Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA Lisf slovenskih delavcev v Ameriki. ZA NEKAJ VEČ KOT NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvzemal sobot, nedelj in praznikov). >1 :: Čitajte, kar Vas zanima :: Telephone: CHclaea 3-1242 Reentered as Second Class Matter September 35th, 1940 at the Post Offiee at New York, X. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. No 250. — Stev. 250. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 31, 194 0—ČETRTEK, 31. OKTOBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIU. ANGLEŽI ZASEDAJO GRŠKE OTOKE ITALJANI PRODIRAJO PROTI SOLUNU . . . LETALCI BOMBARDIRALI KORINT . . . RUSKA LETALA ZA GRŠKO ARMADO . . . ANGLEŽI MINIRALI GRŠKO VODOVJE ... NADALJNA POMOČ Poročilo iz Soluna pravi, da so se angleški mornarji izkrcali na nekaterih grških otokih in i s tem odprli pot, ki pelje v Solun. Kot pravi isto BOMBA NA AMERIŠKEM PARNIKU Časovna bomba bi imela eksplodirati, ko je bil parnik že precej oddaljen od pristanišča. — •Nihče bi se ne mogel rešiti. — Nad dvatisoč oseb na krovu. Nedavno je odplul iz San FrniM*L«'0 proti Panama City ameriški transprotni jmmik *4 Republic*', na katerem je I »I -lo 1H(K) vojakov ter 7o0 armad- lira. Posadka na krovu ni bila obveščena o zagonetni in ne -varni najdbi. poročilo, so bili (irki pregna-'nih častnikov. Mnogi častniki ni še tudi z \cč drugih vasi ob so imeli seboj žene in otroke, meji, pa navzlic temu je mini-1 Ko je bil parnik oddaljen strski predsednik Ion Metaxas dan vožnje od San Francisco, časnikarskim poročevalcem rc- ' je zasledil na njeni častnik Amerika nudi Angliji vedno večjo pomoč Roosevelt je govoril snoči v Bostonu. — Letalska industrija bo omogočila Angiiji dobavo 12,000 nadaljnih aeroplanov. — PETAIN POJASNJUJE SVOJE DELO Načelnik francoske vlade maršal Henri Philippe Petaia kel, opolno odgovornost za svoj razgovor s kanclerjem Adolfom Hitlerjem ter je pozival Franooze, da prevzamejo njegovo vodstvo v tem o-ziru in v vseh drugih zadevah. "To je moja politika,je rekel Petain: "Ministri so odgovorni edino meni. In samo zgodovina me bo sodila. "Do sedaj sem z vami govoril kot oče, danes pa govorim kot vaš voditelj." Poslušalci so bili osupnjeni vsled njegove samozavesti in častnike. Parnik smo natančno odločnosti in vsebine njegovc-prcis-kali, pa nismo našli nobe <,a govora. Cela Francija je Prizor v neki kanadski Inki ne ladje. — Amerika je V svojem govoru v veliki dvorani Boston Garden v Bostonu ji' predsednik Roosevelt posedal, da je bila zadnje čase avijatična industrija tako razvita, da je sedaj mogoče izdelati za Anglijo 12,000 aeroplanov in izdelati velike zaloge municije. Anglija je v Združenih državah naročila zopet 1:2 tisoč aeroplanov, vsega skupaj ob prilik prevzema ameriških rušileev. Kanadski mornarji . Angliji v zameno za oporišča na tej strani Atlantika izročila ."»0 rušileev iz dolwP.»l^ i : Delavski pregled Nekoč in sedaj Republkanski predsednišk i kandidat Wendell L. Willkie deležen v'se podpore znane Nezaposlenost se manjša Narodni iudustrijalni konfe-i rein-ni urad poroča, da je se- nc sumljive stvari več. Bomba je bila tako naravnan, da bi eksplodirala, ko bi se nahajal parnik že na visokem morju. Eksplozija bi raznesla prednji krov parnika, da bi bila vsaka rešitev nemogoča. "Republic", eden največjih armadnih transportnih parni-kov, je odplul iz San Franci-sca 18. oktobra. V Panama Ci tv je srečno dospel 29. okto- dušeno za vojno ter odločeno, da se bori proti Italjanom tudi do smrti. Rusija pošilja Grški aeroplane Po iporočilu iz Soluna je zadnje dni na Grško prišlo 134 ruskih bombnikov in zasledovalnih aeroplanov. Aeroplani so bili [K) železnici pripeljani t kozi Tracijo. Vse to je v so glasju z novo rusko-grško trgovsko pogodbo. Glasilo ruske armade "Rdeča zvezda" v Moskvi pravi, tla je angleško vojne brodovje v Sredozemskem morju tako močno, da Italija nikakor ne mo-te doseči hitre odločive v svoji nestrpno pričakovala, da ji bo Petain o svojem razgovoru s Hitlerjem kaj več povedal, kot pa so sporočili časopisi. do sedaj pa 2G,1MH) aeroplaicv. j.-kjan-kega magnata Tom i (|aj v ,Mall {nezaposlenih "Tovarne so tako obsežne, Girdlerja. Prejšnji petek je kot'jih ju bilo meseca oktobra Petain se je odzval -Hitlerjevemu povabilu Maršal Petain je s-poročil, da se je sestal s Hitlerjem na iz- je je predsednik omenil: rečno Hitlerjevo povabilo. Rekel pa je, da ni bil pri razgo- da so v tem oziru Združene dr-žave največja industrijska država na svetu in vsled tega ne moremo omagati," je rek« 1 predsednik. "Postali bomo največja sila na svetu. Toda te ni samo kampanjska obljuba." Glede vojnih naročil Angli- Fraiiklina 1 >. ^evi-It.-i da bi z besi-do omenil .1«» I -ewisa. V teku so tudi pogajanja voru izpostavljen nikakemu|Zil ve,'Ja naročila za artilenjo, pritisku. S Hitlerjem pa se je | strojn.ee, puške in tanke z o~ sporazumil samo v načelu. To|Preni° 111 municijo. Obsežnost načelo ]>a se nanaša samo na Itovarn t;,ku vdlkn> «la b i sodelovanje in izključuje vsa-lmo^e te-a tufll zm,c" Prostovoljci za grško armado Po poročilo iz Aten je bila organizirana mednarodna brigada, obstoječa največ iz angleških in ameriških državljanov. Med onimi, ki so se priglasili za mednarodno brigado, jo tudi :u; let stari loan Tlieoto- j vojni proti Grški, chi, ki ima restavracijo in je bil rojen v Kansas City, Kan-. 44 Ponosen sem, tla sem A-merikanec," je izjavil, "ponosen sem pa tudi, da »cm Grk. "Združene države smo očistili gangsterjev, sedaj pa bomo tudi takoj opravili isto delo." Grške vojaške oblasti so izpustile na svobodo 20 angleških letalcev, ki so *>Hi tekom sedanje vojne prisiljeni pristati na grški zemlji. Grki »o jih nosili po ko agresivno misel. "Reči moram," je zaključil svoj kratki govor, 4'da je prva dolžnost vsakega Francoza, da ima zaupanje." Članek nato povdarja, d a Nemčija s svojimi neprestanimi zračnimi napada na Anglijo še vedno ni dobila gospod-stva v zraku in da tudi grške vslsd velike angleške pomoči iz zraka in z morja ne bo motela podjarmiti. Ker počez Albanije vodijo samo tri velike ceste, Italija ne bo mogla koncentrirati velike množine vojaštva, vsled česar ji bo Grška zelo trd oreh. O vseh vojnih dogodkih je sovjetski vladi poročal grški ik. ' ___ Boji med Nemčijo in Anglijo Navzlic hudemu snežnemu metežu so angleški letalci napadli Berlin. Prav močan pa je bil napad na Kruppove tovarne v Essciiu in na druge industrijske kraje v Nemčiji, na Holandskem in v Belgiji. Letalci so sporočili, da je 14 večjih nemških krajev v plamenih. Včeraj je imel London primeroma miren dan. Proti večeru so nemški letalci vrgli na mesto le malo bomb. Bolj pa so bi'li bombardirani kraji v sredini dežele in na skrajnem severu. Uničenih je bilo nemških aeroplanov in 5 angleških. stiti potrebam Združenih drža v.'T S tem je predsednik odgovoril vsem onim nasprotnikom, ki ga dolže, da ni dovolj skrbel za obrambo dežele, ne da bi se zaradi tega Združene države zapletle v vojno. Amerika ne bo šla v vojno "Sicer sem to že povedal poprej, toda hočem še enkrat povedati," je nadaljeval predsednik. 44Vaši fantje ne bodo poslani v nobeno tujo vojno. Sli pa bodo na vežbanjc, da bodo tvorili silo, ki 1m> vsled svojega obstoja odbijala od na-iših obrežij vsako vojno nevarnost." Glede |»omoči, katero dobiva Anglija od Združenih držav, je predsednik povedal, da v no- znan ameriški delavski vodite.j i<>;»7 John L. Lewis odobril Will-j Meseca avgusta je bilo 7 mi-kieja ter priporočil posebno Jijonov (J<»8 tisoč,nezaposlenih, delavcem, naj glasujejo zanj. ,Iieseca septembra je pa to šte- John L. Lewis in Girdler sta vi:° I*adIo na b milijonov 8lM.> potemtakem v istem taboru. j tisoč. To j«• enajst odstotno I znižanje. Pred tremi leti sta si bila za- I grizena nasprotnika. |tli , Iniljon :}(i:; m;mj 2a Pred tremi leti je namreč re- I poslenih kot jih je bilo se p -kei John L. Lewis o Tomu .tembra ll>:i!>. Girdlerju : i Prejšnji mesec, je bilo znpo- . jslenih 4S milijonov 4i>4 tisoč — Tom Girdler je ol>orozen P. T. Fagan, penn ; n i-ki voditelj Lewisove unij«-, j.- •.>■-kel: — (iov.»r Johna L. I <<'\\ i -;t, predsednika (fl<), nj uiti n . <> spremenil stališča m:. :e-r.: -v. Pretežna večina majn i. za preilseiluika. Len DePaux, publieij^ki ravnatelj CIO, je rekel, da je dobil Lewis po svojem g^vom Meseca septembra je bilo tu-'nad o000 brzojavk. X:i ; «].■ ••' blaznež z morilnimi nameni, ki je podivjal. Vlada bi ga morala razorožiti in vzeti v svojo varstvo, preduo se bodo razvile v njem vse sile |>odivjanos*i in p redno bo spremil jeklarsko okrožja v krvavo brozgo. Tom Girdler je pa nekaj dni pozneje rekel o .Johnu L. Le \visu: •— Ali bi vi sklenili pogodb* s človekom, ki udriha svojega soseda s kolom po glavi, ki požene jpismonoso z vaše a dvorišča, ki meče kamenje skozi okna vaše hiše in ki je že prekršil pogodilo, sklenjeno s človekom, stonujočim onkraj ceste.' Ali naj se Republic Steel in njeni ljudje podvržejo komunističnim diktatoni in terorizmu <' H >.' oseb. To je najvišje število izza oktobra meseca 11 >1'!ko ] \ delalo 4!l milijonov .'18 tisoč o-ev» itn, da je zanj nad .*J50 tisoč avtni t delavcev, je rekel, da mu j" neki finančnih ponujal v novi administraciji službo deiav-ktga tajnika, če bi se zavzel za republikanskega predsedniškega J kandidata. i Finančnik mu o-«tv-io-n Od avgusta do s<>ptembra je zmanjšalo število imen vi r ,na".*'ni* 1,111 go \ o> i o WPA in (VC seznamih za 4l)j«W^'kih pogodbah, ki j.It bo sklenila nova administracija ter tudi namignil, da bo nova I administracij* Nemčiji bolj i prijazna kot je sedanja. tisoč Piketi na razstaviscu . . - Kanada in Grška Kanadski ministrski pre jo aerojilani, vsled česar je ško moštva v tem času po veča-I Anglija s svojo zračno silo da-, no od 1(M>,(KK) na 210.CHHJ mož | lies mnogo močnejša, kot pa je ; in da je v zveznih ladjedelni-bila, ko se je pričela bliskovita cah sedaj za]K»slenili šestkrat vojna. toliko delavcev kot leta 1!>.'L'J. 44 Ainerikanci moremo bifi Z ozirom na očitanja, da se zniee se bore za mnoge cilje,' daiya vlada ni storila dovolj ponosni na svojo mornarico, katerim se je te dni pridružil j za obramlio dežele, je predsed-lje rekel predsednik, 44in v tem še najnovejši. Kanada se bo inik navedel, da inia vojna mor- j oziru bomo na prvem mestu in vztrajno borila za prostost inlnarica 337 ladij, medtem ko z nami s*e ne bo mogel nikdo svobodo G rake. 'jih je imela pred sedmimi leti'več primerjati." Z razstavišča Svetovne raz- I. L. DeShe ler. načelnik stave odvažajo mestni truck's Glass Ceramics and S'lica razna predmete, s čimer se pa Sand Worker- unije, j»> rekel: nikakor ne strinja unija raz- Napram Lewisii in nji govim važallev. 1'iadniki unije pra- '(Mlloeitvnm odstranitvi ovir ob al«bansko-grški meji mahnili Italijani proti važnemu pristanišču Solunu. Nato jo bodo ubrali v južni smeri proti Atenam. I/. K or ice v Albaniji vodi dobra avtna cesta, ki se cepi v notranjosti grškega ozemlja. Na severu se cesta dotika železniške proge vodeče iz Bit olja (Monastira) v Jugoslaviji proti Solunu. Prodiranje se bo nedvomno vršilo ob tej železniški progi. Na jugu se cesta obrne pri G rev eni proti severovzhodu in sicer. Tudi v smeri proti Solunu. Dvoje italijanskih siti se bo srečalo pri Solunu in sicer v bližini druge važne grške železniške proge, vodeče iz Soluna pioti Atenam. Dokler ne bo napadalcem mogoče varna prodirati ob solunsko-atenski železniški progi, se ne bo začel no \al. proti grškemu glavnemu mestu. Anglija je ponovno zatrdila Grški svojo pomoč. Toda kako naj ji pomaga? Anglija nima v Sredozemlju dovolj vojakov, tla bi mogla ž njimi tvegati kakšno večjo akcijo na suhem, četudi je mogoče izkrcala nekaj vojakov v Kolnu, Korin-tu in drugih pristaniščih. In kar ima letal v Sredozemlju, jih rabi za zaščito dosti bolj važnega ozemlja — Sueza. Vse, kar l>o mogla Anglija sioriti, bo dovažanje vojnih potrebščin z vojnimi ladjami. Ta pomoč pa nikakor ne bo odločilnega pomena. Z vojnimi ladjami bo tudi krila izkrcanje vojaštva na nekaterih Egejskih otokih. Takih otoških garnizij ne bodo mogli Italijani tako zlepa pregnati, prav posebno pa ne s Krete. Treba bo pač zavzeti z velikimi žrtvami otok za otokom. V slučaju važnega otoka Krete bo odločevala angleška premoč na morju. Edina sila, ki bi lahko pomagala Grkom, je Turčija, ki ima v Tra"iji koncentriranega dosti vojaštva. Ko to pišemo, še ni znano, če bo Turčija posegla vmes. Turčija ima sicer z Grško obrambno pogodijo, toda Turčija mora braniti svojo kožo. Napadejo jo lahko Nemci, katerim bi Bolgarska nedvomno dovolila prebod preko svojega ozemlja. Turška pomoč Grški bi imela ne«h'omno za posledico splošno balkansko vojno, katere bi se udeležila tudi Sovjet-5"'fa unija. Dokler pa Rusija noče vojne, more zastaviti ves svoj vpliv proti soudeležbi Turčije. Jugoslavija zatrjujeo svojo nevtralnost, pri tem pa n*»nehoma mobilizira. Zdaj ima pod orožjem že nad pol mili jona vojakov. Jugoslavija pa zaenkrat še ne bo prišla vpaštev, kajti ena glavnih najčel berliusko-rimske politike je: najprej eno ualogo temeljito završiti in se šele potem lotiti druge. Napad na Grško služi pa še raznim drugim nemško-ita-lijanskim ciljem. Prvi nuni njimi je zmanjšanje angleške moči ua kopnem, na morju in v zraku. Vsledega ne bo prav nič presenetljivega, če bodo Italijani ponovili svoj pohod skozi Egipt proti Suezu. Če se bodo Italijani polastili Egejskega otočja, bodo s tem znatno zmanjšali območje angleških mornariških operacij. Pot iz Italije do Dodekaueškega otočja bo močno zastražena pred vsakim morebitnim angleškim napadom. Italijani in Nemci lahko tudi zapro Egejsko morje ter si s tem zajamčijo vodno pot z Balkana do Južne Turčije. Te poti se pozneje lahko po$?lužijo na svojem pohodu proti Bližnjemu iztoka. {Kot vam že znano, se vrši veliki koncert v proslavo 20. obletnice Narodnega Ujedinjenja Jugoslavije, v nedeljo dne 1. decen^bra 19441. To pot se vrši proslava v veliki in lepo opremljeni dvorani Transport Hali, 153 West «4tli Street (med Columbus in Afmsterdam Ave.) vjlJ Nem York City. Pretečeno soboto jo bil na prvi tozadevni seji izvoljen sledeči pripravljalni odbor: Mr. Pavel Peric, predsednik; Mr. Anthony Svet, podpredsednik; Mr. Ivan Mlinaric, tajnik; Mr. Peter Eiakovidh, blagajnik. Nadzorniki: ^fr. Valentin Capuder, Mr. Oric, in Mr. Jerovic. -Prihodnja se.ia so vrši na 559 West 42nd St., New York, in sicer prihodnjo soboto dne 2. novembra ob S. uri zvečer. Do seda j se je prijavilo 12 dru štev za sodelovanje na tej veliki prireditvi, n^ed katere so se že pridružila štiri slovenska društva. Druga naša društva, ki še niso zraven pristopila, so prijazno vabljena, da to store na prihodnji seji v soboto dne 2. novembra. Pošljite svoje delegate na to sejo, ter pristopite za sodelovanje na tej veliki in za nas velevažni prireditvi. Na tej seji bo vsako sodelujoče društvo plačalo blagajniku Se je čas, da r-e nam pridružite. Pošljite svoje delegate na prihodnjo sejo v soboto 2. novenfbra 1940, ker kolikor več društev bo sodelovalo, tem več-,|a in boljša prireditev bo. Naj omenim, da ro tudi meni posrečilo postiti parni k "J.ov-čen" preti par dnevi in sem imel čast spoznati naša vljudna rojaka slovenska častnika Mr. Rudi Kočarja in Mr. Tonče Don niša. Tudi sem imel priliko si malo parnik ogledati, dasiravno je ibilo že malo pozno zvečer. Kapitana ni bilo takrat na parniku. Ko se vrnem s pa mika, mi pove na pomolu u-.diižbeni carinski uradnik, da je gospod kapitan ravnokar prišel na parnik. Ko ga vprašam za dovoljenje za povratek na parnik, rekoč, da bi rad spoznal kapitana, pa ga pokaže, ko je ravno zopet prihajal s pa mik a. Tako sva se pozdravila na pomolu. Ker je imel kapitan Ivo Marinovic ravno eno opravilo v .mestu, mu pokažem. kako se najlažje tja pride. Tako sva korakala skupno do podzemske železniške postaje. ter sva se v dobrih 10 minutah precej raznih stvari pogovorila. Naj omenim, da je napravil na mene zelo dober vtis STRAHOTE VOJNE ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York Peter Zgaga PA SE ENO PISMO ♦ rvrk i ± a- j ,v vseh ozirih, in ie zelo sinrpa- vsoto $.>.00, kot aro, cisti dobi-1 +.„ 1 ček bo nato takoi po prireditvi 'Vr*, - -, , , [Parnik bo zasidran tukaj na jazdeljen sorazmerno med sodelujoča društva kakor sem že on1f nil v tem! listu pretočeni teden. Nadalje bo vsako društvo prejelo 25 vstopnic v razprodajo. Pieru 5, poleg Fulton St., v Brooklynu do 9. novembra, kateri dan bo odplul v Liizbon na Portugalsko. Antlionv SVet. VESTI IZ CLEVELAND, OHIO (27. oktobra je preminil na svojent domu rojak Anton Za-krajfick v starosti 54 let. Doli tfa jo bil iz vasi Rude, fara Rob pri Velikih Laščah na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ainiieriko pred 35 leti. Zapušča žalujočo soprogo Rose, roj. Krašovee, sina Antona, hčere oRse, por. KuRE KENDALL, sa Congreesmen-at-Large Chisholm, Minn. A A B Y: je bil relo dobo commissioner je vrnil 7. okraj narodu, je gradil ceste in ulice, je asfaltiral 29 milj okrajnih ce*l. je z oljem namočil 67 milj okrajnih rent. je nadomestil in zgradil 33 stalnih mostov v 7. okraju, je položil 625 čevljev kanalov i/ cementa in 25,000 kovinskih odtokov. je 7. okraja dal velike eeste. kot so št. 5, 22 in 466. Njegoi-a zasluga je. da je bilo skopanih 48 milj okrajnih cest. AABY JE BIL DOBER COMMISSIONER --Objavljeno in plarnno p.» AsihuihI An nI »v Voluntary Committee, 4'liisholm. Minn. DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALUO 100 200 300 500 1000 DIN.---$ 2.20 DIN.---$ 4.00 DIN.---$ 5JJ5 DIN.---$ 9.25 DIN.---$18.— DIN.---$35.— V DINARJIH V LIRAH 100 200 300 500 1000 2000 LIR---$ 5,— LIR---$ 9.50 UR ---$14.— LIR---$2230 LIR---$44,- IJR---$87— Ker zaradi položaja v Evropi pamiki neredno vozijo, tndi za izplačila denarnili pošiljatev vzame Tee časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati ! mu razmere izboljšale, je po-[zneje povrnil. Upam, da j«1 tii« 1 i 01a.< Naroda dobil svoj«* nazaj, kajti pretežni večini našim ljudem ni v pogledu poštenosti ničesar očitati, edino-I«'—pa naj mi ta ali oni zameri, mene ne briga—edino le brezbrižni in malomarni ovem, da bi se sramovala, če bi me kilo vztrajno opominjal naj storim, kar je prav. Vse kote bi pritaknila, zbrala zadnje cente i:i jih poslala, samo da bi mi nil>-če ne mogel očitati, da dolgu-jem za list, ki mi je dnevno razvedrilo. ( loveku, ki živi iz rok v usta, je treba kakšno netočnost spre-irladati, naletela sem pa že na moža, ki se šteje /.a veljaka, pa je prešerno zamahnil z roko, ko je prečital opomin: — Kar čakajo naj! To se mi n; zdelo samo nepošteno, pač pa grdo in ne-gentlemansko. Če hočete, dajte te moje vrstice v list. Mogoče bodo kaj zalegle. Mogoče bodo polagoma izginila iz Glasa Naroda pozivi: — Poravnajte naročnino pravočasno! Ko se bo to zgodilo, bom š? bolj ponosna na svoje sioven-stvo in vse dobrine, ki so v zvezi ž njim. Pozdrav! Vaša dolgoletna nnročnila M. K. ■> ... V... . -1,- . • . r o IBS» "U L A S NABOB A" — New York Thursday, October 31,1940 VSTANOVLJEN L. 1S93 Vesti iz slovenskih naselbin Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker vse naše el ta trije In se i njimi naši rojaki taka* rekoč med seboj pogovarjajo. TO IN ONO IZ IMPERIAL, PA. Dne 23. oktohra je preminul Jolin Potočnik, o .mogli rabiti pri op raciji, ter -o mu dali le takozvani 44shot in the back.*' Eden teden je visel n*ed življenjem in smrtjo ter neštevilno zdravnikov ga je hodilo opazovat. ker to j«* izvaureden slučaj, da M' t«ka ojieracija posreči. Zdravnik, ki je izvršil operacijo, je bil toliko pnv-ene-čen in vesel, da -e nni je posrečila, da je Johnovi soprogi, ko mu je izročila vsoto kot piačilo za operacijo, denar vrnil .s ]io-trdilom, da je plačan, z besedami: * * Nobenega plačila ne vzamem, ker sem tudi jaz vesel. da vam nlorern izročiti Johna -zopet zdravega ter se zavedam, da ne samo jaz. ampak >•> ^e drmre moči, ki so pomagale k tej čudoviti ozdravitvi." John je daj zopet zdrav in vesel, opravlja kopalnim strojem svoje delo. John T^rwisova odobritev Willkieii> je kot "Blaže v že-treii.?t <'e l»o kaj vplivalo na odločitev, bo Willkie'u več škililo kot koristilo. Stari J. T., l^ewis je namreč « na najliolj osovraženih osebnosti v ameriški javnosti. Predsedniku Roosevelto očita diktatorske aniliicije ko je znano dej-tvo. da je Tjewis isti, ki se je posluževal diktatorskih n»etod, da se obdržal na površju pri organizaciji premogarjev, še predno je bilo čuti o kakem evropskem diktatorju. Proti njemu sploh ni 11 vogel nihče kandidirati, ker kratkonialo ni dovolil, da bi prišlo ime kakega drugega kandidata za to mesto na volilno listo. Roosevelt ali Will-kie — Ijewis je -am sebe s to potezo sodil in delavstvo mu bo obrnilo v 'bodoče hrbet. •Lewis kot Willkiejev pristaš ne more iškoditi Roosfveltu, pač so pa drmre poteze republikancev. ki delajo zareze v de-nlnkratično stranko tudi med delavstvom. Denarnih sredstev imajo dovolj na razpolairo za vsakovrstno propagando. Tako na primer razširjajo ve«t, da je Roosevelt za vojno in da (nas more le Willkiejeva izvoli-,tev rešiti iste. To je sicer laž-Jn.iiva potvorba, ki pri razsodnih ljudeh ne drži. toda cla< brez|)ametneira na volilni dan ravno tako šteje kot vsak drug j.arbis. ' Xe glede, kake dobre vrline 'ima republikanski kandidat, ne n*ore lirtiogo narediti v dobrobit rtličnosti, ker stara republika n-ka garda trdno drži vajeti v rokah. To se je dobro pokazalo v času predsednika Theodora Roosevelt«. On je bil naprednjak in sposoben mož. pa zoper moč denarnih interesov je bil brez moči. Tako bo tudi sedaj v slučaju republikansko zmage. To so iste vrste ljudje, kot oni v Franciji. Angliji in drugih državah, ki *o 'bili na krmilu pred sedanjo vojno; ljudje, ki ne vidijo dalje kot do konca svojega nosu. V Franciji, kot v Angliji, kjer so kneli najboljši špi-jonski sistem, so ddbro vedeli. kako se oborožiljeta Hitler in Mussolini, pa so brezbrižno gledali na vse to. več, na -krivnem so bili celo veseli, da je med njimi in Rusijo močna oborožena sila, ki jih bo varovala pred vplivom komnniz- PESMARICA *'Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. ma. Njih kratkovidni računi so se pa kaj hitro razsuli, diktatorji so stisnili glave skupaj ter lopnili po njih v času, ko •>o najmanj kaj takega pričakovali. Iste baže ljudje bodo imeli iKodo Amerike v svojih rokah v slučaju republikanske zmage. < 'asi -o bolj resni kot se jih zavedamo. To dejstvo moramo imeti pred očimi. Vihar je zaenkrat še vi-oko v zraku, toda ako kadar in ko nas doseže, moramo imeti izkušenega bro-darja - stanovitno roko. da nas skozi vihar varno vodi. Ta brodar je naš predsednik F. D. Roosevelt in njemu se bomo zaupali. V. P. roosevelt — nas kandidat mEE miiiiiiiiim^ Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA B R A TSK A. DELAVSKA | PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od I 6. do 50, in otroke do 1 6. leta starosti. ČLANSTVO: 52.000 PREMOŽENJE: $8,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. H m ■mm .JUJOSmVAXSKO - AMERIŠKA PROGA V okvirju l* ni ted States Navigation Company vNew Yor-ku, s svojim sedežem v White hall Building, Battery Place, X. Y., je bila te dni vstanov-Jjena parobrodna družba Yugoslav-American Line (.Jugoslovansko - Ameriška proga), ki bo oskrbovala osebni in tovorni promet med New Yor kom, Azorskimi otoki in Liz-Ihhio na Portugalcem. Za sedaj bo vozil samo parnik Lov čin po enkrat na mesec v Evropo in nazaj. Parnik bo iz Xe\v Vorka prvič v tej službi odplnl 9. novembra, iz Lizbone pa okoli 2f>. novembra. Vožnja iz New Yorka do Lizbone v tretjem razredu je $192.—, v prvem razredu pa *:{oo. TERTKOV SIN IZŽREBAN Med onimi mladeniči, čijih registracijska številka za vojaško registracijo je bila v torek vlečena v Washingtonu, je tudi Frank Terček, sin urednika "Glasa Naroda," Mr. Janeza Terčka. POROKA V East Worcestru, N. Y., je bila prejšnjo soboto svečana svatba. Poročila se je namreč Miss Donna Rode z Mavnar-dom Pierce. Nevesta je hči u-glede slovenske rodbine Petra in Barbe Rode, dočim je ženin francoskega rodu. Mladi par je poročil Rev. .John P. O'Brien v cerkvi sv. Jožefa. Svatba je bila na nevestinem domu. Drug in družica sta bila nevestina sestra Miss Einma Rode, in Frank Štrukelj iz East Wor-cestra. — Mlademu parn želimo obilo sreče. BOLEČINE V KITAM NAGLO ODSTRANJENE Nikar po nepotrebnem ne prenaiajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano reienih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in z gibih ■ pri prostim drgnjenjem ■ Pain-Expell er-jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je ie bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain-ExpeUer. Zahtevajte Pain-Expeller s sidrom na steklenici. Nikdar ni bilo v življenju naših držav takega boja za pred-sedništvo, kakor je danes. Republikanci napenjajo vse sile, da pride «za predsednika advokat za Puiblie Utilities, katerega je zrinila Wall Street repu-iblikan-ki konvenciji — Wendell Willkie. Govori se v javnosti, da so republikanci potrošili v ti kampanji nad trideset milijonov dolarjev za svojega kandidoata. ■Zakaj je ta ln»j! Zato. ker j«1 predsednik Roosevelt vrnil pravice ljudstvu, tiste pravice, katere je imela j in rabila zase tista skupina, ki danes -toji za Willkiejem. iZato, ker je predsednik uredil banke, da ne morejo več špekulirati z delavskim denarjem. Tako ve dane* delavec, da njegovi prihranki na banki ne morejo biti več izgubljeni, ker vlada garantira zanje. Za to, ker je Roosevelt odprl državne blagajne za pomoč vsem, ki soihili brez dela in kruha. iZato je Roosevelt vpeljal zakone z najnižjo delavsko plačo v-led katere se ne mor«' več i izkoriščati delaven tako. kakor so poprej. Zato, ker je Roosevelt dal pravico v-enm delavstvu, da se sme in nlore svobodno organizirati, ne da bi smel kdo ovirati to delo. :Zato, ker je Roosevelt uveljavil zakone za Wall Street. Poprej so izdajala poti jet ja lažnjive račune in lovili ž njimi lahkoverne, da so dajali denar in prejemali ničvreden papir. Danes mora biti vsak javen račun podpi-an od direk-torija vsakega podjetja. In še več: ta direktorij je odgovoren za pravilnost računov. . Zato. ker je Roosevelt prišel na pomoč vsem. ki žele imeti svojo streho. IZato, ker je Roosevelt poskrbel, da bo na starost vsak preskrbi jen. iZato. ker je Roosevelt v-elej prijatelj tistih, ki so lačni pravice in kruha. fPred sa»bo imamo rekord Rooseveltovega dela v manj ko osmi*h letih. Tn ta nam kaže. da ni nikdar noben pred-ednik pred njim izvojeval toliko dobrih zakonov za revno ljudstvo, kakor on. Tn še več: vsi predsedniki, kar jih je kda j sedelo v Beli hiši — vsi predsedniki skupaj, niso toliko storili za revnega, lačnega in brezpravnega človeka, kakor on sam. In kaj pravijo, republikanci na ta nenavaden uspeh? Tisti, ki sede v zakonodaji v Wa-h-ingtonu, lepo sede in — molče. Govorili so vsa leta in povsod proti predsedniku Rooseveltu. upirali se z vsemi silami njegovim naredibam in zakonom ter raztresali po javnosti vse mogoče laži o velikem možu. Tn kaj dela njihov kandidat iz Wall Streeta? On vpije, da je za vse, kar je vpeljal Roosevelt. Tn ne samo to. On pripoveduje, da vse ve in zna, če se prav drugega ni učil, "kakor Tcako je trefoa braniti PiVblic Utilities pred zakoni, ki zahtevajo pravico za ljudstvo. Da je Wendell II Willkie za ves "New Deal?'' Tako pravi on — toda . . . kako? Izdal se je pri največji pomožni akciji, SLOVENSKA PRIREDITEV V BROOKLYNU kar jih je izdal predsednik Roosevelt, to je pri WPA, ki daje kruha in dela nezaposlenim. On je za to, da se nadaljuje s tem delom, ampak tako; da -e ga izroči posameznim državam. . V tem tiči bistvo vseh njegovih obljub. Danes imamo federalne zakone, ki garantirajo, da se delavcu ne bo godila krivica. <'e hočete, da se napravi te zakone mrtve, ni treba drugega, kakor izročiti njih izpeljavo posameznim državam, kjer .-o bodo politiki igrali ž njimi primeroma tako, kakor z zakonom o enakopravnosti vseh ljudi. Kakor veste, govori ustava o tem, da imamo še v-e polno držav, ki odrekajo pravico volitve Črnemu človeku. 'Kakorhitro preneha delavca in n jegove pridobitve pod Roo-seveltom varovati federalni zakon. je v>e izgubljeno. Mi vemo, da imajo posamezne države v rokah razne politične mašim, katere niso še nikdar storile kaj za delavca. Rojaki, nevarnost je velika, da delavec izgubi vse, kar j<-oridohi 1 v zadnjih osmih letih. o delavec kmalu tam. kjer bil za časa Hoover ja. 'Velika vprašanja, notranja in zunanja, zahtevajo na predsedniškem mestu velikega moža. moža. ki je pokazal z delom in reformami, kdo je in kaj smemo pričakovati od njega. Wendell L. Willkie bi bil tudi velik in tu
  • o dela za vse, ne bo nezaposlenih, torej bi bila tudi WPA odveč. Pa kaj bi naštevali — vse Willkiejeve besede so tako prazne, kakor je prazno vpitje o tretjem terminu. Vpijejo: tradicija, tradicija! Da je A-merika bogata, da je dela in kruha za vse, je tudi tradicija, starejša od naših držav. Tn vendar je že de-et let milijone brezposelnih, drugi milijoni pa služijo komaj toliko, da drže svojo dušo v telesu. KV«mu bi naštevali? Na eni strani je velikansko delo našega predsednika Rooseveita — na drugi pa obljube Hoc.verje-vega kalibra. Delavno ljudstvo pozna le enega, ki je storil več zanj, kakor vsi drugi skupaj, in ta mož je naš predsednik Franklin D. Roosevelt. Pokažite svojo moč in izpričajte, da se ne daste vjeti v nobeno past, pa -naj in ta še tako lepe obliulbe. Glasujte za našega predsednika Franklin D. Rooseveita! 1 Jugoslov. Demokratski OcJbor Nar. kampanje. Kakor smo že naznanili v prejšnji številki tekladbo z opere **Lt»cia l)i Lammernioor*' in "Vrtnice iz Juga". Po igri pa bo sledil pl<»s in prosta zabjivji. Začetek pr" red i t ve bo ob 4. uri popoldne in vstopnina bo .">0 centov. Rojaki in rojakinje, za got o- jvlj n je vam vsem brez izjeme popolnoma prijeten večer. Torej na veselo -videnje v nedeljo v Slov. Nar. Donui v Brooklvnu, N. V. 'A rojn.>kiiii pozdravom- Tomaž B«*rtok. NOVI KOLENDARJI! Za let o HMd smo prejeli -t«'ii-k<* kolendarje sledeče velikosti: iiuM«. Koh-n-ilarji imajo pri t»-in <«• ]M>s«*bna vremenska naznanihi in oznanila po>ebnih dni in državnih praznikov. Kakor smo vsako leto, bomo tudi tekoč'- po^iljjdi kolendar-je na želje naročnikov mi v>e kraje in v edaj pošta posluj«« bolj po ča-i, je tr«»bji radi tt-ira kolcn-darje odpo-l;iti |»oprej, da ji!i bodo dobili oh čji>u. Kolendar stane - poštnino vre«I kam«»r-kuli s;im«» L?0 ccntKv k<>imi«l. Naro«""il;i pi«'j«-nui in «Hl|roši|ja firma A. GRDIXA in SINOVI, fi(>19 St. flair Ave., Cleveland, Ohio. 10—31; 11—1.7,^ KNJIGE v angleščini. NE ZAMUDITE TE PRILIKE po izvanredni ceni l&e Garden Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vključno 250 FOTOGRAFU NAPISALI NAJU« »MSI AM KRIŠKI VRTNARSKI Vi:Š«*AKI IN IZI »A I. K. L. D. SEYMOUR, B. S. A. Kna sama knjiga, ki vam nudi v*rJmto rele vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga je lx>lj popolna, bolj na I am-na. bolj razumljiva in Inilj uporabi ji-vh, kot katerakoli draga vrtnarska knjiga. <*u In.>ie viileli, kako natant-m> THK GARDEN ENCYCLOPEDIA jH.ur-i o vsaki uaj-oianj.ši jMKlrob-iiosti v «.1mI«-I.-vanju vrta. Knjiga je bila skrbno sestavljena, tako «ln I ni izpn^-eno prav nič. kar je zanimivo in potreluio za vrt. Kar je v knjigi, je I »i I«» vs<- skrl>iu» preiskuseno, tak<» o|io!iiot Ja-|sn<>. pri prost o. pa natančno To je nova vrtnarska priročna knjiga — poitolna, praktir-na, priljmlna in lahko razumljiva,. 1'reiskusite jo kar najlM.lj nataneno sami. Prepričali se lnist«-. da noljše vrtnarske knjige ni kot je THE (iARDEN ENCYCI.OPEDIA. Cena samo NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA THE ILLUSTRATED WORLD - tč* ■J} - ■■ f r HISTORY I 152 Strani — 1000 Fotografij Ta knjiga ol»s<-ga 1152 strani In ima okoli 1(H»6 zgo-doviuskih listin in mnogo »emljevidov. Vsebuje najvažnejše dogodke iz prvih zgodovinskih časov, pa do današnjih dni. — TO J K NAJPOPOLNEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA. (Ta kujiga je |KMelmo tuiJi zanimiva in koristna za učence v višjih šolah, ker jim v vsakem oziru pomaga pri njihovem uče-™ nju.) ČUDn.I SE BOSTE KO BOSTE knjigo videli: vezava je Pomislite! v najlepšem imitarijskrm usnju. $1.50 Samo PRESKRBITE SI TO KNJIGO ŠE DANES! SLOVENIAN IU (šcem brata ANTONA KRU&NIK. Pred kakimi 30 leti je živel v Cleveland, O. ali okolici. 2 n njega bi rada zvedela sestra Frances Krnšnik, omožena F5RAN1GES OE-EAiR, 1811 Cermak Rd., Chicago, Dl. (3x) ZIBATA POROKA. Potdoi=otletnico zakonskega življenja sta zadnje dni praznovala Mr. in Mrs. John in Ma-rv Kamibič v Joliet. HI. Navzoča sta bila tudi prvotni tovariš in tovarišica, ki še živita, namreč Jos. Dajčman in Marv Iva-netio vz Clevelanda. Kambiče-va imata 10 otrok in 31 vnukov ter vnukinj. On je doma iz Sodjega vrha pri Semiču, žena pa iz Gabrovca pri Metliki v Beli Klrajini. ADVERTISE IN "GLAS NARODA' The Modern Encyclopedia KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK Najnovejša svetovna ENCYKLOPEDIA, v kateri more vsakdo kakorsnegakoli poklica najti razlago vsake besede spadajoče t njegovo stroka. KNJIGA VSEBUJE 1334 STRANI in JE OKUSNO V PLATNO VEZANA — SKOBO NEVERJETNO JE, DA JE MOGOČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO. CENA SAMO (Poštnin« plačana.) KNJIG ARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, H.Y. ObiSClte Slovenske Pril*editve! vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k dru 2A8NEMU USPEHU. društva potrebu jejo sodelovanja ne samo svojih članov, temveč splošne slovenske javnosti. lY. t.:-.- ■ ■ X - •'U Ti A S NARODA"- Ne* YorK Thursday, October 31, 1940. VSTA'NOVDJEN L. 1893 V METEZU Roman. — Spisala: MARIJA KMETOVA. .....................mu.......m132 ....................i w—i 4 'lR-^s, res, znamo pa, znamo," je važno povzela Vanda, "in to je dohro, jaz hočem biti učena." "Kje jq moja hči, kaj, Andrej?" je vprašala Tina in mati je dodala: "Res ne vem, odkod ima to. Saj tudi Mila . . pa je brž utihnila in povesila v zadregi glavo. . "Kako bi vam rekla, gospod Gornik se je v hipu oglasila Vanda. Spogiedali so se in se prisiljeno nasmehnili. Vanda,' sva je dejal Andrej, 4' saj 11 je oel!" 44In če reče mama Andrej? Kaj je mamin hlapec?" • *4Vanda!" je karajoče vzkliknila Tina in zbodla j« je be-*^da, *aj je le preveč občutila resnico tega pridevka. Andrej pa se je zasmejal in potrepajoč Vando po rami, je dejal: "Velja, Vanda. Andrej mi reei. Zadovoljen sem." *4Vsaj stric . . ." je ugovarjala mati. *4Xo, vidiš, mama. i Andrej, ti si re< dober — m d a te Miiamj." je dejala vsa ve-ela Vanda in ga objela. Tina ni ugovarjala, vendar ji 1».«=eda hlapec ni hotela i/, spomina. Čeprav je Andrej mater še tako silil, da bi ostala, je vendar sklenila oditi z Vando, ki j? uživala velikonočne počitnice, da jih bolje ne b^mogla. Vsa navdušena je bila za vožnje t avtom, vsa navdušena za prekrasne obleke nvaniune in tudi ?ama je dobila od Andreja toliko lepih daril, da ga je mati večkrat karala za to. Tina pa se ni,<.lo>ti zmenila za Andrejevo radodarno*t. Vesela je ibila Vande in vesela, da ic Andrej pri srcu, in ni bilo zaradi nje nikakih nesporazumi jen j. V njej sami pa so bile čudovite nevihte zaradi Pirca in zato je komaj čakala, da odideta mati in Vanda in po njunem odhodu se je !car oddahnila. . S Pircem >ta se f kri-vaj shajala. Ko je bila skupaj ž njim, jc bilo vse dobro, ves svet je bil v novi luči, vsa solnca so žarela z neba. Pire ii je govoril besede, ki jih je do-lej ni bila vajena. Ni se sladkal, a v njegovih besedah je bilo čudovito doživetje;; če jo je pogledal, je švignil planin vanjo, če jo je objel, je mislila, da mora umreti od ognja in strasti. Vedno in vedno se je izpraševala, jo-li to človek, je bog, je hudobni duh — da ni, kot vsi drugi, o tem je bila prepričana. Tn dejala mu je nekoč. "Saj si vendar iz tistih krajev, kot sem jaz; si i-te narodove krvi, kakršne sem jaz. Si vendar človek iz :stih snovi kot vsi drug? — in vendar ni-i tak in nisi tukaj doma in nisi niti to niti ono — kaj si, kaj, povej vendar." On s • je nasmehnil in bil vesel njenega občudovanja, a potem mu je potemnelo lice in je dejal: "In odkod si ti? Ko sem bil doslej povsod U'Uga.'cil, pri tebi pa sem ves kakršen sem v resnici. Kakšna rila > v tebi. da je mrogla lo storiti? Ti povej, ti!" Vsa omamljena ie prihajala Tina s takih -co-svoji oporoki je določil, naj se i rata pri n jego\ em grobu tri' porabi vse njegovo premoženje za boj proti ženski volilni pravici. Temperamentna deja: sufračetk, prvoboriteljic za žensko emancipacijo, so ubogega sira Edvarda silno razjezila. Z njegovim denarjem je bilo res ustanovljeno droi-tvo za dni jn tri noči stati dva služabnika. Vsakemu je določil 5.000 dolarjev, če bi obudil dozdevno mrtvega milijonarja. Vse svojo sorodnike jo pa izključil od dediščino, in vso premoženje jo zapustil daljnemu nečaku. Lota bi bil malone nekoč sam živ boj proti žomkitm pravicam in,pokopan. Povozil ga je tram-nmogi ljudje so pri tem dobro I vaj in mislili so. da je nrrtev. živeli. Toda žensko so si na- pa so je še pravočasno zdramil vzlic tmru čez leto dni pribo- iz globoke omodlovioe, da ga rilo volilno pravico. jniso pokopali, budila usoda se je spletla o- IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih *asih je vsakemu titatelju dnevnih testi potreben ta priročni ATI, AS. ki ga pobijemo našim naročnikom po najnižji eeltf. — Naročite ga še danes! krog oporoko miliionarja Colli-na v Ameriki. Njegova univerzalna dedinja je postala hči njeirovega kuharja, stara komaj 7 let. V oporoki je bil pogoj. da mora biti preeitana vpričo vseh sorodnikov in slu-žinčadi. Tudi kuharjeva hčerka je bila navzoča in lahko £roTa hčerka sta postavila — Andrej ni slut.l nn-esar, m vedel mee^ar in je bil bolj in mar.ki .ponioIlik 7 napisom: Ua i Kit .iiK tnn iMini.. . _______________ _ . , it, -M premoženja jo pn zapustil slavnostno citanie oporoko. Po , . , ii- i-, i svojemu pnjate'ju. staremlu prvih besedah je smuknila skozi napol odprta vrata v sobo mačka in skočila je deklici na ramo. 1 Položaj je bil že tako smešno napet, da je počila deklica v glasen smeh. Prisotni sorodniki so se ogorčeno ozrli na deklico in že so jo hoteli ozmerjati. ko je prišlo neprijetno presenečenje. S povzdignjenim glasom je advokat proglasil deklico za univerzalno milijonar-jevo dedinjo. V oporoki jo bilo namreč doslovno rečeno, da pripade vse milijonarjevo premoženje tistemu, ki poči med čitanjem oporoko v glasen tt smeh. Sorodniki so -icer poskusili doseči na sodišču raz-veljavljenje čudaško oporoke, toda vso njihovo prizadevanje je bilo zaman. (Siromašna vesela deklica jo podedovala tri milijone dolarjev. Iz osveto so Zlatnik v 60 kil težkem somu. Velikost 9 H x MU inter 48 velikih stran!; 3'J barva niti zeiul jevldov Mijlb držav in U zemljevidov Zdr. držav lo zatrta v vodilnih drŽav ; 45 svetovnih slik po|*oliiunia o zna ('»'n ili; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid ka te celi svet in tudi: BAZDEMTKV PnlJSKR MKl» NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKI JT^ITEV Č-EIl« >SL< IVA- SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-ItCSKA M RJA Cena 25 centov Pošljite Hvoto v znamkah [ošljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite tlodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE DAMA S KAMELJAMI Spisal ALEKSANDER DUMAH Pisatelj sam pravi, da je knjiga upnika. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer se !><> i«ral kos življenja. In v tem slavnem romanu se res i^ra velik kos lo zanimivega življenja. cena $1.75 Naročite Atlas pri: " GLAS NARODA " 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. HUBERT Spisal Paul Keller. Komati iz lovskega življenja. cena SI.— JERNAČ ZMAGOVAC Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIEW1CZ Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv. cena si— bolj saljubljen vanjo Tini se ni nič vpo smilil, saj ji je dejal Pire nekoč: 4'Pu.-ti ga v sanjah. Se Hoar, da mu je to dano.'" "Pa me le žge." je ugovarjala Tina. "f'eniu? Kaj moreš za to da je otrok? In kaj moreš, da sva našla — čeprav pozno? To je življenje." In odtlej potolažena. Pire j«' za eel prihajati tudi na doni. Izpočetka se je ogibal Andreja, a ko jo videl, da je Andrej prijazen, da ga vabi in je tako brez vsake zle slutnje, da ima Tino rod, in je ona še vedr.o središče njegovega srea, je liodil javno ž njima na iz-prehode in je bil v Gornikovi vili, kakor bi bil v svojem domu. Že je imlel pri mizi svoj prostor, podnevi ta, zveeer oni, Andreju je svetoval v pravniških zadevah in Andrej že ni mogel biti brez njega in ga je v vseh i=tvareli izpraševal za «vct in je Piroa spoštoval in ga rislal in se eelo ve-ih ponašal, češ, takega duhovitega prijatelja imam;. In ee je bila Tina slabe volje in je Pircu pikro odgovarjala, jo je Andrej pokaral, rekoč, da je to njegov prijatelj in ga mora imeti rada, kot ga iina rad on. Pire ni bil ljubosumen na Andreja; vedel jo, da ga Tina ne ljubi in nikdar ne bo njegqva last, ampak le uži-\a njegovega l>ogastva. "Misliva si, da je najin oče," je doji nekoč Pire, ko nro je bila Tina ponagajala z ljubosumnostjo. "Premlad ibi bil," je dejala Tina, "in veš — malo grdo je le — mene je včasih sroza, groza!" Pire se je le nasmehnil .;n ji odvrnil: "To premisli, oe je Andreju kaj hudega pri lem.T <*> trpi? Ce se muči? • Če ga razjedajo dvomi?" "Nič, nič," jp odvrnila Tina, "nasprotno — vse sem mu. In Pire je spet dejal: 4 \ "Torej vidiš! In etavim, če bi prišel in bi te prisilil, da ti prosiš zanj." "Grozno," je zavzdihi-ila Tina. Vendar so izostajali tudi taki pomisleki in življenje je cvetelo v vseh treh, da lepše ne bi moglo in marsikdo je občudoval presrečno trojico. Še ;^elo Meta ?e je bila dala prevariti, le Melanija je predobro vedela, kaj pomeni ta tesna zveza in rajse ni prišla ž njimi v dotiko, ker jo je bilo strah te grozne pregrehe. In kadar so jik je spomnila, se je zbala za njihovo bodočnost. Bizjakova je brž izteknila skrivnost — a je molčala in zbirala podatke. "Ob svojem času, ki bo moj čas," je dejala, "bom treščila. In kakor bontfba bo zagrmelo. Nisi vse^ra mogočen — nisi, dragi moj prevzetni Pire!" Pa je časih kakor nalašč vsa nedolžna prišla na obisk h Gomikovim in jo je Ibila sama pri-axooet. Le Pincti se je vedno izognila. prihodnji*.) "Tu počiva mačka, ubita podle, nečloveško zavisti." Oporoko industrijca Mae-Phersona v Snn Franciseu je »o la n Tina .narekoval strah prod docsdev-|no smrtjo. Ta mož. ki v svojem življenju ni storil mnogo Profesor Radovan Prosenec je za počitnice lovil ribe v Donavi pri Sromi-kili Karlovcih. Kot navdušen ribič si je ob reki kar najel malo hišico. Kakor poročajo tamkajšnji listi, mu sreča ve- ča3 ni bila naklonjena. Zadnji dan počitnic jo še enkrat poskusil ter vrgel trnek v Donavo. < Vz dve uri pa jo velika riba nenadno na vso moč potegnila za vrvico, da bi bila ribiču skoro palica padla i v vodo. Po do'gem boju so je nazadnje profesorju posrečilo s pomočjo drugih čolnarjev ribo spraviti na suho. Bil jo 60 kg težak rečni som. Ko so soma razparali, so našli v njegovem želodcu starogrški zlatnik, ki ima veliko starinsko vrednost, saj je star najmanj 2000 let. Poleg poučnih knjig:, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezi importirane iz starega kraja ... Slovenski molitveniki: RAJSKI GLASOVI ▼ celluloid vez. (Stv. 614).. 1.56 SVETA URA (štv. 468) 416 strani; velike Črke .... 1.56 SVETO PISMO______________13 — KATOLIŠKI KATEKIZEM — .50 IZ DO- STAREGA KRAJA SMO BILI M O LIT VFNIK KRISTUS, KRALJUJ Knjga vezana v usnje. Velikost: 3% X 5% inča. NAJPOPOLNEJI MOLITVEN IK 806 STRANI Vsebuje tudi 180. STRANT MAŠNIH PESMI Cena: SAMO $1.75 KVIŠKU SRCE 2% X 3% inCev — 224 strani vezava umetno ............ 25e. KVIŠKU SRCE 2% X 3% inčev — 224 strani pravo usnje ..................35e. KVIŠKU SRCE 2% X 3% inčev — 224 strani v belem celolidu ...... .50c (Ker se nam ja posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, jih tudi moremo prodajati po gori o-značeni ceni. Zaloga pa ni opsebno velika, zato jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli 2 njimi post reč i. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Key of Heave« fino TABano .............. JU v usnje vezano ......... .75 CATHOLIC POCKET MANUAL _v fino usnje vezano......L— Slovenic Publishing Company NEW YORK, N. Y. 216 WEST 18th STREET j "ODPRTA NO C IN DAN SO GROBA VRATA . . V O lica go je dno 24. okt. na-irlo zadet od kapi. umrl Jolin Kori-nf-an, znani trgovec v l»li-žini slovenske cerkve, star o-ki *o<< 4( let iu doma iz Hcrjula pri Vrhniki. V Ameriki ji; l)i. 20 let in tu zapušča ženo in dve hčeri, v Clevelandu pa 2 brata. t John Kosmač je l>il v Oh i ca-prn do f=Tiirti povožen od avta pred svojo hišo. Bil je med pijonirji slovensko na>oll)ino. Rodil so jo v Selcah pri Skofji Tjoki ti a (Toronjskoin: in v Ameriki jo hil čez 40 let. Zapušča dva sinova in hčer. t (V Lruzerno, Pa., je nedavno umrla rojakinja Frances Miho-lič. v lepi starosti 75 let. Pokojna je-bila doma od Kamnika na Gorenjskem. Zapušča tri sinove, pot hčera in lopo Število vnukov in vnukinj. t IV So. Chicago, 111 je pred dnevi bil pokopan Wm. Ben-kovieh, sin Mr. in Mrs. Joseph Benkovich. Fant je bil zaposlen v tamkajšnji ladjedelnici. Med delom je padel z višine 50 čevljev in se tako močno pobil, da je že naslednji dan podlegel poškodbam. Pokojni je bil star 20 let. t V Elcor, Minn., je umrla rojakinja Mrs. Margaret Haffner, roj. Traven. Ranjka je bila doma iz Vodic na Gorenjskem. Zapušča moža, pet hčera, sestro in dva brata ter več sorodnikov. . t V Keewatinu, Minn., je nedavno untrl rojak Pavel Krpan v starosti 85 let. t V Chteholmu, Minn., je umrl Frank Juretič, star 67 let. V Almeriki je ibival 32 let in tu zapušča ženo in sina. KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JURAČ Ml.-ifli ltorirški Slnrencc zelo Janini in zanimivo |M.|ii>ujo življenje kiii«-t<>v ii. rudarjev. cena SI •— KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Stratliwitz. ZHo zaniuiivn invest iz domačega življenja. cena 75c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski pripovedirk ill |>isut4>lj je 4'a n kar, ki v tej knjigi pri|>ove«iuje ncirsikaj zanimivega iz svojega življenja. cena 75 c. OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani t-loveuski pi.<«utelj popisuje čudovit svet nied larkuxtjo Južnega solnea Iu senco hladne ■everue noči. cena $ 1.— ROKOVNJACl IZPOD TRATE Spisal Kazimir Przerwa-Tetmajer. Zelo zmiiIuiItb jsirest o divjem loveu <>ron I lovskem. cena 75c NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIEN KIEWICZ Pisatelj iNipis-aje sijajno zmago poljskega kralja Jana SoMeske-ga nad Turki pri Ilotinu in s tein osvobojenje I'otjske. S to zmago je hila končana turška sil«, pod katero so toliko tri>eli tudi slovenski kraji. cena $ 1.— ROŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je inileg Josipa Jurčiča naS najlK>ljši prijio-vedalnl pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in dogodke na Kradu L>vor v dolini Krke na Dolenjskem. Koma c je zelo zanimiv od za: četka do konca. cena $ 1.— SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta naših pisateljev lo pravzaprav oče pravilne mo-ven^čine v tem svoj m romanu živo in zanimivo (»opisuje življenje na deželi. cena $1.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAVORMK risa tel j v knjigi j-,ve isto, kot (five nasi or: > rt-^-a 1 se je z ljudmi. mwl katerimi s-Jili doživlja jih v ltogaški Slatini. cena $ I.— ZNANCI Spisal RAIM) M URNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sani označuje kot "Povesti in orisi." _cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah rl^e dogodke na kmetib in posebno v girzdovlh. cena $1.25 ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. I»ejanje se vrši v letu 175T, ko so še Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York In Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že «edaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek. •V Niles, O., je 25. okt. padel po stopnicah v klet in je bil odpeljan v Warren City bolnišnico, John Černe. Pri padcu jc dobil tako hnde poškodbe, da jim je naslednji dan podlegel. Star je bil 51 let in donta iz va->i Dolenji Kašel pri Devici Mariji v Polju, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. t V Luzerne, Pa., je pred kratkim izvršil samomor s kroglo v -glavo Simon Matjan, star 50 let in doma iz Sepla pri Kamniku. Zapustil ie ženo, ki je že pet let v umobolnici ter sina in h£f . _ V Uniontown, Pa., je nedavno po dveletni bolezni umrl rojak Urban Pičel. Zapušča soprogo. tri sinove in štiri hčere. — Par ur pozneje je v isti naselbini umrl Joseph Mlakar. Bolehal je samo nekaj tednov. Zapušča soprogo, tri sinove, tri hčere in brata. t Od šestorice roparjev v Jo-liet. Tli., je bil ubit John Težak, lastnik gostilne White House. Star je bil 41 let. Roparji so zvečer vdrli v njegovo gostilno in mu vzeli $600 gotovine. Ker **e ni hotel pokoriti njih ukazu, ga je eden uatreiil v vo- • . —