-   60   -
Iz kmetijskiga zbora na Dunaji
Drugo vprašanje, ktero je gosp. minister kmetijskimi! zboru postavil, je bilo: kako naj bi se prihodnjič v vsaki deželi za poduk v kmetijstvu skerbelo, in kako naj bi se šole kmetijstva napravile?
Ta reč je tako imenitna, de se zamore perva in nar potreb niši stopnja k povzdigi kmetijstva imenovati, ne le v naši deželi, ampak po vsih deželah našiga cesarstva, kjer kmetijstvo ne stoji na tisti stopnji, kakor v mnogih družin ptujih deželah. Vemo sicer, de je v vsaki deželi umnih in prebisanih kmetovavcov, ki svoje kmetije pametno obdelujejo in za svoje gojzde pridno skerbe, — vemo pa tudi, de jih je veliko več, ki se modre kmetovavce in pridne gospodarje mislijo, in ven-der, če pogledamo njih oranje, njih živino, njih gnojniša, njih drevesa, njih gojzde, se nam povsod očitno kaže, de njih vednost je grozno revna! Kakor so oče ravnali, tako ravna sin; kakor je pred sto leti bilo, tako je dan današnji. Z okornim plugam se martrajo sebe in živino, kakor njih dešcek pred sto leti; gnojna jama leži pod kapam in se prepeka na soncu, kakor pred sto leti; mah objeda sadne drevesa , kakor pred sto leti; živina stoji in leži v blatu, kakor pred sto leti; gosence naj preidejo iz dreves, kakor so prišle, — vse kakor pred sto leti; trava na travnikih naj raste, kakor jo Bog da; čmu jih včasih pognojiti, čmu vodo na nje napeljevati , čmu močirnim vodo odpeljevati ? Saj so oče tudi tako delali, in oče so bili moder mož ! Sin se od očeta uči, in kakor je on delal, delajo tudi njegovi nasledniki, misleči, de vse nove naprave in poprave nič ne veljajo. Tako pa si sami sebi obilniši pridelke kratijo in boljši dohodke kradejo — in kakor posamesni kmetje zaostajajo v kmetijstvu, tako zaostaja potem cela dežela.
To mora pa prihodnjič drugači biti. Oče nebeški je dal zemlji rodovitnost, človeku pa um in pamet, de naj jo sili k zmirej veči rodovitnosti.
Kmetovavca ne moremo na njegovi lastnini siliti, de bi mogel drugači ravnati. Ou je gospodar, in gospodari po svoji volji, de le sosedu škode ne dela. Ce ga lastni dobiček ne sili, ga postave ne morejo siliti.
Edina moč tedej, kmetijstvo na boljši stopnjo pripraviti,* je poduk, in sicer poduk mladosti. Od pod-učene mladosti imamo povzdigo kmetijstva pričakovati. Podučen mlad gospodar bo spoznal, kaj de je treba popraviti, in kako se bo mogla poprava nar boljši vpeljati. Lastni dobiček, ki ga je spoznal, ga bo silil k novim napravam. Zdej se dostikrat ljudje tacimu po-smehujejo , ki se kakošne nove naprave loti, in mu ne verjamejo nič, dokler očitniga dobička ne vidijo.
Minister kmetijstva je tedej modro sklenil, de povzdiga kmetijstva se ima s podukam začeti. Z hvaležnostjo je spoznal kmetijski zbor to edino pravo pot, in  je   tedej sklenil:
1)  Že v malih ali začetnih šolah v mestih in po kmetih, kader se je mladost brati in pisati naučila, se ima v kmetijskih rečeh toliko podučiti, kolikor zamore mladost tega poduka zapopasti. Poduk kmetijstva mora po vsih malih šolah samostojin in posebin razdelk šolskiga poduka biti, in ne le kakor naveržek kakimu druzimu uku.
2)  Posebne bukve se morajo za ta poduk napraviti, razumu mladosti obojniga spola primerne, in s podobami razjasnjene.
3)  Prihodnji učeniki teh šol morajo saj nekoliko vednosti v kmetijstvu imeti, de bojo zamegli  to,
kar bo v bukvah  zapisano stalo,  fantam in dekletam dobro razlagati in na vertu in na njivi pokazati.
4)  Učeniki morajo prihodnjič boljši plačilo dobivati, kakor dosihmal, ker se bo od njih tudi več vednosti terjalo.
5)  V nedeljskih šolah se mora tudi poduk kmetijstva ponavljati.
Namen tega poduka ni, popolnama izučene kme-tovavce i zrediti, zakaj ta poduk je le zato, de se že v mladih sercih ljubezin do natornih vednost in do kmetijstva obudi, in mlada glavica nekoliko odpre.
6)  Pravi poduk kmetijstva naj se začne v tako imenovanih djanskih kmetijskih šolah (praktischen Ackerbauschulen}. V teh šolah se ima kmetijstvo v djanji učiti. Mladenč mora v teh šolah sam delati in se mnogih kmetijskih opravil poprijeti. Le tako se zamore pravi kmetovavec izučiti. Kako pa te šole napraviti , de jih bo do vel j, de jih bojo zamogli kmečki fantje lahko obiskati? — Cesar ali deržava nima toliko denarja , de bi se zamoglo v vsaki deželi veliko tacih šol napraviti; veliko jih pa mora biti, zato de v eno šolo preveč učencov ne pride in de eden druzimu dela ne jemlje, de mladenči nimajo pridelječ od doma i. t. d.
Zbor je v ti reči — mislimo — prav dobro tole sklenil: V vsaki deželi so nektere velike kmetij e (graj-šine), od kterih se ve, de kmetijstvo modro obdelujejo. Posestniki tacih imenitnisih kmetij naj se v imenu cele dežele naprosijo, de vzamejo kakih 5 — 6 mla-denčev v poduk in delo, proti tem, de jim delajo in kaj majhniga za živež in stanovanje plačajo. Take kmetije naj počasti deržava z eno ali drugo rečjo — in nar pridnišim mladenčem naj daruje dežela, kakor je že navada na Štajarskim , vsako leto kakih 60 — 80 gold., de si s tem denarjem živež preskerbijo. Tri leta naj terpi ta poduk. Darila (jštipendien) pa naj se vzamejo iz tacih denarjev, ki so bili dozdej za malo koristne reči večidel zaverženi, kakor, postavimo, darila za govejo živino, ktere deželi niso nikakoršniga prida prinesle. — V vsaki deželi imamo nektere take kmetije, v kterih se bojo zamogli mladenči dobro djanskiga kmetijstva naučiti. Mladenč , ki v tako kmetijsko šolo stopi, naj bo okoli 16 let star.
7)  Tako v djanskim kmetijstvu izurjeni mladenč naj stopi potem v drugo kmetijsko šolo v mestu, kjer se bo natanjčni in višji poduk iz bukev dajal, tako de bo mladenč tudi visi kmetijske vednosti zadobil. Ta kmetijska šola, v kteri se bo poduk v domačim jeziku dajal, naj bo razdelk politehnike (polvtechnisches Institut}, to je, take šole, v kteri se mnogoverstne vednosti učijo, ktere obertnijstvo, rokodelstvo in kmetijstvo vtičejo. V vsaki kronini deželi naj se napravi ena taka politehnika.
8)  Ko je mladeneč tudi to šolo dočončal, in če hoče sprično pismo (Zeugniss) dobiti, de je kmetijstva popolnama izučen in de si zamore potem službo kme-tijskiga oskerbnika i. t. d. zadobiti, se morav očitnimu izprašanju (Staatsprtifung} podvreči. Ce je to iz-prašanje dobro prestal, je poterjen kmetovavec.
Se ve de za navadne  kmete ni treba vsiga tega.
9)  Pri Dunajski akedemii vednosti (Acade-mie der Wissenschaften) naj se odloči tudi za kmetijstvo en razdelk (Section}, in naj se kak učen mož izvoli, ki mnoge kmetijske skušnje dela, in kar skozi in skozi poterjeniga najde, naj oznani po deželah.
Tako — mislimo — je prava in lahka pot najdena, de se bo moglo kmetijsko podučenje povsod malo začeti in s pridam dognati.                              Dr. Bleiweis.
  -   61   -