- stavek niže obreguje ob Ch. Yriarte-a, ki je v Trstu in Istri videl to in ono, kar Babudriju in somišljenikom ni šlo v račun. !« Strokovnega referata o njej še nimamo; prvi je opozoril nanjo V. Bohinec: Et XVII, 123. !' Podčrtal M. M. 46 Milko Matičetov zbrano gradivo etnografu prav dobrodošlo. Med vprašanji (nad 7 tisoč) so z etnografskega vidika posebno zanimiva tista, ki posegajo v materialno in občestveno kulturo: družina, hiša, pohištvo, obleka, poljedelstvo, živino- reja, lov in ribolov, obrtništvo itd. Poleg 76 vprašanj za pregovore ali prilike^a so kot nalašč za etnografa tudi takale vprašanja: 6508: Kako pravite tistemu, ki zdravi bolezni, čeprav ni zdrav- nik? (Zaželeni odgovor bi bil na Slovenskem takle: »bali, vrač, vrač- uik« ip.). — 6562 (cfr. 590): Kako pravite pritisku na prsih med s p a nj e m ? (slov. odgovor: »mora« ip.). — 6584: Čez nekaj tednov po porodu gre porodnica v cerkev: kako pra- vite temu? (slov. odgovor: »vpeljevanje«). In tako dalje. Razen kve- stionarija je glavni nabiratelj ALI, univerzitetni asistent Ugo Pellis imel na razpolago poseben Etnografski priročnik (»Prontuario de- mologico«) za nabiranje ljudskih običajev in izročil, katera je beležil ob ugodnih okoliščinah. Povsod pa je fotografiral ljudi, bivališča in sploh krajevne značilnosti. ALI je vključil v svoj delokrog vse »drugojezične polotoke« v pred- vojnih mejah Italije. Slovenski jezikovni »polotok« je zastopan z 12 kraji (hrvaški menda s 5). Na podlagi doslej objavljenih poskusnih vzorcev iz ALI-a sklepamo: če bo to delo izšlo nespremenjeno, točno v takem okviru kot je bilo zamišljeno pred vojno, bo — 1. krivično Slovanom bivše »Venezie Giulie«, 2. Italijanom in svetu pa bo nudilo napačno predstavo jezikovnega in narodnostnega stanja v tej pokrajini. Da bi to ponazoril, sem vnesel v sledečo tabelo slovenske odgovore za dva pojma: »glava« in otroška igra »slepe miši«. Karta za pojem »glava« (v njej so zaznamovane le oblike, podane tu v mastnem tisku)*« ti daje vtis, da vsa pokrajina spada v romansko jezikovno področje. Toda če smo se zapadni Slovenci z 10, 20, 30, 40 ali več leti za silo naučili italijanščine, to ni prava dvojezičnost, še manj »simbioza«; zato tudi naše pričevanje za latinski »CAPUT« ali poznejši »TESTA« stoji na krhkih nogah. Prava dvojezičnost je na tem področju doma le v romunskih naseljih pod Učko, v zapadnem obalnem pasu Istre, v Beneški Sloveniji, v Kanalski dolini, med slovanskim prebivalstvom primorskih mest Reka, Pulj, Trst, Gorica in njihovih predmestjih. Nekateri med pravkar naštetimi kraji so prav za prav trojezičnL Tudi Pellis je n. pr. v Lipalji vasi (Kanalska dolina) zabeležil tri oblike, a na karto je vendarle prišla samo ena, za to najmanj upravičena. Po uradnem ita- lijanskem štetju z dne 10. dee. 1921 so namreč našteli v Lipalji vasi 189 Nemcev, 118 Slovencev in 35 Italijanov^", po avstrijskem štetju leta 1910. pa 308 prebivalcev slovensk^a občevalnega jezika in 48 nemškega. Kaj naj bi potemtakem predstavljala oblika »testa«?! Doslednosti na ljubo *» N. pr. Dežuje; moker sem kot..., Tai kamen je gladek kot..., C. je trmast kot..., M. k o 1 n e kot..., itd, *" Gl. prilogo CF VII, n. 8—10. KaJio in kje hodo objavljene slovenske oblike, mi ni jasno. 2» MARINELLI, str. 310. Etnografija zapadnih Slovencev 47 bi pričakovali isto obliko tudi v Reziji, v Beneški Sloveniji (št. 2, 3 in 5), kjer je pa prišel na površje furlanski »čaaf«, zato ker je Pellis verjetno zastavljal vprašanja v furlanščini. Z večjim zanimanjem se bo etnograf pomndil ob pojmu »slepe miši«. V Trstu naletimo na furlansko obliko »slepa mačka« (barbajàta < *giata vuarba; premestitev pridevnika ter prehod g i a > j a sta > Naziv kraja : slovenski in uradni italijanski Geograf, oznaka kraja (po ALI*) Glava »Slepe miši« (it. »mosca ciecac) 1. Lipalja ves, Laglesie (Leopoldskirchen) Agi tèsta - khopf - glava 2, Rezija, Resia A g 16 čaaf - x'ava Çwarbàna [Çrobàna] muxa 3. Ter, Pradielis A g 21 éaft! - lava neznano 4, Bovec, Plezzo A h 2 tèsta - glava 5. Sovodnje, Savogna di Cividale A h 3 il čaaf - yìava neznano 6, Tolmin, Tolmino A h 4 testa - glaûa eîiépa meš 7. Idrija, Idria A h 6 tèsta - glàâva slipa mçs 8. Ajdovščina, .Aidussina B h 3 tèsta - ^Idava [glàva] sléipa mes 9. Komen, Comeno B h 5a la tèsta - glàva slîépa mes 10. Postojna, Postumia B h 6 testa - flava sièpe miši 11. Divača, Divaccia Bh 9 tpšta - -jlilàva slepa meg 12. Bistrica, Villa del Nevoso Bb 12 tèsta - glàva móska čeka - slepa mes »najbrž nastala v slovenskih ustih« — Pellis). Nemško obliko »slepa krava« (plinde k^ùa) srečamo v Trbižu. Slovenska oblika »slepe miši« (razen Postojne povsod v ednini) živi na širokem strnjenem ozem- lju, v Beneški Sloveniji je neznana(?), v Kanalski dolini neizpričana, pojavi pa se celo v nemškem jezikovnem otoku Timau (Tischlwang) v * Geografske temelje ALI gl. v Ce fastu ? VII (1931), n. 8—10 str. 31 s. 48 Milko Matičetov Carniji : p Unta mâù s^*. Rezijanski ipre vod italijanske šolske oblike »slepa muha« je nov in osamljen. Ta otroška igra je zelo stara. Njen motiv je: slepo žensko bitje hoče ujeti kako osebo ali stvar. Kakšen naj bi bil prvotni pomen tega? Odgovor na to in podobna vprašanja prepušča Pellis etnografom, katerim bodi ALI dragocen študijski vir. Že pred objavo-so bogati arhivi ALI na razpolago znanstvenikom. Gradivo iz naših krajev (četrt NE) je že zdavnaj zbrano, toda izdaja se zavlačuje. Celotno zbirko je zlasti zavrla prezgodnja smrt Uga Pellisa (1943), kateremu je sledil leta 1945. M. Bartoli, idejni utemeljitelj ALP«. S svoje strani želimo, da bi to monumentalno delo moglo iziti kmalu. Ce je pa bilo v prvotnem načrtu ALI kaj takega, kar terja danes revizijo, upamo, da je še vedno čas za to in da bo uredništvo ALI vzelo blago- hotno na znanje naše brezstrastne pripombe. Važen pogoj pri uravnavanju bodočih znanstvenih odnosov med Slo;r venci in Italijani v obmejnih področjih je medsebojno poznavanje in spoštovanje. Goričan Graziadio I. Ascoli, morda najslavnejši Italijan, kar jih je dala naša pokrajina, je bil v korespondenčnih in prijateljskih sti- kih^-* s profesorjem semitskih jezikov in folkloristom Štefanom Kocjan- čičem, doma iz Vipave, čeprav je ta bil buditelj goriškui Slovencev in jugoslovansko usmerjen. Konkretno bi si slovenski etnografi in folkloristi želeli od italijanskih kolegov, da razpravljajo o svojih problemih tako, kot n. pr. Grafenauer o »Lepi Vidi«. Ivan Grafenauer pa je mogel tako pisati o »Lepi Vidi« zato, ker je natančno vedel, kaj je o »Donni Candiji« ugotovil Michele Barbi. Menim, da brez poznavanja Grafenauerjeve »Lepe Vide« odslej nihče v Italiji ne bo mogel več uspešno razpravljati o »Donni Candiji« ... Znanost ne sme razdvajati, ampak mora družiti. Namesto da bi ita- lijanski in slovenski znanstveniki živeli v večnem — skritem ali očitnem — sporu, bi bilo vsekakor koristneje za napredek znanosti in tudi nepo- sredno za obe prizadeti strani, če bi odslej raje skupno g radii L 21 Po tem in po drugih pojavih krajevnega dialekta Pellis sklepa, da so bili ti Nemci sosedje koroških Slovencev. "Podatke o ALI gl. pri: BARTOLI Matteo, Piano generale del- l' Atlante linguistico italiano. Rivista mens, della Soc. Fil. Friulana, V (1924), 205; — PELLIS Ugo, Relazione preliminare per l'edi- zione dell'Atlante linguistico italiano. CF VII, n. 8—10, 13—46, z dvema prilogama: — BOLLETTINO dell'Atlante linguistico ita- liano. I, II. Udine, S. F. F. »G. I. Ascolli«, 1933—1936; — id., III. Torino, 1942: Saggi dell'Atlante linguistico italiano. Atti del III. Congresso Naz. di arti e tradizioni popolari (Trento 1934). Roma, 1936, 176/177; — BARTOLI M., Der italienische Sprachatlas und die A real normen. Zeit- schrift für Volkskunde, 48 Jahrg. N. F., Band 10, Heft 1 (1939), 68—89; — PELLIS U., Le tradizioni popolari neU'ALI. LARES XII (1941), 251; — Pa- gine inedite di Ugo Pellis. CF XXI (1945), 19-26; - ALIT. CF XXIII (1947), n. 1-4, 54. " GÌ. Bednafik, 126. 11. Benešikoslovenstoi pirhi z živalskimi motivi 12. Pirhi iz Beneške Sloiveinlje z nasllinskimi motivi Zbirka E. M. v Ljubljani Etnografija zapadnih Slovencev 40 IV. Bibliografski pregled Pričujoči bibliografski podatki so zamišljeni kot dopolnilo k pregledu po panogah v II. iK>glavju, na katero se naslanjajo tudi v razvrstitvi. Poleg kratic »Slovenskega biografskega leksikona« uporabljam sledeče: ARKIV = Arkiv za povjestnicu jugoslavensku. Zagreb 1851—1872. ATP zi^: Archivio per lo studio delle tradizioni popolari. Palermo, 1882—1904. BAUDOUIN = MATERIALY I in II. BEDNAfilK = Rado B., Goriška in Tržaška pokrajina v besedi in podobi. Gorica 1932. CP = »C e fastu?« Bollettino della Società Filologica Friulana. Udine 1925 s. CUMIN = Gustavo C, Guida della Carsia Giulia. Trieste 1929. ERJAVEC = Fran E., Iz potne torbe. LMS: 1875, 1879, 1880, 1882-3. GORTANI = Gorizia con le vallate dell'Isonzo e del Vi- pacco. Udine 1930. JA = Jadranski almanah. »Naša založba« v Trstu. Izšel trikrat: 1923, 1924, 1925—1930. KOTNIK = Franc K., Slovenske s t a ro s v e t n os t i. Ljubljana 1943. LARES = Organo del Comitato nazionale (italiano) per le tradizioni (arti) -popolari. Firenze, 1930—31; Roma, 1932 s. LUC = Poljudnoznanstveni zbornik književne družine >Luč«. Trst. MARINELLI = Guida della Carnia e del Canal del Ferro. Udine 1933. MATERIALY = Baudouin de Courtenay J., Materialy dlja južno- slovjansikoj dialekt o logli i etnografii; I: Rezjanskie tekst y, S. Peterburg 1895; IL: Obraze v jazyka na govorah terskih Slavjan. S. Peterburg 1904. MELIK = Anton M., Slovenija — geografski opis. I/l, 2. SM v Ljubljani, 1935—36. NS = Narodopisje Slovencev. I. Priredil dr. Ložar, Ljubljana 1944. II. V priredbi dr. Grafenauerja, ni še izšlo, razen nekaj posebnih odtiskov posa- meznih razprav. OSTERMANN = Val. O., La vita in frinii. Udine 1940^. PF = Pagine friulane. Udine 1888 s. PODRECCA = Carlo P., SI a via italiana. Cividale. I: 1884; II. 1887. Rutar-B = Beneška Slovenija. Ljubljana 1899. »Slovenska zemlja« III. Rutar-G = Poknežena grofija Goriška in G r a d i š č a n s k a. 1, 2. Ljubljana 1892-3. »Slov. zemlja« 1. Rutar-T = Zgodovina Tolminskega. Gorica 1882. Rutar-TI = Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra. Ljubljana 1896. »Slov. zemlja« II. RUTAR = B, G, T in TI. SNP = ŠTREKELJ, Slovenskenarodnepesmi. Ljubljana 1895—1921. 1. Kmečki dom. BEDNAfilK, 104: Tipi hiš. — CUMIN, 121 s.: I centri abitati e le loro caratteristiche; (isti), 11 gruppo del Monte Nevoso, Bol- letinno della Società geografica italiana. Roma 1927; — (isti). Il gruppo di Monte Nero di Caporetto, Annali della R. Università di Trieste, IV. fase. 1—2. 1932; — (isti), Note geografiche sula Val Bausizza, Boll., 1933. — DVORSKY dr. V., Trenta. Studie ku geografu slovanskych s i d e 1, I. Sbomik češke společnosti zemëvëdné. XX. Praha 1914. (Referat o delu gl. F. S[EIDL] v C VI [19151, 212). - LOŽAR Rajko, NS I, 81 s.: Primorska 4 50 Milko Matičetov ali mediteranska hiša. — MELIK 1/2, 585 s.: Primorska ali medi- teranska hiša; (isü), Kmetska naselja na Slovenskem. GV IX (1933). Zanichelli 1940 (137 strani, 40 podob v tekstu in 21 tabel). — PETAK Arthur, Über die Herd-Form in der Friaul. ZÖV X (1904), 211. Ni jasno, ali avtor govori o Furlaniji ali o slov. Posočju; novih podatkov o ognjišču ni; priložena slika je nemogoča. — RUTAR. — VURNIK Stanko, Kmečka hiša Slovencev na južn©vzhodnem pobočju Alp. Et IV, 30 s. 2. Ljudsko gospodarstvo ABRAM Josip, Na Zapotoku. PV XII (1906); (isti). Opis Trente. PV XIII (1907). - BBDNAfilK; - (isti). Noč na Adriji. »Obisk« II (1941), 25. — GUMIN. - ERJAVEC. — FERCNIK L., Ovčjereja v Kanalski dolini. B II (1870). — FURLAN Andrej, Naši ribiči. KGMD 1930. — GORTANI — JUG F. D., Čebelarstvo v Julijski Krajini, SC 37 (1934) — KOS Milko, Tolminska gastaldija leta 1377. C VIII (1917), 1, 147. — MARI- NELLI. — POTOČNIK Matko, Vojvodina Koroška. Ljubljana 1909—10. Podatki o Kanalski dolini. — REJEC Maks, Mlekarstvo v naših gorah. KGM 1928. - RUTAR. — TUL Ivan, Kruh iz domače peči. KGMD 1939. — TUMA Henrik, Razni spisi v P V od leta 1908. do 1934. — Obširen pregled slovenskega ljudskega gospodarstva je LOZARjev članek »Pridobivanje hrane in gospodarstvo« v NS I, 98 z bogato lite- raturo na str. 121 si. 3. Ljudska noša B., Narodna noša tržaških Slovencev. SS 1893, 173. — BAU- DOUIN. — COSSAR R. M., II cappello nella foggia tradizionale goriziana. CF XVII (1941), 116. - D'ORLANDI-PERUSINI, Costumi del C i V i d a 1 e s e. CF XVII (1941) ; izšlo tudi v posebnem odtisu z naslovom : »A n - tichi costumi friulani. Zona di C i v ida 1 e«). — FISCHER L., Die Tracht der Tschitscher. ZÖV II (1896), 6--23. — I. G. V., Nošnja Slovencev tržaške okolice. N XXII (1864), 50. — I. T., Tržaška okolica, KMD 1908, 73. — LEGIŠA Lino, Iz starih predalov. Jadranski Kalendar »Istra«. Zagreb 1935, 148. Popis bale iz 1. 1822, Mavhinje na Krasu. — LOŽAR Marta, Rokavci v slovenskih nošah. Et XVII, 64. — OSTER- MANN. — Procesia >pre s v. rešniga Telesa pri starih SI a ven i h na Laškim. SB IV (1853), 102, 110. — RUTAR. — ŠANTEL Saša, O ženski narodni noši v Julijski Krajini. Jadr. Kalendar »Istra«. Zagreb. 1935, 37—44. — YRIARTE Charles, Les bords de l'Adriatique (po- glavji »T r i e s t e« in »L 'Istri e«). Paris 1878. Po muzejih in privatnih zbirkah v Trstu in v Gorici je veliko izvirnih upodobitev starih noš zapadnih Slovencev, a skupnega pregleda o njih ni. Etno- grafski muzej in Narodni muzej v Ljubljani pa hranita sledeče upodobitve zapadno- slovenskih ljudskih noš: 1. — 5 akvarelov v Korytkovem albumu Slowian-, sz«zyzna, risal F. K. Goldenstein ca. 1838; trije objavljeni v Carniolii VI (1844). 2. — 12 akvarelov iz Arsenovičevega albuma (sreda 19. stol., original v Etnografskem muzeju v Beogradu, facsimile v Ljubljani). 3, — 2 oljnati sliki v naravni velikosti, E. Venturini, 1902. 4.- 3 manjša olja iz 19. stol. 5. — 14 akvarelov Saše Šantla. 4. Ljudsko pravo BAUDOUIN. - BERGHINZ Raffaello, Questionario... CF VII (1931), 63 s.; (isti), Note sul questionario per la raccolta degli usi giuridici friulani. CF VII, n. 8—10, str. 73; (isti). Usi giuridici ancora persistenti sulla sinistra del Tagliamento. CF Vili (1932), 231, 280, in CF IX (1933), 34, 85. Področje, katerega Berghinz proučuje, Etnografija zapadnih Slovencev 51 gre od Predila do morja, od levega brega Tilmenta do bivše italijansko-jugoslo- vanske meje, v Vipavski dolini pa se ustavlja v Ajdovščini. — JOVANOV [= MACAROL] Jože, Stara pravda. Zgodovinski doneski. KGM 1927, 46—51. — OSTERMANN. - PERUSINI Gaetano, Consuetudini giu- ridico agrarie della Provincia di Udine. Estratto dall'A r c h i v i o >Vittorio Sciai o j a« X (1943). Ima nekaj podatkov o planšarstvu v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini, v dodatku pa podroben pregled krajevnih mer, podprt z dokumenti od 13. stoletja dalje. — PODRECCA II: Le vicinie. — POLA-FALLETTI V. G. Cesare, Associazioni giovanili e feste an- tiche. Loro origini. Milano, Bocca, 1939—43, vv. 4. Razpravlja tudi o fantovščini v tržaški okolici. — RUTAR. Splošno o slovenskem ljudskem pravu: VILFAN Sergij, Očrt sloven- skega pravnega narodopisja. NS I, str. 217—262. 5. Ljudski običaji Doslej najbolj pregledno sliko »Slovenskih ljudskih običajev« je napisal Boris OREL v NS 1 in II. Na koncu njegove razprave je obširna biblio- grafija, kjer so upoštevani tudi običaji zapadnih Slovencev. Poleg tam navedenega dodaj sledeče: BEPUT, Un matrimoni te v a la d e dal R e s i e. PF IX (1897), 10, 167. — MOSER Karl, Die Johannis -und Sonnwend-Feier bei den Slowenen (Kres ali Iwanje). ZÖV XI (1905), 122. - MUSONI Fr.. Usi e costumi degli Sloveni Veneti. ATP IX (1890), 26—30, 416-19; — (isti), La vita degli Sloveni. Palermo-Torino, Clausen, 1893; — (isti). Tra gli Sloveni di Montefosca (= Cmi vrh v Ben. Slov.). PF X (1898), 161—4. — PODRECCA Carlo, Il natale nella Slavia italiana. ATP XVI (1896). — RIEPPI Antonio, Una curiosa costumanza di montagna in quel di S. Leonardo (o koledovanju na predvečer Treh kralje v).'CF XX (1944), 180. 6. Ljudsko zdravstvo BAUDOUIN. - ERJAVEC. Zlasti LMS 1882-3, 337 s. - KOŠTIAL L, Sieben BeschwÖTungsformeln (beside oder zagovori) aus dem slo- wenischen Teile des Küstenlandes. ZÖV XVII (1911), 171. — MANZINI V., Su alcuni fiori alpini; virtù e leggende raccolte fra gli Slavi del Friuli. Cronaca della Società Alpina Friulana. Udine 1889, str. 225; — (isti). Le virtù delle piante in Friuli. >In altoc 1890. - OSTERMANN. - SAJOVEC J., Vražje zdravila. N XVI (1858), 35. - ŠTREKELJ, SNP III,, št. 5166-9 in 5177. Rokopisno gradivo: BRELIH-CELIK. 5 zagovorov (bokoričica) v črnovrškem dialektu. - Sodobni zapiski: KOCJANCIC L., Kubed v Istri; - MATIČETOV M., Kopriva in Hruševica na Krasu, Beneška Slovenija; — MOZETIČ E., Miren pri Gorici; — PEGAN D., Ponikve na Krasu; — TOMŠIČ Pavla, Knežak. (Vse hrani M. M.) Glavno slovensko literaturo o zagovorih glej pri KOTNIKu, Slovenske starosvetnosti, str. 138—9. 7. Ljudska glasba HRÜVATIN Radoslav, Glasbene prvine slovenskih ljudskih n a p e v o v. Et XVI, 65—81, Navaja pomembnejšo literaturo o slov. ljudski glasbi. — MAROLT France, Musique et danses populaires du Littoral Slovène. La Marche Julienne, str. 78. AZU v Ljubljani, 1946. (Glej tudi angle- ško in rusko izdajo.) — MURKO Matija, Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. Btlll (1929). 5—54. — OREL Rihard, Slovenske narodne pesmi iz Benečije. GM v Ljubljani, 1921. — 52 Milko Matičetov PERUSINI Gaetano, Strumenti musicali e canto popolare in Friuli. CF XX (1944), 251. — SCHOULTZ-ADAJEWSKI Ella, Chansons et airs de danse populaires,... recueillis dans la vallée de Ré sia. St. Peterbourg, 1891. Ta posebni odtis je izšel štiri leta pred delom, iz katerega je vzet: MATERIALY I, 433 in zlasti 475: >Tableu synoptique des chansons et airs de danse resiens«; — (ista), La berceuse "populaire. Estratto dalla Rivista Musicale Italiana, T. Il, fase. 3. Torino, 1895. Ponatis teh uspavank in še druge napeve pa prinašajo MATERIALY II, 197—210. — TOMIN- ŠEK Josip, Prvo sestavno nabiranje slovenskih narodnih na- pevov. CZN XXXII (1937), 308. - TRINKO Giovanni, A proposito del canto popolare. CF VIII (1932), 115. Delen slovenski prevod gl. v >Trin- kovem zborniku« (Gorica 1946), 42. >Glasbeno-narodopisni institut« v Ljubljani pa hrani med drugim sledeče važno gradivo v rokopisu: KOKOŠAR Ivan, 765 slovenskih narodnih pesmi iz Primorja. MS. Ko. 25 (1883); — (isti). Razne nabrane narodne pesmi (Kobaridako in okolica, 1885—1910). — MAROLTovo roko- pisno gradivo iz Rezije (1917), I—VIII. MS. Ma. 102. 3. Ustno slovstvo a) Pesem: BAUDOUIN. — CLONAR J., Stare žalostne. Ljubljana 1939. — GRAFENAUER Ivan, Lepa Vida. Študija o izvoru, razvoju in razkroju narodne balade o Lepi Vidi. Ljubljana 1943; — (isti). Narodno pesništvo. Posebni odtis iz NS II. — GORENŠCAK-ŠKUR. Beneško s lo venske narodne pesmi. Objavil S. S. [= A. BUDAL] LUC VIII (1932), 11-28. - L[EGIŠA] L., Nekaj kraškega drobiža. »Istra« VI (1934), št. 6. — MATIČETOV M. (Ukmar M., Omari B.), Koledovanje v tomajski župniji na Krasu in v Trebčah. DS LII (1940), 37, 101; (isti), Sant'Andrea nasce due volte. LARES XI (1940); 172; — (isti), Rezijanska pripovedna pesem. Et XVII, 26; — (isti), Renata Steccati in njeni zapisi beneškoslovenskih ljudskih pesmi. Razgledi II (1947), 120. — STECCATI R., Sulla poesia popolare in Friuli. CF VIII (1932), 228; — (ista). Canti popolari sloveni in Friuli. Rivista di letterature slave. Roma 1932, 307. (0 obeh člankih R. S. je poročal in pesmi ponatisnil DREN Ivo [= A. BUDAL] v »LUCI« IX (1933), 28.) — ŠTREKELJ, SNP. b) Bajke, legende, pravljice dn pripovedke. BAUDOUIN DE C0URTENAY J., Sprachproben des Dialektes von Cirkno (zapisi Fr. Sedeja). AslPh VIII (1885), 110, 274; — MATERIALY I: od tod sta prevedla: G. LOSCHI, Saggi di letteratura popolare resiana, 11 pripovedi (gl. »Resia«, Firenze 1898, str. 54 s.), R. VIDONI, Favole, fiabe e leggende della Val di Resia (CF IX, 150, 205), pa 17 pripovedi, katerim dodaja dve novi (»L a dannata di Co r i t i s«, »La panna del d i a v o 1 oc, n. kr., stran 212—3); — MATERIALY II. — CELLA Pietro, I lusìnz di Otàles (le- jende slovene). CF V (1929), 58. — DREKONJA C, Tolminske na- rodne pravljice. Zapisali J. Kenda, C. Drekonja in A. Savli, Trst 1932. — FELLETTIG Tiziano, La visione di Bidàz (leggenda della Slavi a). CF VI (1930), 171. — FONOVSKI .1., Dve narodni s Tolminskega. Kres II (1882). 139; — (isti), Narodno blago s Tolminskega. Kres II, 577. — GABRŠČEK Andrej, Narodne pripovedke v Soških dolinah — I (25. snopič »Slovanske knjižnice«); — (isti), Narodne pripovedke v Soških planinah — II (29. snop. »SI k.«). Gorica 1894; — (isti). Na- rodne pripovedke v Soških planinah. Gorica 1910. Ponatis treh zbirk (25., 29. in 47. snop. »Slov. knj.«), katerim sledi 16 novih pravljic, iz Kendine zbirke pa so 4 izpuščene. — GLONAR J., >M o n o c e r o s« in »D i p - tamus«. (Postanek in zgodovina pripovedke o Zlatorogu in stare cerkvene pesmi »Jager na lovu šraja«). CZN VII Etnografija zapadnih Slovencev 53 (191Ü), 34—106. — KELEMINA J., Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. MD v Celju, 1930. — KENDA Jožef, Pepeluhar; Mrtvi godec. LZ 1890, 217, 288, 471; — (isti). Narodne pripovedke v Soških planinah — III (47. snopi« »Sl. knj.«). Gorica 1896. — KRAGELJ Andrej, »Sam<, narodna pripovedka iz tolminskih hribov. LZ VI (1886), 226. — MA1LLY A. v., Mythen, Sagen, Märchen vom alten Grenzland am Isonzo. München, s. a.; — (isti). Sagen aus Friaul und den Julischen Alpen. Leipzig 1922. — MARTELANC (Obalovič) D., Vodomec. LZ IV (1884), 97. - MATIČETOV M., Iz žive govorice beneških Slovencev. Trinkov zbornik. Gorica 1946, 99. — POTEPAN Škrljev J. (kmet v Zemonu pri Ilirski Bistrici), Odgovor na pitanje druživa za jugosl. poviest. i starine. ARKIV XI (1872), 253. -Se boste nemalo začudili meni, ker sem priprosti knietčki fant se prederznil, nekoliko, po svoji moči, ob kratkem popisati...« — RUTAR S., Kralj Matjaž v slovenskih narodnih pesmih in pripovedkah. Z 1879, 138. — SILA Matija, Dahovlna. Kres V (1885), 212. — TRINKO Ivan, V e dom e c. LZ IV (1884.), 40;— (isti). Divje žene ali Krivjopete. LZ IV, 229. — VIDONI Rinaldo, F'labe e leggende friulane (med njimi se nekatere nanašajo na slovensko ozemlje: »II castello di Cergneu«, »La grotta dl S. Giovanni d'Antro« in druge). CF X (1934), 139, 265 im XI, 49; — (isti), Leggende delle Alpi Giulie. SF IX, 20, 75. — 2VAB Lovro, Topolov o rebro. Kres II (1882), 627. c) Uganke. BAUDOUIN ima 27 ugank iz Rezije In eno iz Tera. — ERJAVEC, Uganke, uganâlice ali zastavice (90 ugank). LMS 1882—3, 325. — MATIČETOV M., Stiri uganke (Iz Tera). Trinkov zbornik, 104. — SEDEJ Fran je zapisal 57 ugank v cerkljanskem dialektu. Objavil jih je B. de Courtenay v Aslï'h Vili (1885), 275. Splošno o slovenskih ugankah piše I. GRAFENAUER, NS II, 17. d) Pregovori. BAUDOUIN. — ERJAVEC. - KENDA J., Tolminski pre- govori in reki. KGM 1928, 78-80. — KENDA-DREKONJA, Recila, reki, resnice in modrosti s Tolminskega. LUČ VII (1931), 49-62. — MATIČETOV Milko (Bilič Vane, Japek, Jape Kruh, Orel Vane), Na- rodni pregovori. M 1937, 428; — (Isti), Ljudska modrost, KGMD 1938, 89; — (Isti), Nekaj pregovorov s Pivke. Biblioteka za pouk in zabavo XXIII (1939), 90; — (Isti), Kako je na Pivki (podlaga sestavku so izvirni pregovori, izreki, kratke pripovedke in anekdote s Pivke). N. d., stran 69; — (isti). Slovenski pregovori, reki in prilike. Misli ob Šašljevi zbirki. Mentor 27 (1939/40), 31; — (isti). Rokopisna zbirka pre- govorov — okrog 900 — Iz raznih krajev slov. zapada, nastala v letih 1934—1941. — SILA Matija, Kokodûëe in krpùëe. DS XI (1898), 90. — ŠČEK Virgil (Jožetov Ivan), Starodavno narodno blago, nabrano na Gornjem Krasu. KGMD 1931, 55. — VOGRIČ Ivan (Vogrig G.) je priobčil nekaj slo- venskih pregovorov v italijanskem prevodu v knjigi »Pro Slavia«, Čedad 1886 (prlm. LZ VI, 639). Splošno o slovenskih pregovorih piše I. GRAFENAUER. NS II, 12. Največja knjižna zbirka slovenskih pregovorov pa je: KOCBEK-ŠAŠELJ, Slovenski pregovori, reki in prilike. MD v Celju, 1934. 9. Ljudski jezik BAUDOUIN DE COURTENAY J., Der Dialekt in Sprachproben des Dialektes von Cirkno. AslPh VII in VIII. — ERJAVEC. - LEGISA Lino, Kos narečja. Jadr. kalendar »Istra« 1937, str. 67. Kratko poročilo o (neobjavljenem) delu: »Opis narečja v Mavhimjah na Krasu«. — MALECKI M., Gwary Ciciów a ich pochodzenie. Lud slowianski I, 1 (1929), stran K 3 In 306; — (isti), Przeglad slowianskich gvi^ar Istrji. Krakow 1930. — MATERIALY I in IL — RAMOVŠ Franc, Karakteristika slo- 54 Milko Matičetov venskega narečja v Reziji. CJKZ VII, 107; — (isti), D ia ! e k t ološk a karta slovenskega jezika. Ljubljana, 1931; — (isti), Historična gramatika slov. jezika. VII. Dialekti. Ljubljana, 1935; — (isti). Kratka zgodovina slov. jezika. Ljubljana, 1936. — ŠTREKEL.I K., Iz besednega zaklada narodovega. LMS 1892. Skoro vse gradivo je zaipisal J. Kenda (gl. SBL); — (isti). Iz živega jezika narodovega. LMS 1894. O slovenskem ljudskem jeziku na splošno je napisal kratek članek, ki i>zide postumno, BREZNIK Anton, Ljudski jezik. Pas. odtisek iz NS II (v tisku). Izčrpen pregled dialektološko količkaj pomembnih spisov iz zapadnih slo- venskih pokrajin (do leta 1935) prinaša F. Ramovš v Dialektih. Med viri omenja tudi rokopisno gradivo, kot seminarske naloge in podobno: Breznikov >Papis postojnskega narečja« in njegovo gradivo o govorih v Drežnici, Tolminu, Pod- melcu; M. Muniha »Narečje Idrije pri Bači«; J. Tominca »Crnovrško narečje«; itd. Tu bi omenili še dve novejši, skromni deli, ki sta pa po svoje vendarle zanimivi, ker pričata o spoštovanju do slovenskega jezika vsaj na italijanskih uni- verzah. To sta dve disertaciji, dosegljivi v arhivu univerzitetnega Instituta za slovansko filologijo v Padovi: RIEPPI Paolo, Stato attuale dei dialetti sloveni nella valle del Natisone. Predloženo nai filozofski fakulteti v Bologni v akad. letu 1939/40 (prim. DS 1940. 126) ; — SERAŽIN Jože, o narečju v Kazljah na Krasu. Predloženo na filozofski kakulteti v Padovi, menda 1941 (natančnega naslova nimam). 10. Ljudske knjige GRAFENAUER Ivan, »Duhovna hramba« in »K o 1 o m o n o v ž e g e n«. Nove najdbe in izsledki. Razprave filozofsko-filološko-historičnega raz- reda A. Z. U. v Ljubljani — I. 1943; 201-311. — KOTNIK. - OSTERMANN, 524, 525 ter Vidossijeva opomba 4 in 4* istotam. 11. Ljudske igre KOTNIK, 88: Nekaj črtic o slovenskih pasijonskih igrah na Koroškem. — KURET M., Pustne seme na Cerkljanskem. Et XVII, 101. — MATIČETOV M., »Problemi ljudskega gledališča pri Slovanih« (poročilo o predavanju P. Bogatyreva). Slovenski Poročevalec, 26. II. 1946. - PODRECCA II, 102. - Rutar-B, 115. - STAROVAŠKI (= ŽNI- DARŠIC Fr.), Duhovne igre v Gorici o binkoštih 1622. V božični prilogi »Edinosti« 1926, št. 307. — TRINKO Ivan, JA 1923, 119. 12. Ljudski napisi Pet »nadgrobnic iz cirkljanskega pokopališča« je zapisal SEDEJ Fr., objavil pa Baudouin de Courtenay v AslPh VIII (1885), 279. — Sedaj gl. tudi MATIČETOV M., Primorski ljudski napisi: priložnostnai rubrika v »Ljudskem tedniku« v Trstu od 14. VIII. 1947. (št. 80) dalje. 13. Ljudska umetnost BEDNAftIK. - CORONALI G. B., Curiosità epigrafiche. CF XIII (1937), 118, 293. — COSSAR R. M., Ricordi di una vecchia industria goriziana. La porta orientale I (1931), 807. V historijatu steklarne pri Trebuši ugotavlja, da so tam izdelovalli tudi podobe na steklo. — GASPARI Maksim, O ljudskih slikah na steklo. Et XII (1939), 5. — KOS Franc K., Orna- mentlka lesenih poslikanih stropov v cerkvah na Slo- venskem. Pos. odtis iz ZUZ XVII, 1941. — MORASSI A., Antica pittura popolare in Val d'Isonzo. Le vie d'Italia XXIX (1923), 133.5. — OREL Etnografija zapadnih Slovencev 55 Boris, Slovenska božja pot in izvori njene ljudske umet- nosti. »Umetnost« VII (1942—3). PERUSINI Gaetano, Mobili popolari friulani. CF XVIII (1942), 30. Med skrinjami prinaša eno iz Kobarida in dve z Goriškega. — RUTAR. — STANIČ Stanko, Iz zgodovine upodoblja- joče obrti na Goriškem. JA 1924, 143. — STELE France, S ta vb ar Andrej iz Loke. ZUZ V (1925), 47; — (isti). Magister Martinus Petr(ich). ZUZ VI (1926), 147; — (isti). Umetnost v Primorju. Pri AZ v Ljubljani, 1940. Ima tudi nekaj literature, ki je tu ne navajam. — Š(CEK) V(irgil), Zgodovinsko razpelo v Lokvi. JA 1923, 124. - VURNIK dr. Stanko, Slovenske panjske končnice. Et III (1929), 157. Résumé de l'ethnographie et du folklore des slovènes occidentaux Sous le nom de «Slovènes occidentaux» l'auteur désigne les Slovènes qui ont déjà été annexés au royaume italien en 1866, comme ceux qui ont appartenu à l'Italie après la première guerre mondiale. 350.000 Slo- vènes en tout, établis en mMSse compacte depuis l'ancienne frontière italo- yougoslave sur toute la -zone centrale et septentrionale de la ■'^Vénétie Julienne», et dans le nord-est de la province d'Udine jusqu'à la plaine du Frioul. Ainsi qu'on le voit sur la carte (fig. 1) la région étudiée est une continuation naturelle du territoire ethnographique slovène par delà l'ancienne frontière politique. Le premier chapitre — Esquisse historique jusqu^à la fin du XIX*" siècle — présente ce qu'il y a de plus remarquable comme faits, sources, et auteurs dans le développement de l'ethnographie des Slovènes occidentaux. Les premiers documents, modestes, qui remontent jusqu'au XIV» siècle, sont importants par leur contenu: ils parlent du culte des arbres, des danses mortuaires, des jeux funéraires, des costumes masculins et féminins, de la pêche, et d'autres détails de la vie économique. Le XF" et le XVI« siècle nous transmettent différents témoignages sur les sorciers, les procès d'envoûtement et de magie, ainsi que sur l'art populaire, la musique, l'habitation paysanne. En particulier, l'historien Nicoletti (fl596), du Frioul, nous donne des indications sur les vêtements, l'élevage du bétail, les coutumes matrimoniales, les chansons narratives chez les Slovènes. Far la suite, après ces premiers documents sur les chants populaires, le moine italien Fra Gregorio Alasia publie à Udine quelques chansons na- tionales Slovènes (1607). Mais c'est Valvasor (Die Ehre des Herzogthums Krain, cf. surtout II 43 s et VI 7, 8, 13) qui donne une description ampie et détaillée, au surplus enrichie de gravures, de l'ethnographie et du folklore des Slovènes occidentaux. Valvasor a posé la première pierre de l'ethnographie slovène et presque tous les chercheurs, qu'ils soient slaves ou étrangers, ont bâti plus tard sur ses fondements. Parmi les étrangers, B. Hacquet surtout est à citer. Pendant le 'XIX" siècle, alors que, parmi les sciences, l'ethnographie se constitue comme une discipline indépen- 56 Milko Matičelov d,ante, un vigoureux effort dans les recherches ethnographiques se mani- feste chez les Slovènes occidentaux. Outre les érudits locaux, dont les plus remarquables sont Štefan Kocjančič, Simon Rutar et Karel Štrekelj, deux savants, l'un russe, l'autre polonais, ont contribué au progrès des études ethnographiques sur les pays Slovènes de l'ouest: I. Sreznjevski et J. Bau- douin de Courtenay. Le second et le quatrième chapitre — «Revue par branches» — comprennent l'essentiel du traité. Dans de brèves rubriques, l'auteur traite plus ou moins en détail des diverses branches de l'ethnographie et du folklore des Slovènes de l'ouest. Une bibliographie dans le c[uatrième chapitre complète les divers paragraphes du second chapitre: la demeure paysanne, l'économie, costumes populaires, droit populaire^ coutumes, médecine, musique populaire, contes et récits oraux, dialectologie, livres populaires, théâtre, inscriptions, enfin art populaire. Sur tout ceci on ne disposait jusqu'à présent d'aucun travail "Wensemble, de sorte que beau- coup de problèmes sont seulement esquissés. Le chapitre de conclusion nous mène à un problème qui, à propos d'un territoire frontière tellement exposé, est d'une brûlante actualité: «La collaboration scientifique avec les voisins», singulière- ment, ici, avec les Italiens. Les controverses de la politique et des inté- rêts, surgies sous la pression des cercles dirigeants, ne devraient jamais s'introduire dans la science, surtout dans l'ethnographie, laquelle par son essence est un terrain délicat et peut se prêter à des fins non scientifiques. A cet égard, le passé offre maints exemples d'e ces déviations, et l'auteur cite un exemple de travail ethnographique nettement négatif: les »Fonti vive dei Veneto-Giuliani« de BABUDRI. A l'avenir, rien de tel ne doit se renouveler. Les Slovènes attendent maintenant, à bon droit, que, par exemple, l'«Atlante linguistico italiano» revise son point de vue et présente la «presqu'île linguistique slovène en Italie» avec un autre plan que le plan primitif d'avant guerre. Dux passé, il sera bon de reprendre et de redévelopper seulement les exemples positifs de collaboration scien- tifique, tels que ceux de la revue frioulane «Ce Fastu». Dans l'examen des questions ethnographiques ou folkloriques qui intéressent les deux côtés, le slave et l'italien, il serait recommandable de suivre le même chemin quUvan Grafenauer dans son étude sur la «Lepa Vida» et sa soeur italo-méditerranéenne «Donna Candia». La science ne doit pas séparer, mais réunir. Rezijanskî izseljenci t šestnaisietn stoletju Gaetano »Perusini Mladi videmski etnograf dr. Gaetano Perusini, ki že več let uspešno preučuje ljudske noše, umetnost, običaje, ljudsko pravo, glasbeno folkloro v Furlaniji, pogostoma prinaša v svojih spisih tudi marsikaj zanimivega iz življenja Beneških Slovencev in Rezijanov. Na ozemlju, kjer ti zapadni Slovenci živijo, se morata furlanski in slovenski znanstvenik nujno srečati. Med slovenskimi in furlanskimi znanstvenimi krogi smo imeli celo v mračni preteklosti lepe primere sodelovanja, zlasti okrog videmske revije »Ce fastu?«. Danes pa so dani čisto novi pogoji, da se utrdijo odnosi dobrega sosedstva in sodelovanja na znanstvenem polju. Od obojestranske dobre volje je odvisno, kakšne sadove bo to sodelovanje rodilo. Tu objavljamo v prevodu dober del članka o furlanskih izseljencih v XVI. stoletju (Emigranti friulani del Cinquecento), ki ga je dr. Perusini, sedanji urednik »Ce fastu?«, poslal za našo revijo. Ohra- nili smo tudi nekaj takih mest, ki se ne nanašajo izrecno na Rezijo, a osvetljujejo tamkajšnje razmere. Siromašna tla so prisilila furlansko ljudstvo, da se je že v davnih časih pričelo izseljevati. Pomanjkanje dokumentov nam ne dovoljuje reči, kdaj se je pričel ta selitveni tok; vendar vidimo v vsaki dobi, kako je pri- raščenost ljudstva k lastni zemlji imela za posledico, da so se mnogi Fur- iant raje izseljevali le začasno. Zgodovino o preseljevanju Furianov bo treba šele napisati; samo za najnovejšo dobo imamo statistične študije in knjigo Zaninijai. Nekaj podrobnejših vesti imamo o goratem predelu, ki je dal po našem mnenju vedno največje število izseljencev. Zanimiva spo- ročila o Karniji najdemo pri furlanskih zgodovinarjih Giacomo Valvason di Maniago in Fabio Quintiliano Ermacora, ki sta živela v 16. stoletju. Prvi pravi, da »karnijsko ljudstvo..., ki je zelo pridno, v velikem številu od- haja iz svoje dežele, iskat si kruha v zelo oddaljene kraje, tako da jih.zdaj najdeš po vsej Evropi. Njihova domača obrt je tkanje blaga iz volne in še bolj iz lanu, v čemer so mojstri ko malokdo«^. Drugi omenja, da si pre- bivalci Karnije »služijo kruh zase in za svoje družine z različnimi obrtmi in kupčevanjem ne samo po Italiji in Nemčiji, marveč skoraj po vsem svetu... Odhajajo pozimi in se mučijo noč in dan, da se s trudom in prid- nostjo preskrbijo za starost. Toda ne mislimo, da zanemarjajo poljedelstvo, saj se vsako leto na poletje vračajo domov, da poberejo pridelke. In ko so čez kak mesec uredili domače zadeve in spravili pridelke na varno, se brž vrnejo še za ostali del leta k prejšnjemu poslu ter si na ta način pre- ! Lodovico Zanini, Friuli migrante, Udine 1937. = Giacomo Valvasoni di Maniaco, DescrittiIo ho fatto oremaria la fora de ferramenti et a casa fazo mercantia de vender il mio formazo et panno che cavo dalla mia frua ma altra mercantia non fazo. Lo porto in Friul et lo vendo dove che se intoppa da vender et lo porto ancora su li mercati. Questo santo Martino io fui ad Artegna con panno et portai circa 11 over 12 maze... Lo panno era de nostra usanza che femo nui de nostre piegore proprio... segondo che io lo tirai dal folino lo portai al mercato.* ^Mace, mazze = 1,87269 m., dolžinska mera za blago; toliko kot 11 k v ar t. Gl. PERUSINI, Consuetudini giuridico-agrarie della Provincia di Udine. Estratto dall' »Archivio Scialoia« X, n. 1—2, 1943, str. 56. (Op. prev.) ä Folino bi lahko bila tudi stiskalnica ali naprava za barvanje ali beljenje blaga. V slovarjih, ki so mi trenutno na razpolago, te besede ni. (Op. prev.) * >... un vestito di camilino che tirava al bianco et l'habito dimostrava che fosse sta cramaro«. Rezijanski izseljenci 63 10. 1580. 6. junija, Prin (Brünn — Brno, Moravsl^o) : Pierro Lunghi iz Bele izjavlja, da je dolžan 150 forintov Allovise-u Cavalleto iz Moggia. V italijanščini; zapečatena s pečatom dolžnika in upnika. (Fase. 10) 11. 1582, 2. aprila: Oporoka: Stefano q. Furtini Lunghini iz Bele za- pušča sinu Cristianu manjši delež, ker je prejel nekaj denarja, s katerim je odšel na Nemško. (Fase. 15) 12. 1584, 29. januarja, Waidhofen a. d. Ybbs (Dolnja Avstrija); Leo- poldo Pirchinger izjavlja: »Prišla sta k meni na stan Zan Battista da Neu- haus in Steff an Longin da Kinigratz (?) in pri meni so ju priprli zaradi dolga v denarju, katerega je Gailo Gallotto Mistrin, stanujoč v Pilsnu, dol- goval Pieru Tanzer iz Waidliolna; da bi se odkupila, sta morala dati 5 kosov blaga.« Gallo je bil iz Rezije; Zan Battista je potoval z dvema hlap- cema, famei, in tremi konji. (Fase. 14) 13. 1585, 8. januarja: Sebastinnus Naijdonus iz Resiutte izjavlja, da se je pred kratkim vrnil z Nemškega. (Fase. 15) 14. 1587, 24. avgusta: Sporazum glede nekega dolga med Zuan-om Mizel iz Bele in Zuan Antonio-m Basel iz Resiutte. Pisal v italijanščini fra Francesco, gvardijan samostana Santa Margarita v Beljaku. (Fase. 14) 15. 1589, 2. maja; Giorgi q. Matieu Cus iz Bele priznava, da je dolžan Zuan-u Pitoccho, stanujočemu v mestu Aijbisizzo (Eibenschitz — Ivančice, Moravsko) 60 forintov za odgovarjajočo količino železnih izdelkov. Priče: Florean Pojar, Sualt V iz in Batista Firence iz Karnije (Cargna). Bernardo Cancian schrise.« (Fase. 11) 16. 1589, 12. novembra, Resiutta: Christophoro Zechin overo Valent iz Bele izjavlja, da je dolžan Štefanu Bilina iz Bele, ki stanuje v Pragi, 113 rajnišev. (Fase. 15) 17. 1589, 2. oktobra, Eibenschitz (Ivančice, Moravsko): Sodnik v Eibensehitzu potrjuje, da sta pristopila k njemu »tukajšnji meščan Zuanne Pitoch« in »Zorzi Cuss de S. Zorzi in canal di Resia in Italia«, ki izjavlja, da dolguje 61 rajnišev Zuan-u Pitoch. (Fase. 15) 18. 1590, 4. januarja, Auspitz (Hustopeče, Moravsko) : Zorzio Chus iz Bele izjavlja, da dolguje bratoma Nicolau in Antoniu Vallent iz Bele 11 rajnišev; priče messer Lucha Bellina, messer Stefano Bilina in Antonio Čeden, vsi iz Bele. »Nicolaus Rosin serisse«; v italijanščini. (Fase. 15) 19. 1590, 14. maja, Prim (Brünn — Brno, Moravsko); Sodnik v Primu na Moravskem potrjuje, da je bil na zahtevo Nicolò-a Valentini iz Bele za- slišan Antonio Wiz iz Prima, ki izjavlja, da je leta 1584. »Ludovigo Ca- ballat, italijanski trgovec z železnimi izdelki, umrl tu v hiši magistra Piero Chabeij... Svojo železno kramo, denar in posteljnino je imel v nekem zaprtem prostoru, pa je prišel njegov brat Francesco Caballat, vstopil v ta prostor... in odjezdil. Potem pa je prišel Nicolò Valentini iz Bele kot pooblaščenec vseh sorodnikov«; ukazal je, naj mu izročijo pokojnikove stvari, a pri tem je ugotovil, da manjka denar. Prevedeno iz nemščine [v ita- lijanščino]. Nicolò Valent na \'prašanje odgovoj-i, da je Ludovico imel v 64 Gaetano Perusini skladišču sledeče stvari:* »eno popolno opravo, to je en plašč, eno raše- vinasto jopo s hlačami in dobre nogavice; devet pernic, velikih in malih; platnene srajce vsake vrste, dobre in stare; druga raznovrstna oblačila; še en plašč v zabojčku v mestu Vaziz (Dasnitz — Dasnice, Češko); kose novega platna v zabojčku v zgoraj omenjenem skladišču, in tudi drugačno platno za postavljanje stojnic na semnjih; pet škatel za lesene žlice; eno skrinjo; sode za železnino; dve butari železa, imenovanega verzella, težki 200 funtov; deske za stojnice.« (Fase. 15) 20. 1590, 31. maja, Eibenschitz (Ivančice, Moravska) : Zuan P... piše pismo, s katerim bo naslovljenec ser Francesco Cavalletto iz Moggia lahko izterjal neko terjatev pri Zorzu q. Matieu Cus iz Bele. V italijanščini. (Fase. 15) 21. 1590, 14.maja, Zeli a.d.Ybbs (Dolnja Avstrija): Hans (?) Mezgerni izjavlja, da mu je ser Culau Valent dal 6 forintov na ime ser Luduvica Cavalett. »Valentino Ricci je prepisal iz nemščine.« 1590, 3. decembra, Pribiz (?): Valentin Ocher, nožar v Pribizu, iz- javlja: »K meni je prišel Nicolò Valent, ki pravi, da ga v Italiji preganja pravica po naročilu ser Francesca Chavalet«; zatrjuje, da Nicolò ni prejel od njega ničesar na ime nekega strica Luduvigo Chavaleto. 1591, 8. januarja, Waidhoîcn a, d. Ybbs (Dolnja Avstrija): Urban Eindecker, meščan in izdelovalec šestil v Baidofu, izjavlja, da mu je Nicholo Valent dal 2 forinta na ime Ludoviga. 1591, 10. januarja: Sebolt Eindecker, meščan in mojster šestil v Bai- dofu (Waidhofen a. d. Ybbs) in v Laitinu (?) izjavlja, da mu je Nicholo Valent dal 2 forinta na ime Ludovigha. 1591, 10. januarja. Zeli a.d.Ybbs (Dolnja Avstrija): Cholmon Gineber, izdelovalec škarij v kraju Zeli pri Baidoffu, izjavlja, da mu je Nicholo di Valent dal 2 forinta na ime Ludoviga. »Jaz Piero Pitoch sem prepisal.« (Fase. 15) 22. 1591, 24. aprila: Lucas Dean de san Zorzo nel Metnitz (Moggio) izjavlja, da je Antonio Dean 7 let prej kupil v Beljaku pri Antoniu iz Resiutte za 21 zlatnikov italijanskega stekla. Sklenjeno v Bilelmspergu (Wilhelmsberg, Dolnja Avstrija). Priče: messer Leonardo Faganell in Piero Poiete, oba iz Resiutte, ter Zuan Dean iz Bele. (Fase. 15) 23. 1592, 22. avgusta: Zuane Valent izjavlja, da je dolžan Nicollo-u in Antoniu Valent iz Bele 22 forintov iz posla, sklenjenega v Baidoffnu (Waidhofen a. d. Ybbs) v prisotnosti Tomat-a Beline iz Bele. »Zapečateno z mojim lastnim pečatom. Valentino Riccio sem prenesel iz nemščine.« (Fase. 15) * »Uno fornimento cioè uno feraolo e una casacha de rassa con le braghesse et calzetti boni, letti de piume tra piccoli et grandi nove, camise di iella de ogni sorte bone et vecchie, altri abbiti de diverse sorte, uno altro feraolo in una cassetta nella città di Vaziz, pezi di tela nova in una cassetta nel sopra detto magazeno et ancho de altre sorte iella per far le boteghe neilli mercati, scattole de guchiari de legno n. 5, casse una, botti de tenir ferramenti, doi fassi de ferro chiamato verzella pesono lire 200, tolle di far le boteghe, nel magazeno.« Ljudski pevec iz Tera 65 24. 1598, 29. marca, Trebitsch (Trebič, Moravsko): Pismo: Zuan Lun- gin iz Bele poučuje ženo v Beli o izterjanju nekih terjatev. V italijanščini. (Fase. 15) 25. 1602, 11. aprila, Praga: Stefanus Billina civis Pragensis izjavlja, da je prodal vrt bratoma Gregorju in Štefanu Cus iz Bele. Priči: Georgius lacomin iz Bele in Sebastianus Micel z Njive. >Scripsit Adamus Biltnà~4ilius Stephani.c V latinščini. S pečatom Štefana Billine. (Fase. 15) * Dokumenti so v »Archivio della giurisdizione di Moggio«, ki ga sedaj hrani Biblioteca Comunale, Udine. Iz italijanskega rokopisa prev. Vida Matičetova Résumé ИталБлнсхши зтнограф др. Гаетано Перузини публикует здесБ впервБш вБ1держки из архивнБК материалов XVI века, в которБ1х говоритсл 0 вБ1селении ремесленников, торговцев и разносчиков из северного Фриули и особенно из словенскои долинб! Резии. Зто временное вБшеленне шло главнБЈм образом на север, в разнвге Mecia австриИских владении, особенно в Чехиго. На основании им иссле- дованнБ1х документов, автор дает также сведенил об кулБтурнБхх џ зкоБомичесЕих условилх резлнских вБхходцев зтого времени. Ljudski peTec iz Tera France Bezlaj Pokrajina ob Teru ima v vsej slovenski Benečiji najbolj osamljen položaj. Običajno trdijo to sicer o Reziji, toda Rezija je vendarle svet zase s svojo posebno mentaliteto. Rezijani se čutijo narod, njihova dolinica je dežela, kakor je dežela Karnija ali Furlanija. Zanimivo je, kako globoko se je stara Baudouin de Courtenayeva slovansko-turanska teorija o izvoru Rezijanov ali prav za prav njihovega narečja, vtisnila v mišljenje teh ljudi. Nič čudnega ni, da so se iz Courtenayeve teorije, ki jo je iz separatističnih razlogov vsaj do nastopa fašizma podpirala tudi italijanska šola, izgubili Avari, za predstavo preprostega kmeta je turanski svet vendarle preveč oddaljen, ostali pa so Rusi in zavest bližnjega sorodstva z njimi. Razen tega se je vsaj pred prvo svetovno vojno tri četrtine Rezijanov pečalo s krošnjarstvom, vsi starejši moški dobro govore slovenski in tudi znanje drugih slovanskih jezikov, kar jih je bilo zastopanih v bivši Avstriji, je izredno razširjeno po dolini. V štirih rezijanskih vaseh sem de vetin tride- setega leta našel kar enajst primoženUi Ukrajink, Poljakinj in Cehinj. Mlajši rod sicer ni imel več možnosti krošnjarjenja izven italijanskih meja. 66 France Bezlaj toda po nekakšni tradiciji je večina rezijanskili fantov odslužila kaderski rok pri karabinerjih ter so jih največ uporabljali za graničarsko službo na jugoslovanski meji. Redek je med njimi, ki se vsaj nekoliko ne bi seznanil s knjižno slovenščino. Ko sem prvič prišel v Rezijo, so mi gostje zvečer v gostilni zapeli Hej Slovane. Čudil sem se, ker so bile vmes tudi faši- stične in karabinerske uniforme, toda ko sem kasneje dober mesec pre-^ živel v Reziji, sem začel polagoma razumevati ta svojstveni lokalni patrio- tizem, ki je tako močan, da je pokazal celo precejšno asimilacijsko silo. V osrednji rezijski vasi, na Ravenci, so bili tik pred vojno samo pri štirih hišah posestniki domačini, vsi drugi so bili furlanski priseljenci, vendar je vas ohranila staro narečje kot občevalni jezik, ki ga niti država niti cerkev, — saj olicielno to ni bila slovenščina — niso mogli tako vneto za- tirali kakor drugod po Benečiji. Nadiški Slovenci pa itak niso bili nikoli tako ostro ločeni od Soče. Njihovo narečje ni tako svojstveno razvito, knjižni jezik jim je razumljiv brez težave in slovenska narodna zavest je med njimi razvita mnogo bolj kakor med Korošci. Ko sem obiskal pod Landarsko jamo duhovnika, ka- terega je France Bevk orisal v Kaplanu Martinu Čedermacu, se je moj gostitelj pred oltarjem obrnil in začel slavnostno moliti očenaš po sloven- ski. Ljudje v cerkvi so za hip ostrmeli, nato pa se je iz vseh grl oglasil tako spontan in gromek očenaš, skandiran skoro kakor bojno geslo, da ga ne bom nikoli pozabil. Pred cerkvijo se mi je duhovnik, ki je bil nekoč zaprt samo zato, ker je med italijansko pridigo mižal, nasmehnil, češ, jutri pridejo sicer karabinerji pome, toda včasih je le treba pokazati ljudem, da nismo pozabili nanje. Popolnoma drugačen pa je položaj pri Terskih Slovencih. Njihovo na- rečje se prav tako kakor rezijansko že toliko loči od sosednjih obsoških govorov, da se brez posebne vaje ne morejo več sporazumeti med seboj. Edina cesta, ki veže Ter s Sočo pri Bovcu, je bila dograjena šele tik pred zadnjo vojno. Stoletna izolacija je v tej krajini ix>d južnimi obronki zapad- nih Julijskih Alp, kjer ni bilo nikoli niti sledu po slovenski šoli, ustvarila tako žalostno stanje, kakršnega nisem srečal nikjer drugje. Ko sem v ar- ' hivu Atlante Linguistico Italiano v Vidmu pregledoval jezikovne zapise italijanskih zbiralcev, so me seveda zanimala tudi poročila o narodnostnem čutenju prebivalcev, katera so redno dodajali nabranemu materialu. Vsi so se strinjali, da je narodnostni odpor v krajih ob Teru najbolj šibak in da se prebivalstvo zaradi srečne zemljepisne izoliranosti ne čuti poveza- nega z ostalim slovenskim ozemljem. Kmalu sem se lahko prepričal, da imajo do neke mere prav. Ljudje so bili zastrašeni in nezaupljivi, izmikali so se, brž ko sem omenil, kaj bi rad od njih. Prisiljen sem se bil zateči v gorska naselja, kjer sem imel nekaj več sreče. Tudi cerkvi se ni zdelo več potrebno, da bi skrbela vsaj za domače spovednike. Zadnjih dvajset let ni bilo v območju terskega narečja niti enega duhovnika več, ki bi razumel govorico domačinov. Zato sem bil presenečen, ko se je čez nekaj dni v Teru samem oglasil pri meni mož, katerega je moje delo zanimalo. Kmalu mi je zaupal, da Ljudski pevec iz Tera 67 piše pesmi v domačem narečju. Imenoval se je Pietro Negro (Came). Ijjudski pevec v takšnih okoliščinah me je razumljivo še prav posebno zainteresiral. Poleg furlanščine je dobro govoril tudi italijanski in nemški, knjižna slovenščina pa je bila zanj skoraj nerazumljiva, preveč je bilo be- sedi, ki jih ni poznal. Po poklicu je bil davčni uslužbenec v domači občini. Ker imajo v Italiji davke v zakupu banke, mi njegov službeni položaj ni bil prav posebno jasen, sam pa o njem ni rad govoril. Prebival je na Nji- vici, eni najzahodnejših slovenstkih vasi, prvi za kratko sotesko reke Tera, ki se začne tik za Tarčentom, in ni živel v posebno ugodnih razmerah. Bil je razgiban vaški samouk, približno pri petdesetih letih, srednje postave in suhljat, z živahnim, lepo zarisanim obrazom. Bil sem prvi slovenski inteligent, katerega je srečal v življenju. Zanimalo ga je tudi narodnostno \-prašanje, veliko je spraševal in se čudil, kako je mogel imeti tako zgre- šene predstave o Slovencih. Laskado mu je, da sem si nekaj njegovih pe- snil, ki mi jih je narekoval po spominu, tudi zapisal. Nagli izbruh vojne mi je preprečil, da sem zapustil Benečijo prej, kakor sem nameraval, in se nisem mogel več vrniti v Ter. Med italijansko okupacijo mi je pisal in pri meni se je oglasil z njegovimi pozdravi tudi vojak domačin, ki mi je navdušeno pripovedoval o njem, da so v vasi uprizorili celo dramo v do- mačem narečju, katero je Pietro Negro ali sam napisal ali vsaj priredil. Točnega odgovora mi vojak ni mogel dati. Moj pripovedovalec je bil kmalu nato doma na dopustu, sam uprizoritve ni videl, toda bilo je nekaj poseb- nega, nekaj, česar terska dolina še ni doživela. To bi bilo vse, kar vem o njem. Sedaj so stiki žalibog onemogočeni, čeprav je tudi v planinah nad Terom teklo mnogo slovenske krvi. Toda četudi je bila slovenska narodna zavest zatrta in šibka, je bila v teh po fašističnem gospodarstvu obubožanih gorskih vaseh tem močnejša socialna zavest. Pri nas smo se za Beneške Slovence mnogo premalo brigali. O Ter- skem narečju razen kratke jezikovne karakteristike v Ramovševi Dialekto- logiji ni od Baudouin de Courtenavevih ča-sov dalje niti najmanjšega poro- čila v naši znanosti in literaturi. Pietro Negro ni zanimiv samo etnografsko, ampak je tudi tipičen primer narodne žilavosti v krajih, nad katerimi }e predvojno oficielno slovenstvo na tUiem že davno resigniralo. Njegov življenjepis sem po njegovem lastnem pripovedovanju napisal v narečju: San se stuóru ta za uärhan tu u paize od Grót. Kar san blu mâu -pótan Mi àky.óle ot paiza se par fdriu sère nakéi üiu. Pólle ka so mi umfli oca ano muti, niesen móreu uèé studiati. San hódu pési óuce an kozé ano san san studìrou od librine, ka mi dajo far ano ka san san kupuuûii. Nel mil nùf cénte die dan moi znänac ma je klicuu sabo, za ka mu pomäi pariûuati. Ot tabòt san uèniéu studiati leč od ddcaha. Dno lièto poti san ddu ezàme tou uidenski prefetüri. Dal mil nùf cente unč san učnieu diélati dacaär tuu komuni Bärdska è tûkei še našni ddn sa obrečen. France Bezlaj Kar je mdu kei timpa libarà dno ka lâua je liépo spočita, to ma pride za pisati kak štrambalot za se storti posmeäti, ta na kàcii ženitkah al za nóuo lièto kak onomâêlik. Lieta mil nùf cent ventìiink je bló miésca zétn'aka, jd an dan drûhi zaurèàn smo uidali, ke uoz ne jame ta za no kišo zaufško to močno kadiélo. J d san blu kurióusan uidati, kuó to je to u tei jami, S'mò uziéiì lopato, pikón, ano macoléto, s'mò odrili òko jame, ka je bla tàsna a zàt s'mo se utiskali nótra. Pólle pòi čirka kutndiž métros s'mò parsìì ta nad dan poč. S'mo ya zmiérili, je lôk uintakudtroš métros. Uidoč ka niésmo môyli iti nòtra, s'mo se uratili ndzat. Drûyi dân s'mò pouiédali drûzin Zauršdnan, kuó s'mò obrétli. Nekéi ne tidne potei jä san sepisuu dan artikul ke gazéti di uenéciia. Pótlei san jéu dan talagràn od cirkolo speleulóziko od uidma, ko me v-orûu, ke na dò priti diélat éploración z ndmi se tézjé ot èirkula. Z uidma so parèli sédan studéntie, kuo bi š n'émi še profesor Kârlo Fdbri. Tà dân san jàn pokdzoïi iâmo, pólla s'mò šli ukòp nótra z liéstnici od uârui, ka so bit parnésli ž n'imi. Tàko je bla škuprida ta noua grata zaufška. No lièto potei s'mò predrli no iâmo, ka to mórou uliésti tou grótou priez liéstnici. To lièto je bill še prefékt iddinski ano uéskul uizitûuat grólu. Primerki IVegrovih pesmi 1. Sàrcne auyûrie še zdte, Baziléi Nat buóh še ciéste liépo se usmili, Zakè ti žiui nadóuzin, uèsoy no zdròu, Simpre naiéden, napìt no dabòu! Žalost mi je, ka siòr Mušulin 0 té obreiûua otpriéti takuin; Ma kuó Č3Š storti, ti se maš rasonidti, ali se oženiti ali tâsu placati. Jâ za mûi kònt ti dàuan konzéi : Pòi po tuoi poti ranno napréi. Ma se ti maš uóio kài léuso žiuiti, ûra je udarila za se oženiti. Parò darei na pàmat za biti kontènt : Ne miérkei tiéh, ka maio permanent, ne tiéh ot kótule kratke, ka se ne móraio spraniti brèz ne pokazati râzoria od riti. 2. Siòr uikâri, ià si cûien kontènt no onorai bitì nocói z uâmi tlà za tâuolo iinuidân. Ljudski pevec iz Tera '59 Ma čuien néku žalost, ka na mè domina zaka ma läua uan liépo storti auyûrie ne znà. Eddo hi hin dan dotór ali dan sapiènt, mayâri za màio timpa, Uh za dan moment, Uh za takéi. ka bi mórou čisto spiegati^ kuó bi ràdo uan óéu auyuräti. Ma bózac ja, je kratko ma znânie. Znan mâle besiéde, le sóuso kompânie. Ma tâki ka znàn, e ui znâije skozàti, dóbar oiiomâstik uan con auyurâti. Prâèan boa, ko uas nai znâmi dóuyo žiuiti, brès ka nai méite jèdne slabine tarpiti. Sreče no zdrâuia usin uan déi, fin ka uas bo klicuu tare na réi. Pótan kui tûi še dan drûye auyûr! là uan dlélan uéro di kur, sóuse ucice, ka mate pod uâmi za pasti, nei uas poslüsaio za liépo žiuiti no ràsti. Uiéste san, ka zluódei ostn par nâs mâti, za nâs ui klicati,- pot te dora puóti, Mérkite té, ka so zaiéle te kriue trói, Nestuóiie iàn nàti spaiti tou skòi. 3. Cui, cui, kuzina, na bódi u štici, če niésan ti pisoli préi kui n'elè. To je inûtil, ke n spósto te kliče, ne rnóren renali tlè éno cele. E wen, ka san dóuian za ti pisati. Ma pòi, tuu dua se ne móren resklâti. A zàt san uzyübu pačienčio, san uzyûbu mah, säko pisûuanie to difila mi strah. Zame péna, to je dan tormént, bài tó bo zâin oniti dan sóli moment, ma ucn'jéti zütra ta na štiri al pét zàt še afâr je, ka nù ne pôite urét i tàki élouèk se muore aneliti. Mladonià to našnio ano to dan hot, mnói nòno ó mi šimpre spieyüua, ka naš žouantiit na je sóusa na drüua, koi td, ka je bla, kar hoduu ón na snübu ta sarietàt danbótna na šla sóusa na übu. 70 France Bezlaj Te cére danbólne so blè sóuse poštene, niéso nosile zuòi sónca lombréne, niéso hodile a spàs po noci. Ti ka nu hódio nàs ... buóh uàrii, ne ui&n ka rati. Dan bòt tuo ko kuâsau oca ali mâti to muóruu sòbat zuélto ubadati, ma nàs nai porkažuua mali ali tata, so kalkulàni tèi rànak balata. Dan bòt usdko uèéir so predle kudéio za soséiniti l'éuèo faméio. Ma nàs nu lédaio koi libertài, 0 čečice, četice, kam je šla sarietàt? 4. Sâko riéc, ka tò obiééa, to uzóme dan péfs ta na sue plééa. Za se ot ta péiza daščariati to ma obééu sodasfdti. Še jà Tarezìni no sióri Gusti san obééuu poslati dan auyür tou busti é onè so mi obééale póuna koléda ano bonbone za mièti usta od miéda. S ciélan moi sdrcan, še nie uèé. Imi, ka móren prdšan, ka buóh dèi zdróuie ta liépan duéin sióran. Ot sdke slabine nei buóh jà ohrdni, zakè no méite no lièto buólse kui Idni! Buóh dèi zdrduie usièn tu u n'àh hiši, e té, ko je zünah, nai zópat iàn piše, ko ien dèi noticie, ko je uèsou no zdròu dno ko poslat soute za kupiti kei tou koéóu. Potain kùi tuo še dan drûyi auyûr. Ja e uàn diélan néro di kür ano di kür con za uàs bóya piéti, ka ne stuóite uèé ka tu kei ste se dabaliéti. Tarazina, ne jama ééi otdnte takdi to je rat brèz nié mièti uèé štdnte, se tó je uèé, no se mòre sóuci maydri nd'a: ma na néro ne paša ot seca'a pra'a. Ljudski pevec iz Tera ' 71 5. Čui, Katica, stói me aténta za biti dan tant konténta Če mo pismo znâê kapiti mdš modântace zmočiti. Ne intendàn te ofinddti Tä'a zariés ti ne maratâs. Ti mài di kür se posmeiàti Uèé kui to, ki ti kudàs. Ali diéu ranno ali diéu kriuo nè ti tipan ta na ziuo. Co mi ubeži kak slrambalòt, pardonói mi za se bòt. Sa mi obééala kolédo nie uién riés, ma tuo polédo to mi die: ià, ià, con dati con proméso mantanidti. Uiés, Katica, jabolko con, frûike con kuline, béiske ali miiske, ano za koniantàti mi otroke con še duûie fiyice zyorè. Še kak liésnik maš mi dati za ma liéuso koniantàti, kak bonbon no karamelo, če îtiàs opérto portelo. Ne kudài me brès kadila, če tekâi ie pretandân. na ta ne pride mòrti kila, stört te sfuarčič za ta dàn. Cui Katica, cui, poslüsei: Buòh dei zdrduie parvo duši, buóh ti dèi no dóbro làuo, buòh la naitt simpri zdràuo. Če ti snubiš, otpri oči, amor to ie dan daš yo moči. Ohrani se ia pot striého. Stòi, Katica, dalač od yriéhou. Buòh ti dai no dòbro lièto tou ponòuci kéi pare riéto, ano la dònas kai še ulna, Zbùyon Kalina! Résumé A Njivica (it. Vedronza), im des villages, situés aux limites occi- dentales de la «Slovénie Vénetienne», aux environs de Tarcento, vit, aujourdhui encore, le chanteur populaire Pietro Negro. Dans les localités qui ne possédaient jamais une école slovène — elles se trouvent déjà soixante-quinze ans sous la domination italienne — la tradition national s'est conservée encore toujours. Le chanteur qui connaît l'italien et l'alle- mand, ne fit jamais connaissance ni de la langue littéraire ni de livres Slovènes. L'auteur a essayé de donner — dans la transcription phonétique — quelques échantillons de ses chansons. Le chanteur lui-même se sert de l'ortographe italienne. Au commencement de la guerre, il a même donné, dans son \dllage natal, une représentation théâtrale, arrangée d'a- près un original italien au patois. Oblike zemljiške razdelitye na Koroškem Svetozar Ilešič Odkar je Meitzen v svojem velikem delu opozoril na važnost oblik zemljiške razdelitve za naselitveno zgodovino in za naselbinsko geogra- fijo*, je študij teh oblik zlasti na področjih srednje in zaipadne Evrope naglo napredoval. Geografija, etnografija in zgodovina so spoznale v starih oblikah zemljiške razdelitve pojav, ki ne vzbuja zanimanja le sam na sebi, temveč nam v veliki meri nudi tudi ključ za razumevanje vnanjega lica kmečkih naselij in njihovega notranjega ustroja, pogosto pa nam celo dovoljuje, da posvetimo v zgodovino njihovega nastanka. ^ Proučevanje oblik zemljiške razdelitve pa nima samo svoje teoretično znanstvene pomembnosti, marveč tudi svojo čisto aktualno stran. Novi čas, ki z naglimi koraki vodi svet v načrtno gospodarstvo, bo brez dvoma prej ali slej postavil tudi kmetijstvo v srednjeevropskih področjih pred nalogo, da se čim primerneje svojim prilikam vključi v novo gospodarsko kolesje. Pri tem pa ne bo odveč temeljito poznavanje starih, stoletja trajajočih agramo-gospodarskih tipov. Smiselna zložba silno razdrobljenih parcel pri vaseh s tako zvano zemljiško razdelitvijo na delce ali na grude na eni strani, pa preureditev in smotrna medsebojna povezava samotnih kmetij, slonečih na povsem individualnem gospodarstvu na drugi strani, to sta dva najibolj vidna problema, ki pri tem takoj stopita v ospredje. Oblike zemljiške razdelitve na Slovenskem so se že precej proučevale. Za Koroško je pričel s proučevanjem te vrste Josef Schmid, ki je najprej proučil zemljiške tipe v Rožu^, pozneje v svojem delu o nasel- binski geografiji vse Koroške pa je prvo in osnovno poglavje posvetil tipom zemlljiške razdelitve". Poleg tega je navesti še njegov krajši pri- spevek o oblikah naselij na južnovzhodnih pobočjih Svinške planine*. S problemi zemljiške razdelitve v Ziljski dolini na Koroškem pa se bavi še starejša razprava J. R. B ü n k e r j a , ki je pa~ Schmid nikjer ne upošteva^. Schmidove navedbe pa se zde v marsičem prepovršne, sloneče preveč na vnanjih značilnostih brez potrebne povezave z genetičnimi vprašanji. Zato se naravnost vsiljuje želja po njihovi dopolnitvi in globlji osvetlitvi. Toda slovenskemu znanstveniku, ki bi se bil hotel zanimati za ta vpra- *A. Meitzen, Siedelung und Agrarwesen der Westgermanen und Ost- germanen, der Kelten, Römer, Finnen und Slawen, Berlin 1895. 2 J. Schmid, Die Flur des Rosentales, CarintMa I., 116, 1—3, Kla- genlurt 1926. " J. Schmid, Siedlungsgeographie Kärntens. I. Die Flur Kärntens, Ca- rinthia L, 118, 1—3, KlagenJurt 1928. * J. Schmid, Siedlungstorm und Hoftypen auf dem Südostabfall der Saualpe, Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie, 24. und 25. Jahrg., Klagenturt 1936. °J. R. Bunker, Windische Fluren und Bauernhäuser aus dem Gailtale in Kärnten, Mitt. der Anthropolog. Ges. in Wien XXXV, 1905. Zemljiška razdelitev ua Koroškem 73 sanja na Koroškem in bi seveda za to potreboval vpogled v katastrske arhive, na osnovi katerih se vrše vse proučitve stare zemljiške razpo- reditve pri nas, je bil dostop do jjotrebnih virov praktično zaprt. Sam ogled na mestu, ki je bil do »anšlusa« do neke mere mogoč, je mogel dati lastno sodbo le glede vnanjega Uca koroške vasi in kmetije, kaj malo pa glede njenega notranjega ustroja, pred vsem zemljiške razdelitve. Še danes ne moremo storiti drugega, kot da kritično pretresemo Schmidove ugotovitve na osnovi izkušenj, ki nam jih je dalo proučevanje na sosednjih področjih, kjer smo mogli izvesti lastne študije. Schmidove ugotovitve Schmid je ugotovil na Koroškem naslednje tipe zemljiške razdelitve: 1. S'^a m o t n e kmetije z zemljiščem v c e 1 k i h (Einödflur). Take kmetije, z vsem zemljiščem v enem kosu, po navadi sredi gozdnih kom- pleksov, so posebno značilne za vso visoko severozapadno in seveniQ Koroško, kjer zavzemajo osobito prisojne police, slemena in pobočja. V tem goratem svetu nastopajo drugačne oblike samo ponekod v dolinah ali pa tam, kjer so se bodisi ob cerkvi ali ob važnem prometnem razpotju stvorile večje skupine domov in se je s tem zamotala in pomešala tudi sicer enosta\Tia zemljiška oblika celkov. Tip samotnih kmetij s celki pre- vladuje v vsem področju Ziljskih Alp, Visokih Tur in Krških Alp vse tja do Osojskega jezera in doline Krke, prav tako pa se na široko uveljavi onstran Krke na pobočjih Svinške planine in Golice. Tudi v Karavankah, posebno v njihovem širokem vzhodnem delu, pa v ožjem pasu tudi v zapadnem delu nad Rožem, opazimo skoraj le ta način kmečke naselitve in zemljiške razporeditve. V nižjem svetu Celovške kotline pa imamo večje osamljeno področje celkov Na Gurah (Satnici) med Vrbskim jeze- rom in îîozem, kjer pa prihaja ta oblika zemljiške razdelitve na zunaj manj do izraza, ker ni navezana tako dosledno na naselbinsko obliko prave samotne kmetije. Kmetske domačije se namreč tu kaj rade pri- bližajo druga drugi ali se celo združijo v male zaselke. 2. Zaselško zemljiško razdelitev (Weilerflur), pri kateri so deleži posameznih posestnikov v nepravilni obliki pomešani med seboj. Naselje samo ni več samotna kmetija, temveč zaselek, vasica ali celo večja vas. Ta oblika je doma na bolj odprtem svetu Koroške, posebno na široko gospoduje v gričevju, goricah in ravninah Celovške kotline, to je v Rožu, Podjuni, na Celovški ravnini, pa v predelu med Osojskim in Vrb- skim jezerom. Ziljska dolina. Dravska dolina nad Beljakom, dolina Krke ter Laboška dolina so glavne tipalke, s katerimi zaselška zemljiška raz- delitev na široko posega iz tega gosto naseljenega koroškega osrčja v obrobne gore. V obliki ozkih dolinskih pasov ali osamljenih otokov sega po Schmidu zaselška zemljiška razdelitev tudi daleč ob vodah navzgor v gorovje, v svet, kjer sicer prevladujejo samotne kmetije s celki. Močno med seboj se prepletajo celki in zaselška razdelitev še v predelu med Osojskim jezerom in Glino, pa Na Gurah južno od Vrbskega jezera.. '»i Svetozar Ilešič 3. Progasto zaselško razdelitev (Streifen-Weilerflur), kjer so nekateri zemljiški kompleksi razdeljeni med posestnike v obliki pra- vilnejših podolgovatih parcel. Ta oblika nastopa po Schmidu isamo ponekod na obsežnih poljih velikih vasi v Rožu, Podjuni in deloma še v Laboški dolini. V svoji zaključni sliki smatra Schmid, da gre tu le za krajevno preobliko zaselške razdelitve, po večini za kasneje in zato bolj pravilno razdeljena zemljišča, in nikakor ne za zemljiško razdelitev na delce (Gewannflur), na katero po svoji vnanji obliki močno spominja, ki je pa na Koroškem sploh ni zaslediti". S tem spreminja svoje prvotno naziranje glede obsežnih zemljišč velikih vasi v Rožu, ki jih je sprva izrecno označil kot zemljišča, razdeljena na delce'. Ravno spričo dvomov, ali nam je pravilnejšo zemljiško razdelitev v Rožu in Podjuni smatrati za razdelitev na delce ali le kot krajevno pre- obliko zaselške razdelitve, se odpre vrsta načelnih vprašanj glede posa- meznih oblik zemljiške razdelitve. Pri tem se ne smemo omejiti, kakor to dela Schmid, samo na deskripcijo, slonečo na vnanjem videzu parcelacije, temveč se moramo poglobiti v samo bistvo posameznih tipov, v zasnovo njihovega prvotnega ustroja. Vprašanje tako zvane zaselške zemljiške razdelitve Ravno koroški primer v Schmidovi obdelavi i^am pokaže, da pojma tako .zvane zaselške zemljiške razdelitve sploh ni mogoče več ohraniti. Pri tem nas vodita dva razloga. Pred vsem ta način zemljiške razporeditve nikakor ne nastopa samo pri zaselkih, temveč tudi pri velikih gručastih vaseh. Zato povzroča imenovanje po zaselkih samo zmedo, ker brez po- trebe in netočno istoveti zemljiško razdelitev in obliko naselja. Ravno na Koroškem vidimo, da ta način razdelitve prevladuje v vsem najgosteje naseljenem osrednjem delu, kjer nikakor ne gre samo za zaselke', temveč v veliki meri tudi za prave vasice ali celo velike vasi. Neprikladnost pojma zaselške zemljiške razdelitve se zato v novejšem času po pravici vedno bolj poudarja: v nemških razpravah se je pričel namesto izraza »Weiler- flur« uporabljati izraz »Blockflur«», ki je nedvomno točneje zajel pravo vsebino vseh v to vrsto spadajočih oblik zemljiške razdelitve, namreč razporeditev v nepravilnih kosih. V slovenščini take kose najprimerneje označimo s pojmom »grude«, kar je že storil svoj čas Vatovec". Drugi ^pomislek proti preširokemu posploševanju »zaselške« razdelitve je v tem, da nikakor ne gre enostavno metati v isti koš vse one oblike, « Schmid, Carinthia L, 1928, str. 53. ' Schmid, CarLtithia I., 1926, str. 73. * A. K1 a a r, Die Siedlungsformen von Salzburg, Forsch, z. deutschen Landes- u. Volkskunde, Bd. 32, H. 3. Leipzig 1939, str. 18. — G. G lau e rt, Siedlungsgeographie von Oberkrain, Südosteuropäische Arbeiten Nr. 32, München 1943, str. 39. — G. N i e m e i e r, Gewanntluren, ihre Gliederung und die Eschkerntheorie, Pet. Mitt. 1944, str. 62. ^ Fr. Vatovec, K slarejši upravni in gospodarski zgodovini laškega okraja, Ljubljana 1927, str. 77. Zemljiška razdelitev na Koroškem ?ó kjer so deleži kmetij v več ali manj nepravilni obliki pomešani med seboj. Če pa že zajamemo s točnejšim pojmom razdelitve na grude vse take oblike, se moramo pri tem zavedati, da smo zajeli zelo na široko, zgolj po vnanjem videzu, ter s tem združili v eno skupino marsikaj, kar more biti po svojem bistvu zelo različno. Ravno na Koroškem je na mestu ■posebna previdnost, preden strpamo s Schmidom v isti okvir velika, na nešteto nepravilnih parcel razdeljena zemljišča velikih ziljanskih, rožan- skih in podjunskih vasi in pa zemljišča malih zaselkov v goratem svetu zapadne in severne Koroške, kjer se morda ponekod menjavajo med seboj deleži dveh ali treh kmetov, dočim vlada povsod naokoli tip samotne kmetije z zemljiščem v celku. Za podrobnejšo razčlenitev teh na videz enakih oblik zemljiške raz- delitve bo treba še mnogo posebnih proučevanj, ki se bodo morala naslo- niti na primere, v katerih se bo mogel dokazati različen nastanek in razvoj posameznih med njimi. Že po dosedanjih proučevanjih v naših krajih pa je jasno, da nam je treba pri razdelitvi na grude razlikovati dva po nastanku bistveno različna tipa. Pri prvem gre za prvotno razde- litev na grude. Tu je bilo zemljišče že ob naselitvi v posesti neke skupnosti, ki ga je razdelila med svoje člane tako, da je vsalk po možnosti dobil svoj delež v posameznih, po kakovosti tal različnih delih vaškega polja. Pašnik in gozd pa sta ostala skupna last še dolgo, včasih vse do današnjih dni. V skladu s tem je bila tudi oblika naselja že v začetku zaselek ali vas. Pri drugem tipu pa imamo opravka z drugotno raz- de lit vi j o na grude, ki je sicer prvotni zelo slična po raanjem videzu medsebojno pomešanih grudastih parcel, kjer pa je po navadi še čisto lepo razvidno, da je današnja razdelitev nastala po delitvi sprva enotnega zemljišča, celka. Kaj radi dobimo še danes sliko nekdanjih celkov, če seštejemo deleže po dveh ali treh kmetij. Na zunaj se do neke mere očituje razlika med prvotno in drugotno razdelitvijo na grude že v tem, da so pri prvotnem tipu deleži posameznih kmetij razmetani v glavnem enakomerno po vaškem zemljišču, dočim se pri drugotnem drže bolj ene smeri, one pač, v kateri se je širilo zemljišče prvotne enotne kmetije. Tudi oblika zaselka, navadno majhnega, je tu drugotnega izvora: nastal je ali po delitvi enotne kmetije ali pa po grupaciji več takih kmetij. Na to genetično dvojnost zemljiške razdelitve na grude in na ustre- zajoče oblike naselij (prvotne in drugotne zaselke) sem opozoril že v svoji razpravi o kmečkih naseljih na vzhodnem Gorenjskem, na področju, kjer je razdelitev na grude v zvezi z zaselško obliko naselja prav kakor na Koroškem posebno doma^". Potrebo razčlenitve navidezno enotnega tipa tako zvane zaselške razdelitve so potrdili tudi drugi avtorji, ki so se bavili s temi \-prašanji na področju južnovzhodnih Alp^^. !» S. 11 e š i č, Kmetska naselja na vzhodnem Gorenjskem, Geografski vestnik 1933, str. 57 sl. " E. Klebet, Siedlungsgeschichte des Deutschen Südostens, Veröff. d. Südostinstituts München, Nr. 14, München 1940, str. 6. — Gla u e r t, o. c, str. 39. 76 Svetozar Ilešič Nujno moramo torej tudi pri tako obsežnem področju, kakor ga za- vzema zemljiška razdelitev na grude na Koroškem, poskušati razlikovati obe označeni vrsti. Na videz enotni tip bi torej razpadel vsaj v dve skupini, ki sta dejansko zelo različni: v prvotno razdelitev na grude kot spremlje- valko stare kolektivne naselitve v vaseh in velikih zaselkih, in v drugotno, ki se je razvila iz individualnega agrarnega sistema samotnih kmetij s celki. Te ločitve Schmid pri svojem delu ni izvedel, ker se je sploh premalo poglobil v genetično stran in si zanjo ni skušal najti opor ne v neposrednih dokazih, ne v posrednih domnevah. Sicer tudi on glede Roža smatra tak dvojen nastanek »zaselške« razdelitve za verjeten*-. Pri obravnavanju celotne Koroške pa posveča tej razliki premalo pozornosti. Le bolj mimo- grede se more iz njegovih navedb razbrati, da imamo tudi na Koroškem poleg one stare naselitvene plasti v obliki gručastih vasi in zaselkov s prvotno razdelitvijo na grude, ki zavzema prav za prav vse ravno in valovito dno Celovške kotline, tudi še ono drugotno- plast majhnih za- selkov ali skupin samotnih kmetij z zemljiško razdelitvijo, ki kaže na prvotne celke. Ta drugotna plast se na eni strani vriva na manj ugodnih, kasneje naseljenih tleh med prvotne vasi in zaselke, na drugi strani pa tvori v področju samotnih kmetij ožje pasove in otoke, kjer je zemljišče do neke mere razkosano in kjer bi še najbolj po pravici lahko govorili o »zaselški« razdelitvi, ker res označuje posamezne zaselke, ki so se raz- vili pri cerkvah, ob cestah ali sicer na področju, kjer so bile sprva le samotne kmetije. Kot tak primer navaja Schmid otok grudaste razdelitve v Selah pod Košuto". Podobne prehode od celkov v grude, ki jih ni mogoče tolmačiti drugače kakor z delitvami prvotnih celkov, navaja tudi za dolino Krčice** in Krke", za severni breg Vrbskega jezera*", za Ziljske Alpe, pred vsem za predel za Dobračem*', za dolino Lieser-e*% posebno , pa za dolino reke Moli tja do Malnic, kjer nam je iz njegovih izvajanj prav lepo razvidno, kako so se tamošnji zaselki in skupine kmetij z »za- selške« zemiljiško razdelitvijo očitno razvile kot drugoten pojav sredi pod- ročja samotnih kmetij*^. Če bi nam Schmid tudi drugod v visokih dolinah severne in zapadne Koroške dovolil več vpogleda v to medsebojno prepletanje celkov in »zaselške« razdelitve, bi se nam nedvomno še v večji meri pokazalo, da je tamošnja »zaselška« razdelitev po večini bolj sorodna obdajajočim celkom, kakor pa grudam v nižjem odprtem svetu koroške kotline. Izjemo tvorita v tem pogledu širši dolini Zilje in Drave, kjer se Je na prisojni *2 J.Schmid, Carinthia L, 1926, str. 66. *3 J. Schmid, Carinthia L, 1926. str. 68. 1* J. Schmid, Carinthia L, 1928, str. 35. *5 J. Schmid, Carinthia I., 1928, str. 28. *" J. Schmid, Carinthia L, 1928, str. 50. *' J. Schmid, Carinthia L, 1928, str. 43. *8 J. Schmid, Carinthia L, 1928, str. 23. *» J. Schmid, Carinthia L, 1928, str. 20. Zemljiška razdelitev na Koroškem ' • strani, prav kakor na prisojnih terasah nad Lurnskini poljem in Milštat- skim jezerom zakoreninila starejša naselitev v velikih prvotnih zaselkih ali celo vaseh s pravo razdelitvijo na grude^". Ob tej priliki naj še omenim, da je Schmidovo področje razširjenosti zemljiške razdelitve na grude tudi sicer treba skrčiti. Schmid namreč pri proučevanju zemljiške razdelitve stalno ponavlja osnovno metodično na- pako. Upošteva namreč tudi vsa kasneje razdeljena močvirna zemljišča ter pašnike in gozd. In vendar se je treba pri tem delu, če se le da, čim bolj omejiti samo na ono prastaro vaško zemljišče, po večini polje in do neke mere še travnik, kjer se nam res še odraža prvotna oblika zemljiške çazdelitve in z njo stari vaški agrarni ustroj. Tako na primer Schmid napačno uvršča vzhodno obrežje Osojskega jezera po v^nanjem videzu v področje razdelitve na grude, čeprav gre tam za kasneje razdeljene moč- virne travnike, deloma celo za osušeno dno jezera, dočim pripada staro poljedelsko zemljišče po višjih rebreh in terasah tipičnim samotnim kme- tijam s celki-'. Isto napako ponavlja pri Belem jezem^^ daäje na področju med Beljakom, Osojskim in Vrbskim jezerom^^ ter v Leski dolini^«. In vendar gre v vseh teh primerih 'po večini za velike, kasneje razdeljene komplekse pašnika in gozda, katerih razdelitev je na zunaj, po nepra- vilnih oblikah parcel res podobna onim na grude, kakor jo kažejo stara poljedelska zemljišča, je pa vendar po svojem bistvu čisto nekaj drugega. S tem da Solimid gradi svojo sliko o zemljiški razdelitvi tako površno, samo po vnanjih znakih, še zmanjšuje znanstveno vrednost svojega dela in nas sili, da smo še previdnejši pri naslanjanju na njegove ugotovitve. Odnošaj do zemljiške razdelitve na delce Velja se nam ustaviti še pri vprašanju, ali imamo na Koroškem tudi zemljiško razdelitev na delce. Kakor smo videli, je Schmid sprva smatral, da prevladuje v Rožu razdelitev na delce, pozneje pa je ta zemljišča označil kot posebno obliko »zaselške« razdelitve (Streifen- WeilerSlur). Podobne primere obravnava tudi za prisojne terase nad Mil- štatskim jezerom^^, za Laboško dolino'^", za Ziljsko dolino^' in za Podjuno^». Značilno je, da gre pri tem za one najrazsežnejše ravne površine, ki jih je zajela najstarejša naselitev v obliki vasi ali velikih prvotnih zaselkov. Schmid nam na žalost ne prinaša niti enega narisa za to obliko zem- ljiške razdelitve. Zato nam je težko presoditi, v koliko smo tu blizu prave -"M. Kos, Slovenska naselitev na Koroškem, Geografski vestnik 1932, str. 131. 21 J. Schmid, Carinthia L, 1928, str. 26. « J. Schmid, Carinthia L, 1928, str. 43. 23 J. Schmid, Carinthia I., 1928, str. 48—49. 2« J. Schmid, Carinthia L, 1928, str. 45. 25 J. Schmid, Carinthia L, 1928, str. 25. 28 J. Schmid, Carinthia L, 1928, str. 37. "J. Schmid, Carinthia L, 1928, str. 46. 28 J. Schmid, Carinthia !.. 1928, str. 51. 78 Svetozar Ilešič razdelitve na delce. Edina objavljena narisa, Ivi verjetno spadata v to vrsto, sta zemljiška načrta vasi Pod Turjo in Rekarje vasi v spodnji Ziljski dolini, ki jih objavlja Biinker^^ Na njih vidimo ono značilno prehodno obliko med grudastimi in pravilnimi podolgovatimi oblikami parcel. Ker Schmid za Rož in Podjuno v večji meri kakor pa za Ziljo podčrtava slič- nost z razdelitvijo na delce, se zdi, da so tamošnji primeri taki razdelitvi dejansko še bližji. Vse težave z uvrstitvijo podobnih zemljišč se silno zmanjšajo, če se zavedamo velike vloge, ki jo igra ne samo na Koroškehi, temveč tudi drugod v naših krajih ravno ta praliodna oblilta med razdelitvijo na grude in ono na delce. Novejša proučevanja v vzhodnih Alpah se mnogo ukvarjajo z njo. Za vzhodno Gorenjsko sem izrecno opozoril na razliko med razdelitvijo na pravilne in ono na nepravilne delce. Za nepravilne delce je sicer tudi značilna velika razmetanost deležev posamezne kmetije po vaškem zemljišču in njihova progasta podolgovata oblika, ni pa mo- goče govoriti o jasni razdelitvi vsega zemljišča na posamezne komplekse (Gewanne; soles), v katerih bi bil vsak gruntar zastopan dosledno s po enim deležem. Izrekel sem mnenje, da med razdelitvijo na nepravilne delce in med grudasto razdelitvijo, kakršno opazimo pri prvotnih zasel- kih, ni prav za prav nikake bistvene razlike in da gre pri drugi le za obliko, prilagojeno bolj hribo\itemu svetu, kjer zavzemajo zemljišča in naselja (zaselki) manjši obseg. Pokazal sem na vrsto primerov, kako se tudi pri tamošnjih velikih prvotnih zaselkih na obsežnejših slemenih in terasah zemljiška razdelitev izoblikuje v dokaj pravilni obuki, ki nas povsem spominja na razdelitev na delce"". Tudi druge nove proučit\'e v vzhodnih Alpah so pokazale, da nam je treba v vsej oni obsežni kategoriji zemljiških razdelitev, ki se je od Meitzena najprej označevala s pojmom Gewannflur«, jasno razlikovati starejše nepravilne oblike, ki sličijo enkrat bolj pravilnim delcem, drugič bolj nepravilnim grudam, od verjetno mlaj- šega, strogo pravilnega sistema delcev"*. Prav nazorno je taka razdelitev na nepravilne delce prikazana kot »Blockgewannflur« v Niemeier- jevem članku, ki smiselno in pregledno obravnava vse probleme t. zv. razdelitve na delce"^. Na to razliko so v ostalem opozorili tudi drugod po Evropi, n. pr. v Franciji, kjer temeljiti agrarni zgodovinar M. Bloch živo riše razliko med pravilnimi »champs ouverts et allongés* in nepravil- nimi »champs ouverts et irreguliers«"". Skoraj soglasna so si pri tem mnenja, da gre pri nepravilnih delcih in grudah i^a, starejšo obliko. Razvoj je šel verjetno od čisto nepravilnih, širokih, grudastih parcel k bolj pra\41nim podolgovatim, v sikladu s tem, 2« J. R. B Ü n k e r , o. C, str. 12—13. "» S. Ilešič, o. C, str. 32 st., str. 58 si. "* A. K 1 a a r, Die Siedlungstormen Niederösterreichs, Jahrbuch für Lan- deskunde von Niederösterreich 1930, str. 37 si. "2 G. Nie m eie r, o. c, str. 66. "" M. Bloch, Les caractères originaux de l'histoire rurale française, Paris, 1931, str. 36 si. Zemljiška razdelitev na Koroškem 79 kako se je prvotni primiti\'ni leseni plug (kavelj) — ki je zemljo samo razrival ter jo je bilo treba zato prerahljati tudi v prečni smeri, kar je zahtevalo široke parcele — nadomeščal s pravim železnim plugom, s ka- teiim se orje samo v podolžni smeri=*. Najmlajša stopnja razvoja bi bila ona pravilng sistematična razdelitev na delce; nastaila bi bodisi kot nova oblika pri nekaj mlajši naselitvi ali še pogosteje kot zemljiškogosposka regulacija starejših zemljišč, razdeljenih do tedaj na grude aii nepravilne delce. To naziranje pa ne more še veljati v polni meri. Ravno glede starosti velikih, na strogo pravilne delce razdeljenih zemljišč je stvar marsikje še nejasna, neredko gre pri njih brez dvoma za najstarejšo obliko^^. V naših krajih so, kakor se zdi, pravilni delci povsod razmeroma mlajši od nepra- vilnih delcev in grud'"'. Zaključek Če s tega vidika premotrimo pravilnejšo zemljiško razdelitev pri velikih vaseh v Rožu, Podjuni, Zilji in še ponekod drugod na Koroškem, se nam pokaže kot tipična razdelitev na nepravilne delce, ki pa je po svojem bistvu in postanku čisto sorodna stari grudasti razdelitvi, ki jo imamo povsod drugod v osrčju Koroške. Vse področje najstarejše naselitve na Koroškem, zavzemajoče pred vsem prisojno gričevje in hribovje, pa obrobne prodnate ravnine in terase ob Dravi ter širše doline v gorah^', se torej lepo ujema s področjem zemljiške razdelitve na grude in nepra- vilne delce, ki jo označuje razdrobljenost in pomešanost deležev ter -pve- Meitzen, o. c. Bd. II, str. 122. — Bunker, o. c, str. 15 sl. G. Niemeier, o. c, str. 62. — A. Dopsch, Die ältere Sozial- nnd Wirtschaftsverfassunig der Alpenslawen, str. 52 sl. To sem izrecno poudaril tudi za vzhodno Gorenjsko ter navedel celo nekaj primerov, kjer gre očitno za kasnejšo regulacijo zemljišča v pravilnih delcih (Geografski vestnik 1933, str. 78). Povsem neupravičeno se je torej obregnil v moja izvajanja sloviti Glauer t, ki je med fašistično okupacijo izdal knjigo o naselbinski geografiji na Gorenjskem (Siedlungsgeographie von Oberkrain, München 1943). Tam mi skuša na strani 52 in drugje podtakniti trditev, da so vasi z zemljiško razdelitvijo na pravilne delce najstarejša naselitvena plast, dočim je iz vseh mojih izvajanj razvidno, da smatram za prvo naselitveno plast na vzhodnem Gorenjskem ravno vasi z nepravilnimi delci v starih naselitvenih jedrih ravnine, ki jim v hribovju odgovarjajo prvotni zaselki na posebno ugodnih po- ložajih. V tem se torej moje naziranje prav nič ne razlikuje od Glauertove slike na strani 103. Pri svojih proučevanjih mi namreč niti za trenutek ni padlo v glavo, da bi skušal potvarjati resnico in zmanjševati vlogo, ki so jo pri srednje- veški kolonizaciji slovenske zemlje igrali nemški fevdalni gospodje in ki jo Glauert tako napihuje. Slovenci se tega stoletnega fevdalnega jarma čisto dobro zavedamo in smo samo veseli, da smo pomelli še z zadnjimi njegovimi ostanki. Glauertov poskus, skonstruirati na mojih primerih zemljiške razdelitve na vzhodnem Go- renjskem neko narodnostno vprašanje, pa je ostal smešen in klavern. To tem bolj, ker v isti sapi ko napihuje pomen »nemškega« značaja razdelitve na delce, opo- zarja tudi sam (str. 53), v povezanosti na trditve drugih nemških avtorjev, da je šlo pri tem po večini le za počasno preobrazbo starejših zemljišč, dotlej raz- deljenih na grude odnosno na nepravilne delce (prim. tudi Niemeier, o. c, stran 66). " Prim. M. Kos, Slovenska naselitev na Koroškem, str. 137 sl. 80 Svetozar Ilešič ostanki starega agrarnega kolektiva v izrabi gozda, pašnika in planine. Razlike pa, ki jih opazimo v okviru tega enotnega področja, je povzročila različna priroda tal: na obsežnejših ravninah, terasah ter v širokih po- dankih dolin (v Podjuni, Rožu, Celovški ravnini, Laboški, Ziljski dolini) so se mogle razviti že v začetku večje agrarne skupnosti — vasi z obsež- nimi zemljišči, kjer se je mogla tudi uveljaviti oblika nepravilnih delcev s podolgovatimi progastimi paroelami, dočim so v gričevju in hribovju na sever od Celovca in Vrbskega jezera mogla nastati le manjša naselja, zaselki in vasice, z manj obsežnimi zemljišči, razdeljenimi po večini na grudaste kose, ker v razgibanem svetu pač ni bilo pogojev za razvoj pra- vilnejših oblik poljskih deležev. Vprašanja zemljiške razdelitve na pra- vilne delce in njihovega postanka, ki smo se ga zgoraj mimogrede dotak- nili, pa Koroška sploh ne pozna, kakor tudi ne pozna mlade kolonizacijske oblike zemljiške razdelitve na proge. V nasprotju s tem v bistvu enotnim tipom zemljiške razdelitve kolek- tivnega izvora, ki nam torej kljub razlikam v velikosti ali celo v obliki naselij samih"^ označuje starejšo naselitveno plast na nižjih in ugodnejših tleh, se je na goratem Koroškem na široko izoblikoval drugi tip indivi- dualnega značaja, samotne kmetije s celki, ki je sprva vključeval tudi marsikaj onega, kar je Schmid čisto mehanično uvrstil v »zaselški« tip. Zgodovina naselitve nam posebno za Karavanke, Ziljske Alpe in Svinško planino priča, da gre pri tem tipu za mlajšo naselitveno plast, ki je v tej obliki zajela bodisi še sploh neposeljena gorska področja ali pa kasnejše goadne krčevine na manj ugodnih tleh v nižjem svetu. Da se meje med obema tipoma po večini tako presenetljivo skladajo z morfološkimi loč- nicami, po večini ne gre pripisovati neposrednemu \T)livu slednjih na različne oblike naselij in zemljiške razdelitve. Zdi se, da je odločeval mnogo bolj njihov posredni vpliv: starejša naselitev se je pred temi ločnicami ustavila, omejila se je na ugodnejša, prisojna zemljišča v nižjem svetu, dočim je mlajša kolonizacija posegla tudi daleč preko njih v gorati svet in na osojne strani. Domneva, ki jo je izrekel Schmid"", da so samotne kmetije na Koroškem prvotna oblika naselitve, je v nasprotju s sliko, ki nam jo nudi zgodovina naselitve, pa tudi v nasprotju z ugotovitvami v sosednjih področjih. Na narodnostno mešanem področju, kakor je Koroško, se končno še nehote vsiljuje vprašanje, če niso morda različne oblike naselij in zemlji- ške razdelitve v kakršnem koli odnošaju do narodnostnih razlik. Ne glede na nesporno resnico, da je bila prvotna srednjeveška naselitev na Koro- škem povsod slovenska, govori proti takim domnevam dejst\-o, da so ugo- tovili iste oblike naselij in zemljiške razdelitve tudi na vseh sosednjih alpskih področjih, tako čisto nemških kot čisto slovenskih. Še več, ravno na Koroškem sta se, kot smo videli, izoblikovala prav za prav samo dva "* Na Korošliem se z isto zemljiško razdelitvijo na grude ali na nepravilne delce vežejo razen zaselkov in gručastih vasi tudi dolge vasi, pa nepravilne ob- cestne in t. zv. zagatne vasi, posebno v Rožu in Ziljski dolini. 3» J. Schmid, Carinthia L, 1929, str. 136. Zemljiška razdelitev na Koroškem 81 agrarna tipa, dočim so se marsilije drugod v južnovzliodnili Alpah na širolio uveljavile še druge značilne oblike, pred vsem razdelitev na pravilne delce in razdelitev na proge, od katerih je zlasti druga brez dvoma mlaj- šega kolonizacij skega izvora. To posebnost Koroškega velja v tej zvezi še posebej podčrtati. Če namreč upoštevamo, da nemški avtorji kljub temu, da se danes vedno manj verjame v narodnostni izvor razlik v obliki naselij in zemljiške razdelitve, še vedno v soglasju z Meitzenom kaj radi trde, da je zemljiška razdelitev na grude in na nepravilne delce svojstvo stare slovanske naselitve tako v vzhodnih Alpah kot na vzhodu Nemčije*", s tem nehote predpostavljajo staro intenzivno ilovensko naselitev v vsem onem osrednjem, najgosteje naseljenem jedru Koroške, kjer ta tip pre- vladuje. In če je sloviti Glauert skušal privleči za lase v naselbinsko geografijo na Gorenjskem narodnostni moment in čez mero napihniti nemško vlogo pri tamkajšnji naselitvi*^, je s tem storil svojim koroškim sodelavcem slabo uslugo. Če namreč prenesemo njegova izvajanja s strani 103. in sl. na koroški primer, vidimo, da nas Glauert sam privede do zaključka, ki si ga gotovo ne bi bil želel. V luči njegovih utemeljitev se nam namreč Koroška pokaže v primeri z Gorenjsko kot daleč bolj slo- venska dežela: prvotna slovenska naselitev je bila tam neprimerno inten- zivnejša, učinki »nemške« kolonizacije in »nemških« agrarnih preureditev v visokem in poznem srednjem veku pa brez primere manjši, odnosho jih — če izvzamemo področja samotnih kmetij v gorah — sploh ni bilo. Résumé Les formes du dessin parcellaire dans le paysage rural en Carinthie L'auteur traite les formes des régimes agraires en Carinthie en modi- fiant sensiblement les résultats des études du savant autrichien Schmid. Il s'ocupe aussi des problèmes concernant les types du dessin parcellaire dans les Alpes du Sud-est en général et dans les pays Slovènes en parti- culier en soulignant surtout le rôle important qu'y joue le type des champs ouverts et irreguliers associé à la forme du village ainsi qu'à la forme des grands hameaux primaires, tandis que les petits hameaux sont d'ori- gine secondaire provenant des fermes isolées groupées ou partagées. J. R. Bunker, o. c, str. 16. — I n a m a - S t e r n e g g, Spuren sla- vischer Flurverfassung im Lungau, Miti. d. Antropolog. Ges. Wien XXIX, str. 64. — M. Sidaritsch, Geographie des bäuerlichen Siedlungswesens im ehem. Her- zogtum Steiermark, Graz 1925, str. 38 sl., — H. Schienger, Formen ländhcher Siedlungen in Schlesien, Veröff. des Geograph. Inst, der Univ. Breslau 1930. — K. May d e 11, Die Dorf- und Flurformen Böhmens, Reichenberg 1936, str. 49. — M. M i k u 1 a, Zur Siedlungsgeographie des südöstlichen Mitteleuropa, Mitt. Geogr. Ges. Wien 1940, str. 149. — B. Schier, Die Auseinandersetzung zwischen Deutschen und Slawen in volkskundlicher Sicht, Deutsch. Archiv für Landes- u. Volkskunde, 1938, str. 13. — Niemeier, o. c, str. 63. *i Prim. našo pripombo pod 36. 6 PraTne starožitnosti iz Roža na Koroškem* Josip Šašel II. Y župo podrobiti V zvezi z ziljskimi in belokrajinskimi obredji se je pri nas mnogo pisalo* o igri (kolu) >most<, pri tem pa se je prezrlo, da obstaja >niost< tudi v Rožu kot otroška igra. Popis te igre sem v narečju objavil v »Narodnem blagu iz Roža<, str. 45 in 46. Zaradi boljšega umevanja na- slednjih izvajanj ponavljam ta popis tukaj nekoliko obširneje, v kolikor sem k temu dobil pobudo iz prečitamih razprav. Mogoče bo ta rožanski donesek k obsežnemu gradivu o tem mitosu kaj pripomogel k njegovi končni razlagi. Nestrpno pričakujejo rožanski otroci ljube vigredi, da se morejo zopet svobodno gibati na prostem, bosi, brez nadležnih »črevljev«. Toliko da se prikaže na kakem prisoju večja kopnica, že se tam zbere gruča otrok in če jiih je vsaj 10 ali več, se uvrstijo v svojo najpriljubljenejšo igro >most<, ki jo potem ponavljajo skoraj dnevno do nove zime. Po možnosti pristopijo k tej igri sami dečki, ali same deiklice; če pa je enüi ali drugih premalo, igrajo tudi skupaj. Izmed sebe določijo predvsem dva najmočnejša, da >držita most«. Ta dva, ki se navadno ponudita sama, se postavita drug proti drugemu in se primeta trdno za dlani iztegnjenih rok. Na tihem se dogovorita, da bo eden »sunce«, drugi pa »miasanc«. Ostali otroci pa ob strani stopijo drug iza drugim v »četino« tako, da drži vsak svojega pred- nika z obema rokama preko pasu ali prsi. Kot prvi se postavi v tej četini močnejši deček ali deklica. Tako se držeč gredo s počasnim korakom v polkrogu okoli, pri tem pa na napev »delajmo, delajmo nove kolese ...« pojò Dévimo, dévimo trdan mùast, da se pupéle naša vojska skuas.^ To petje ponavljajo dotlej, da pride prednji do »mosta«. Tu petje pre- neha, prvi se na pritisk zadnjih zažene na sklenjene roke onih dveh, ki most držita, trudeč se, da bi ju pretrgal; otroci se vzpodbujajo pri tem s »pretrgajmo most«. To se jim seveda ne posreči, ona dva trdno držita, raje se pritisku nekoliko korakov »umakneta. Nato pa zakliče prednji v četini s povadignjenim glasom: Udprite vrate! — Most vprašuje: Kaj nam vona date? — Prednji: Ano zvato krono. — Most: To je pre- malo! — Prednji: Ta šlenja fantiča (deklica), al ga dobite, ga pa v župo podrobite! — Šele nato se dvigne »most« v obliki sklenjenih rok, da gre četina ispodaj skoz; pri zadnjem fantiču ali dekliou pa se dvignjene * članek je nadaljevanje iz »Etnologa« XVII. \ * Slov. narodosl. študije II.: Tri obredja iz Bele Krajine, str. 74 si. Orel, Mitos o mostu. Vodnikova pratika, 1943, str. 41 si. Orel, Al pejte... ' Pri citatih v narečju je treba k izgovoriti okrnjeno (q), g pa kot češki ali nemški h. Pravne starožitnosti iz Roža 83 roke spustijo tako, da ga zajamejo in oni ne more ne spredaj, ne zadaj uiti. Ona dva, ki most držita, vpr^ata ujetnika: »Kaj voč, sunce bol miasanc?«. Ko se je ta odločil, mora stopiti za tistega, ki drži most in ki si je lo geslo izbral. Četina pa med tem nadaljuje svojo umerjeno hojo v polkrogu okoli, neprestano prepevajoč: Dévimo, dévimo trdan mÙ9st... Pri »mostu« se zopet zaletijo vanj, pa brezuspešno, nakar se ponavljajo zgornja vprašanja in odgovori; zopet se zajame poslednji fantič ali deklic, ki mora stopiti na tisto stran, katero si z gesli »sunce« ali >mios3nc< izvoli. Vse to se ponavlja tako dolgo, da iz četine samo še dva otroka okoli hodita in prepevata. Ko pa je tudi od teh zadnji uijet in uvrščen na eno stran mosta, se izstavi drugi brez nadaljnjega na nasprotno stran. Tako razvrščeni se otroci zopet sprimejo preko pasu, nato pa začnejo vleči narazen tako dolgo,, da ena stran potegne drugo za seboj; ponaj- večkrat pa ise pri tem raztrgajo in popadajo zadnjiškl, pri čemer rečejo, da padejo v nebesa oni, ki so si izvolili »sunce«, drugi z geslom »miasanc« pa v pekel. Toliko o tej igri, ki se je v moji mladosti vneto igrala v okolici Borovljan in na južnih Gurah. Nedvomno je igra zelo stara. Dejanja in gibanja so lalhko izvedljiva in živa, govorjeno in peto besedilo preprosto, zlasti besedilo v vezani besedi bO' verjetno segalo še v sivo davnino, podobno kakor tisto na napeve: Delajmo, delajmo nove kolese... ali: Sijaj, sijaj sončece .. Kaj več se bo o starosti tega besedila težko dalo dognati. Profesor Seheinigg je menda prvi v Nar. pes. kor. Slov. št. 682 objavil sledeče vrstice : • Zidöjm', zidöjm' trden muest. Da poj de naša vojska skuez: Al to šlonja fantiča vjemate, Je pa vaš. Očitno je to besedilo iztrgano iz prej opisane igre, zadnje vrstice so podane okrnijene. Zapis izvira iz Borovljan, ki so bue že tedaj zaradi razvijajoče se industrije ;in tujejezionega šolstva močno potujjčene. Pravo besedilo se je v tej sredini verjetno pozabilo; možno pa tudi, da je zapisovalec ali redaktor imel pedagoške pomisleke podati besedilo, po katerem naj bi poslednjega fantiča v župo podrobMi. Ravno ta stavek pa vzbuja naše zanimanje. Kako je mogoče, da bi se poslednji fantič (deklic) v župo podrobil? Kajti pod besedo »župa« si ljudstvo danes predstavlja samo juho, v katero se podrobi n. pr. kruh. Tudi otroci, ki igro izvajajo, so zajeti v tej predstavi in smatrajo poziv »ta šlenja fantiča... v župo podrobite« samo za smešno in kuriozno besedno igro. Važno bi bilo vsaj vedeti, če izvira to besedilo šele iz novejše dobe, ko je »župa« dobila med ljudstvom izključno pomen juhe, ali še iz sta- rejše dobe, ko so naši predniki živeli v župnih zvezah, ali ko spomin nanje še mi ugasnil. Možno je oboje, menim pa, da je poslednje skle- 84 Josip Sasel panje verjetnejše. Kajti tudi za otrošlco fantazijo je preveč absurdna dobesedna predstava, da bi ujetega fantiča v juho podrobüi ikakor kruh. Malo verjetno je, da bi si otroci tako besedilo originalno izmislili. Verjet- nejše je, da se je prastaro besedilo pri neprestanem ponavljanju iz leta v l&to ohranjevalo in ohranilo tudi potem, ko se je prvotni pomen besede župa pozabil in dobil pomen juhe; zlasti potem je ta besedna zveza dražila domišljijo. Rožani so v svojem folkloru konservativni, predmetna otroška igra je (ali je vsaj bila) najpriljubljenejša, besedilo se izgovarja ritmično in v vezani besedi, dani so torej vsi pogoji, da se je kolikor toliko nespremenjeno prenaišalo iz rodu v rod. Ako pa se danes zagometoi stavek »poslednjega fantiča, al ga dobite, ga pa v župo podrobite« razume v prvotnem smislu, ko so naši predniki še živeli v župah in poznali insti- tucijo robstva, potem izgine iz teh besed vsa zagonetnost in se besedilo popolnoma naravno sklada s potekom in smislom -igre. Igra namreč predstavlja simbolični naskok na »trden most«. Ta naskok se ponesreči, nakar sledijo pogajanja za prehod, ki se dovoli za ceno, da smejo branilci »poslednjega fantiča v župo podrobiti«. S temi besedami pa je podana prav verna slikica družbene ureditve tistih dob. Beseda »župa« ise mora seveda razumeti v pomenu staroslo- venske teritorialne upravne enote, obsegajoče več rodov ali celo pleme. Pravo je bilo tedaj plemensko, posameznik je bil pravni subjekt samo kot pripadnik plemena ali rodu, torej skupnosti, zasnovane na krvnem sorodstvu. Ni dvoma, da so imeli naši predniki v tistih časih tudi sužnje, robe,'' in da še niso poznali individualne svojine, razen pri predmetih za osebno potrebo.* Besedilo, ki nas tukaj zanima, zrcali tisto dobo kolek- tivnega sožitja z besedami, da je treba poslednjega fantiča »v župo po- drobiti«, to je: vzeti kot sužnja, roba v župo. Glagol podrobiti poanamo le v pomenu: po-drobiti = zdrobiti (n. pr. kruh) in v pomenu: pod-robiti = zarobiti, einsäumen. Danes ne poznamo od samostalnika rob (suženj) izvedeni glagol, pač pa ga pozna srbo- hrvaščina: porobiti (Turci selo porobili) in zarobiti (v pomenu: zasužnjiti). Današnja rožanščina sicer ne pozna samostalnika rob v pomenu su- ženj; nedvomno pa ga je poznala, kajti znana je izvedenka: rabota. Gotovo , je tudi stara slovenščina poznala glagol podrobiti ali porobiti v pomenu: v suženjstvo vzeti. Sestavljenka s predlogom pod bo menda celo bolje ustrezala duhu slovenskega jezika, ki pozna toliko podobnih sestavljenk v pomenu: podvreči, podložiti. Glavni način zasužnjenja pa je bilo zajetje v vojni. Mažuranič navaja v Prinosih za hrv. pravno povjesni rječnik s. v. oteti citat iz Poljič. statuta 100 čl. 98, po katerem pripada vojni plen tistemu, »ki otme, odlože ako je robje«. Vojni ujetnik torej celo v časih tega zakona ni postal brez nadaljnjega zasebna last, tem manj v starejših dobah. = Dolenc, Pravna zgod. za slov. ozemlje, str. 28 sL « Dolenc, n. d., str. 32 sl. Pravne starožitnosti iz Roža 85;] Po inojem prepričanju so Rožani besedo župa ohranili v staroslo- venskem smislu še v drugi rečenici. V svoji mladosti sem namreč v okolici Borovljan in Kotmare vesi pogosto slišal izrek: »to je pa ana žvahta iz sedme župe«, če je kdo hotel označiti kako prav oddaljeno sorodstvo, ki se ne upošteva več. Tudi v tej zvezi sem besedo župa razumeval v pomenu juha, kakor tudi ljudstvo, ki ta rek mogoče še danes poizna. V tem pomenu pa ves izrek nima pravega smisla, vsaj ne tako jasnega, kakor če se »župa« pojmi v staroslov. smislu. Kajti sorodstvo se je v tistih dobali prav živo upoštevalo in z eksogamijo kaj hitro raztrosilo tudi v sedmo župo. Ugovarjati bi mogli, da besedilo »poslednjega fantiča, al ga dobite, ga pa v župo podrobite« ne more izvirati iz tistih pradavnih časov, ko slovenščina besede »fantič« igotovo še ni poznala. Prav! Ta beseda je bila šele v poznejših dobah prevzeta, more pa se gladko nadomestiti z ustrezno slovensko besedo (n. pr. mladič ali mladec), ne da bi se besedni ritem porušil. Kako lahko se take pogosto rabljene besede v ustih naroda nadomestijo z novimi, kaže prav to, da se v današnji ro- žanščini »fantič« sliši skoraj samo še v pesmih, v vsakdanjem govoru pa le »pobič«. Z veliko verjetnostjo morem torej zaključiti, da vsebuje besedilo, ki nas v prednjem zanima, se reminiscenco iz naše pradavne preteklosti, podobno kakor beseda »veča« in praznovanje semnja. III. Potočiti se. Glagol »potočiti« poznamo danes samo v pomenih: tekočino (vino, solzo) potočiti, ali: kolo, zibelko potočiti; reče se tudi: zvezda se je potočila. Pleteršnik navaja še starinski pomen iz narodne pesmi: Mi se od vas potočimo (= poslovimo) in vas Bogu izročimo. Rožani pa poznajo ta glagol še v nadaljnjem, v slovarjih nezabeleženem smislu. Pogosto se namreč v Sp. Rožu sliši izrek: ta in ta dečva se je potočila! ali: pob se je potočil! S tem mislijo povedati, da se je odtegnil vzgojnemu vplivu staršev in se moralno izpridil, to zlasti s potepanjem. Od kod ta neobičajni pomen? Iz njega zveni nekaj starinsliega, menda še prvotnejšega, kakor je v navedenih vrsticah narodne pesmi izraženo. Rek »potočil se je, potočila se je« se v tem pomenu rabi stereotipno, ne- pregibno in je zato težko določiti, ali je glagol postavljen v tvorni ali trpni način. Tudi iz tega je razvidno, da se je beseda preživela in gine iz ljudskega besednega zaklada, nje raba postaja okorela, nima več nek- danje oblikovalne sposobnosti. »Potočil se« je v pomenu: izmaličU, izpridil se je — zveni za naše uho nekako neskladno; ne moremo brez nadaljnjega najti zveze med besednim korenom in omenjenim pomenom. Pač pa se da najti zveza s staroslov. pTa\Tiim obredom. Zato domnevam, da imamo tudi pri tej razlagi poseči v našo davno preteklost in izvor besedi iskati v pravnih ustanovah prednikov, menda prav v začetkih razvoja kazenskega prava. 86 Josip Sasel Pravna zgodovina uči,= da izvira kazensko pravo od krvnega ma- ščevanja, ki predstavlja inajprvotnejšo reakcijo proti masiljiu. Prvotna, samolastna in divja oblika krvnega maščevanja pa se je ob intervenciji rodu tako na strani poškodovanega, kakor tudi na strani krivca čim dalje bolj viklenila v določna, od običaja posvečena pravila, postala je javna stvar družbene skupnosti; kajti napad na koga, zlasti pa usmrtitev po- sameznika se je smatrala kot kršitev javnega miru, prizadeti rod je gonil in napadal krivca, katerega pa je njegov rod kril in branil. Med rodovi je tako nastala vražda, dostikrat skoro trajno medsebojno vojsko- vanje, kar' je bilo enim kaikor drugim nezaželeno, 'zle posledice so čutili oboji. V interesu rodovne skupnosti je bilo torej, da nima med seboj nedružabnih, napadalnih članov, ki bi javni red in mir z nasiljem na zunaj ali na znotraj ogražali. Taki posamezniki m se iz rodovne solidar- nosti izločili in postavili izven zaščite s tem, da iso se po določnem obredu izgnali. Tak izgon se je v starem ruskem pravu (Ruski Pravdi) nazival: potok, potoČenje; pri Srbih pa: zatočenje, zatočiti." Tudi stari Hrvati so poznali »potok«.' Ko danes reče Rožan o kom, da se je potočil (potočila), ga vrednoti skoraj v enakem smislu, kakor se je v starodavnosti po prednjem obredu izgnani vrednotU. Težko si je predstaviti, da bi bil glagol »potočil se je« prišel do navedenega, v Rožu ohranjenega pomena na drug način, kakor po obredu »potok«. Zato je prav verjetno, da so »potočenje« poznali tudi v nekdanji Karantaniji. Neposrednega dokaza za to sicer nimamo in težko, da bi se pri znani skoposti zadevnih zapisov še našel. Vsekakor pa si moremo kot po- polnoma naravno predstavljati, da so korotanski Sloveni ob priselitvi iz pokrajin onstran Karpatov prinesli s seboj tudi pravne običaje, ki • so tam še naprej obstajali in bili v ugodnejših razmerali zapisani. Pa tudi še nadaljnje medsebojne vplive, dotoke in stike si moremo spričo znanih zgodovinskih dejstev predstavljati kot živahne. O tem pričajo zgovorno zlasti številni stari krajevni nazivi v Korotanu. Ime gradov Kraig pri Št. Vidu ob Glini se je v XI. in XII. stoletju zapi- sovalo: Kriwig, Crivioh,^ kar opravičuje domnevo, da je v neki zvezi z ruskim plemenom Krivičev. Morda tiči podobna zveza s plemenom Voli- njanov v imenu Velnja ves (občina Bilčovs), ki se ponekod v tamkajšnji okolici izgovarja tudi kot Volinja ves (glej tudi Etnolog XVII, str. 5, op. 10). Kar tam poleg je ves Moščenica, njej ravno nasproti, na južni strani Drave, pa hrib Mošenik; mislim, da se tudi ta imena dajo sprejemljivo obrazložiti le iz ruskega besednega zaklada. Isto velja v imenih Višprije Taranovski, Istorija srp. prava u Nemanj. državi, II. deo: Istorija krivic, prava, § 1. »Taranovski. n. d., § 1.2. Vladimirskii - Budanov, Obzor istoriii russkaço prava Izd. vtor. 1888, str. 277—372. Satumik, O pravu soukr. u Slov. v dobach staršich (Kulturni odd. Niederle-ovih Slov. Starožitnosti), Praga 1934, str. ,58. ' Mažuranič, Prinosi... s. v. potic, potok. s Kos, Gradivo, III. št. 385; IV. št. 201, 235, 855; V. št. 452. Pravne starožitnosti iz Roža 87 ob ZilJi, Vepra ves (Arndorf) na Gosposvetskem polju, Skočidol (glej Etnolog XVII, str. 4, op. 7) i. dr. Ali ni značilno, da ima znana Kepa v Karavankah med Rožani tudi ime Kom, njena predgora pa Komnica. Tudi tu priskoči ruščina na pomoč, ki pove, da je kom istoveten z našo kepo. Naselje Tmara ves (župnija Lipa), ležeče na severnem zavoju Drave, je pogosto še zavito v meglo, ko so se sosednji kraji že zvedrili; temu prikladno se je to ime konec XII. in na začetku XIII. stol. zapisovalo: Tliumersdorph, Tumansdorf.» V vrsti podobnih zgodovinskih zapisov naj navedem samo še, da se v starih listinah omenja vzdevek Puzan (1251 Rupert de Truhsen dictus Pusan); to je bil gotovo kak domač trebušnik. Z veliko verjetnostjo se sme torej predpostavljati, da se je izgon iz rodovne zveze v Karantaniji naizival »potočenje« ali »potok«. V tistih s simbolnostjo tako bogatih dobah se je gotovo izvajal z izrazitimi obredji. V tej zvezi zopet domnevam, da je odmev takega obreda ohranil Ožbalt Gutsmann v slovarju: Deutschwind. Wörterbuch 1789 z rečenico: na kozji rug potočiti. Ta rečenica pa je tam postavljena v zvezo, iz katere se njen smisel ne da prav povzeti. Navedena je namreč v pojasnitev nemškega glaigola »stürzen«, ki se istotam tolmači z izrazi: kucniti, ipokucniti, pre- kucniti, prevaliti. Kozji rog pa more po naših predstavah in rekih služiti le za prisiM>dobo zavitosti in trobljenja; mogoče jo tudi koga »v kozji rog ugnati«. Za Gutsmannov primer pa je preneznaten, da bi se nanj kdo prekucnil, prevalil ali prevrgel, kakor n. pr. »čez penj«, kar Gutsmann bolj umestno navaja kot primer. Kako pa je mogla prednja rečenica priti ravno v omenjeno zvezo? Menda Gutsmann pravega smisla sam ni dojel. Slišal je izrek »na kozji rog potočiti« in je to točno zapisal; ko pa je izpraševal za pomen, ga mu je kak domačin pojasnjeval z nemško besedo »stürzen«. Ta glagol se književno res razume v pomenih, kakor jih Gutsmann zabeležuje; pred- metno pa ima poseben, dialektičen jxjmen, ki poljudno in nazorno podaja rožanski »potočiti se« v nemščini. Ta »stürzen« ali »stürzein« je namreč izveden od samostalnika Stürzler; to pa so nemško govoreči kočevniki, menda preživeči potomci dezertejev in maroderjev iz tridesetletne vojne, ki živijo na ciganski način. Svojčas so predstavljali pravo šibo za deželo, sčasoma pa so se specializirali na izdelovanje kož in jermenja iz mehov mačk in psov, katere so na kmetih lovili z dovoljenjem, pa tudi brez njega, njih meso pa pojedli. V moji mladosti so se na Koroškem še pogosto pojavljali in bili med ljudstvom na slabšem glasu kakor cigani, ker so jih smatrali ne samo za kradljivce, temveč tudi za nasilneže. Njih način življenja se je nemški označeval z glagolom: stürzein, stürzen. Ako je moje tolmačenje pravilno, potem je v rečenici »na kozji rog potočiti« ohranjen deloma tudi obred. Kako se je »potočenje« vršilo? Kozji rog je najnavadnejše trobilo na kmetih, služi predvsem pastirjem, pa tudi otrokom kot igrača. Sramotni izgon, ki se je uprizoril čim bolj javno, se ie torej verjetno spremljal s trobljenjem na kozji rog. o Kos, Gradivo, IV. št. 570; V. št. 862. 88 Josip Šašei Kako so mogle besede »potok«, »potočenje«, »potočiti« v starih pravih dobiti pomen izgona? Ali je pri tem iskati kako zvezo z besedo »pot« v rečenici »žena je šla v pot«? Ta rečenica je splošno slovenska, posebno po- gosto se sliši tudi v Rožu, kadar žena po kakem prepiru demonstrativno zapusti moža, da se po nekem časn pomirjena zopet vrne. Možno pa je obred »potok« zadobil to simbolično ime zaradi tega, ker se je res uprizarjal ob kakem potoku. Neko podobnost vidim v staroruskem obredu raaporoke," po katerem sta se mož in žena podala k tekoči vodi, se tam postavila vsak na eno stran brega proti sebi, nato pa vzela platneni robec vsak za en cip in tako dolgo vlekla, da sta ga pretrgala. Potok ju je nato za vedno ločil. IV. Rotiti. Glagol rotiti se in rotiti koga je splošno slovenski, zlasti pogosto se sliši tudi v rožanskem narečju, vsekakor bolj pogosto, kakor priseči in, prisegati. Rožan se nekako svečano roti, če komu s poudarkom kaj zatrjuje ali obljublja, roti pa koga, če hoče od njega (posebnO' če se brani) doseči kak pristanek, obljiubo ali storitev. Rotijo ali zarotijo se tudi naravne sile (veter i. dr.) in duhovi, da ne škodujejo. Samostalnika rota Rožani ne poznajo, pač pa rotitev, zarotitev. Besede prisega in prisegati (priseči) po- menijo strogo obrednO' krščansko priseg^ pred razpelom in prižganima svečama. V narečni pogovor se vpleta glagol rotiti nekako bolj naravno in gladko kakor pa priseči. Prof. Metod Dolenc razlaga v »Pravnozgodovinski študiji o prisegi pri Slovencih«", da bi bila beseda rota tujega porekla, sprejeta po nemškem . pravnem običaju skupinske prisege (»Rotte«, beseda, nastala iz »rupta« cohors) ter se pri tem tolmačenju sklicuje na Mažuranica, Prinosi za hrv. pravno povjesni rječnik, str. 1261. To pa po krivici. Mažuranič je v istem delu s. v. urota in vrač (str. 1510 in 1598) prvotno domnevo preklical z obrazlago: »prof. St. Ivšič uputio me dobrohotno kako najnoviji posljedci utvrdjuju, da rota u značenju prisege potječe od *urota (korien *i4r-), koje postaj^ od indoevr. osnove *uere, "uere (i), govoriti, koja se nalazi u mnogih rieči, medju inim i lat. verbum, staronjem. Wort. Na istu se osnovu svodi i naš vrač. Ja sam sumnjao, da doista nije vjerojatna iz- pravnost pomisli o tudjem porietlu rote, pak sam zato uputio s. v. porota na str. 1012i5 (da je rus. rota zakletva a ròta kumpanija).« Pod besedo vrač razlaga isti pisec: »Od istog koriena yr potekla je riječ vrač, koja znači upravo bajalac; ruski glag. vratj. (1. sg. vr'u), govoriti koješta, lagati.« Glagol rotiti bi bil torej praslovanski. Nedvomno je še po sprejetju krščanstva označeval poganski način rotitve v nasprotju s krščansko »pri- sego«, ki je nastala iz potrebe, da se ta dva načina obrednih in svečanih ustnih izjav razlikujeta. Verjetno pa so bili sestavni deli poganske rote 1» Saturnik, n. d., str. 60. " Zbornik znanstvenih razprav (proies, zbora juridične fakultete) XVI. letnik (1940), str. 45, zlasti pa 61. Pravne starožitnosti iz Roža 89; prevzeti tudi v Jirščansiio pričevanje, kakor je to sklepati iz listin'-, v katerili se nasproti bavarskim pričam postavljajo priče po »slovenskem pravu« (selauenicae institutionis). Kakšen je bil ta slovenski obred? Iz virov se da k temu samo za poznejšo doibo posredno to povzeti, kar je tako skrbno zbral prof, Dolenc v ■ že omenjeni razpravi. Za najstarejšo dobo pa imamo najzgovornejši zgled svečane obljube pri ustoličenju koroških vojvod: novi knez je moral stoje na k n e ž n j e m kamnu pri Krnskem gradu obljubiti ljudstvu zaščito , prava in varstvo dežele. Iz zgodovine vemo, da se je ta velevažni državno- pravni dogovor med ljudstvoim in knezom moral skleniti ravno na tem k a m h u. Še proti koncu srednjega veka so se morali absolutni monarhi podvreči temu zanje »trdemu sedenju«, ako so hoteli, da jih je ljudstvo smatralo za upravičene deželne vladarje. Nedaleč od Krnskega gradu stoji na Gosposvetskem polju še drug kamen, tzv. vojvodski prestol, ki se na slikah pri nas največ prikazuje, pa nima tistega konstitutivnega državnopravnega pomena kakor knežji kamen. Na tem je moral deželni vladar sedeti v preprosti kmečki obleki, simbolično enak med enakimi, na vojvodski prestol pa je že sedel v vsem svojem sijaju in omatu. Ravno dejstvo pa, da se vsa ceremonija ustoli- čen ja ni dala osredotočiti samo na ta prestol, kar bi bilo za tedanje razmere naravno, zgovorno priča, da je ljudstvo smatralo kamen pri Krnskem gradu kot prav posebno svetinjo in obred ustoličenja na njem za tako neobhoden, da so se celo Habsburžani ponižali in sprejeli oblast iz rok slovenskega kmeta. Prednja kamna sta bila v starem Korotanu vsekakor najpomembnejša, ne pa edina, ki sta imela obredni pomen. Tudi v manjših upravnih sre- diščih so morali biti podobni kamni. To izhaja prepričljivo iz krajevnih imen. Kajti v deželi, kjer kamenja nikjer ne primanjkuje, si številne kra- jevne nazive, kakor Kamen, Stein in kombinacije s tem imeni, ne moremo drugače razložiti, kakor da mislimo, da je bil tam kak poseben, obreden kamen. Pripominjam pri tem, da poimeni kamen v rožan.šoini okamenino manjšega obsega, največ do velikosti, ko se še da s človeško silo premak- niti; kar je večje, imenujejo peč, skala, čer (obirsko: ker). Jasno je, da taka krajevna imena niso nastala po kakem nepomembnem kamnu. Na danes nemškem alpskem ozemlju pa imamo ravno tam, kjer so nekdaj prebivali Slovenci, polno imen Stein, zlasti še v mejah današanje Ko- roške, kjer je slovenski Kamen dosledno preveden v nemški Stein. Povsod tam so bila stara upravna središča. Da bi pa ne bilo dvoma, kako so ta imena nastala, imamo ravno na Koroškem še štiri imena Rottenstein, in sicer: 1. v obč. Steinfeld, okraj Greifenburg; 2. v obč. Kleinkirchhaim, okraj Millstatt; 3. pri Št.'Vidu, obč. Sv. Jurij na jezeru; 4. v obč. Migarje, slovenski Podgrad. Naziva Rottenstein si ne moremo drugače tolmačiti kot prevod slov. rotni kamen. Zlasti nemško ime Rottenstein slov. Podgrad v obč. Migarje kaže, da Slovenci niso čutili potrebe, imenovati kraj po " Kos, Gradivo, III, 11; gl. GMDS XXIII, str. 6, op. 17.. 18. 19. 90 Vilko Novak tamošinjem rotnem ikamnu, pač pa Nemrci, M so morali v rotenju na kamnu videti neko posebnost. Kakor znano, poroča Helmold v svoji kroniki, da so se Slovani rotili >na drevesih, studencih in kamnih« (in arboribus, fontibus etlapidibus). Po prednjem moremo torej za naše prednike v Karantaniji ugotoviti, da so se rotili ma posebnih kamnih, katere so imenovali rotne kamne. Ni menda nakljmeje, da je bil rotni kamen ravno v kraju, katerega zadeva listina, priobčena v Koeovem Gradivu III, št. 11, ki tako dosledno loči priče »sclauenieae institutionis« od prič »traeti per aures«. Ravno o tem kamnu priča tam še danes krajevno ime Rottenstein. Résumé Dans son essai qui est la suite de celui publié dans l'année XVII de r«Etnolog», l'auteur traite quelques fragments de droit populaire de la vallée Rož en Carinthie. D'abord, il explique la phrase «v župo podrobiti» provenant d'un jeu d'enfant appelé «most». Dans la suite, V auteur cherche la signification du verbe «pototiti se» figurant dans des ancienes institu- tions juridiques. Enfin, il analyse l'expression «rotiti» ( — prometire, jurer) conservée aussi dans des toponymes sur le territoire allemand alpin qui, autrefois, était habité par des Slovènes. Etnografski značaj sloTenskega Porabja Vilko Novak Slovensko Porabje nazivamo tiste slovenske kraje v okolici Monoštra, ki so ostali po trianonskem miru v Madžarski. Ti kraji so- Gornji Senik, Dolenji Senik, Slovenska ves, Sakalovci, Števanovci, Verice, Ritka r ovci, Andovci, Otkovci, me- sto Monošter s slovensko manjšino in pomadžarjene vasi z neznatno slovensko manjšino: Far kašo vc i, Žida, Trosce in Cretnik (madž.: Farkasfa, Zsida, Kethely, Csörötnök). Te vasi sicer ne tvorijo zaključenega ozemlja, ki bi opravičevalo posebno obravnavanje njih etnografskega značaja — saj imajo v glavnem iste jezikovne in etnografske značilnosti kakor sosednji kraji na prek- murskem Goričkem. Vendar nas siU govoriti o tem ozemlju kot enoti razen zemljepisnega vidika, ki mu daje naziv Porabje — pokrajina tvori porečje reke Rabe — tudi zgodovinsko dejstvo, da so ti kraji po narod- nostnem osvobojen ju večjega dela Prekmurja 1. 1919. ostali še nadalje v madžarski državi in s tem tudi pod popolnim tujim jezikovno-kulturnim vplivom brez vsakih narodnostnih pravic in brez stikov s Slovenci v Jugoslaviji.* * Jože Maučec in Vilko Novak, Slovensko Porabje. Lj. 1945. Etnografski značaj slovenskega Porabja 91 Razen slovenskega jezika je prav ljudska kultura — gmotna v enaki meri kot duševna — tista življenjska sila, ki ohranjuje slovenski narodnostni značaj tega ob- robnega našega ozemlja in iz katere izvira v prebi- valstvu slovenskega Porabja vedno živa zavest po- vezanosti s slovensko skupnostjo. Utrip ljudskega snova- nja in ustvarjanja, izražajoč se v delu za ohranitev življenja in v pojavih duševnega odziva na družbeno okolje in v podedovanih usmerjevalcih odločilnih dejanj v gla\Tiih trenutkih življenja, je v odmaknjenih sloven- skih vaseh v Porabju v bistvu isti kot drugod na Slovenskem. Kot obrobna in od civilizacije dolgo odmaknjena pokrajina pa je ohranilo Prekmurje, zlasti pa njega najsevernejši del s Porabjem, v svojem etnografskem značaju mnogo prastarih prvin, katerih ugotavljanje in raziskavanje je važna naloga slovenske etnografije. Posebe je treba preiskati, v koliko je slovensko ljudstvo v teku stoletij \'plivalo s svojimi življenjskimi obli- kami na sosednje madžarstvo in v koliko je morda od madžarstva sprejelo tujih prvin. Prav ta stran raziskavanja pa določno kaže na žilavost рта- slovanskih in praslovenskih osnov v življenjskem načinu te najsevernejše slovenske pokrajine. Naselja Vasi v slovenskem Porabju, ležeče na ravnini, zlasti Slovenska ves. Dolnji Senik, Sakalovci, pa tudi Ritkarovci v hribih, so v glavnem obcest- nega tipa. V ostalih pa je ob gla\Tii cesti postavljenih le nekaj hiš, ostale so raztresene po slemenih in pobočjih, toda v skupinah, ki imajo tudi svoje ime, sestoječe navadno iz imena katerega od domov in besede breg. u. pr. Breznov breg. K' kotov breg, Zilavcov breg. Taka naselja so nastala običajno na iztret/l.i Tit m ozemlju in so razširjena tudi po gričevnatem madžarskem ozemlju л- ipokrajinah Göcsej na vzhodni in Alsóörség na severni prekmursko-madžarski meji, v preteklosti pa so bila splošneje razširjena po Prekdonavju, kamor je po Bátkyju ta naselitveni tip ver- jetno prišel pod vplivom slovenskih naselbin. Madžari imenujejo ta tip naselbine »szer« in je ta beseda podobno sestavni del imena naselbinske enote, kot je pri Slovencih »breg«.= Tudi obcestni naselbinski način je po istem odličnem raziskovalcu madžarske vasi in hiše prišel k Madžarom z zapada po slovensikem po- sredovanju. Dvor Hiša. Prvotnih lesenih hiš je še okoli 10%. Mnogo jih je iz ilovice, ki se imenujejo »t ü n č e c a, z a m a n i c a', ali iz blata - z é y C a v (геџс = blato, pomešano s slamo; tudi lastovke si delajo gnezdo iz zéuca). Novejše hiše so zidane v raznih oblikah; med njimi so posebno značilne take s stebriščnim hodnikom na dvoriščni strani, ki - Bátky Zsigmond,"Építkezés. A magyarsag néprajza I, III. 92 Vilko Novak se imenuje trnac (madž. tornác iz slovan. dvornec). Ta tip je znan le v madžarskem Prekdonavju in je prevzet od Madžarov. Najstarejša oblika prekmurske hiše sploh je lesena hiša, iztegnjeni dom ali dom v ključu, na v i n t li ii. stoječ na podseku ali zidanem podstavku. Dom v ključu so prevzeli od Slovencev tudi Madžari in je razširjen le po zapadnem madžarskem ozemlju. Ta dom je pri Madžarih zagrajen tudi od cestne strani in ime- nujejo vrata in ograjo s slovanskimi izposojenkami: berena, borona (bra- na), leszka, prostya (protje).2a Prvotno leseno in s slamo krito prekmursko hišo je Vurnik^ uvrstil v vzhodno slovenski hišni tip, kar so za njim prevzeli še Melik,* Ložar= in Matija Maučec,« ki je podrobno raziskal podstenj in priklet v prekmurski hiši. Razen opisa odprtih ognjišč v kuhinjah rabskih Slovencev, nekaj gospodarskih naprav, pohištva in orodja iz peresa Avgusta Pavla" podrobnejših raziskovanj o prekmurski hiši nimamo. Kot izhodišče za lK>doče raziskavanje je treba opozoriti na neko na- čelno misel. Dosedanji raziskovalci se niso ozirali na razmerje vzhodno- slovenske hiše do enake ali podobne hiše v Hrvatskem Zagorju, na sosed- njem jugozapadnem Madžarskem in na Giadiščanskem.** Podobno so se omejili tudi madžarski etnograii le na lastno državno ozemlje. Pritegnili so sicer v obravnavo slovensko porabsko hišo, toda molče O' vsem, kar se nadaljuje tostran trianonske državne meje. Ker isti madžarski znan- stveniki radi poudarjajo tudi v zvezi z etnografskimi vprašanji madžarske vplive na »bivše manjšine > in sosednje narode — tako vodilni etnograf. István Győrffy v sintetični sliki madžarske etnografije, kjer pa docela molči o tujih vplivih na madžarsko ljudsko kulturo —zato je treba med drugim natanko raziskati tudi ta hišni tip na Slovenskem, ugotoviti njegov razvoj pri Madžarih in medsebojno zvezo oblik na eni in drugi strani. Kakor je s slovenskega geografskega in narodnostnega stališča pra- vilen naziv > vzhod nos loven ska hiša«, tako je sprejemljiv za isti hišni tip na sosednjem Madžarskem naziv »zapadnomadžarski« tip, kakor imenuje madžarska etnografska veda hiše, razširjene po vsem Prekdonavju v /u- panijah Győr, Sopron, \'eszprém, Somogy, Zala in Vas," — čeprav imajo hiše tega tipa na zunaj včasih različno lice. S stališča splošne etnologije pa zahteva ta istovrstnost hišnega tipa, da mu damo ne glede na različno narodnostno ozemlje, na katerem je razširjen, neki skupni, enotni naziv, podobno, kot imenujemo alpski hišni tip in z njim vse ostale alpske n. d. 118. Naše seJo (1929), 94—102; Et IV, 33. « A. Melik, Slovenija I, 2, 578—580. 5 Narodopisje Slovencev I, 72. « ČZN 1939, 176—187. ' Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slovencev. Et IV, 125—145. — Ethno- graphia — Értesítő XIX (1927), 129—144. s Gavazzi M., Pregled etnografije Hrvata 15. 9 Magyarok a kultúráért 1929, 125. Bátky, A magyarság néprajza I, 171. Etnografski značaj slovenskega Porabja 93 elemente v etnografiji različnih narodov v alpskem geografskem področju s skupnim nazivom. Morda bi ustrezal izraz panonski ali nekaj podobnega. Gavazzi n. pr. imenuje skupino lesenih hrvaških hiš »dinarsko-panonsko* Baš pa pozna srednjepodonavsko hiso.'^^ V naslednjem obravnavanju terminologije za posamezne dele in рто- store hiše in orodje hočemo primerjati slovensko nazivje z madžarskim, saj je to obmejno ozemlje najprimernejše za ugotovitve te vrste, ki bodo nazorno pokazale etnografsko samobitnost slovenskega ozemlja. Ni vselej lahko določiti, iz kaiterega slovanskega jezika so si Madžari izposodili svoj današnji izraz za razne predmete in pojme. Nikakor tedaj ni mogoče slediti Grudnovii= površni trditvi, da so si večino izrazov iz- posodili prav od Slovencev (podobno sta v novejšem času videla slovaški \^liv v madžarščini P. Biíjnák in bolgarskega Conev). Poleg jezikoslovnih ugotovitev nam morejo pomagati pri določanju izvora madžarskih izpo- sojenk še kulturnozgOidovinski in etnografski dokazi. Brvna, iz katerih grade stene, imenujejo Madžari borona, boronya. Obdelujejo jih s toporlem ali s sekiro »szekerce«.^^ Boženice v strešnem ogrodju nazivajo v Prekdonavju rag ( ац; navižič, rarika; e > o: völki, cvök; a > e: itičer; e > a: zavac, adan, dobar, sanau; palatalizacija k-ja pred i, e, u v fűnja, pisfer, faoka; metateze konzonantov: sracka < srak (i) ca, prkovač < pokrivač, kaséra < sakera < sekira; posebnost v skladnji je raba >je d'é« = je, d'ésu = so; ženska rabi opisni deležnik v moški obliki: san išo (sem šla). Primerov za besedni zaklad je dovolj navedenih v ostalih poglavjih pričujočega spisa. Prebivalci porabskih slovenskih vasi imenujejo sami sebe: Sldven (sliši se pogosto že kot Slovan), Slovenka, Slovenje, slovenski. Madžare imenujejo: Vogrin, Vöugri, vogrski, Vogfsko. Prebivalcem Slovenske vesi pravijo ostali: Slovenčiči; zbadljivo in šaljivo pa jih imenujejo: čotard'§, češ da pogosto rabijo vprašanje: don čote? — t. j. ali čujete? Sosednje vasi pravijo porabskim sosedom, da so »bomecke«, dočim Porabci rinejo to šaljivo zbadljivko nazaj na one južno od njih. To je zapisal že Košič,'*" za njim pa A. Pavel.Značilno za usodo tega vzdevka je, da se ga branijo in ga rinejo z Ravenskega na sever od vasi do vasi, dokler ga na skrajni meji jezikovnega ozemlja ne pošljejo nazaj. Pomeni pa povsod toliko kot hribovec, zarobljenec. Na jugu ga izgovarjajo bojnéc in je v rabi tudi kot priimek. Izvira pa iz bome, o čemer imamo lep dokaz v knjigi Mihaela Severja Réd zveličanstva... iz 1747, ki pravi, da s preklinjanjem grešimo, če »bohmečemo«. Zaključek Zavedamo se, da etnc^raiija slovenskega Porabja še daleč ni dovolj raziskana. Kar je storjenega v tej smeri, to so le prav skromni začetki, kL govore le o naši tidni odločenosti, da bomo v polni meri storili svojo «" J. Maučec in V. Novak, Slovensko Porabje 17—20. 5» Košič, n. d. 25. A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana 3. Zbornik Slovenska krajina 13.) ' „ Etnografski značaj slovenskega Porabja 105 dolžnost, čim bo to mogoče. Saj v pričujočem spisu nismo n. pr. niti naj- manj mogli upoštevati tega, kar je naš neinformirani izobraženec do zad- njega časa edino smatral za »narodno blago« — namreč ljudskih pesmi, pripovedk, pravljic, pregovorov in podobnega gradiva iz ljudskega izročila. Mislimo pa, da se ne ni,otimo, ako na osnovi dosedanjih opaizovanj trdimo, da je te vrste blaga v slovenskem Porabju malo, mnogo manj, kot na primer v južnem Prökmurju, kjer je Štefan Kuhar rešil še toliko gradiva. Izkušnja dokazuje, da je Gtjiričko s Porabjem vred mnogo manj lirična pokrajina kot Dolinsko in Ravensko; tu je tudi manj snujoče domišljije, a več vase zaprte nezaupljivosti, realističnega smisla za borbo z vsak- danjostjo. Kljub tej in še drugim pomanjkljivostim, ki se jim v pričujoči sliki ni bilo moči izogniti, pa gradivo v tem poskusu začasnega orisa etnograf- skega značaja slovenskega Porabja dovolj določno izpričuje slo- venski značaj tega ozemlja. To določno potrjuje tudi oznaka etnografskih stikov med Madžari in Slovani, v kateri eden vodilnih da- našnjih madžarskih etnografov Béla G un d a ne more navesti madžarskih vplivov na Slovence, pač pa številne nasprotne; priznava tudi slovenstvo (szlovénség) te pokrajine in vsega Prekmurja.^^ Vsi poglavitni izrazi gmotnega in duševnega življenja slovenskega ljudstvav vaseh, ki jih označujemo s skupnim na- zivom Slovensko Porabje, so samobitno slovanski in slovenski; od madžarskih sosedov niso prevzeli nobene bistvene prvine v svoje ljudsko življenje, od nemške strani pa razen nekoliko v jeziku sploh ni prihajal mednje nikak vpliv. Madžarski vpliv je tudi najmočneje viden v jeziku, kar pa na drugi strani odtehta izredno boga- stvo starinskih besed in oblik, ohranjeno v slovenskem narečju Porabja, katerih ostalo Prekmurje niti nima. Bistvenejši pa je slovanski jezikovni vpliv na Madžare, saj predstavlja osnovo v njihovem besednem zakladu, ki je niti ne morejo nadomestiti z izrazi domačega izvora. Zaradi vsega tega moramo obžalovati, da morejo tudi v novih raz- merah po zadnji vojni motiti dobre odnose med sosedi diletantski pojavi v madžarski znanosti, ki izvirajo iz nekdanjega šovinističnega razmerja do Slovencev. Mislimo na primere, ko revija »Ethnographia - Nepelet« še vedno objavlja prispevke o »Vendih« (n. pr. 1. 1945.) in celo dovoljuje . nestrokovnjaku objavo spisa (1.1947.), v katerem z navidezno znanstvenim gradivom nanovo postavlja »vendsko vprašanje« slovenskega Prekmurja in celo odreka Ljubljani pravico do znanstvenega reševanja tega vpra- šanja. Ob taiiih pojavih še bolj obžalujemo, da je s smrtjo našega rojaka Avgusta Pavla nastala na Madžarskem vrzel v ustvarjanju trajnih stikov med južnimi Slovani in Madžari in odločno želimo, naj vodilni znanstve- niki in politiki sodobne Madžarske ne bi dovolili, da bi nepoklicani rušili Gunda Béla. Magyar - szláv néprajzi kapcsolatok. V zborniku: A magyar- sag es a szlávok (ur. Szekfü Gy.), Bpest 1942, 213—4. i06 Vilko Novak danes tisto, kar so v tem pogledu v preteklosti A. Pavel in drugi že do- brega naredili. Ko bo etnografsko gradivo iz slovenekega Porabja v dovoljni meri zbrano in raziskano, bomo mogli šele jamo in prepričevalno videti, kako trdoživo se je ohranilo slovensko izročilo na tem najsevernejšem koncu slovenske zemlje in kako organsko se vliljučuje ljudsko življenje Porabja v slovensko narodno skupnost. Résumé дтнографическии характер словенского Порабон Когда в 1919 г. бБхла освобождена от ига мадвнр частв словен- CKOít земли, расположеннал севернее Мурв!, под именем Прекмурве, — осталосБ в Венгрии, в окрестности Моноштра, е1це девлтв сло- венских сел. 9ти места также после последнеИ мировои boIíhbi не бБ1ли присоединенБ! к ГОгославии. По даннвхм материалБнои и духов- Hoii кулБтурБ! автор устанавливает словенскии зтнографическии характер зтоИ земли, именуемоИ Порабве. При зтом он принимает в расчет богатук) мадБарскук) и словенскуго зтнографическук) лите- ратуру и свои собственнБте наблходенил. МадБлрБ! заимствовали от словенцев тип поселков, расположен- НБ1Х на вершинах и склонах гор и состол1Цих из несколБких по- строек. Описание дома и наименование его частеи, орудии и посудБ! в кухне говорит o славлнско-словенско-мадБлрских отношенилх по лзБ1ку и .0 подавлл101цем словенском влилнии на мадБлрскуш материалБнуи кулвтуру среднего Подунаввл. Автор пригодит имена земледелБческих орудиН, работБХ и рабочих; 'гочко определлет вбх- делку лБна. Говорл об охоте он обрахцает сх^обехгное ввшмание на охшсаххие охотб! на можжевеловников. Он устанавливает истори- ческухо нохиу зтои странБх и описивает настолхцухо. Характеризуег пи1хх,у, описивает народнвхе обБхчаи при рождении, во времл свадвбБх и смерти, на праздххиках и работе, a также указБхвает на важнБхе остатки древнего верованил и отаохпехпхж. Наконехх; характеризует диалект местности и анализирует народнБге и местнБхе названил. В заклхочеххие статБл устанавливает, что все главнБхе определенил физическоо и духовноИ жизни словенского народа в Порабвхо ТИ1ХИЧН0 славлнские и словенские, против чего и мадвлрскал атно- графическал наука не противоречит. POROČILA Etnografski muzej t Ljubljani, njega delo, problemi in naloge Boris Orel Etnografski muzej v Ljubljani doživlja že v prvih dveh letih po osvo- boditvi novo, pomembno fazo svojega razvoja. V času svojega dvajset- letnega obstoja se je muzej do pričetka vojne sicer primerno organiziral, pridobil si je precej novih zbirk, toda zaradi pomanjikanja razstavnih prostorov in depojev ter iz raznih drugih razlogov, ki so deloma opravič- ljivi, deloma pa tudi ne, se nikakor ni mogel bistveno izpopolniti in razmahniti, saj je, kakor bomo posneli iz tega poročila, vse preveč obtičal v negativni tradiciji etnografskega oddelka bivšega Kranjskega deželnega muzeja. Naj ho to poročilo majhen prispevek k zgodovini Etnografskega muzeja sploh, posebej pa še k novemu, važnemu poglavju njegovega raz- voja v naši novi ljudski skupnosti, v Titovi Jugoslaviji. Osebje. Po osvoboditvi je bil Etnografski muzej v Ljubljani najprej izpopolnjen z novimi etnografsko-muzejsko-konservatorskimi močmi. Tako je Ministrstvo za prosveto LRS dne 21. septembra 1945 imenovalo etno- grafa Borisa Orla za v. d. ravnatelja muzeja, istega dne pa je po- stavilo dipl. filozofa-folklorista iz Slov. Primorja Milka M a t i č e t o - v e g a za njega kustosa-pripravnika. Nato je bila s 1. januarjem 1947 dodeljena muzeju strokovna učiteljica Jelka U r h o v a, ki se je takoj posvetila prepariranju oz. konserviranju tekstilij. Od starejšega osebja so bili v muzeju na novo imenovani : akad. slikar Maksim Gaspari za restavratorja, Drago Vahtar za preparatola, Frančiška Fur- ia n za služiteljico, medtem ko je bila dosedanja honorarna uradnica B o ž i d a r a P i r k o v i č končno imenovana za pisarniškega uradnika- pripravnika. Po vseh teh novih in ponovnih imenovanjih ima Etnografski muzej skupno sedem nameščencev, in sicer pet iz etnografsko-muzejsko- konservatorske stroke, enega iz administrativoie stroke, enega pa kot pomožno moč. Ce primerjamo položaj Etnografskega muzeja glede osebja z onim v predvojnih ali okupacijskih letih, pomeni stanje osebja v sedanjem številu brez dvoma napredek. Prvič je muzej dokončno pridobil admi- nistrativno uradniško moč, drugič pa je preparatorsko-konservatorski od- delek izpopolnjen z novim preparaiorjem in konservatorjem za tekstilije. 108 Poročila S tem pa seveda še nikakor ni rečeno, da sedanje število osebja popolnoma zadošča povojnim potrebam muzeja. Obseg raznih perečih vprašanj, ki jih mora muzej rešiti v svojem ožjem delokrogu, je namTeč silno velik, razen tega pa se resno zavedamo, da je Etnografski muzej v Ljubljani poleg Glasbeno-narodopisnega instituta in nekaj manjših ter večjih etnografskih oddelkov krajevnih muzejev tudi etnografska ustanova, ki je dolžna skrbeti za širši znanstveni delokrog. Tu mislimo predvsem na sistematična etno- grafska raziskovanja našega podeželja in na podobno. Zato bi muzej tre- nutno potreboval najmanj še enega kustosa, v bližnji bodočnostmi pa še več. Vprašanje uprave muzejske knjižnice in arhiva, ki je tudi po vojni postalo zelo aktualno, smo začasno rešili v lastnem delokrogu. Z laborantom, ki bo takoj ob pričetku prihodnjega leta nastavljen v našem muzeju, pa se bo preparatorsko-konservatorsko osebje povečalo z novo, vsestransko izkušeno močjo. V ožjem muzejskem delokrogu je seveda prepariranje in konser- viranje etnografskih zbirk trenutno najvažnejše in le zadostno število strokovno sposobnega osebja jih bo moglo zavarovati pred propadanjem. Pregled starih zbirk. Po osvoboditvi je bilo naše prvo delo, da smo pregledali vse muzejske zbirke na podlagi obstoječih inventamih knjig. Ugotovili smo, da so se inventarne knjige vodile v muzeju silno površno in skrajno pomanjkljivo. Nepravilnosti v knjigah se kažejo že takoj po ustanovitvi muzeja. Tako je na priliko novo osnovani Etnografski nmzej prevzel od Narodnega muzeja 3502 predmeta, ki jih je v dveh inventarnih knjigah inventariziral od št. 1 do 3502. Etnografski muzej si je v času svojega obstoja nabavljal nove zbirke. Le-je je pričel inventarizirati v novo, tretjo knjigo, toda ne morda od št. 3503 dalje, kar bi bilo edino pravilno, temveč zopet od kraja s št. 1. Takšno inventariziranje povzroča mnogo zmešnjav in otežkoča pravilno evidenco nad predmeti, saj se tako utegne primeriti, da sta dva enaka predmete opremljena z isto inventemo številko. V zaporednosti inventemih številk je nekaj grobih napak, ki jih moramo zmerom upoštevati, če skušamo na podlagi inventemih knjig dobiti točno številčno stenje inventariziranih muzejskih predmetov. Tako se na primer v tretji knjigi inventarna številka 1099 ne nadaljuje s šte- vilko 1100, ampak kar preskoči na št. 2000. Na drugi strani pa smo našli pet predmetov, inventariziranih s številkami med št. 1100 in 2000. Ena največjih nepravilnosti dosedanje inventarizacije pa se vsekakor kaže v tem, da je muzej v svojih inventemih knjigah med muzejske etnografske predmete pomešal razni pisarniški, preparatorski, foto-larobatorijski in dragi podobni inventar. Če pomislimo, da je imel muzej v inventarnih knjigah edino evidenco nad svojim inventarjem, se moramo hkrati po- vprašati, kako neki je potem mogel spričo tekih nepravilnosti ugotav- ljati številčno stanje svojih pravih muzejsko-etnografskih predmetov. Skrajno površnost dosedanjega inventeriziranja bi lahko prikazali še z mnogimi drugimi primeri: svežnji raznih puščic, zbirke pisanic in dragih predmetov so inventarizirani kar pod eno inventarno številko, nekateri predmeti pa so celo dvakrat vpisani v inventarno knjigo, kar se je zgodilo večidel zaradi tega, ker so zapisane inventarne številke s predmetov sča- Poročila 109 soma izginile. V mnogih primerih pa so predmete kar enostavno opremili z inventarnimi številkami na listkih. Ko so predmete prelagali, so ti listki velikokrat odpadli. Jasno je, da spričo take in podobne pomanjkljivosti ter površnosti v dosedanjem inventariziranju tudi po pregledu, ki smo ga opravili po osvoboditvi, nikakor še ni mogoče ugotoviti dokončno točnih številk, zakaj morali bi poprej vse predmete popolnoma na novo inventarizirati. In prav to je tudi ena naših najvažnejših internih muzejskih nalog, da se namreč v bližnji bodočnosti lotimo ponovne, zares popolne in vzorne inventari- zacije muzejskih zbirk v obliki kartotečnega sistema, ki se je že z uspe- hom uveljavil v vseh naprednejših evropskih muzejih. Vse polno, pomanjkljivosti pa zasledimo še dalje, če podrobno pre- gledamo bistveni del inventarizacije posameznih predmetov. Kako je z opisi predmetov, ali so izčrpno navedeni podatki glede njih provenience itd.? Na vsa taka in podobna vprašanja nam muzejske inventarne knjige večidel ne vedo nič povedati ali pa nam v mnogih primerih silno skopo odgovarjajo. Pri predmetih, prevzetih od Narodnega muzeja, je taka mol- čečnost in redkobesednost inventarnih knjig še kolikor toliko razumljiva, zakaj bivši Kranjski deželni muzej ni imel z izjemo W. Schmidta nobenega kustosa, ki bi se zares temeljito brigal za etnografske zbirke ter poleg drugih opravkov izvedel tudi njih inventarizaeijo kolikor mogoče popolno. Pokojni dr. Stanko Vurnik, zaslužni kustos Etnografskega muzeja, si Je sicer prizadeval, kako bi to staro, skrajno pomanjkljivo inventarizaeijo izpopolnil. Opisal Je v inventarnih knjigah precej predmetov ter skušal hkrati določiti njih provenienco v širšem geografskem obsegu (n. pr. ta peča Je iz Gorenjske, ona iz Bele Krajine, ta avba iz Koroške, ona iz Notranjske itd.). Toda tako naknadno določanje provenience je brezpogojno povezano s podrobnim študijem muzejskih zbirk in dobrim poznavanjem etnografskih predmetov, ki so še na terenu v zasebnih rokah, ter pred- stavlja zaradi tega v mnogih primerih zelo težavno delo, ki je njegov rezultat čestokrat le domneva. Kaj značilno je za tako delo, da se mnoge Vurnikove dodatne označbe o provenienci končujejo z vprašanjem. Glede predmetov, ki si jih je Etnografski muzej pridobil v času svojega obstoja, pa moramo načelno reči, da težko opravičimo njih pomanjkljivo in površno inventarizaeijo. Morda bi našli nekaj opravičila' za one inventarizirane predmete, ki jih Je muzej kupil v ljubljanskih antikvarijatih. Le-ti so iz raznih vzrokov namenoma zamolčevali provenienco prodanega predmeta, pogosto zavoljo tega, da ne bi izdali njegovega prvotnega lastnika. Kako so se ti »lastniki« polastili v nekaterih primerih raznili starin v muzejih ali na terenu, vemo predobro iz predvojne prakse z antikvarijati. Danes, ko imamo v naši novi Jugoslaviji zakon o zaščiti kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti FLRJ, moramo z njegovo pomočjo storiti vse, da ne bodo več prihajali razni starinski predmeti v antikvarijate in muzeje na tak površen in sumljiv način. Pomanjkljivo inventarizaeijo Etnograf- skega muzeja bi lahko ponazorili še z mnogimi drugimi primeri, kar pa bi nas predaleč vodilo. Resnici na ljubo bomo raje končno ugotovili, da 110 Poročila muzejske inventarne knjige obsegajo tudi mnogo pozitivnih strani. Pri tem mislimo na vzorno inventarizacijo, ki jo je v tretji knjigi od št. 2097 do št. 2577 opravil kustos dr. Prane Kos. Iz inventarnih knjig posnemamo sledeče številčno stanje raznih pred- metov, pridobljenih do osvoboditve maja 1945: Narodni muzej je odstopil 1.1923 skupno .... 3502 predmeta Etnografski muzej si je v letih 1923/45 (maja) nabavil 2212 predmetov Skupno je torej na podlagi inv. knjig do osvoboditve 5714 predmetov Podroben pregled vsega muzejskega inventarja na podlagi inventarnih knjig pa. ugotavlja sledeče stanje: Predmetov, ki je njih identiteta ugotovljena, je dejansko . . . 5413 predmetov pa, ki so sicer inventarizirani, a jih doslej še nismo mogli najti med inventarjem, je približno.......301 Končno število soglaša z zgoraj navedenim stanjem .... 5714 Pri tem pa je treba seveda upoštevati, da smo našili v zbirkah pri- bližno 450 predmetov, ki nimajo nobenih inventarnih številk. Verjetno je, da je med temi predmeti mno-go takih kosov, ki so že bili inventarizirani, a so se njih inventarne številke zabrisale ali pa porazgubile (inv. listki!). Njih identiteto bomo morali o prvi priliki ugotoViti v inventarnih knjigah. Vzporedno s tem se bo število manjkajočih predmetov (301) zmanjšalo. Poglejmo dalje, kaj nam inventarne knjige povedo o provenienci predmetov: , Poročila 111 Ta številčni pregled muzejskega inventarja glede na njegovo pro- venienco je nedvomno zelo poučen, saj nam najbolje osvetljuje kranjski značaj muzeja ter nas obenem opozarja na naloge, ki jih bo treba v bodoč- nosti izvršiti. Gornje številke nam med drugim povedo, da imamo v naših zbirkah 2796 inventariziranih predmetov, torej približno polovico vseh predmetov, ki je njih točnejša provenienca sicer neznana, a po raznih znakih moremo sklepati, da izvirajo večidel iz raznih pokrajin bivše Kranj- ske. Ako temu številu prištejemo število predmetov iz Gorenjske, Dolenj- ske, Ljubljane in njene okolice. Notranjske ter Bele Krajine, razen tega pa približno 2500 predmetov obsegajoče Grebenčevo etnografsko zbirko, ki nam jo je po osvoboditvi prepustil Narodni muzej ter povrh tega še približno 700 predmetov, ki jih je v času okupacije nabral Grebene v kranjskogorsko-rateškem okraju in ki smo jih kmalu po osvoboditvi s sodelovanjem Federalnega zbirnega centra prepeljali v muzej, potem dobimo v skupnem številu približno 7500 predmetov, ki v zbirkah našega muzeja izvirajo iz Kranjske. Ta ugotovitev je važna predvsem zategadelj, ker nam najbolj prepričevalno potrjuje, da Etnografski muzej v svojih zbirkah še močno razodeva dediščino etnografskega oddelka bivšega Kranjskega deželnega muzeja ter v bistvu nadaljuje njegovo tradicijo. V tem se nam najbolj nazorno kaže ves dosedanji odnos Etnografskega muzeja in raznih zbiralcev do terena, vse njih muzejsko delo, ki je bilo, kakor gornje številke govore, usmerjeno skoraj izključno na ozemlje bivše Kranjske. Ce pa nato še pogledamo, katere pokrajine bivše Kranjske prednfačijo po številu razstavnih predmetov, najdemo, da sta Gorenjska in Bela Krajina neprimerno bolje zastopani v muzejskih zbirkah, kakor pa ostale slovenske dežele, na priliko Dolenjska in Notranjska. Tudi to dejstvo je važno in poučno, ker nam še podrobneje in natančneje pri- kazuje odnos Etnografskega muzeja in njegovega predhodnika do terena. Preobširno bi bilo, če bi v tem poročilu naštevali različne vzroke, ki so privedli do takšnega stanja v zbirkah Etnografskega muzeja. Med vzroki so brez dvoma nekateri, ki so docela razumljivi in povsem opravičljivi. Tičejo se na priliko zlasti Primorske in Koroške, kjer je bilo vsako delo na terenu po prvi svetovni vojni docela nemogoče ali pa je bilo vsaj povezano z velikimi težavami. Dalje je enemu izmed poglavitnih vzrokov ime pomanjkanje etnografskih delavcev, kar je bilo, kakor piše Franjo Baš v svojem nekrologu (CZN 1932), posvečenem dr. Vurniku, med drugim razlog, da je dr. Vurnik pristopil k delitvi etnografskega dela: Podravje je ostalo Mariboru, ostala Slovenija pa Ljubljani. Med vzroki, ki jih nikakor ne moremo opravičiti ter so znak skrajno površnega pojmovanja etnografsko-muzejskega dela, pa je prav gotovo pomanjkanje vsakega pregleda nad muzejskimi zbirkami, pomanjkanje vsake načrtnosti v zbi- ranju etnografskih predmetov, velika odvisnost od slučajnih, priložnostnih nakupov in daril. Vse take in podobne napake, ki pričajo, da Etnografski muzej v času svojega 20-letnega delovanja ni znal obračunati z negativnimi postavkami etnografskega oddelka bivšega Kranjskega deželnega muzeja, pa se še jasneje kažejo, če pregledamo razne vrste predmetov iz kmečke 112 Poročila materialne kulture, zastopane v muzejskih zbirkah. Ugotovili bomo, da je na primer poljedelskega orodja zelo malo v naših zbirkah in da nam manjka cela vrsta najvažnejših primerkov. Ko smo lani preurejali raz- stavne zbirke, smo si morali koso, srp, cepec, grablje itd. šele nabaviti, da smo vsaj za prvo silo nakazali v naših zbirkah oddelek kmečkega poljedelskega orodja. Živinske opreme in poljedelskega orodja je bilo po vojni skupno nekaj nad 20 kosov, kar ni nobeno pravilno razmerje s šte- \ilom predmetov iz ljudsko-umetniških zbirk, kjer smo našteli 522 panjskih končnic, 280 ljudskih slik na steklo, 142 kosov nabožne plastike itd. Med vsemi zbirkami pa so zbirke tekstilij po številu najbolje zastopane v našem muzeju. Ljudskih tekstilij je nekaj nad 2600 kosov, torej približno polovico vseh predmetov, nabavljenih do konca vojne. To število nam najbolj zgovorno dokazuje, kako so se predmeti iz raznih drugih etno- grafskih področij zanemarjali. Izjemo predstavlja deloma ljudska umetnost. Ce natančneje pregledamo zbirke slovenske ljudske noše, pa bomo tudi tu odkrili mnogo vrzeli. Svilenih rut je na primer cca. 215, peč 250, avb nad 100, medtem ko je moških suknjičev samo 8, irhastih hlač 7, škornjev z zavihami 2 ^ara itd. Pri vsem tem velikem številu tekstilij zbirka slo- venske ljudske noše torej še daleč ni popolna, saj muzej zlasti pogreša razne tipe moške noše ter poglavitne tipe noš iz Slov. Primorja, Koroške in Štajerske, pa tudi od drugod. Res je, da je bilo slovensko ljudsko n<^o mogoče večinoma rešiti v raznovrstnih tipih in inačicah le v letih 1821 do 1900, to je v času obstoja in delovanja Kranjskega deželnega muzeja, vendar je naravnost nerazumljivo, da je Etnografski muzej, ki je njegova prva dolžnost, skrbeti za objekte slovenske ljudske kulture, na primer nakup svojstvene slovenske ziljske noše odklonil, kupoval pa je na drugi strani razne primerke makedonske noše. Take ali drugačne pomanjkljivosti iz naših sedanjih zbirk naj nam bodo danes resno opozorilo, da odnose muzeja do terena preusmerimo in jih postavimo na pravo podlago. Brezr- pogojno bodo morala biti naša pota na terenu v pogledu zbiranja novih predmetov strogo načrtna, sistematična, imeti bodo morala vedno pred očmi sedanje pomanjkljivo stanje etnografskih zbirk in bodočo popol- nejšo ureditev muzeja kot centralne etnografsko-muzejske ustanove na Slovenskem. Nove zbirke. Po osvoboditvi so muzejske zbirke do konca no- vembra 1947, torej približno v dobrih dveh letih, narasle za cca. 3500 novih predmetov. Skupno imamo potemtakem nad 9000 predmetov. Med inventarjem, ki ga je muzej po osvoboditvi na novo pridobil, je največ predmetov, ki jih je Narodni muzej odstopil v Okviru tako imenovane Grebenčeve zbirke. Teh predmetov je približno 2500. S tem odstopom je bil končno edino pravilno rešen spor, ki je v času okupacije nastal med Narodnim in Etnografskim muzejem glede Grebenčeve zbirke. Vsekakor je zelo značilno, da te zbirke svoječasno ni kupil Etnografski muzej, kar bi bil nedvomno dolžan, temveč Narodni muzej, ki je tako rešil za slo- vensko etnografijo zelo dragocen predmet. V bodočnosti bo treba Greben- čeve zbirko temeljito pregledati ter nato o njej poročati. — Preostalih Iz preurejenega Etnografskega muzeja v Ljubljani Levo: Pogled v dvorano materialne kulture. (Foto Vlastja.) Zgoraj: Tesarska strešna skrinja za moko iz Haloz Začetek 19. stol. (Foto »Ljudska pravica«.) Iz preurejenega Etnografskega muzeja v Ljubljani ■ Skupina ognj išče Ljubil}, okoličanka iz 1. pol. 1Q. stoletja Pastirski liönat iplaišč, rog, smuči, krplje itd. (Foto Vlaetja, »Tovariš«.) Poročila - 113 cca. 1000 predmetov nam Je deloma dodelil Federalni zbirni center (med njimi Je cca. 700 kosov iz zbirke, ki Jo Je Grebene v času okupacije nabral v kranjskogorsko-rateškem okraju), deloma smo Jih kupili, nekaj pa nam jih je bilo podarjenih. Med darili moramo na prvem mestu omeniti kompletno žensko ljudsko nošo iz Barkovelj pri Trstu, i>odarila nam jo je na našo prošnjo, objav- ljeno v naših časopisih, Lojzka Plesničar iz Trsta. Nadalje moramo navesti star branjevski koš iz 1. 1825, po poreklu iz Ortneka na Dolenjskem. Poklonil ga Je našemu muzeju antikvar Anton Demšar iz Ljubljane. Nekaj vezenin žumberačko-dalmatinskih nam je daroval Božo Račič, ki smo z nje- govim posredovanjem dalje oskrbeli zamenjavo naših novih tkalskih krosen (statev) s starimi belokranjskimi iz Adlešič. Potem so nam darovali: Tone Gulič-Orlov iz Koprive na Krasu »košuljo«, to Je iz srobota pleteno košaro za lešnike, Franc Gec in Tona Tonetova iz Koprive kamnit možnar s kamnitim tolkalom, župni urad iz Stare cerkve pri Kočevju dva votivna konjička iz Koblarjev, Boris Orel starega votivnega konjička iz Utika pri Vodicah, več drugih voščenih votivnih darov ter pustno kamelo iz Suhe Krajine, Luka Šolar iz Krope več figur k božičnim jaslicam, Rudolf Andrejka eno leseno čutaro, Marija Kostanjevec iz Nove vasi na Ptujskem polju ženitovanjsko krono, ki je visela pod stropom. Prodajni zavod za domačo in umetno obrt 2 prekmurska »dožnjeka«, Frančiška Feigl nekaj raznih vzorcev itd. Naposled, ne smemo pozabiti, da nam je Pokrajinski muzej v Mariboru daroval 4 značilne štajerske skrinje. Mestni Ferkov muzej v Ptuju pa je poklonil nekaj raznovrstnega izvenevTopskega etno- grafskega gradiva. — Župni urad v Beli cerkvi pri Novem mestu nam Je izročil v shrambo dve nabožni ljudski plastiki (sv. Florijana in sv. Štefana) ter eno sliko na steklo, Peter Brelih nam je posodil za razstavo tri lesene pustne krinke iz Cerknega na Primorskem, Lojz de Reggi pa eno votivno podobo s Koroškega. V zbirkah, ki smo jih po osvoboditvi kupili, najdemo nekaj predmetov specialne etnografsko-muzeološke vrednosti: »žlahtna Jopa«, redek in etno- giafsko dragocen del slovenske ljudske noše, ki Jo je nosila ljubljanska okoličanka v prvi polovici 19. stoletja; moški kožuh iz okolice Polhovega Gradca; dve krinki vzhodno-štajerske pustne figure »kurent«; pustna krinka »gambela« s Ptujskega polja; stara kmečka vrata iz Vodic, poslikana s figuro avstrijskega vojaka v beli uniformi ter datirana z letnico 1782; star čoln slovenskih ribičev iz Nabrežine pri Trstu, znan pod imenom »čupa« (narejen iz drevesnega debla hoje); star poljedelski voz z značilnimi starimi kolesi »križevci« iz Vel. Poljan pri Ortneku; primerki ljudske prekmurske keramike; pletarski prekmurski in štajerski izdelki itd. Med predmeti, ki nam Jih Je dodelil Federalni zbirni center, sta pred- vsem dragocena dva pasova starih kranjskih »furmanov«, iz Grebenčeve kraifjskogorsko-rateške zbirke pa razni kosi pohištva (postelje, stoli, zi- belke, omarica za uro itd.). Z vsemi temi in tudi drugimi predmeti, ki jih nismo navedli (n. pr. razno poljedelsko orodje, brana itd.), smo izpolnili nekaj vrzeli v našui 114 Poročila razstavnih zbirlcah ter smo lahko uspešno izvedli letošnjo preureditev muzeja. To pa je šele začetek vsestranskega zboljšavanja muzejskih zbirk. Prepariranje in konserviranj e zbirk. Ko smo pregle- dovali stare zbirke muzeja, smo mogli marsikje ugotoviti, da niso ravno v najboljšem stanju ter da ni bilo ukrenjeno vse, da bi bue kar naj- uspešneje konservirane. Poglavitno oviro uspešni konservaciji predstavlja občutno pomanjkanje ustreznih depojev za različne vrste predmetov. Zlasti je pravilno konserviranje izredno važno za ljudske tekstilije, ki jih je v naših zbirkah, kakor smo poprej omenili, nekaj nad 2600 kosov. Zdaj so razne tekstilije shranjene v kmečkih skrinjah ter v primernih škatlah, kar ne predstavlja ravno najbolj vzorne konservacije, v mnogih primerih celo slabo in pogubno. Pravilno je, da so tekstilije, med njimi zlasti noše, spravljene v pasebnih, v vsakem pogledu ustreznih omarah, čipke še po- sebej v priročnih mapah itd. Izmed ostalih predmetov potrebuje dalje ljudska plastika i)osebnih omar, pa tudi razni drugi inventar. V Etno- grafskem muzeju je bilo v prvi vrsti konserviranje tekstilij najbolj za- nemarjeno. V tem pogledu je muzej tako rekoč brez tradicije, brez usta- ljenih lastnih izkustev. Zaradi tega je muzejski preparatorsko-konserva- torski oddelek veliko pridobil, ko je bila letos muzeju dodeljena Jelka Urhova, da poskrbi v prvi vrsti za dobro in pravilno konserviranje tek- stilij. Da bi se v tej stroki kar najbolje izobrazila, jo je vodstvo muzeja poslalo za več dni v Etnografski muzej v Zagrebu, razen tega pa v Pokra- jinski muzej v Mariboru.. V obeh muzejih se je J. Urhova seznanila z vsemi metodami uspešnega konserviranja tekstilij. Depoji ne smejo biti neki nedostopni magacini, shrambe, prenatrpane z ■različnimi predmeti tako, da ne nudijo nobenega pregleda. Depoji so pravilno tako urejeni, da je deponirani predmet lahko vsak čas dostopen znanstveniku v proučevanje ter da preparator in konservator brez večjih težav lahko zmerom kontrolirata njegovo stanje. Prav zaradi tega, ker ima naš muzej svoje zbirke spravljene po neprimernih shrambah, ki otež- kočaijo pregled, vrhu tega pa so razmeščene v raznih prostorih, v kleti, foto-temnici, na podstrešju, v upravnih prostorih in končno v vitrinah v razstavnih dvoranah, je nujno potrebno, da tem bolj bdimo nad njimi, da bi nam ne propadle. Preparatorsko-konservatorSki oddelek se zaveda vseh svojih nalog, ki jih mora spričo takega stanja muzejskih.depojev opraviti. Tako je bilo do danes v pogledu prepariranja in konserviranja zbirk opravljenega mnogo važnega dela pod vodstvom D. Vahtarja, v bodočnosti pa se bodo načini konserviranja še v izdatnejši meri izboljšali. Materiala za prepariranje in konserviranje, raznih priprav itd., si po osvoboditvi nabavljamo v takem obsegu in taki meri kot nikoli poprej. Vse to nam je jamstvo, da bomo uspeli, zbirke ohraniti kar najboljše za bodočnost. Razstava zbirk. Zbirke so bile pred vojno in v času okupacije razstavljene v eni sami dvorani in v skronmem delu hodnika pred vhodom v dvorano, kar se pravi, da je Etnc^rafski muzej ne samo s svojimi zbir- kami, temveč tudi v pogledu razstavnih prostorov zaostal na koncu 19. sto- Poročila 115 letja, na stari siromašni razvojni stopnji etnografskega oddelka bivšega Kranjskega deželnega muzeja, ki je etnografiji vseskozi skopo odmerjal eno samo dvorano. Razstavna dvorana Etnografskega muzeja je bila sila nepregledna, saj je bila prenatrpana z velikimi razstavnimi vitrinami, v katerih so bili predmeti na gosto razstavljeni drug poleg drugega, V tej dvorani so se gnetle zbirke vseh mogočih etnografskih panog: ljudska noša in razne druge tekstaije, ljudska umetnost, pohištvo in slabo prirejena notranjščina gorenjske kmečke hiše itd. Zaradi tega ni bilo v razstavnem prostoru najti nobenega pravega reda, nobenega sistema v ureditvi, po- nekod nobenega pravega preglednega grupiranja predmetov, da ne govo- rimo o drugih višjih razsta'vnih vidikih, ki v takem položaju ne bi mogli priti do izraza. Jasno je, da je Etnografski muzej s tako urejeno razstavno dvorano in s svojimi skromnimi, nepopolnimi razstavnimi zbirkami kaj slabo predstavljal slovensko etnografijo. Uprava muzeja se je sicer v letih pred vojno in deloma v času okupacije trudila, kako bi zboljšala stanje razstavljenih zbirk v dvorani in na hodniku, vendar zaradi pomanjkanja prostorov te svoje težnje ni mogla uveljaviti tako, kakor je hotela. Etnografski muzej je vojno-okupacijsko dobo srečno prestal. Zbirke so 1. 1944 spravili iz razstavnih prostorov in depojev v posebno zaklonišče, prirejeno v kletnih prostorih Narodnega muzeja, da bi bile tako varne pred bombardiranjem. Kmalu po osvoboditvi so zbirke zopet prenesli v razstavne prostore in depoje v 1. nadstropju. Zaklonišče in vsa ta prena- šanja so zbirkam in posameznim predmetom le tu in tam škodovali. V dvorani in na hodniku so zbirke razstavili po starem. Nova uprava Etnografskega muzeja se je takoj po prevzemu svojih poslov resno zavedla vseh vprašanj, ki jih bo treba čimprej rešiti, med drugim Je uvidela, da je tak obseg razstavnih prostorov ne samo nemogoč, temveč tudi prav nič časten za slovenski narod. Novo vodstvo Narodnega muzeja Je bilo z nami prav istega mišljenja. Ugotovitvam so takoj sledila dejanja. Z Narodnim muzejem smo se sporazumeli, da prevzamemo od nJega z nekaj izjemami celotno Grebenčevo etnografsko zbirkO' ter da dobimo na razpolago v razstavne namene ves levi del muzejskega hodnika v I. nadstropju. Ko smo pregledali zbirke in ko Je tudi Narodni muzej izpraznil levi del hodnika, smo se z veseljem lotili delne preureditve muzeja. Prvi del hodnika smo posvetili kmečki materialni kulturi, kakor jo kažejo notranjščina kmečke hiše, hišno gospodinjstvo, gospodarstvo, živinoreja, ljudska obrt in podobno. V tem delu smo Grebenčevo zbirko temeljito preuredili, izločili iz nje vse, kar ne spada v ta razstavni od- delek, ter jo izpopolnili z našimi razstavnimi zbirkami. V drugem delu hodnika smo razstavili ljudsko umetnost: slike na steklo, panjske konč- nice, nabožno plastiko itd., medtem ko smo zadnji del hodnika pred vho- dom v razstavno dvorano namenili preji, tkalstvu, raznim delom ljudske noše, ljudskemu pravu ter običajem. Iz razstavne dvorane so bili tako preneseni vsi ljudsko-umetniški predmeti na hodnUc, na njih izpraz- njenem mestu na steni smo razstavili ilustrativno gradivo k slovenskim ljudskim nošam. Restavrator Maksim Gaspari Je po Valvasorju predstavil 116 Poročila v risbi nekaj poglavitnih tipov slovenske ljudske noše v 17. stoletju, poleg tega pa je izgotovil svoje največje in za našo etnografijo zelo pomembno delo: veliko karto slovenske ljudske noše v 19. stoletju -s 33 raznimi tipi in inačicami. M. Gaspariju je pri tem delu večidel služilo za podlago ilustrativno gradivo K. v. Goldensteina, N. Arsenoviča, K. Rusa i. dr. S to veliko karto smo vsaj deloma zamašili vrzel, ki se kaže v razstavnih zbirkah slovenske ljudske noše. Po vsej tej delni preureditvi pa je bil položaj Etnografskega muzeja _ še zmerom nemogoč. Čeprav je pridobil precejšen del hodnika, je še vedno imel eno samo razstavno dvorano, ki ni bila niti organično povezana s hodnikom. Mimo tega njegovi razstavni prostori nikakor niso bili v pra- vilnem sorazmerju s številom razstavnih dvoran, ki sta jih imela Narodni in Prirodoslovni muzej. Da se odpravijo ti nedostatki in da dobijo vse muzejske ustanove razmeram primerne razstavne prostore, je Ministrstvo za prosveto s svojim aktom IV. št. 2274/1 z dne 21. januarja 1947 med drugim predvsem odločilo, da dobi Etnografski muzej tri dvorane v pri- tličju Narodnega muzeja ter del hodnika v pritličju. Meseca februarja 1947 je Etnografski muzej skupno z Narodnim in Prirodoslovnim muzejem pristopil k temeljiti preureditvi muzejskih pro- storov in zbirk. Dne 1. maja 1947 je bila razstava zbirk v noivih prostorih urejena. Tri nove razstavne .dvorane, ki nam jih je prinesla letošnja po- mladanska preureditev, so omogočile, da smo zbirke razstavili mnogo pre- gledneje in smotrneje ko doslej. Te tri razstavne dvorane so prav za prav narekovale predstavo slovenske ljudske kulture v treh poglavitnih skupinah: 1. Slovenska kmečka hiša, njeno gospodarstvo, gospodinjstvo ter obrt; 2. Slovenska ljudska noša; 3. Slovenska ljudska umetnost in običaji. — Taka porazdelitev kaže razvoj ljudska kulture od njenih gospo- darskih osnov k vsem ostalim oblikam ljudskega življenja, kaže končno, da je tudi duševna kultura zelo povezana z materialno. V prvi in največji.razstavni dvorani visi na steni velika karta sloven- ske kmečke hiše kot izhodišča razstavljenih predmetov. V tej dvorani je razstavljen značilen primerek starega kmečkega voza iz ribniške okolice, razstavljeno je dalje razno poljedelsko orodje, živinska oprema, lovske pasti, razno hišno-kuhinjsko orodje in posodje, pletarski izdelki, kmečko pohištvo, hišna obrt itd. V drugi dvorani, dvorani slovenske ljudske noše, so razstavljene lutke (manequini) slovenskih ljudskih noš iz prve in druge polovice 19. stoletja, skupno 9 ljudskih noš. Med njimi je na novo razstavljena ljubljanska okoličanska noša iz prve polovice 19. sto- letja. Razstavljene tipe noš dopolnjuje velika karta slovenske ljudske noše v 19. stoletju ter mnogo drugega zgodovinsko pomembnega ilustrativnega gradiva, med katerim so zlasti važne risbe noš iz 17. stoletja. Dve stenski vitrini v tej dvorani kažeta nekaj najpristnejših in najznačilnejših delov in primerov slovenske moške in ženske ljudske noše, med drugim pastirski plašč iz ličja, kmečke smuči, moški kožuh, razna značilna oblačila, pokri- vala, dalje obuvala, pasove, okrasje itd. V dvorani ljudske umetnosti in običajev je prikazana ljudska keramika, razstavljena so votivna božje- Poročila 117 potna darila, preslice, pipe, modeli za mali kruhek ter pecivo mali kruhek, velikonočne pisanice itd. V drugi vitrini je razstavljena ljudska nabožna plastika, na steni so razobešene votivne podobe, ljudske slike na steklo, poslikane panjske končnice ter nekaj drugih primerov ljudskega slikar- stva oz. rezbarstva. Iz sveta slovenskih ljudskih običajev je prikazana pustna žival »gambela« in krinka kurenta s Ptujskega polja, dalje »ka- mela«, pustna klopotača iz Suhe krajine, razstavljene so tri lesene pustne krinke iz Cerknega na Primorskem itd. — Vseh razstavljenih predmetov je po številu točno 635, torej ni razstavljena niti desetina vsega muzej- skega inventaria. Ko bo Narodni muzej izpraznil del hodnika v pritličju, ki nam je bil oibenem z dvoranami dodeljen, se bodo s tem razstavne možnosti brez dvoma izdatno povečale. Tako nameravamo na hodniku v okviru posebnega oddelka med drugim razstaviti star čoln slovenskih ribičev iz Nabrežine, ki smo ga letos pridobili za muzej, dalje v vino- gradniškem oddelku veliko preso, 'ki nam jo bo odstopil Mestni Ferkov muzej v Ptuju, potem pa razni inventar'naših starih obrtnih delavnic in podobno. — Naposled je vredno posebej omeniti, da smo razstavne zbirke opremili z mnogimi pirimernimi napisi, kar se je menda prvič zgodilo v našem muzeju. Jasno je, da nam je le z razstavki, ki so jih po osvoboditvi pridobili za muzej, uspelo, da smo s preurejeno razstavo v novih prostorih lahko pokazali primeren prerez slovenske ljudske kulture. Ce skušamo to raz- stavo kritično oceniti, bomo pa ugotovili, da je njena pomanjkljivost navzlic novemu gradivu še zmerom ta, 'da je večidel omejena na predele bivše Kranjske, povrh tega pa da ne zajema vseh etnografskih panog. Ce bi imeli še kaj več razstavnega prostora na razpo'lago, bi prav gotovo z mnogimi razstavki, ki so zdaj shranjeni v 'depojih, lahko še marsikaj novega prikazali in številne inačice bi nam še bolj osvetlile ta ali oni razstavljeni predmet, toda dvomimo, če bi razstava bila z njimi bistveno izpopolnjena. Zatorej lahko rečemo, da je sedanja razstava z nekaj izje- mami verno zrcalo vsega dobrega in značilnega, kar premore naš muzejski inventar. Predobro se zavedamo raznih vrzeli, ki jih kaže razstava, pa je zato ena prvih naših nalog, da jüi z načrtnim zbiranjem novih predmetov izpolnimo. Prav zaradi tega, ker iso naše zbirke danes še nepopolne, smo predstavili slovensko ljudsko kulturo v neki splošni etnografski podobi, to se pravi, predstavili nismo nekih zaključenih etničnih predelov in tudi nismo zajeli vseh vrst kmečke kulture o'd preprostejših razvojnih stopenj do popolnejših, viso'ko kulturnih, temveč smo od vsake etnografske pano'ge, ki je zastopana v našem inventarju, prikazali le nekaj značilnih primerkov, sistematično urejenih po ustreznih skupinah. Posebej moramo pripomniti, da nam je razstavo v veliki meri otežkočalo dejstvo, da so mnogi predmeti v inventarnih laijigah brez provenience in da cela vrsta razstavkov v naši etnografiji še ni podrobno raziskana. Ko bo znanost opravila svoje delo, zlasti pa, ko se bodo z razstavnimi možnostmi povečale tudi zbirke, nam bo mogoče zasno'vati in urediti razstavo slov. ljudske kulture ne samo 118 ■ Poročila po etničnih okrožjih, temveč tudi s poučnih zgodovinsko-razvojnih vidikov, ki smo jih zdaj ponekod le nakazali. Poudariti pa moramo, da je letošnja temeljita preureditev Etnograf- skega muzeja važen zgodovinski mejnik v njegovem razvoju. Pri tem je vsekakor značilno, da je šele današnja ljudska oblast pravilno ocenila pomen Etnografskega muzeja, ki ga ima v naši novi ljudski skupnosti. Zakaj pribiti je treba, da se je Etnografski muzej šele leta 1947 v novi Titovi Jugoslaviji premaknil v pogledu raz- stavnih prostorov s tiste siromašne razvojne stop- nje, na kateri j e t i č a 1 vse od leta 1888, torej skupno približno 60 let. To je kulturni dokument našega novega časa, ki sam po sebi dovolj jasno govori in ne potrebuje komentarjev. Seveda pa je ta rešitev Etnografskega muzeja, ki je bua nedavno tako učinkovito in velikopotezno izvedena, tudi le prehodnega značaja, zakaj muzeju bo treba slej ko prej postaviti samostojno muzejsko zgradbo, če hočemo, da se bo nadalje razvijal. Kako si zamišljamo ureditev Etnograf- skega muzeja v lastni zgradbi in v posebnem etn<^rafskem parku, o tem bomo spregovorili v prihodnjem letniku. Foto-zbirke in razno drugo ilustrativno gradivo. Po osvoboditvi smo nadaljevali z urejanjem obsežne zbirke foto-posnetkov. ki jih je danes nad 3000. Med novimi foto-zbirkami moramo zlasti omeniti zbirko 180 iposnetkov iz Slov. Primorja, ki nam jo je dobavil Tiskovni urad pri predsedstvu vlade LRS, dalje nekaj foto-posnetkov arh. Bpinčiča. Med darovalci raznih foto-posnetkov sta Jože Karlovšek iz Domžal in Mario Maršič iz Trsta. Foto-negativov je nekaj nad 1500 ter smo jih večinoma inventarizirali. Nekaj negativov nam je bilo podarjenih (Nada Čeme iz Tomaja na Krasu). Ostalo ilustrativno gradivo obsega sledeče važnejše pridobitve: >Slo- wianscyzno«, Korytkov album slovenskih in jugoslovanskih ljudskih noš v akvarelih K. v. Goldensteina (odstop Osrednjega drž. arhiva Slovenije); 12 akvarelov stare dalmatinske noše (odstop ODAS); 6 velikih map z risbami iz Grebenčeve zbirke (odstop Nar. muzeja); 44 kopij akvarelov Nikole Arsenoviča s slovenskimi in drugimi primerjalno važnimi ljudskimi nošami (oskrbela jih je za naš muzej akad. slikarica Olga Benson s posre- dovanjem Etnografskega muzeja v Beogradu, ki hrani Arsenovičeve slike v originalu); album ljudskih noš z Jadranskega Primorja; kolekcijo raz- glednic s hrvatskimi ljudskimi nošami; slike in risbe M. Gasparija itd. Knjižnica. Po osvoboditvi se je do konca novembra 1947 pomno- žila s 649 kosi. Med njimi smo prejeli od Federalnega zbirnega centra doslej 304 kose. Knjižnica šteje po tem porastku 4525 kosov. Upravljanje knjiž- nice nam seveda spričo takega števala že daje mnogo posla. Pa tudi vpva- šanje posebnih prostorov za knjižnico bo v bližnji bodočnosti postalo aktualno. Vprašanje uprave smo začasno rešili v lastnem delokrogu tako, da smo knjižničarske posle poverili uradnici B. Pirkovič, ki je letos jeseni dovršila knjižničarski tečaj. Poročila 119 Knjižnico smo izpopolnili s celo vrsto starejše naše in tuje etnografske literature, ki smo jo doslej pogrešali (n. pr. Kuhač, Južno-slovijenske po- pievke; Zbornik za narodni život i običaje južnih Slovena; Šašelj, Biser- nice itd.). Prav tako nismo zanemarjali sodobne etnografske literature. Naročili smo si »Sovjetsko etn<^rafijo«, kupili smo, kolikor smo imeli priliko, nekaj sovjetskih knjig etnografsko-folklomega značaja, a bi jih želeli imeti še več v naši knjižnici. Med darovalci knjig navajamo: Etno- grafski muzej v Zagrebu, Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celju, Zgodo- vinsko društvo in Pokrajinski muzej v Mariboru, dr. Milovan Gavazzi, Zagreb, itd. Tri ameriške etnografsko-folklorne knjige nam je iz Amerike poslal Anton J. Klančar. Rokopisi. Antikvar Anton Demšar nam je podaril dragocen pre- pis Antikrista iz začetka 19. stoletja. Njegov prejšnji lastnik Štefan Taussig ga je kupil svoječasno v Dolžanovi knjigami. Sam Štefan Taussig, uprav- nik kifjigarne Cankarjeve založbe, pa nam je poklonil veliko število raznih starih rokopisov, ki predstavljajo večinoma razne ljudske nabožne pesma- rice, zgodbe po sv. pismu in podobno. Naposled nam je Državna založba Slovenije izročila za naš arhiv Möderndorferjev prvotni rokopis sloven- skega etnografskega gradiva, to je rokopis, ki je od Modre Ptice prešel v last Državne založbe in ki ga je avtor na podlagi duplikata pričel letos v povečanem obsegu objavljati v tiskarni Mohorjeve družbe v Celju. Sodelovanje. B. Orel in M. Matičetov sta sodelovala ipri sestavi primorskega in koroškega kulturnega memoranduma za mirovno konfe- renco, prispevala sta v slovenske dnevnike in revije razne članke, pa tudi daljše razprave (n. pr. v Tovariša, Našo ženo. Slov. poročevalca, Ljudski tednik. Razglede, Trinkov zbornik). M. Gaspari je ilustriral Jurčičevega Desetega brata, ki je izšel v založbi Slov. 'knjižnega zavoda. B. Orel je sodeloval pri Triglav-filmu s scenarijem za kulturni film »Kurentovanje na' Ptujskem polju« ter pri samem filmskein snemanju na terenu. Etnografski muzej tesno sodeluje z etnografsko-etnološkim seminar- jem na ljubljanski univerzi ter s Šolo za žensko domačo obrt v Ljubljani. Tako je B. Orel predaval lani v Šoli za žensko domačo obrt o slovenski ljudski obrti ter o slovenski ljudski noši, M. Matičetov pa v etnografsko- etnološkem seminarji; letos v novembru o folklori kot živem organizmu, o vprašanju osebnosti v folklori ter o Beneških Slovencih v delu furlan- skega folklorista V. Ostermanna »La vita in Friiüi«. B. Orel je dalje kot zastopnik Etnografskega muzeja sodeloval na dveh anketah Ministrstva za gradnje, ki sta obravnavali vprašanje oibnove kmečkih domov, ter je predaval v tečaju za vodje tehničnih baz o etnografskem pomenu kmečke hiše. Sodelujemo tudi v veliki meri s Šolo za umetno obrt v Ljubljani ler ob raznih prilikah pomagamo Narodnemu gledališču v Ljubljani s podatki o slovenski ljudski noši. Naš muzej pospešuje stike tudi z Glasbeno-narodopisnim _institutom v Lj'ubljani, z Zavodom za varstvo spomenikov LRS v Ljubljani ter z 120 Poročila raznimi muzeji v Sloveniji in Jugoslaviji sploh. Kaikor posnemamo iz po- ročila, so nam stiki z muzeji prinesli zelo razveseljive rezultate. Obiski. Meseca februarja 1946 je naš muzej doživel velik in po- memben dogodek: muzej so obiskali ruski znanstveniki, med njimi fol- klorist in profesor Moskovske univerze prof. Bogâtyrev. Profesorju smo razkazali in pojasnili razstavljene zbirke ter mu poklonili vse letnike Etnologa in razna druga važnejša dela iz slovenske etnografije. Profesor Bogâtyrev je zapisal v spominsko knjigo, ki jo hrani Narodni muzej, med drugim sledeče: »Zbirke slovenskega Etnografskega muzeja predstavljajo veliko vrednost za vse slovanske etnografe, za vse slaviste. Neobhodno je potrebno, zavarovati stare slovenske ljudske objekte na mestu, zlasti etnografske predmete, ki se še hranijo v različnih krajih Slovenije. Dobro bi tudi bilo, če bi posamezne objekte prenesli v Ljubljano in osnovali slovenski ,skansen'.« Naloge. Etnografski muzej si je zastavil sledeče naloge, ki *jih bo skušal v bližnji in daljni bodočnosti uresničiti: 1. Izpopolniti zbirke tako, da bo muzej zares predstavljal popolno podobo slovenskega ljudskega življenja. 2. Evidenco nad raznimi zbirkami temeljito preurediti. 3. Preurediti depo je. 4. Zgraditi lastno muzejsko poslopje z etnografskim parkom. 5. S posebnimi delovnimi ekipami sistematično raziskati teren. 6. Čim več prispevati k v^oji novih kadrov etnografskih delavcev. 7. Sodelovati pri izvajanju zaščite etnografskih spomenikov. 8. Objavljati etnografsko gradivo v posebni publikaciji. 9. Znanstveno obdelati z naprednih vidikov \Tsto aktualaih vprašanj s področja naše etnografije v »Slov. etnografu«. 10. V okviru ljudskoprosvetnega dela prirejati prenosne etnografske razstave s predavanji po našem podeželju, po šolah, tovarnah in drugod, sodelovati pri izdaji raznih poljudno-znanstvenih knjig etnografskega zna- čaja ter prispevati v naše časopise čim več poljudno-znanstvenih člankov. Ravnateljstvo Etnografskega muzeja si končno šteje v dolžnost, da se iskreno zahvali Ministrstvu za prosveto LRS (oddelku za kulturo, odseku za umetnost in muzeje, računsko-tehničnemu odseku itd.) za vso podporo, ki jo je dajalo v kakršni koli Obliki našemu muzeju ter mu tako omo- gočilo, da se je v znatni meri dvignil iz podedovane zaostalosti. Priznati moramo, da brez primernih kreditnih sredstev, ki jih je našemu muzeju podeljevalo v tem času Ministrstvo za prosveto in ki so znatno večja od predvojnih, nikakor ne bi mogli premakniti razvoja Etnografskega muzeja s tiste točke, na kateri je obstal že da\Tio pred vojno. Ljubljana, 30. XI. 1947. Iz preurejenega Etnografskega muzeja v Ljubljani Pogled v dvorano ljudske umetnosti in običajev. (Foto »Ljndska pravica«.) »Gamibela«, pustna žival s Ptujskega polja. (Foto »Ljudska pravica«.) »SoTjetska etnografija« 194? Milko Matičetov So v je tiska j a etmografija (= SE) je naslov časopisu, ki izhaja štirikrat na leto pod okriljem Akademije znanosti ZSSR v Moskvi. 2e prva števuika, ki smo jo imeli možnost videti, je bila za slovenske etnografo pravo odkritje. Tem bolj pa smo zadovoljni, ker je s tekočim letom 1947 omogočeno redno prejemanje SE po pošti. V primeri z etnografskimi in folklornimi revijami, ki so pred to vojno prihajale v roke slovensiküi znanstvenikov iz bližnje in daljne soseščine (n. pr. dunajska »Zeitschrift für österreichische Volkskunde«, berlinska »Zeitschrift für Volkskunde«, rimski »Lares«, pa tudi praški »Narodo- pisny vestnik ceskoslovansky«, Ivovski »Lud«, itd.), je Sovjetska etnografija nekaj povsem drugega. Danes je ta razlika še bolj očitna. Ce listamo po docela novih revijah, kakor je n. pr. italijanska »Rivista di etnografia«, in tudi če pregledujemo samo povojne številke ali nove serije starih časopisov, kakor recimo zgoraj omenjeno »Zeitschrift für österreichische Volkskunde« ali francosko »L'Ethnographie«, se nikakor ne moremo otresti vtisa, da je to, kar beremo, nastalo nekam slučajnostno, brez jasno določenega načrta, da o kakem skupnostnem hotenju sploh ne govorimo. Tako poleg dragocenih razprav, ki bi v drugačni zvezi lahko prišle še bolj do veljave, srečujemo tudi stvari, pri katerih bi skoraj mogli, reči, da prevladuje lov za eksotičnostjo in novostmi. Pri SE je podoba drugačna. Vsaka razprava, beležka, vest ali ocena je tako postavljena, da za njo čutiš ne samo voljo urednika ali odbora, ne samo težnje ozkega kroga ljudi, ampak utripe organiziranega dela mogočnega znanstvenega kolektiva. V svojem osrednjem glasilu, ki nam je bilo vse do včeraj žal neznano, so sovjetski etnografi dosegli občudo- vanja in zavidanja vredno višino. Prav zato bomo odslej tem bolj željno in s tem večjim pridom segali po njem ter se vsestransko, zlasti še v . pogledu metode, poglabljali v izkušnje sovjetskih tovarišev-etnogratov in se z njimi primerno okoriščali. Poglejmo to pot, kaj nam povedo prve tri številke letnika 1947. Vsaka izmed teh številk je po svojem obsegu (200—250 strani) kar cel zbornik; vse tri skupaj imajo že približno 700 strani. Vendar pa obsežnost ni odvisna od izredno dolgih spisov; prevladujejo namreč kratke in je- drnate razprave. Vse gradivo je smotrno uvrščeno v osem stalnih rubrik: 1. Vprašanja splošne etnografije in antropologije; 2. Vprašanja etnogeneze; 3. gradivo in razprave iz etnografije in antropologije ZSSR; 4. Gradivo in razprave iz etnografije in antropologije inozemskih dežel; 5. Iz zgodovine etnografije in antrapologije; 6. Beležke, poročila, referati; 7. Kronika; 8. Kritika in bibliografija. Podroben pregled vsebine .omenjenih treh številk je v danem okviru seveda nemogoč, ker bi že sami naslovi razprav — okrog 30 — preveč obremenili to poročilo. Zato pa se bomo po posa- meznih rubrikah dotaknili le vprašanj, ki se nam zde pomembnejša. 122 Poročila Pod prvo rubriko objavlja D. O. Old erogge miikaven prerez Iz zgodovine družine in zakona (SE 1947, št. 1). Ker je etnografsko gradivo iz Južne Afrike neredko služilo za odskočno desko raznim teorijam o razvoju prvotne družbe, si je a\ior zadal nalogo, pre- tresli sistem »lobola« in različne oblike zakona med bralranci pri jugo- vzhodnih Bantu. Po avtorjevem mnenju »lobola« ni navaden odkup neveste ; bistvo tega zelo razširjenega običaja obstoji v tem, da patriarhalna družina odda dogovorjeno količino živine v zameno za nevesto in s tem dobi pravico prenosa svojega imena na njene otroke. To zaključno dognanje je za domačo slov. etnografijo na videz indiferentno. Bantu in »lobola« so nam res daleč, toda branje te in podobnih razprav lahko dâ marsikatero pobudo tudi raziskovalcem naše davne preteklosti, slovenskega ljudskega prava in običajev. Tako se n. pr. ob avtorjevem tolmačenju avunkulata nehote spomniš na vlogo, ki jo ima v naših starih ljudskih pesmih »stric ujec — materin brat«. Dalje P. I. Kušner razpravlja o Etnični meji (št. 2), posebej o etničnih mejah v Evropi. Po njegovem imamo tri vrste meja: 1. kjer se srečujejo narodne kulture, ki so si med sabo tuje; 2. kjer se srečujejo sorodne narodne kulture; 3. kjer se srečujejo narodne kulture, ki sicer niso sorodne, a tudi ne močno oddaljene med sabo. Na številnih konkretnih primerih v zvezi z mejami te ali one vrste avtor preučuje pojave kakor: asimilacija (mirna ali nasilna), dvojezičnost, prehajanje tujih navad in običajev itd. Upošteval je tudi naše mejno vprašanje in med uporabljeno literaturo srečamo zbornik »Oko Trsta«. V zvezi s Kušnerjevo razpravo lahko opozorimo še na članek o Načinu upodabljanja narod- nostno mešanih predelov na etnografskih kartah (K. V. Kudrjašov; št. 2), čeprav ni v isti rubriki. M. O. Kosven prikazuje zgodovino pripovedke o Amazonkah (št. 2—3), ki je razširjena po vsej zemeljski krogli in bogato zastopana tako v literaturi (zgodovinski, geografski, umetniški ipd.), kakor v folklori zgodovinskih in etnografskih narodov. Od Herodota dalje so se neverjetno namnožile pripovedi o narodu žensk, ki žive ločeno od moških, ali o žen- skah, ki vladajo nad moškimi. Nešteto je tudi lokalizacij te pripovedke: otočje Indijskega oceana. Daljni Vzhod, Kavkaz, Afrika, »Virginski otoki« in »Rio de las Amazonas« v Ameriki itd. Vzporedno s pojavi skepticizma srečujemo bolj pogostoma neomajno prepričanje v zgodovinsko resničnost teh pripovedi. Do konca 18. stoletja, ko*Ìo si izmislili teorijo o »uporu« žensk, ni nihče postavljal vprašanja, kako in na kakšnih temeljih bi bile mogle nastati take amazonske družbe. Prave razlage še danes nimamo. Avtor ob koncu bežno nakaže način, kako bo mogoče razkriti izvor in zgodovinski smisel amazonstva. Med vprašanji etnogeneze — pod drugo rubriko — bo tega ali onega morda zanimalo, kaj pravi A. N. B e r n š t a m o T o h a r i h ali Tohrih (SE 1947, št. 3), katerih jezik »kentum« je svoj čas povzročil toliko hrupa v indoevropski filologiji (Tohre same so proglašali za srednje- Poročila 123 azijske »zapadne Indogermane«). Nikakor pa ne smemo molče mimo zgodovinsko-etnografske študije S. P. Tolstova — Mesta Guzov (št. 3). Na tako široki podlagi in obenem tako prepričevalno ni pri nas menda še nihče obdelal kako snov. Ob aralskem morju, zamocràjenih pro- stranstvih spodnjega toka Sir-Darje, kjer se danes šopiri trsje in pusto grmičje, nam avtor spretno pričara življenje Oguzov v X.—XI. stoletju. To so bili ribiči na gosiK>darski stopnji, ki v marsičem spominja na gospodar- stvo ribičev neolita in bronaste dobe. Avtor je izkoristil pričevanja zgo- dovine, arheologije, orientalske književnosti, jezikoslovja, etnografije in folklore. Tudi pod tretjo rubriko je marsikaj zanimivega za nas, čeprav se gradivo in razprave nanašajo na narode ZSSR. Kot primer jasnega, pre- prostega, a obenem znanstveno neoporečnega podajanja snovi omenjam prikaz N. A. Kisi Jakova: Stara poljedelska tehnika in poljedelski obredi pri Tadžikih porečja Hingou (št. 1). Bliže nas, med podkarpatskimi Ukrajinci pa se je poleti 1946 dva meseca mudila v imenu zvezne Akademije znanosti »Zakarpatska mešana ekspe- dicija« (»mešana« zato, ker je v svojem sestavu imela tri odseke: etno- grafski — 5 znanstvenih delavcev in nekaj študentov; folklorni — 4 znan- stvene delavce in nekaj študentov; atropološki — 3 znanstveni delavci). Celo ekspedicijo je vodil znani ruski folklorist P. G. Bogatyrev, ki ga tudi Slovenci poznamo, saj je februarja 1946. obiskal Ljubljano in naš Etno- grafski muzej, v Drami pa predaval o »Problemih ljudskega gledališča pri Slovanih«. Iz gradiva, nabranega med ekspedicijo 1946. leta, objavlja I. F. S i m o n e n k o, vodja etnografskega odseka, poročilo o Ostankih p a t r o n i m i j e in zakonskih odnosih pri Ukrajincih v Zakarpatju (SE 1947, št. 1 ; podatke o ekspediciji pa gl. v št. 2 med kroniko). / Folklorist in etnograf bosta s pridom segla po Etnografskem gradivu v kirgiškem eposu »Mauas« (št. 2) izpod peresa S. M. Abramzona. Le4a je v št 1 ocenil ruski prevod »Manasa« (Goslitizdat, 1946), v št. 3 pa zavrnil neko pristransko kritiko tega pre- voda. Kirgiška epska trilogija »Manas«, katero je odkril sredi 9. stoletja Orientalist Č. Valihanov, v znanstveni svet pa prvi uvedel V. Radiov leta 1885, spada med največje spomenike svetovnega ustnega slovstva, v isto vrsto z Ilijado, Odisejo, Kalevalo. L. A. D i n C e s je posvetil obširno in temeljito razpravo Ruskim pred krščanskim svetiščem v luči spomenikov ljud- ske umetnosti (št 2). Kakor je poročal že naš dnevni tisk, so se s to razpravo prvi okoristili slovenski arheologi med izkopavanji na ptujskem gradu, kjer so odkrili starost o vensko svetišče — za onima v Arkoni in Kijevu tretje te vrste na celem slovanskem področju. Etnografi in arheologi pa se na primeru omenjene razprave (kakor že zgoraj pri Tolstovu) lahko skupaj učimo širokih znanstvenih pogledov in prijemov določenih vprašanj. Da bi osvetlil staroslovanska svetišča, je Dinces poleg starih knjižnih virov in arheoloških ugotovitev uspešno segel po vzorcih 124 Poročila na vezeninah, pomagal si je z oblikami starih vaških cerkvic in stolpov, nagrobnikov, posmrtnih hišic na kurganih ter celo z obredno pesmijo. K četrti rubriki ne bi imel kaj pripomniti, pač pa se malo usta- vimo ob peti. V. I. Č i č e r o v prinaša tam poučen izrez iz zgodovine ruske foMoristike: Vprašanje osebnosti v delih folkloristov- mitologov sredi 19. stoletja (št. 1). Avtor lepo pokaže proti- slovja v mitološki šoli, kako so zamisli mitologov o neosebni ljudski umetnosti oddaljevale folkloro od stvarnosti, posebej pa nas seznanja s pogledi treh velikih ruskih folkloristov: F. I. Buslajeva, P. N. Rybnikova in A. F. HiUerdinga. Tako zgodovinsko rubriko bi bUo vsekakor dobro uvesti tudi pri nas. V vsaki panogi je namreč za uspešno tekoče delo nujno potrebno poznavanje naporov in pridobitev predhodnikov. Slovenci razen Kotnikovega »Pregleda slovenskega narodopisja«, ki je zaoral ledino, ne moremo pokazati nič. Prav naš revialni tisk pa bi na tem polju lahko opravil hvaležno nalogo s podrobnimi pretresi posameznih dob, gibanj, osebnosti ipd. Med beležkami — šesta rubrika — nam N. P. G r i n k o v a in T. A. Krjukova opisujeta, kako »vodijo rusalko« v dveh vaseh voroneške pokrajine. Zlasti obred iz ruske vasi Oskin je presenetljivo podoben slovenskemu pustnemu običaju z »rušo« oz. »gambelo« in go- njačem na Ptujskem polju. Če k temu še primerjamo sliki, objavljeni v SE 1947, št. 1, str. 186 in 187 s filmskimi posnetki v arhivu »Triglav- filma« (izvršenimi februarja 1947) ali pa z izvirno figuro od Sv. Marka niže Ptuja v Etnografskem muzeju v Ljubljani, se nam bo razpršil vsak morebitni dvom glede sorodnosti obeh tako oddaljenih običajev. Sedma rubrika — kronika — je zelo bogata in nam lahko dâ mnogo vzpodbud. Ob naših skromnih razmerah se mora človek res čuditi tako mogočnemu aparatu, kakor se kaže v delu in organizaciji sovjetskih etno- grafov. Toda istočaisno se nam vsiljuje misel, da smo vendarle marsikaj zanemarili, kar bi bili kljub svoji »revščini« lahko zmogli. Razumljivo je n. pr., da si mi ne moremo privoščiti rednega razpošiljanja 15—20 velikih etnografskih ekspedicij letno na teren. Teže pa bi bilo razložiti, zakaj ni Etnografski muzej — dolgo časa edina etnografska ustanova v Sloveniji — v približno 20 letih svojega obstoja do začetka zadnje vojne (v razdobju 1921—1941) organiziral vsaj eno terensko raziskovanje (prvi poizkus je predviden šele sedaj po osvoboditvi za poletje 1948). Iz SE 1947, 1—3 dalje izvemo, da je samo med 19. XI. 1946 in 22. IV. 1947 — torej v dobrih petih mesecih — pri Institutu etnografije v Moskvi branilo kandi- datske ali doktorske disertacije 16 znanstvenih delavcev. In pri nas? V sedmih letih obstoja stolice za etnologijo in etnografijo na ljubljanski univerzi se je javil z doktorsko disertacijo komaj en kandidat, še ta sta- rejši, samostojen znanstveni delavec. Prav tu se skriva morda naše najbolj pereče vprašanje — pomanjkanje naraščaja. Pozdravljamo SE poleg dru- gega tudi zato, ker upamo, da nam bo vsaj posredno pomagala pridobiti in navdušiti za naše delo kaj mladih moči. Ko bereš n. pr. poročila o Poročila 125 terenskih raziskovanjih in drugih delih Instituta etnografije, o etnograf- skem delu tam kje v Jakutiji, o zbiranju in preučevanju jakutske folklore, ali recimo o izrednem odzivu na vsezvezni natečaj za nabiranje folklore (objavljen 1. 1946), lahko sklepaš samo eno: da ima naša veda pred sabo veliko bodočnost. Osma in zadnja rubrika SE je namenjena kritiki in bibliografiji. V tukajšnjih treh številkah imamo ocene ali vsaj kratka poročila o 50 in več delih raznovrstne vsebine in v najrazličnejših jezikih, tudi v Južno- slovanskih, dalje v angleškem, francoskem, italijanskem, španskem itd. Če bi kdaj kak ocenjevalec iskal vzorov, tedaj bi mu lahko priporočili oceno B. Gardanova o delu: V. Abajev, NartovskiJ epos. Dzaudžikau 1945 (št. 2). Jasno Je, da so si tudi mnenja raznih sovjet- skih etnografov večkrat v navzkrižju, vendar o kakem nestvarnem pole- miziranju na straneh SE ni sledu. Iz ocen in poročil številnih inozemskih del Je lepo razvidno, da kakor sovjetska znanost sploh, tako tudi sovjetski etnografi priznavajo in cenijo vsak napredek, po drugi strani pa budno zasledujejo sumljive in zmotne teorije, katere so vedno pripravljeni oži- gosati brez olepšavanja in prizanašanja. V tej zvezi opozarjam na dva sestavka: J. Averkijeva Psihološka smer v sodobni ame- riški etnografiji (št. 1) in M. G. L e vin, Zgodovina — evo- lucija — difuzija (št. 2). In končno bi pri bibliografiji (tudi na tem področju smo pri nas siromaki) omenil M. O. Ko s vena — Pregled bibliografskih pregledov in literature o etnografiji narodov ZSSR (št. 2). Na čelu SE stoji uredniški odbor, ki Je takole sestavljen: odgovorni urednik prof. S. P. Tolstov, namestnik urednika docent M. G. Levin, ostali člani: dopisni član Akad. znanosti ZSSR A. D. Udaljcov, N. A. Kisljakov, M. O. Kosven, P. I. Kušner, N. N. Stepanov. Člani uredniškega odbora so obenem aktivni sodelavci SE. Sploh pa je število sodelavcev SE za naše pojme in ukoreninjene navade kar neverjetno. V prvih enajstih letnikih našega »Etnologa« (gl. Et X—XI, str. 429) je n. pr. sodelovalo vsega 64 ljudi. Tu pa samo v treh številkah I. 1947. srečamo nič manj ko 72 imen sodelavcev, med njimi celo 16 žensk-znanstvenic (v »Etnologu« 1). Po- vf/rečno Je pri posamezni številki SE 1947 sodelovalo 33 oseb. Ob zaključku lahko rečemo brez oklevanja, da bo Sovjetska etnografija zaradi visoke vsebinske in načelne vrednosti kmalu po- stala nepogrešljiv priročnik slovenskim etnografom in folkloristom, pa tudi antropologi, arheologi in drugi naši znanstveniki bodo radi segali po njej. (Cena posameznim številkam je 22 rubljev, 50 k. Za Jugoslavijo znaša celoletna naročnina 300 din. V LJubljani se naroča pri Državni založbi Slovenije — Inozemski oddelek. Kongresni trg.) spominu lyana Šašlja Nik<> Zupanič Kakor z dnevi in tedni v letu smo se srečavaii z raznimi poročili in spisi Ivana Šašlja v naših revijah in dnevnem časopisju. Trajalo je to od 1. 1880 do njegove smrti 1944. Ivan Šašelj torej celih 64 let ni odložil peresa, ki je vestno beležilo stanje termometra in barometra, razne vre- menske pojave, odhod in prihod ptic, življenje gozdnih živali, gibanje ljudstva, odkritja starin, zlasti pa narodne pesmi in pravljice, ljudske šege in navade, pristne in krepke izraze, reke in pregovore itd. Pokojnik je bil neutruden zbiratelj slovenskega narodnega blaga, ki ga je obelodanil in otel pozabljenju. Bil je tipičen etnograf-zbiratelj, ki ni pokazal ambi- cije, da bi postal etnolog — a ga bo slovenska znanost kljub temu ohranila v trajnem in častnem spominu zaradi njegove marljivosti in vztrajnosti. Seznanimo se najprej z njegovim življenjem, da bomo videli, v kakih okoliščinah se je gibal ter vršil poleg stanovskih dolžnosti svoje amatersko- znanstveno delo. I. S. se je rodil v Mokronogu na Dolenjskem 4ne 13. majnika 1859. Njegov oče je bil hišni posestnik in pek, novosel iz Borovelj na Koroškem. Ljudsko šolo je obiskoval doma in v Ljubljani, gimnazijo pa je dovršil v Novem mestu, kjer je opravil tudi zrelostni izpit (1879). Kot abiturient je izkopal v Pričinski hosti pri Mokronogu 4000 rimskih novcev, o katerih se je mnogo govorilo in daleč naokoli pisalo. To je napotilo mokronoškega brezposelnega občinskega tajnika Jerneja Pečnika, da se je začel zanimati za prazgodovinsko arheologijo. Dasi kmečkega rodu, je imel prirojen dar, da je znal na terenu izvohati starine. Ker pa J. Pečnik ni imel nikake arheološke predizobrazbe, je znanstveno morda več škodil kakor koristil. I. Š. se je odločil za bogoslovje in je dovršil bogoslovne študije v ljub- ljanskem semenišču 1. 1883. Po novi maši je dobil kaplansko mesto v Šempetru pri Novem mestu (do 1. 1885). Potem ga je dobra usoda zanesla na Belokranjsko, v malo privrško župnijo Adlešiče, kjer je postal duhovni pomočnik obolelemu župniku Lavoslavu Gorenjcu — Podgori- čanu, ki je bil sam zbiralec narodnih pesmi, poznavalec češke, poljske in ruske literature ter tedaj najplodovitejši prevajalec romanov in povesti iz sevemoslovanskih jezikov. Škoda, da sta se ti dve rodoljubni duši že po nekoliko tednih za večno ločili. L. Gorenjec je umrl namreč že 19. sve- čana 1886 za vodenico. Njegovemu zdravju so nemara škodili tudi pogosti obiski vinske kleti pri »Perinjaku« onstran Kolpe, kjer sta on in učitelj Matevž Grm v lepem razgovoru in pri pesmi uživala imenitno starogorsko črnino iz Bogovcev pri Kuničih. Ko bi bila L. Gorenjec in I. Š. dlje časa živela drug ob drugem, bi bila blagodejno in oplajajoče vplivala drug na drugega. L. Gorenjec je bil namreč umetniško vsekakor bolj probujen in je imel širše duševno obzorje kakor mladi kaplan I. Š., medtem ko je imel le-ta bistro oko za opazovanje prirodnih in narodopisnih pojavov ter trdno voljo do dela in reda, zato pa nič kaj posebnega pisateljskega Poročila 127 daru. I. Š. je bil treznega duha, ekonom v vsakem pogledu, ki je vedel, koliko in kaj sme popiti, kdaj mora vstati, kdaj počivati, in je imel raz- deljen čas, kdaj in kako se ima delati. Redko je potreboval zdravnika, bolezni se je varoval z dieto in domačimi rožami, ki jih je poznal iz knjig in iz nasvetov starih žensk. Na zunaj je bil bolj nizke postave, polnega, prijetnega obraza, temnokostanjevih las, rjavih oiči in dobrih del. Svojemu stanovskemu predniku L. Gorenjcu je postavil železen nagrobni spomenik, posadil cvetlice na njegov prerani grob, ki ga je obnavljal na vseh svet- nikov dan skozi vseh 36 let, to se pravi, vso dobo svojega adlešiokega župnikovanja (do 5. majnika 1922). Po njegovem odhodu je grob ostal pust in so ga morda tudi že prekopali. Od L. Gorenjca je prevzel I. Š. pohištvo in biblioteko ter gospodinjo Franco Lavričevo, sestro avstrijskega podmaršala Ivana Lavriča Zaplaškega (1850—1941), ki mu je pridno delala in zanj skrbela tja do prve svetovne vojne. Sledila ji je domačinka, Adlešičanka A. S., ki mu je podarila hčerko Anico. Tako se je I. Š. krvno zvezal z Belo Krajino. Otroka je nekoliko izšolal in ga spravil do kruha. Menda je bilo ravno pričakovanje rojstva tega otroka vzrok, da je I. Š. nenadoma stopil v pokoj, četudi ga je škof Jeglič posebno čislal in mu baje že napisal dekret za dekana v neki do- nosni dekaniji. Od 30. sušca 1922 do svoje smrti je I. Š. kot upokojenec pomagal v dušnem pastirstvu in v šoli v Št. Lovrencu ob Temenici na Do- lenjskem. Tu so mu ob njegovi sedemdesetletnici rojstva, v majniku 1929, njegovi prijatelji (pesnik Fr. Neubauer, J. Rome, A. Oblak, N. Zupanič, S. Vurnik) priredili skromno slavnost. Tedaj je napisal I. Š. na prošnjo, uredništva »Etnologa« prvi del svoje avtobiografije in bibliografije (»Etno- log« III, 73—86), M jo je nadaljeval ob svoji 75-letnici (»Etnolog« VII, 139—145), ob svoji 804etnici (»Etnolog« XIII, 128—139) in ob svoji 85- letnici (»Etnolog« XVII, 114—118). Meseca avgusta 1943 je še čil in zdrav slavil jubilej biserne maše, a pozimi 1943—44 je začel hudo bolehati — menda na mehurju —, tako da je iskal zdravniške pomoči v Ljubljani. Po vrnitvi v Št. Lovrenc je umrl (15. X. 1944). Pogreb je izivršil prodekan Hinko Povše ob prisotnosti okoliške duhovščine. Okoli novega leta 1886 je prišel I. Š. na Belokranjsko, v svojevrstno deželico z milim podnebjem, v deželico grozdja in breskovega cvetja, kjer so živeli pohlevni in mehkosrčni, v občevanju ljubeznivi in zelo gosto- ljubni ljudje, saj pravi adlešički pregovor: gost v hišo — Bog v hišo. Adlešičko župnišče res ni veliko in župnikovi dohoidki so skromni, vendar so se prijatelji radi shajali tu v bližini častitega starega gradu PObrežja — Freyenthum (tedaj lastnina barona Apfalterna), medtem ko je I. Š. v povračilo zahajal k sosednim župnikom v goste. Saj vina mu ni bilo treba kupovati, ker ga je dobil toliko za »biro«, da je lahko kril potrebo. Holma Velika Plešivica (366 m) ter Priložnik sta dajala prijetno rdečo kapljico, pri kateri se je dalo dolgo sedeti in prijetno kramljati, ne da bi bili gostje 128 Poročila težko vinjeni. Največ so zahajali k Šašlju: viniški župnik Jure König, semiški deltan A. Aleš (prijatelj Janeza Trdine), domači učitelj M. Grm, okrajni glavar V. Parma, s hrvatske strani pa kunički župnik Bosek, učitelj M. Jurmič, J. Belavic, in včasih Pavel pl. Leder, arhidijakon iz Podlipnika, ki je imel sina in tri krasne hčerke. Hrvatski katoliški župniki so imeli namreč že od srednjega veka sem po tradiciji ilegitimne žene in okoli župnišča so veselo skakali njihovi otroci, ne da bi narod to zameril, ker je bil tega vajen. To so bili še tisti časi, ko' na Hrvatskem še ni bilo zagreibškega nad- škofa Posiloviča in v Sloveniji še ni deloval škof A. B. Jeglič, podprt z doktrinami prebujenega katolicizma in pretirano strogo etiko, ki jo je širil Anton Mahnič v svojem »Rimskem katoliku«. Pozneje se hrvatski župniki niso več pojavljali v družbi svojih ljubic in otrok po slovenskih farovžih ob Kolpi. Celo metliški prost Franc Dovgan (1831—1923), stoprocentni kavalir, ki je znal ves Dantejev poem »Divina Commedia« na pamet, je moral razumeti duha časa in se mu deloma ukloniti. Vsekakor je zašel I. Š. s svojim prihodom v Belo Krajino v povsem drugo družabno osredje in drugačen okoliš, nego ga je bil navajen poprej na »Črnem KTanjskem« v Ljublj;ani ali v Šempetru pri Novem mestu. Ce si v duhu predstavimo Belo Krajino še pred 50 in 60 leti, ki je bila tedaj na zunaj res bela in je nosila v duševnem in narodno-kulturnem pogledu pečat jugovzhoda, potem ni čudno, če je začel I. Š. opazovati ljudstvo in prisluškovati govorici svojih župljanov. Četudi je začel že prej pisati kot poljuden zgodovinar in kronist, vendar lahko trdimo, da so mu vprav bogata belokranjska narodna obrt in umetnost, narodne pesmi in ljudske navade potisnile pero v roko, da je navdušen zbiral in beležil narodno blago. Najprej je priobčeval narodno blago in pravljice po raznih slovenskih listih in časopisih, potem pa je leta 1906 izdal prvo knjigo »Bisernic iz belokranjskega narodnega zaklada«,* kateri je čez tri leta sledila druga z reprodukcijami fotografij belokranjskih tipov in noš (1909). Vredno je ponoviti, kar piše v uvodu te II. knjige: »Tu podajem dragim Belokranj- cem II. zvezek ,Bisernic'. Ker so sprejeli Belokranjci I. zvezek ,Bisemic' tako navdušeno in so ga skoraj vsi slovenski listi ocenili prav laskavo, vzpodbudilo me je to, da nadaljujem z nabiranjem tako zanimivega belo- kranjskega blaga. Ta zvezek se pa nekoliko razlikuje od prvega. Medtem ko sem skoraj vse gradivo prvega zvezka nabral in zapisal sam, so malo- dane vso vsebino tega zvezka nabrali in zapisali moji župljani. Zato sem pa tudi pustil pri pesmih, pripovedkah in pravljicah vse jezikovne poseb- nosti, kakor so jih zapisali zapisovalci.« Da so kmetje sami zapisovali narodne pesmi, pregovore in pravljice, ni mogoče popolnoma odobriti, ker so se pred 50 leti podeželani še borüi s črkami in pismeno niti približno niso * Bisernice iz belakranjskega narodnega zaklada. I. V Adlesičih nabral Ivan ŠaSelj. Založilo »Katoliško tisk. društvo v Ljubljani«. Tisk. J. Krajec nasi, v Rudolfovem. Cena 1 krona. 1906. Poročila 129 mogli označiti glasoslovnih posebnosti narečja. Belokranjski kmet pa tudi rad primeša svoji pristni govorici dolenjščino ali knjižni jezik, če govori z gospodom, da se pokaže nekam naprednega in izobraženega in izpriča, da se je v šoli in cerkvi nečesa naučil. Če kmetje sami zapisujejo narodne pesmi in pripovedke, po navadi ne podajo nobene razlage in nobenega pojasnila ali tolmačenja starih, tujih ali fosilnih besed. Kdor vodi foiklo- ristično zbiranje, mora vedno iapraševati in pisati komentarje in pripombe. Baš tega pri 1. Š. pogosto ni. Res je, da ima pri I. B. in II. knjigi Bisernic kot dodatek »Slovarček« in »Tolmač neznanih besed«, kljub temu pa se dobe pri posameznih pesmih nepojasnjene in neraztolmačene besede. Da navedemo primere: V uvodu piše, da si iz njegovega »Slovarčka« lahko razložimo belokranjska krajevna imena Drag a tuš, Tuševdol, Da- me 1 j — teh besed pa ni v njem ! — Cibore, belokr. m û d a č e razlaga I. Š. iz adj. moder, torej mudrače = modrače, kar ni pravilno, ker veže ime sadu za njegovo barvo; pač pa bo pravilno, če izvajamo ime iz nje- gove oblike stsl. A\ A testicula, nsl. moda, »die Hode«, sh. mudo, big. mtdo, pl.mi,dea »Nieren«. — Kača (Bisernice I, 285) nima nikake etimološke zveze s »pikačo«' in pikanjem, ker je ta koren celo predindo- evropskega, pelazgijskega izvora. — Krasna narodna romanca »Vila iz- podrine pravo ženo« (»Bisernice« I, 38—39) se začne takole: Mjesec kala iz Carigrada. Za njim kala ta danica zvezda, ta tdainioa, božja aproivadnica, ki sprovaja grade Ivanove. Slovenski bralec se začudi nad obširnim geografskim obzorjem belokranjske tradicije, ki pozna daljni in bajni Carigrad, »očeta sveta«. Obenem pa se začuti neprijetno zadetega, ker ne ve, kaj pomeni mjesec kala. I. Š. besede kala ti v slovarčku ni pojasnil. Težko, da bi tudi današnji Belo- kranjci vedeli njen pomen. Treba se je napotiti proti jugovzhodu in iskati pomena glagola k a 1 a t i, ker slov. kâlati, -am, v. impf, »spalten« v zvezi z mesecem ne bi imelo smisla. Najbrž je tu pomisliti na hrv. kâlati, kâlâm »demittere« spustiti (z visokega na nižje), pogosto kot mornarski izraz o jadrih, ital. calare; od XV. stol. po zapadnih krajih (Rječnik Hrv. ili Srpskog jezika, dio VI, 415). Torej: mjesec kala = mesec tone, mesec pojemlje, mesec medli. Ce je naše tolmačenje pravilno, potem kaže Šašljev zapis tega verza v naši pesmi, ki je vsa v desetercu, da Šašelj ni dobro prisluhnil narodnemu pevcu in da se mora ta verz pravilno glasiti: Mjesec kala izza Carigrada, sicer bi manjkala strofi ena stòpica in bi bil stavek brez smisla. To kaže, da je pesem nastala tam, kjer se ljudje ukvarjajo z ladjarstvom, z jadranjem — v Hrvatskem Primorju, od koder je našla pot med belo- kranjske Adlešičane, če Je ti niso sami prinesli s seboj nekoč v XVI. stol. Mora se reči, da je I. Š. nedostajalo znanstvene osnove in erudicije, ker ga pri nabranem delu ni zanimala primerjava z enakimi in podobnimi . 9 130 > Poročila pojavi v soseščini, če se že ni domislil, da bi iskal variant v daljavi. En sam kilometer daleč od adlešičkega župnišča živijo onstran Kolpe ikavski Hrvati, 2 km daleč pravoslavni Srbi ijekavci-štokavci, došljaki iz Herce- govine, in 6 km daleč belokranjski Poljci, ki po govoru in noši pripadajo centralni (metliško-črnomaljiski) belokranjski skupini. Že v tem majhnem krogu se dado izvesti imenitne primerjave s stališča izgovora, tradicije, mentalitete, gradnje poslopij itd. Prvotne adlešičke narodne pesmi, ki so skoraj iste kakor v Pretoki in na Vinici, govore za to, da so prišle hkrati s svojimi nosilci z ozemlja med. Uno—Kvarnerom—Kolpo, torej iz visoke ali gorske Hrvatske. Kako neugodno je urejati narodno blago, če so ga zapisali neuki kmetje z okorno pisavo, nam kaže tudi neki primer iz J. Glonarjevega dodatka Slov. nar. pesmim I (»Etnolog« X—XI, 223—224), kjer se glase zadnje tri vrstice prve kitice narodne balade »Sestra ubije brata«: Kaj bi mogel Jure obed obedovati, to se začne s sestrico igrati: Ajamusesem mulomalula! Kaj pomeni ta Ajamusesem in kaj mulomalula? Tako zveri- žena primera spominjata na nerazrešene besede orientalske klinaste pisave; če pa nestvor pametno razčlenimo, dobimo: A ja mu se sem... Mislim, da ne bomo zgrešili, če rečemo, da mulomalula pomeni = milo m o 1 i 1 a ; torej ves verz : . - A ja mu. se sem m i il o molilna! Seveda pristavlja J. Glonar v opombi: »Iz okornega zapisa v Barletovi zbirki« (»Etnolog« X—XI, 227). Za J. Barleta je zbiral in zapisoval na- rodno blago v Gribljah kmečki fant Matiček Tot ar (rojen 1873), sedaj kmet (farmer) v državi Texas v USA, ki je bil talentiran mladenič ter gotovo ni zapisal zgoraj omenjene balade. O njem se bo več povedalo eventuelno pri obravnavi folklorističnega delovanja Janka Barleta v Beli Krajini. Pa tudi tam, kjer je I. Š. sam zapisoval, je večkrat pustil nejasne in nesmiselne besede in verze pri miru ter objavil pesem brez poskusa pojasnitve. V »Slovanu« III, 379 je objavil pod naslovom »Belokranjske narodne pesmi« tudi balado o Kraljeviču Marku in njegovi nezvesti ljubi: »Kak ču pjevat grlo glasovito, u ti gori trideset hajdukov, i med njimi mali te hajduče; ono ima tri srca junačka.« »»Ne boj se ti, vjerna ljuba moja, vse ja oéu pod sabljom metniti, z ma letom se na šake držati.«« > ■ Vse je Marko pod sabljom metnio z m a 1 e t o m se na šake držao. Kaj naj pomeni mali te hajduče? Ako je ime hajduka, bi moralo biti pisano z veliko začetnico; ako je hajduk brezimen, bi mogli pričakovati Poročila 131 za silo malo t o hajduče. In ko se v nadaljnjem omenja trideset haj- dukov in med njimi »mali te hajduče«, 1. Š.-u še vedno ne pride na um, da je to osebno ime M a 1 e t a kakor n. pr. Vladeta, Mileta, Miketa in ki je tudi sicer poznano v srbski narodni epiki : Vuk. Stef. Karadzic: Rječnik, 355: Maleta. m. »Mannsname, nomen viri«; Rječnik Hrv. ili Srp. jezika, dio VI, 415: Mäleta se pojavlja v narodnih pesmih našega časa »Pred crkvom ga namjera namjeri na junaka vojvodu M a I e t u od bijeloga grada, pa govori vojvoda Maleta... Vuk. nar. pjesme; »ja se bojim Malete hajduka«, -Marjanovic, 135. Tudi v ženski (na pol lirski) pesmi »Noče je vzeti« (»Bisernice« II, 83) moti bralca nejasno mesto: Mili, dragi Bože, Glaivica me holi. ^ Ode moj dragi služi Vučakovskem grado Pri mladome kralu, Konjca vranca jaše, svetlu sablju paše. Kako naj kdo razume : dragi služi Vučakovskem gradu? Nemogoče! Če pa pišemo: dragi služi vu čakovskem gradu, je stvar pri- rodna in jasna (prim. Kat. 2upanič, Šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini, str. 133, No. 45). Junaška pesem »Bolni junak« (»Bisernice« II, 24) se začenja: Junoj črni gori žarki oganj gori ... Povprečni bralec ne bo vedel, kaj pomeni junoj, ne bo slutil, da je to nastalo iz ju on o j namesto »u onoj«; (prim. F. Kurelac, Jack e ili navadne pësme..., str. 313: »2arki oganj gori va 'noj črnoj gori...«). Nedostatkov take vrste je dosti, v pretres smo jih vzeli le nekaj. Škoda za znanost, da I. Š. ni primerjal belokranjskih narodnih pesmi s hrvatskimi in srbskimi, ker bi se bili dali iz tega izvajati imenitni zaključki. Naj navedem belokranjisko žensko pesem »Komu bi rože trgala« (A) (»Bisernice« I, 99) in njeno hrvatsko pesniško sestro iz Hrastja pri Kar- lovcu (Fr. Kurelac, Jačke..., 311) : A Leip je vrtec ograijen, pum je rožic nasajen. Vsalkojake, rumene, nai.jiveč imudre, zelene. Mimo pala stoziea, po nji šece grofica. Klanja s§ ji rožica. i Još goivori grofica: A »Kaj se klanjaš, rožica? ] Ja te nimam komu dat'. ' B Mali je vrtak ograjen, pum mi je rožic nasa.je(n. Po nijem se šece devojka, za n.iiom se vije rožica. »Kaj mi se viješ, rožica? Nimam te komu trgati. 132 Poročila Čačka, mafka prestari, bratije, sestra premiladi. Moj je dragi daleko. Preko devet čroih gor. Za goro je omii bor, za borom je beli grad, na sred grada stolec zilat, na nijem sedi dragi moj, na prstu mu prsten moj, da se pozna diragi moj. Z belim perora prepisuje, na me tužno premišljuje. Otae i mati prestairi, bratac i sestra premladi, mioj mi je diragi daleko: čez tri vode ffüboke, čez tri gore visoke, čez tri luge zelene. Iza njih je beli grad i u gradu zilati stol, za stolom je dragi moj. na pršilu mu prsten moj, da 198 pozna, da je maj; niai glavi mu venčac moj, da se pozna, da je moj, u žeipu mu rubac moj, diai se pozna, da je moj.« Drugi knjigi »Bisernic« je priložil I. Š. reprodukcije fotografij Belo- kranjcev v skupinah in posamezno: »Bojanci in Bojanke«, »Vlahi in VIa- hinje«, »Belokranjski ženin in nevesta«, »Predica iz Adlešič«, »Viničan«, »Belokranjski črednik«, »Teta v belokranjski svatbi«, kar seveda po- \Tsuje folkloristično vrednost knjige. Ni pa prav, da je v skupini Bo- jancev, ki so Srbi, vtaknil v njihovo narodno nošo tudi pristne Adlešičane (ga. Marija Rauch s hčerko!) in da sta se kot žumberska Vlaha oblekla advokat dr. Jure Adlešič ter metliški organisi Mihelčič. Že na sliki kažejo fiziognomije, da to niso nekdanji srbski priišleki iz globokega Balkana, ki streljajo in sekajo z očmi in imajo drugače izoblikovano duševno strukturo kakor ostali Belokranjci. Sicer smo pa že marsikje opazili, da objavljajo nekateri avtorji v svojih opisih narodov in dežel kaj radi lepe mestne gospodične in kultivirane gospode, oblečene v narodne noše, nemara zato, da bi bil narod kot tak svetu lepše predstavljen. S temi prigovori in kritičnimi opazkami nikakor nočemo škoditi do- bremu imenu, ki ga ima I. Š. v naši znanstveni književnosti. Nasprotno, mi trdimo, da ostane I. Š. kljub hibam pri nabiranju folklorističnih zani- mivosti — belokranjski Vuk Karadzic, si parva fas est componere magnis... Ves čas svojega razmeroma dolgega življenja je kazal nezmogljivo voljo do dela in občudovanja vredno dinamiko udejstvovanja. Zbiral je nepre- stano kakor čebela med: pesmi, pregovore, izreke, šege, navade, narodne obleke, stare novce itd. Vse to je obvaroval pozabe in to se bo v bodočnosti po nadarjenih umetnikih kot gradivo predelalo in se zopet vrnilo ljudstvu v pozlahtnjeni, predelani in lepši obliki. Res pa je, da I. Š. ni iskal ne primerjalne širine ne evolucionistične globine. Ostal je negiben na mestu ter samo beležil, kar je videl in slišal, ne da bi se dosti vpraševal: od kod, zakaj, čemu. Ko je izšla 1. 1906 prva knjiga »Bisernic«, je takoj pritegnila pozornost slovanskih filologov v raznih časopisih. Najvažnejša sta referata Vat ro- sta va Jag Ica in Ivana Grafenauerja v slovitem »Archiv für slavische Philologie« XXIX, str. 475, Berlin 1907. I. Grafenauer označuje »Bisernice« kot zelo lepo folkloristično knjižico za jezikovno in narodo- pisno proučevanje zanimivega belokranjskega ljudstva ter pravi, da se Poročila 133 starejše pesmi jezikovno in vsebinsko naslanjajo na hrvatski idiom. Tu se nahaja srbskohrvatski deseterec, aorist, nomin. deklinacija adjektivov, instrumental a-debel na -um in marsikaj fonetičnega, kar je blizu srbo- hrvaščini. I. Grafenauer pravi na koncu, da predstavlja belokranjski dia- lekt, kot ga kažejo »Bisernice«, zanimiv prehod od slovenščine k srbo- hrvaščini. Ali vpliv slovenske knjige in šole, sodišča in državne admini- stracije, cerkve in posvetne inteligence jemlje belokranjskemu govoru vedno več starih jiosebnosti, jih brusi in dovaja slovenskemu književnemu jeziku. Grafenauerju posebno ugaja Šašljev »Slovarček« (»Bisernice« I, 241—329), ki donaša izbor besed, katerih Pleteršnikov slovar nima. Grafenauerjevim izvajanjem pristavlja V. Jagič, da zaslužijo »Bi- sernice« največjo pozornost slovanske filologije, ker odkrivajo pogled v zanimivi proces prehoda iz srbskohrvatske narodnosti, ki je tvorila nekdaj osnovni značaj prebivalstva, v slovenski idijom. V nasprotju z Grafenauer- jem trdi Jagič, da govore Belokranjci mešan dialekt (Mischdialekt), ne pa prehodnega (Uebergangsdialefct). Srbohrvaščino da je kot spodnjo sta- rejšo ljudsko plast pod vplivom cerkve, šole ih administracije prekrila mlajša slovenska, ki sili skozi vse pore (luknjice) v starejšo tvarino. Najuporneje da se branijo novim \^livom stare pesmi, pregovori, medtem ko so gibljive jezikovne oblike in glasoslovni fenomeni močno popustili. K tem izvajanjem V. Jagiča bi pripomnili, da je nekam težko govoriti o enotnem belokranjskem dialektu, ampak da je bolje, ako se govori o belokranjskih dialektih (cf. N. 2upanič, Bjelokranjci. Narodna enciklope- dija srpsko-hrvatska-slovenačka, 1, 226), ki bi jih danes res z večjo pravico imenovali mešane kot pa prehodne govore od hrvaščine k slovenščini, to pa zato, ker so turški vpadi XV. in XVI. stoletja zlasti v južnem delu uničili staro belokranjsko prebivalstvo z organskim prehodom govora k hrvaščini in so prišli novoseli iz raznih predelov med Uno in Kolpo. Tudi ni bil vpliv slovenščine povsod enako intenziven. Vsekakor je največ sprejemaila okolica Črnomlja in Metlike, ker so bile tam upravne, sodnijske, šolske in cerkvene oblasti, ki so širile med narod ne samo slovenski jezik, ampak tudi srednjeevropsko-alpsko kulturo* ter civilizacijo. I. Š. ni bil samo priden zbiratelj folklore, ampak tudi radodaren mož. Ko je napolnil nekoliko zabojev s kosi narodnih noš (»jalbe«, pečice, sva- tovski robci in otirači, koralde) iz adlešičke, podzemeljske in preločke župnije, je vse skupaj poslal v dar deželnemu muzeju »Rudolfinumu« v Ljubljani, za kar se mu je uprava muzeja prisrčno zahvalila v pismu od 15. XI. 1906: »Sedaj je naša belokj^anjska zbirka tako bogata in popolna, da se bo zelo lepo prezentirala. Hranimo jo v posebni belokranjski omari, da boste Belokranjci ponosni na njo. Pred vsem so znamenite peče in pečice, katerih smo dobili tudi iz Dobljič lepo število.« Istega leta (1906) " Pri preučavanju osnovnih razlik slovenske ljudske kulture sem se 1. 1912 pi-\-ič izrekel za trojstvo kulturnih vplivov ter območij: 1. srednje- evropsko-alpsko, 2. mediteransko, 3. jugoslovensko kulturno območje (N. Županic, Žumberčani i Marindolci, Bograd 1912. str. 6—7). Namesto jugoslove^nsko bi bilo morda bolje reči: panonsko-jugoslovansko območje. 134 Poročila je poklonil I. Š. svojo obilno numizmatiöno zbirko rimskih novcev s tremi zaboji knjig vred muzeju škofovih zavodov v Št. Vidu, škofijskemu cerkve- nemu muzeju pa je dal zbirko starih masnih plaščev, cerkvenega posodja in kipov iz adlešičke in podzemeljske župnije. Za svoje obilno delo je prejemal I. Š. tudi Aislužena priznanja in časti. Že 1. 1887 ga je imenovala Osrednja komisija za ohranjenje zgodo- vinskih spomenikov na Dunaju za svojega dopisnega člana; 23. XII. 1908 ga 'je izbrala občina Adlešiči za svojega častnega občana; 21. I. 1921 ga je imenovalo škofijstvo v priznanje »delovanja v dušnem pastirstvu in dela kot pisatelja na polju domače kulturne zgodovine« za duhovnega svetnika. Glasilo Etnografskega muzeja v Ljubljani »Etnolog« se ga je spomnilo s prigodnimi članki ali beležkami ob njegovi 70-, 75-, 80- in 85-letnici rojstva. Slava in čast Ivanu Šašlju, najplodnejšemu slovenskemu folkloristu prve polovice XX. stoletja. Naj se mu do poznih rodov svetlikajo nad črnim grobom bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada! Jože Rusr Valter Bohinec V groznem taborišču Buchenwaldu, ki ima na vesti toliko naših naj- boljših- ljudi, je 25. marca 1945 omahnil v objem smrti tudi dr. Jože Rus, knjižničar naše univerzitetne knjižnice. Z njim smo izgubili znanstveno izredno delavnega človeka, ki je vzgledno ljubezen do domačih tal zdru- ževal z živim zanimanjem za vse njihove prirodne in kulturne pojave, saj se je udejstvoval kot geograf, zgodovinar in etnograf. Rojen 20. marca 1888 v Ribnici na Dolenjskem iz mnogočlanske dru- žine, je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, na Sušabu in v Novem riiestu, kjer je maturiral leta 1910. Nato je poslušal na Dunaju predavanja iz geografije in zgodovine, napravil izpit za pouk telovadbe na srednjih šolah (1913), doktoriral pri prof. E. Brückner ju z disertacijo »Das Unter- krainer Karstgebiet« (1918), končno pa napravil še diplomska izpita iz zemljepisa (1918 na Dunaju) in zgodovine (1924 v Ljubljani) kot glavnih predmetov. Njegova disertacija, ki žal ni izšla v tisku, je vendarle našla pohvalo ne le njegovih tedanjih učiteljev, temveč tudi še pozneje, ko jo je ocenil kot priznanja vredno delo J. Soleh (Geogr. Jahresber. aus Oesterr. XX 1940, str. 96—97). Med prvo svetovno vojno vidimo Rusa nekaj časa kot suplenta na gimnaziji v Kranju (od okt. 1914 do sept. 1916), po vojni pa kot nadomestnega učitelja na gimnaziji v Celju (od decembra 1918 do marca 1919). Zapustil je šolsko službo zaradi gmotnih razmer in se pre- selil v Beograd. Tu je pri državnem odboru sodeloval pri pripravah za volitve v ustavotvorno skupščino oziroma za volitve v narodno skupščino 1923, a tudi pri organizaciji ljudskega štetja 1921 za vso državo in za mesto Beograd posebej. Udeležen je bil tudi pri izdelovanju zakonskih Poročila 135 projektov za razdelitev države na oblasti. Naveličan nemirnega življenja Je končno — ko si je bil že leta 1921. nstvaril domače ognjišče — zaprosil za mesto na tedanji Licejski, sedaj Univerzitetni knjižnici v LJubljani. Tu Je vršil od 22. dee. 1924 dalje posle knjižničarja, dokler ga ni v noči od 12. na 13. januar 1944 odvedla policija in ga izročila okupatorju, ker Je odkrito napovedoval zarjo svobode. Po skoraj enoletnem trpljenju v Dachau-n so ga odpeljali v Buchenwald, odkoder se ni vrnil več... V znanosti se je Rus udejstvoval predvsem kot zemljepisec in zgo- dovinar, vendar Je bistro opazoval tudi življenje in delo našega naroda. O tem priča vrsta publikacij, med katerimi naj bodo tu omenjene za etnografa najvažnejše: 1. Istorijske osnove etničkog i kul- tur nog stanja kod S lo vena ca. Njiva I, Ljubljana 1921, stran 293—305; razprava je istočasno izšla v Glasniku Geografskega društva v Beogradu V, 1921, str.211—222; 2. Suha roba, brihtna Ribnica in široki svet. H geografiji naše lesne domače obrti. Ponatis iz »Jutra« 7. 9. Ì930, LJubljana 1930, str. 1—16; 3. O tipu na- šega mesta na pomolu. Študija h krajevni legi večine naših malih mest. LZ L, str. 685—691, 739—747; 4. Uvodno poglavje v knjigi Iv. Vrhovnika »Trnovska župnija v LJubljani« z naslovom: Prostori župnije, njih priroda in človek. LJ. 1933, str. 9—32; 5. Slo- van stvo in Vis lanski Hrvatje 6. do 10. stoletja. Etnolog V/VI, 1933, str. 31—45; 6. Ribnica in Suha Krajina. Proteus I, 1933/34, str. 139—145; 7. Postajne dežele dinarskih Slove- nov na potovanju v 6. stoletju. Zbornik IV. kongresa slovan- skih geografov in etnografov v Sofiji 1936, str. 344—347 ; 8. Dolenjci v luči statistike. Zbornik »Dolenjska«, Lj. 1938, str. 140—141; 9. Dolenjsko vinstvo pred 100 let L Prav tam, str. 172—173; 10. Vaške table in vaška imena. Samouprava VI, Lj. 1938, str. 48—54 in ponatis v izredni publikaciji Geografskega društva v Ljub- ljani 1938, str. 1—6; 11. Jedro kočevskega vprašanja. Ponatis iz »Kočevskega zbornika«, Lj. 1939, str. 3—45 (v »Kočevskem zborniku« str. 131—174); 12. Od ceha do združenja. Spomeniki zgodovine ljubljanskega krojaštva. Posebni odtisek iz »Zbornika slovenskega obrta 1918—1938«. Str. 1—24; 13. Lesna domača obrt Predavanje na gozdarski anketi 1941, razmnožen strojepis. Z malenkostnimi popravki je to predavanje izšlo v tisku pod naslovom : Suha roba ali ribniški mali človek. Razširjen ponatis iz »Zbornika slovenskega obrta 1918 do 1938«. Lj. 1941. Str. 1-19. Vse te spise preveva neka posebna svežina, ki izvira deloma iz avtor- jevega živahnega temperamenta, deloma pa iz njegovega pregnantnega izrazoslovja, črpajočega iz živega narodnega jezika. Ohranil nam je vrsto starih domačih izrazov in nazivov ter jih vpeljal v znanstveno termino- logijo. Časih je seveda ustvarjal izraze tudi sam; nekatere bomo gotovo obdržali, medtem ko so drugi manj posrečeni. Vsebinsko so za etnografa najznamenitejše tiste razprave, ki obravnavajo dolenjske domače obrti. Iz njih govori resnični poznavalec ne le obrti kot takih, temveč tudi njiho- 136 Poročila vega zgodovinskega razvoja in njihovih današnjili socialnih in gospodarskih ipogojev. Kako lepo nam opisuje n. pr. v »Jedru kočevskega vprašanja«, svojem pač najboljšem delu, kako je prvotna kočevska krošnja, ki je ob- segala po privilegiju krošnjarjenja iz 1. 1492 predvsem živino, platno in snho robo, izgubljala svoje pogoje, tako da so Kočevarji začeli kupčevati z južnim sadjem, za kar so dobili 1. 1785 tudi uradno dovoljenje. Tako je »kočevski krošnjar prešel od domačega blaga na kupivno, lotil se je neproduktivnega trgovanja. S tem je pa izpodrezal življenjske možnosti velikemu številu domačih sinov in hčera; Po kočevskih hišah so nastale nevzdržne gospodarske razmere ter se je iz obdobnega, seîzonskega zapu- ščanja domovine rodilo trajno izseljevanje...« (Jedro koč. vpr.,pos.odtis, str. 11.) Plamteči poziv, s katerim se je zavzel v svojem predavanju o ribniški lesni obrti za svoje rojake suhorobarje, ki jiha je treba pomagati iz gospodarskih težav, je značilen za Rusov socialni čut. Mnogo krajših in daljših sestavkov tudi etnografske vsebine, posve- čenih predvsem dnevnim vprašanjem in zato časih dokaj borbenega zna- čaja, je Rus objavil v dnevnem časopisju. Nekaj člankov in razprav je ostalo tudi v rokopisu; tako omenja n. pr. sam v »Jedru kočevskega vpra- šanja« razpravo: Baker in Reka v dolenjski preteklosti (K zgodovini starih poti naše trgovine). Škoda bi bilo, če bi te stvari, ki tiči v njih mnogo podrobnega dela, ostale neobjavljene. V tekn let si je bil namreč Rus nabral mnogo bibliograifskega gradiva, iz katerega je poleg lastnih opazovanj črpal snov za svoje razprave. Ni pa svojih izsledkov hranü samo zase, temveč je z njimi vselej rad postregel tudi drugim. Tako je n. pr. za strokovni katalog Univerzitetne knjižnice izpisal poleg drugega tudi vse važnejše domovinoznanske sestavke iz »Laibaoher Zeitung« 1854—1912 (prim. M. Pivec-Stelè: Stanje slovenske historične bibliografije, CZN XXXIV, 1940, str. 210). Žal je to delo ob letalski nesreči v Univerzitetni knjižnici 1944 zgorelo. Omenim naj še, da je Rus pripravljal za »Atlas Slovenije« zemljevide naših domačih obrti. Sestavil je bU že vprašalno polo za predmetno anketo, ko je vojna prekinila nadaljevanje tega dela. Bodi možu, ki je tako marljivo pripomagal k boljšemu poznavanju slovenskega ozemlja in njegovega človeka, ohranjen časten spomin! ÂTgust Pavel Vilko Novak Sredi dela, pred kratkim še poln zdravja in prešinjen od upanja, da [Ido v osvobojeni (domovini mesto tudi za|nj, da ji bo končno mogel sproščeno posvetiti vse svoje še vedno sveže moči in nemajhne sposobnosti — tako nas je nepričakovano zapustil slovenski jezikoslovec in etnograf dr. A v g u s t Pavel. Bil je prvi predstavnik Prekmurja v znanosti, toda člen tistega prekmurskega rodu, ki ga je zgodovinska usoda njegove domače Poročila 137 krajine pahnila v tujo službo. Toda Pavlova sreča je bila, da je tudi v tem položaju služil v prvi vrsti lastnemu narodu — in služil mu je za- vestno in z otroškim srcem pesnika. Mnogo je trpel zaradi usojene mu življenjske poti in hudo je bilo nam, ki smo dobro poznali njegove spo- sobnosti in njegovo pripravljenost, a smo ga videli tako rekoč zvezanih rok v tujini — namesto doma sredi plodnega dela. Rodil se je 28. avgusta 1886 na Cankovi blizu Radgone. Gimnazijo je dovršil v MonoŠtru in Szombathelyu (1905); na peštanski univerzi je študiral kot krušni predmet latinsko in madžarsko filologijo, iz veselja pa slovansko filologijo pri Oskarju Asbóthu. Iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja je tudi doktoriral (1913) z disertacijo o madžarskih tujkah v prekmuršoini (rokopis). Kot srednješolski profesor je služboval v Budim- pešti, Tordi, Dombovâru in Szombathelyu (od 1920). Tu je v muzeju Že- lezne županije (Vasvârmegyei mùzeum) dolga leta vršil posle ravnatelja, kustosa etnografskega oddelka in knjižničarja. Leta 1940. je bil na uni- verzi v Segedinu imenovan za privatnega docenta za južnoslovansko filo- logijo s posebnim ozirom na madžarsko-južnoslov. kulturne in literarne stike. Umrl je v Szombathelyu 2. januarja 1946. Pavlovo delo je bilo mnogostransko. Njegovo glavno zanimanje je bilo usmerjeno na preučevanje prekmurskega narečja. Pogla- vitno delo s tega področja je knjiga A vashidegkùti szlovén nyelvjârâs bang- tana (Glasoslovje cankovskega slovenskega narečja, Madž. akademija zna- nosti v Budimpešti 1909, 148 str.). V uvodu (prevod gl. v Slovanu 1911, 121—2 in Novakovem zborniku Slovenska krajina) opisuje razdelitev prekmurskih Slovencev glede na ljudske nazive za prebivalstvo posamez- nih krajev. Razprava sama je bogata z gradivom za vsa poglavja slovnice in predstavlja zato osnovo za študij prekmurščine. Asbóth je z izvlečkom v Roczniku slawisticznem 1910 omogočil njeno uporabo tudi madžarščine neveščim. — Nekako dopolnilo tega spisa je kritični pretres jezika v katol. prekm. publikacijah izza začetka 20. stol.: A legujabb vend irodalom nyelve (Jezik najnovejše prekm. književnosti, Nyelvtudomâny VI, 1916, 1—27, 102—116). Tu je poudaril za madžarsko slavistiko in kulturno politiko načelno važno resnico: »Nedvomno je, da je ogrski in avstrijski slovenski jezik eden in isti in da so med njima le narečne razlike« (n. d. 5). To načelo je zastopal tudi v zadnjih letih, zato pa mu uradna kulturna politika nikdar ni bila naklonjena. — Jezikoslovno gradivo vsebujejo tudi njegove narodopisne razprave. V rokopisu pa je ostala primerjalna študija o do- linskem in ravenskem prekm. govoru na osnovi etnografskega gradiva Št. Kuharja. Vse življenje je zJbiral, kolikor mu je to oddaljenost od domače zemlje dopuščala, gradivo za prekm. dialektologijo. Toda razmere so mu preprečile objavljanje. V želji, da mu to gradivo ne bi obležalo in da bi preprečil diletantizem, se je odzval pozivu in 1942/43 napisal prekmursko slovnico, ki naj bi služila zlasti učiteljem. Ko je delo predložil, so ga zaradi naslonitve na knjižno slovenščino javno napadli in objavo odložili. Kot jezikoslovec je Pavel napisal še rusko jezikovno vadnico za Madžare, katere pa je izšel 1916 le prvi del. V zadnjih letih je sestavil 138 Poročila obširno rusko slovnico, ki je še v rokopisu. Objavil je tudi več ocen sla- vističnih del. Vzporedno z jezikoslovjem je Pavel gojil že od začetka tudi zanimanje zaprek mursko in južno slovansko etnografijo sploh. Tudi v teh delih se druži filolog z etnografom. Prva razprava te vrste je Az Orpheus-monda rokonai a délszlâv népkoltészetben (Sorodstvo pravljice o Orfeju v južnoslov. nar. pesništvu. Ethnographia XX, 1909, 321—340), v kateri obširno primerja antično izročilo s slovenskimi narodnimi pesmimi o godcu pred peklom in s podobnimi motivi v srbskohrvatski in ruski narodni poeziji. — Sledila je razprava A Banko leânyârôl szóló széphistória délszlâv forrâsai (Južnoslovanski viri zgodbe o Bankovi hčeri, Egyetemes Philoio- giai Közlöny XXXVII, 1913, 104—112), v kateri je dokazal, da je bila ta verzificirana zgodba v 16. stol. prevedena iz hrvaščine (Sestra Marka Kra- ljeviča dvori cara i. dr.). V slovenskem izročilu ga je stalno izredno zanimal motiv Kralja Matjaža in je zbiral gradivo za veliko monografijo o tem predmetu, v kateri bi primerjal madžarsko izročilo s slovenskim. S te^a področja je objavil dvoje predavanj : A Hunyadiak a délszlâv népkoltészetben (Hunja- dijci v jsl. nar. pesništvu, v letn. poročilu sombathelj. muzeja 1927) in izvleček nastopnega predavanja Kralj Matjaž in Slovenci (Mâtyâs kirâly es a szlovénok, Sorsunk 1942, 197—202), kjer obravnava zlasti Cankarjeve snovi o Kr. M. in mnenja slovenskih raziskovalcev. Prekmurski etnografiji je posvetil tri razprave. V prvi Vend szoveggyûjtemény es az eddigi gyûjtések torténete (Prekm. zbirka tekstov in zgodovina dosedanjega zbiranja, Nyelvtudomâny VI, 1916—18, 6—18, 161—187, 263—282) ocenjuje gradivo Št. Kuharja v CZN in prekmurskih publikacijah; sam pa objavlja štiri narodne pripovedke v fonetičnem za- pisu z madžarskim prevodom in obširnimi jezikoslovnimi opombami. Najvažnejši spis s tega področja je razprava Odprta ognjišča v kuhi- njah rabskih Slovencev (v avtoriziranem prevodu pisca teh vrst Etnolog IV, 125—145; izvirno: Nyilttüzhelyü konyhâk a hazai szlovénoknâl, Ethno- graphia — Értesitô XXXVIII, 1927, 129—144). Tu je prvič posegel v prek- mursko gmotno kulturo in opozoril na pozabljene jiorabske Slovence. — S tega ozemlja je napisal tudi svoj zadnji etnografski spis Rigâszâs a Vendvidéken es az ôrségben (Lov na brinjevke v Prekmurju in Orségu, Magyar Néprajzi Mùzeum Értesitoje XXXIV, 1942, 141—163). S posebno ljubeznijo se je P. trudil za kulturno zbližanje med Madžari in Slovenci. Odlično je prevedel v madžarščino Cankarjevega Hlapca Jer- neja in Potepuha Marka (1937), Na klancu (1941) ter dolgo vrsto črtic in pesmi iz slovenskega in srbskohrvatskega slovstva. Mnogo člankov in pre- davanj je tudi pospeševalo to zbližanje. Najizčrpnejši spis te vrste je izšel v zborniku Ungarn und die Nachbarvölker (1943) o stikih med Slovenci in Madžari (str. 123—240). Pavel je bil tudi pesnik. V mlajših letih je objavljal svoje pesmi v prekmurščini (tudi pod psevd. Sinek Martinek), manj v madžarščini. Šele v zrelejših letih je pričel ponovno nastopati kot pesnik in izdal zbirki: Poročila 139 Yak völgy ölen igy zsolozsmâzok (1933, Tako pojem psalme v objemu slepe doline) in Felgyùjtott erdô (Zažgani gozd, 1936). To so žgoče obsodbe so- dobnega družbenega življenja, veličastne vizije bodočega sveta, podobe o bogatem življenju velikega človeka, kakršen je bil Avgust Pavel v vsem svojem bistvn. Za madžarsko kulturo si je Pavel pridobil posebnih zaslug kot ustano- vitelj, izdajatelj in urednik znanstvene revije Vasi szemle (Obzornik Že- lezne županije, 1934), pozneje Dunântuli szemle (Prekdonavski obzornik, 1939), v katerem so najodličnejši zastopniki vseh domoznanskih strok ob- javljali svoja dognanja v zvezi s prekdonavskim ozemljem. Pavel sam je v reviji manj sodeloval. Omembe je vredna razprava o ljudskem stavbar- stvu v ôrségu (Ôrségi képek, 193). Kdor pozna Pavlove načrte, njegovo gradivo in kvaliteto njegovega dela, pa tudi vse ovire, ki mu niso dovoljevale ustvariti vsega, kar je hotel, ta upravičeno obžaluje, da je prav njegovo raziskavanje slovenskih snovi ostalo skoraj pri začetkih. Obvestilo uredništva Redakcijia Slovenskega etnografa, nasledïi'iika Etmoilioga^ je bila prvič za- ključena že poleti li946. Zaradi tebniiöniih in drugih ovir pa noivi časopis ni mogel iziti o pravem času, to je v času, ko smo se na mirovni konfereinci še bojevali za pravične meje na sloveniskem zahoidu in severu. V letu IQH. smo časopis povečali z movimi aktualiiimi člaaiki. Ta druga koiiòna redakcija Slovemiskega etnografa je bila zaključena v pričetku decembra 1Ö47. Drugi letnik Slovenskega etnografa, ki ga pripravljamo, bo načel in na- daljeval vrsto aktualnih \Tprašanj v slovenski etnografiji in folklori. Tako bo med drugim razpravljal o nadaljnjih nalogali slovenske etnografije in folklore v današnjem času, poidrota-eje bo obravnaval razna vprašanja terenskega dela in varstva etooigralsikih spomenikov, oibijavil bo pioiročiilo o etnografskem oddelku Pokrajinskega muzeja v Mariboru, pa tudi za raane druge članke bo dovioij pro- stora na njegovih straneh. Vabimo vse etnografske in folklorne delavce, da nam s svojimi prisipevki pomagajo poživiti našo novo etnografsko-fo-lklorn^o revijo. Sloveniski etnograf bo večiiidel priabčeval razprave, v manjši meri gradivo. Sčasoma nameravamo časopis razbremeniti tako, da bomio za gradivo osnovali novo publikacijo ali vsaj prilogo k Slovenskemu etnografu ipod naslovom »Slo- vemskio etnografsko gradiivKX. Prejeli smo V o C e II o : Breznik Anton, Ljudski jezik. Poseben odtis iz Narodopisja Slovencev il. Ljub- ljana, 1945 D'Aronco Gianfranco, Vecchie usanze popolari di Ampezzo. Estratto da >La porla Orientale«. Trieste, 1946 Grafenauer Ivam, Narodno pesništvo. Poseben odtis iz Narodopisja Slovencev II. Ljubljana, 1945 Kotnik France, Naši bukovoiki, ljudski pesniki in pevci — Verske ljudske igre — Iz ljudske medicine. Pos. odtis iz Narodopisja Slovencev II. Ljubljana, 1946 Kregar Rado, Naš kmečki dom — I in II. Ljubljana^ 1946 Matičetov Milko, Iz žive govorice Beneških Slovencev. Pos. odtis iz >Trlnkovega zbornika«. Gorica, 1946 Matičetov Milko, Renata Steccati in njeni zapisi beneško-slovenskih ljudskih pesmi. Pos. odtis iz »Razgledov« II, 34. Trst, 1947 Minarik Franc, Slovenske >na rokah< pisane zdrarilske bukve iz 1, 1759. Pos. otisaik iz >Farmac€utskO(g glasnika«. Zagreb, 1946 Mödemdorfer Vinko, Koroške narodne pripovedke. DSM v Celju, 1946 Möderndorfer Vmko, Koroške uganke in popevke. DSM v Celju, 1946 Mödemdorfer Vinko, Verovanja, uvere in običaji Slovencev — Pela knjiga. DSM v Celju, 1946 Mušič Marjan, Obnova slovenske vasi. DSM v Celju, 1947 >0b JadrUnu« — Etnografski zapiski in študije. Uredil Rado Lenček. (Samo- založba.) Trst, 1947 Perusini Gaetano, Il contratto di Soccida in Friuli. Estratto dall'Archivio >Vittorio Scialoja« X, n. 1-2. Firenze, 1944 Perusini Gaetano, Consuetudini giurldico-agrarie della Provincia di Udine. Ravno tam Polec Janko, Križnikori odgovori na vprašanja v Bogiširevem iNaputku«. Pos. odtis iz 3. zv. Razprav pravnega razreda A. Z. U. Ljubljana, 1945 Turnšeik Metod, Pod vernim krovom: 3. Od jurjevega do kresa; 4. Od kresa do adventa. GMD, Trst, 1946 V zamen«: Bulletin der Schweizerischen Gesellschaft für Anthropologie und Ethnologie. 21, 22. Bern. 1945, 1946 Bv og bvgd — Norsk Folkemuseums ârl)ok. I—III. Oslo. 1943—1945 rè fastu? — Rivista della Società Filolc^ica Friulana. XVII-XXIII (1941—1947) Časopis muzeâlnej slovenske] spoločnosti. XXXVI—XXXVIII. Turc. Sv. Martin, 1946-47 Értesitoje — A néprajzi mùzeum értesitoje. XXIX—XXXV. Budapest, 1937—1943 Ethnographia - Népélet. XLVIII-LVI. Budapest, 1937—1945. L'Ethnographie. N. S. N« 38. Paris, 1946 Geografski vestnik. XVIII. Ljubljana, 1946 Geographica Helvetica. 1, 1—4. Bern, 1946 Man. XLVl, 70-98. London, 1946 Mitteilungen der Geographisch-Ethnographischen Gesellschaft Zürich. XXXXI in XXXXII. Zürich, 1942 in 1945 Narodopisny Sbornik. I-VIII. Turc. Sv. Martin, 1939-1947 Oesterreichische Zeitschrift für Volkskunde. Neue Serie. I, 1—4. Wien, 1947 Terra. Helsinki, 1941-1946 Upplands Fornminnesförenings Tidskrift. Uppsala, 1943 in 1944