DEMOS TEGA NI HOTEL
DR. FRANC ZAGOŽEN: »Nerodnost glede škofijskih gozdov in velepose-stev bo parlament takoj odpravil.«
STRAN 3
POLETNO ZASEDANJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
ni bilo nič kaj poletno. Dolgo in naporno je bilo in vleklo se je pozno v noč.
Najpomembnejša odločitev: Titovo Velenje je postalo Velenje. STRAN 5
«i
t t *a t
m
i
VELIKI ATLETSKI UPI
Mladi velenjski atleti obetajo prodor v vrh evropske atletike, zlasti Jolanda Steblovnik.
STRAN 11
PLAVALCI IZ VSE SLOVENIJE V VELENJU — Velenjski plavalni klub je gostil v soboto in nedeljo mlajše pionirje — plavalce iz vse Slovenije.
Prireditev je dobro uspela, organizatorji so se izkazali, pogoji za delo pa so bili odlični. Dokaz za to so kar štirje državni rekordi za mlajše pionirje. Več na 10. strani.
Tudi V A banki so vloge na varnem
Dolgo, vroče poletje
gi na nujnost podražitev. Če poslušaš enega, enemu verjameš, če poslušaš drugega, drugemu prikimavaš ...
Napovedi izid? Težko, zdaj, ko so jadra razpeta, in ko je veter zadevo zanesel že daleč, ko te cene poleg ekonomskih dobivajo že politične razsežnosti.
Obeta se nam dolgo vroče poletje. Kakšna bo le zima?
M. Krstič-Planinc
Tisti, ki smo že v starih časih spremljali spočetje podražitev na komunalnem in stanovanjskem področju, bi temu, kar se je zdaj napleta-lo, enostavno rekli — že videno! Ampak veljalo bi samo za začetek. Kajti tega, da bi sindikat pozival na neposlušnost in izvršni svet grozil s sankcijami pravne države, oba pa s prstom usmerjena na delavca, tega še nismo videli, še manj doživeli. Tudi
takrat ne, ko so bile cenovne razprave v bivših skupščinah vroče in neprijetne, in ko so izmenjevaje kratko vlekle obe strani.
Pogajanja sindikata in izvršnega sveta se nadaljujejo in vroče poletje šele prihaja. Doslej od teh pogajanj ni bilo rezultatov. Vsak na svojem bregu je drugemu dokazoval — eden kazal na prazne denarnice delavcev, dru-
Dileme o tem, kje je denar varno naložen, zdaj, ko je resnično težko prihraniti vsak dinar, so velike. Varčevalci so negotovi, ko slišijo ali preberejo, da so nekateri, ki so svoj denar zaupali kakšnemu klubu ali banki brez sredstev. Pred nedavnim seje to dogodilo varčevalcem interne banke Les, ki svojih prihrankov vsaj še nekaj časa ne bodo mogli dvigniti.
Tu pa je treba povedati, da je položaj uradnih bank (takšni sta pri nas Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. in A banka) v primerjavi s temi klubi povsem drugačen. Različni klubi in interne banke nimajo jamstva republike in narodne banke Jugoslavije.
Splošna banka Velenje in A banka pa to imata, torej so lahko varčevalci brezskrbni. Privarčevana sredstva bi dobili v vsakem primeru, ne glede na to, kaj bi se dogodilo s tema bankama. Torej kar pridno varčujte, kje to pa se odločite sami !
Na žitnih poljih v Šaleški dolini v teh dneh ne manjka delovne vneme. Kombajni spravljajo s polj pridelek bodisi za mlinsko-predelovalno industrijo ali za kmečke kašče. Zaradi izredno strogih odkupnih pogojev in ne povsem prave ocene za kilogram pšenice
pa je namreč usoda letošnjega pridelka kaj negoto va.
Koliko so napovedi Erine temeljne organizacije kooperantov Šoštanj o dobrih količinskih in slabih finančnih obetih točne, pa bomo poročali v eni naslednjih številk Našega časa. Tam kjer je pšenica polegla je potrebno tudi ročno de-
Na območju zadružne enote Šmartno ob Paki so žetev že končali, na območju Šoštanja in Titovega Velenja pa jo bodo v teh dneh. Seveda, če bo vreme služilo.
nama
VELENJE
Velenje je zopet Velenje
Če ne štejem čestitke iz Titovega Užica in novinarske provokacije o prodaji Titovega spomenika Drvarju, nekaj pisem za in proti, se ni zgodilo nič posebnega potem, ko so zbori naše občinske skupščine na zasedanju 17. 7. 1990 razveljavili sklep iz leta 1981 o poimenovanju našega mesta v Titovo Velenje. Ocenjujem, da je umirjeno reagiranje občanov na občutljivo odločitev posledica treznega razmisleka o času v katerem je bila sprejeta prejšnja odločitev, času ki narekuje spremembe in bolj kot si morda mislimo je to izraz praktičnih potreb ljudi in še bolj je to izraz dejstva, da se občani z novim imenom nikoli niso prav poistovetili. V vsakdanjem občevanju smo tako vedno bili le Velenjčani tudi Velenjci za številne naše občane z juga, nikoli pa Titovelenjčani.
Ob razveljavitvi sklepa o poimenovanju je nujno moralo priti tudi do obravnave utemeljitosti odločitve sprejete pred 9 leti. Predlagatelji razveljavitve. Zeleni Velenja, so utemeljenost poimenovanja po Titu napadli z vsemi topovi in vsakršnim strelivom. Ta topovska priprava, ki se je začela spomladi letos je ob volitvah nekoliko pojenjala, je prav gotovo ustvarila vzdušje v katerem se ni bilo posebej težko odločati. Tako niti prenovitelji niso mogli naravnost oporekati razveljavitvi sklepa, čeprav so imeli resne ugovore na obrazložitev razveljavitve, ki naj bi bila enostranska in žaljiva.
Taka je bila prav gotovo za mnoge občane in tudi zame, ki sem sicer vse od nastanka odkrito podpiral pobudo za preimenovanje mesta nazaj v Velenje. Mislim namreč, da takratne oblastnike v letu 1980 niso vodili zgolj nizkotni nagibi po ugajanju za vsako ceno, niti to ni bilo samo nabuhlo leporečje in ne zgolj izraz ideološke pravovernosti.
Takratno poimenovanje po maršalu Titu je bilo preprosto izraz tistega časa, prežetega s spomini na nekaj velikega v naši zgodovini. S smrtjo maršala Tita kot sinonima nekega obdobja, se je spomin na to veliko pričel majati, z njim pa tudi mnoge vrednote za katere smo doslej živeli in delali. Poi-skus ponovne utrditve je bilo legendarno ime Tito.
Pa naj bo vse pisanje Zelenih Velenja o abotah tistega časa, ki so narekovale poimenovanje mesta po Titu čista resnica, ostaja poleg te tudi še druga resnica. To je resnica o trdem delu v tej dolini, je resnica o udarniškem delu pri izgradnji mesta, je to resnica o ljudeh, ki so prišli iz vseh krajev Jugoslavije, ki tudi danes v vročih političnih razmerah dokazujejo, da je moč živeti in ustvarjati v miru in strpnosti, četudi smo prišleki na tem še vedno lepem koščku slovenske zemlje, tako močno različni.
In če je v nekem času simbol vsega navedenega bilo ime Tito, potem tedanje odločitve o poimenovanju po njem ne gre kritizirati in razvnemati političnih strasti, ampak jo velja v luči novih spoznanj, mirno spremeniti.
Nekaj takega so storiti zbori SO na že omenjenem zasedanju. ko Zeleni kot predlagatelji spremembe niso vsiljevali svojih pogledov, jabolko, kije očitno bilo zrelo, pa je skoraj samo padlo z drevesa.
Velenje pa ostaja Velenje. Ostaja to kot sinonim nekega trdega boja in nadpovprečnih hotenj ter prizadevanj po lepšem in bolj človeka vrednem življenju, ostaja skrb in delo vseh nas za ohranitev veliko lepega in dobrega ustvarjenega v nekem obdobju ter ostaja naša skupna prihodnost in skrb za razvijanje vedno novega, boljšega in bolj človeka vrednega.
Verjamem v čas, ki prihaja, ker vem, da za dežjem pride sonce in za nočjo dan. Tako mora čas, ki prihaja biti čas dejanj, ker je čas, ki smo ga pravkar preživeli bil v veliki meri čas, ko smo verjeli v čar besed. Prepričan sem, da bo tako kot v preteklosti, tudi v tem času mesto in občina Velenje zmogla dovolj notranjih vzgibov, za v vseh pogledih bogato in potno življenje.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VELENJE Pankrac SEMEČNIK
Novice
Emona ekspres
Rudarji po načrtu
(mkp) Velenje — V šestih mesecih letošnjega leta so velenjski rudarji nakopali skoraj 2 milijona 200 tisoč ton premoga in tako proizvodno nalogo iz popravljenega letnega načrta izpolnili v celoti. V mesecu juliju imajo dvajset delovnih dni.
Osemletke na Rečici (ne) bo
(jp) Mozirje — Zadeve okrog izgradnje popolne osemletke na Rečici ob Savinji se vlečejo že dolga leta in v vsakdanjiku mozirske občine povzročajo veliko zagat. Tudi zaradi tega referendum za občinski samoprispevek prav v tej krajevni skupnosti ni uspel, zato so ga ponovili, vendar supešno izglasovanje velja samo za krajevni samoprispevek. Pretežni del zbranih sredstev so s programom namenili izgradnji omenjene osemletke. Glede na podatke zadnjih let in glede na predvidevanja za naprej stroka te gradnje ne podpira, vprašanje pa je tudi, kje v današnjih razmerah zagotoviti blizu 40 milijonov dinarjev; sami bi jih glede na razpoložljive vire lahko zbrali kvečjemu v treh desetletjih, so menili na nedavni seji občinskega izvršnega sveta. V spore glede izgradnje osemletke so bili vpleteni tudi v Nazarjah, vendar se sedaj strinjajo, da ohranijo petletko, višje tri razrede pa bodo otroci obiskovali v Mozirju, zato bo nazarska krajevna skupnost širitvi mozirske osemletke namenjala ustrezna sredstva. Enako naj bi veljalo tudi za krajevno skupnost Rečica, Če v mesecu dni ne potrdi, da bo osnovno šolo zgradila v štirih letih.
Prvi pogoj — čiščenje odplak
(jp) Mozirje — Vprašanje nadaljnjega razvoja RTC Golte je najbrž postavljeno na realna tla, tako je vsaj soditi po sklepih z zadnje seje izvršnega sveta SO Mozirje. Po pretiranih načrtih iz prejšnjega obdobja je sedanji predlog takšen, da naj na Golteh dogradijo hotel in zgradijo nekaj novih depandans, ki se skladajo s prvotno zasnovo, z vsem skupaj pa zagotovijo normalno poslovanje, bolje rečeno preživetje. To naj bi bil tudi prvi pogoj za dolgoročnejši razvoj, ki naj bi temeljil na povezovanju z dolino (Mozirje, Žekovec, Ljubno). S tem narave in okolja vsekakor ne bi okrnili, krajinske zasnove je plačala občina, ureditveni načrt pa je stvar investitorja. Povemo lahko še, da na Golteh trenutno uspešno poslujejo, da so zmogljivosti zasedene in bodo vse poletje, ob ugodni zimi torej bojazni za preživetje ni. Pa še to: preden pričnejo z dograjevanjem centra, morajo zagotoviti čiščenje odplak.
Bo železarna v ponedeljek stala?
(fk) Štore — Za ponedeljek je stavkovni odbor štorske železarne napovedal splošni štrajk, če vodstvo ne bo ugodilo njihovim zahtevam, terjajo izplačilo celotnega regresa, zvišanje osebnih dohdokov na povprečje v slovenskem gospodarstvu (zdaj zaostajajo za petino), terjajo pa tudi višje osebne dohodke za delavce, ki so že na prisilnem dopustu; teh je okoli 500, njihovi dohodki pa dosegajo 60 do 65 odst. Že tako nizkih osnov.
Vodstvo železarne sicer razume zahteve, vendar ne najde izhoda, saj je železarna še vedno v težkem položaju. Če ne bodo dobili denarja bodo morali proti koncu meseca nekatere obrate še zapreti.
Jeseni pridejo menihi
(fk) Olimje — Zdaj je že dokončno jasno, da bodo jeseni v Olimje spet prišli menihi. Ne sicer pavlinci, ki so samostan z znano lekarno postavili, ampak minoriti. Začasno bodo še sicer stanovali zunaj samostanskega poslopja, ker vse potrebne obnove še niso končali, vendar upajo, da se bodo le kmalu lahko preselili tja, kjer jim je mesto.
Prav tako pa bodo seveda začeli s svojo dejavnostjo — ne le cerkveno, ampak tudi gospodarsko. Samostanu naj bi namreč vrnili sloves, ki ga je že imel zelišči in raznimi čaji. S tem bodo seveda še popestrili turistično ponudbo tega območja.
Tabor arhitektov
(fk) Podsreda — S prikazom skic in drugega materiala v podsreškem gradu so sklenili letošnji tabor arhitektov. V Podsredi se je zbralo okoli 70 študentov arhitekture in mentorjev iz vse države in tudi nekateri iz tujine. Poskušali so prispevati svoj delež k revitalizaciji nekdanjega trškega okolja. Glede na stanje mnogih objektov so spoznali, da to vedno ne bo lahko.
MLAJEVCI SE »UVELJAVLJAJO« - Že dolgo vemo, da prenekatere zanimive prireditve v Mozirju ne bi bilo — če bi bilo zares prizadevnih članov sekcije mlajevcev pri mozirskem turističnem društvu. Že ničkolikokrat so se izkazali in se še bodo, kot so povedali predsednikoma skupščine občine Mozirje Andreju Presečniku in izvršnega sveta Alfredu Božiču, ki sta jih obiskala na nekdanjem, sedanjem in bodočem sejmišču ob Savinji. Razložili so jima svoje dosedanje dosežke, predvsem pa načrte, ki jih ni malo in pri katerih bo potrebno sodelovanje vseh, ki jim je kaj do boljše ponudbe, zanimivih prireditev in razvoja sploh, ne samò Mozirja, celotne doline. Obljubila sta jim vso možno pomoč, ki si jo resnici na ljubo tudi zaslužijo.
Emigranti
Piše:
VINKO VASLE
Mislim, da so napadi na vladajočo koalicijo zaradi predloženega zakona o javnem informiranju — po katerem bi novinarji postali uslužbenci nove vlade — nesramni, pobalinski, kratkovidni, kontrarevolucio-narni, krivični, enostranski, zarotniški, neumni, nepotrebni in tako naprej. Povsem naravna je želja novih oblasti, da nadzirajo javne medije, saj — če citiram svojega bivšega ministra za informiranje in bivšega novinarskega kolego Staneta Staniča — so v novinarstvu vendarle novinarji, ki so se kalili pod starim, komunističnim režimom, čeprav nam gospod Stanič zaslug za razkrinkavanje prejšnej-ga nedemokratičnega režima ne jemlje. Ampak, mi smo še vedno boljševiki!
Nekje v svoji notranjosti se ne moremo znebiti zavesti o tem, da nas je komunizem pokvaril in da drugače kot marksistično sploh ne znamo razmišljati. Pri meni se to kaže tako, da namesto »bog pomagaj« raje rečem »naj nam Marx oprosti«,
kar je v nebo vpijoča devia-cija. Če se razburim, ne kričim »jezusmarija«, ampak uporabljam močnejše in za javnost neprimerne izraze, ki sicer niso komunistični, smo jih pa za časa komunizma vsi uporabljali.
Toliko samokritični že moramo biti, da bomo javno priznali, kakšne lumpa-rije smo počenjali za časa pokojnega režima! Objavljali smo intervjuje s komunističnimi oblastniki, ki niso imeli česa povedati, poročali smo s partijskih sej, sestankov, kongresov; ko je kdo od oblasti samo — oprostite — prdnil, smo pisali celostranske dokumentarne feljtone o tem in onem. Potem se nas je peščica leta osemdeset uprla in smo rekli nič več in so nas metali iz partije (še en greh — bili smo pri rdečih v obliki bornih 99 odstotkov) in sklicevali partijsko predsedstvo, na katerem so zahtevali naše glave. Vsiljivo smo postopali po skupščinskih hodnikih in izsiljevali bolj liberalna določila zakona o javnem obvešča-, nju.
Nekateri kolegi so bili po vseh teh zarotah prisiljeni v ustvarjalni molk in niti iz ljubljanske tržnice niso mogli poročati. Matevž Krivic, človek, ki ima zgodovinske zasluge za demokratizacijo javnih medijev v
svinčenih časih, se je z De-lovimi uredniki tožil po sodiščih in mu je šele vrhovno sodišče dalo prav. Vodila pa ga je znamenita Francka Strmole-Hlastec, ki naj bi se zdaj počutila na smrt bolno.
Veliko tistih, ki nam danes pripravljajo medijski državni udar, je počenjalo podobne lumparije. Bila je samo ena razlika: ni jih bilo zraven, ko smo posamezniki tekali od Poncija do Pilata, da bi nam že stara oblast dovolila misliti z lastno glavo. Tudi kolege Staniča ni bilo poleg, ampak je trpel v daljnem Beogradu, za kar ima danes revolucionarne zasluge. In je minister. Pa še prav je tako. Pravzaprav, prav nam je !
Navsezadnje je treba priznati, da je svobodomiselno, demokratično novinarstvo hudo naporna reč.
Svoboda novinarje ovira, da bi pisali konstruktivno in prizanesljivo. Kje so zlati časi, ko se je natanko vedelo, kaj se lahko in kaj se ne sme pisati, ko smo čisto jasno vedeli, kaj ne bomo napisali! Zato je novi zakon treba podpreti, ker ne bo treba umsko misliti, ampak bomo tako kot včasih samo hvalili — namesto rdečega pač belo. Barva je pa stvar zasebnega okusa. Če je belo
je pač belo, tu se ne da dosti pomagati.
Kar mene zadeva, imam že tako in tako deset let pripravljen nahbrtnik skupaj s potnim listom, petimi konzervami, skupinsko fotografijo sorodnikov in ostalimi malenkostmi za prvo silo.
Če bo še naš zunanji minister Rupel odločnejši, potem se bomo krivoverci lahko (v skladu z najnovejšo tradicijo evropskih demokracij a la' Albanija in Kuba) zatekli na kakšno tuje veleposlaništvo v Ljubljani.
Samo avstrijski konzulat, ki ga zaenkrat premoremo, namreč ne bo zadoščal. Če bo šlo tako naprej kot ne gre, potem bo naval kar množičen.
Sicer pa se do jeseni poslavljam. Grem na tuje gledat, kako strežejo tem rečem, ker sem slišal, da tudi tam ni vse v redu — imajo množico časopisov in novinarjev, ki so neprestana opozicija vsaki oblasti, da so poleg tega še nesramni, vam ni treba niti dvomiti.
Mislim, da bi jim bilo treba poslati ministra Staniča — ta ve, kako se tem rečem streže, čeprav danes ne bo priznal, daje tudi sam nabiral penzijo v komunističnem režimu. Tu pa tam je pa še kaj napisal . . .
J
Celjsko območje
w
Teharje so pri Celju, a so slovenske
Bolj ko se odkriva tančica z dogodkov, za katere dolgo let nismo smeli vedeti, bolj se razodevajo tudi grozote Teharij. Čeprav ta kraj leži v bližini Celja, za vse tisto, kar se je tam dogajalo, niso krivi Celjani ; kriva je nekdanja slovenska oblast, vejetno tudi meddržavni sporazumi ali sporazumi med nekaterimi vodilnimi, ki so kup-čkali z usodo ljudi. To, kar se je dogajalo na Teharjih, so ljudje nosili v skritih delih srca in spomina, kraj dogajanja so prekrili najrazličnejši odpadki. Sele od zadnjega četrtka dalje stoji tam velik lesen križ, ki so ga postavili Teherčani sami. Od njega pa je delegacija celjske občinske skupščine, z njimi pa je bil tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, položila venec. Tu bo 14. oktobra tudi maša zadušnica, ki
jo bo opravil mariborski škof dr. Franc Kramberger.
Kar so Celjani že dalj časa poudarjali, je ob tej priliki potrdil tudi gospod Peterle: problem Teharij ni le celjski problem, je slovenski. Zato je tudi obljubil pomoč pri primerni ureditvi. Zavzel se je namreč za to, naj bo trajni pomnik na tem mestu — to je na mestu dogajanj. V Celju so se namreč nekateri zavzemali, da bi pomnik uredili, vendar ni nujno, daje prav tam, kjer je bilo taborišče oziroma kjer so pobijali ljudi. In to zato, ker vse kaže, da je prav na Teharjah, kjer je veliko ljudi umrlo, malo pokopanih. Grobišča so namreč širom Celja. Na kosti nekaterih žrtev so že pred leti naleteli pri raznih gradnjah, za druge kraje ljudje vedo,
pa jih uradno še ni nihče raziskal. Nasploh še ni znano, koliko ljudi je umrlo na Teharjah in koliko jih je pokopanih tam, koliko pa po drugih krajih. Domačini vedo povedati, da so jih po nočnem streljanju vozili na razne kraje.
Toda če za žalostno dogajanje v povojnih dneh niso krivi Celjani, nekateri sprašujejo, koliko so krivi za tisto, kar se je dogajalo kasneje. Ni jih namreč malo, ki trdijo, da so na tem območju namerno uredili cinkarniška odlagališča in še veliko komunalno odlagališče. Lojze Peterle je v petek ob obisku tega območja močno prizadeto dejal, da ne pozna kraja, kjer bi za odpadke najprej vzeli ljudi, zatem pa nanje zvrnili še ostale prave odpadke. Zato mnogi zahtevajo, naj bi sadro iz
prve cinkarniške deponije prečr-pali, odstranili pa naj bi tudi komunalno odlagališče. Problem seveda ni enostaven in ga na hitro ni mogoče urediti. Celjska skupščina je (tudi v petek tedaj je bil njihov občinski praznik) sprejela vrsto stališč o ureditvi Teharij, tudi, da lahko v bodoče odlagajo odpadke le iz celjske in šentjurske občine, ne pa tudi iz ostalih občin celjskega območja. Prav tako bodo na novo pregledali vse urbanistične načrte, dokončen pa je sklep, da lahko komunalno odlagališče tu ostane le,'če ga bodo res sodobno uredili.
Če bodo vsaj okolico primerno uredili, bodo vsaj navidez odpravili zunanjo rano Teharij. Tista notranja ostaja naprej.
(-fk)
Savinjsko-šaleška naveza
Smo za sodelovanje ali ne?!
Je bil čas, ko vsi niso smeli sodelovati, in je čas, ko naj bi sodelovali vsi. Ampak je bil tudi (še nedavno) čas, ko so res govorili, da naj bi sodelovali vsi. in je čas. ko se kaže, da spet hočejo sodelovati le nekateri. Tako je to!
Ampak to velja le za politiko, tisto ta višjo, ki odloča o tem, ali bomo suvereni ali ne, ali bomo.. . Sicer pa vse kaže. da bomo na raznih ravneh vse bolj sodelovali. Oziroma participirali, če vam ta beseda zveni bolj domače. Ta tujka se namreč pri nas vse bolj udomačuje. Najprej smo jo srečali pri zdravniku in očitno se je tako lepo vživela, da jo zdaj razširjamo še na druga področja. Ih cepra'v je že dóbro
shodila, se je naketerim očitno zdela še premalo izobražena, pa zdaj participacijo pošiljajo še v šolo.
Če smo prej govorili, da je participacija le davek na zdravje, bo po novem še davek na otroke. In tisti, ki se niso odločili za ohranjanje ali večanje slovenskega naroda, se bodo onim drugim spet lahko smejali: zakaj pa ste »sodelovali« z žensko (moškim), zdaj boste pa morali še participirti za njihovo vzgojo. Zdaj še samo pričakujem razdelitev participiranja v šolstvu. Po mojem bi namreč morali več plačati tisti, ki se težko učijo, saj se morajo z nimi učitelji bolj truditi. Manj pa bi morali placati tisti. ki pouk pogosto špricajo. Se-
veda pa bi morali imeti starši za tako participacijo tudi kako garancijo, ali pa bi uvedli še neke vrste zavarovanja ; za tak in tak dodatek bi šola garantirala tak in tak uspeh.
Možnih variant je seveda še veliko in res sreča je, da je do začetka novega šolskega leta še veliko časa, pa se bo lahko naš šolski minister v to problematiko še poglobil.
Tàko seganje v žep ljudi seveda kaže na spoznanje, da imajo v sedanjem času denar le še občani. Bojim se. da tega pri nas še nismo povsem izrabili. Po zgledu iz zdravstva in šolstva, pa cest, kjer si tudi z višjo ceno bencina gradimo sami ceste, in še marsikje drugod, kjer nam de-
nar jemljejo, čeprav natančno o participaciji ravno ne govorijo, bi morali na tak način denar zbirati še drugod. Končno bi namreč lahko ljudje prispevali oziroma denarno sodelovali ali participirali tudi pri predlaganju raznih neumnosti, blatenju predstavnikov drugih strank, žaljenju ljudi in podobno.
Slišal sem še za bolj genialen predlog: če res velja, da je zdaj denar le še pri ljudeh, torej tudi pri delavcih, zakaj naj ne bi le-ti tudi participirali pri svojih plačah.
Končno: še ena neumnost gor ali dol!
(trk)
i m i ifssfo Dim rs ^mmmmaarnsL
\	1 I,

A.YT1ÌÌ
e ,)
V zvezi z moratorijem in zakonom o prepovedi sečnje v tako ali drugače nasilno odvzetih gozdovih je v zadnjem času veliko napisanih in izrečenih besed, veliko protestov gozdarjev, ki bodo na našem področju ob doslednem upoštevanju zakona kmalu ob delo, nekaj pa tudi zadovoljstva na drugi strani. Kljub navideznemu popolnemu nasprotju pa sta si obe strani v dveh stvareh vendarle enotni. Oboji se namreč v celoti strinjajo, da je nasilno in krivično odvzete gozdove treba vrniti pravim lastnikom, obenem pa zagotoviti delo gozdarjem, predvsem strokovno delo pri varovanju in gojitvi gozda. Med stične točke denimo sodi tudi vzdrževanje gozdnih cest, za kar bo v trenutnem težkem položaju gozdnega gospodarstva gotovo treba najti po-
trebna sredstva. Nedorečenosti takoj po sprejetju zakona (po hitrem postopku) je ogromno. Posledice moratorija so pričeli ocenjevati šele po sprejetju zakona, gozdarji nazarskega podjetja so se zaradi prav posebnih razmer (škofovski gozdovi, ki jih je v mozirski občini polovica) znašli v najtežjem položaju med vsemi v Sloveniji, nekdanji, sedanji in bodoči lastniki gozdov pa se bojijo nečesa drugega — delitve spornih in vrnjenih gozdov med dediče, ki se seveda množično pojavljajo. Bojijo se, da je tudi to nevarnost za umno gospodarjenje z gozdovi, zato je nujno, da bodoča zakonska določila to področje temeljito opredelijo, ne po hitrem postopku in ne prenagljeno, vsekakor pa čimprej. To seveda velja za zakon o vračilu gozdov.
»Rešimo gozdove«
Pobudo za moratorij in aktivnosti med kmeti v zvezi z njim so v velenjski občini dali Zeleni. Njihovo osnovno izhodišče je »rešimo gozdove«. Niso proti gozdarjem, so za njihovo nadaljnje strokovno delo, so za vrnitev krivično odvzetih gozdov, v vsakem primeru pa so proti vsakršnim škodljivim posegom v gozd, pa naj bodo to gozdarji, žveplov dioksid ali kdo drug. Gre predvsem za zdrav gozd, za zdrava naša skupna pljuča, če ostalih vrednot gozda ne naštevamo. Zeleni so dali pobudo za nekaj sestankov med kmeti, med kmeti, gozdarji in drugimi službami, po sprejetju moratorija pa so odločeni, da bodo spremljali dejansko uresničevanje določil in ustrezno ukrepali. Želijo si tudi, da bi se soočili nekdanji (bodoči) lastniki gozdov in gozdarji, se pogovorili o dejanskem stanju in načrtih, ostalo je seveda »v rokah« načrtovane takonodaje s tega področja.
Obtožbe so razumljive, a nesmiselne
Na šoštanjskem delu nazarskega gozdnega gospodarstva je stanje precej drugačno kot na nazarskem. »Družbenih« gozdov je 22 odstotkov, ostali so v zasebni lasti, usoda gozdarjev pa seveda enaka na obeh področjih. Šoštanjski gozdarji nekaj razumejo, nekej pa ne. Razumejo reakcijo razlaščenih kmetov, ki jim je zagotovljena vrnitev odvzetih gozdov, razumejo besedo ropanje, saj je rop že eno samo posekano drevo, razumejo, da je več kot 40 let zatajenih čustev izzvalo ostro negodovanje in da v tem času prav čustva igrajo najpomembnejšo vlogo; razumejo tudi, da je pred
volitvami dane obljube treba izpolniti; ne razumejo pa nekaj drugega, ne kot ljudje in še manj kot strokovnjaki. Dejstva namreč, da je popolnoma nepošteno, da se za čimprejšnjo izpolnitev obljub neupravičeno obtožuje gozdarje za brezobzirno ropanje. Po njihovem mnenju so podobe iz časopisov in drugih sredstev obveščanja za gozdarsko stroko grozljive, predvsem žaljive in nepoštene. Suh gozd, v katerem sekajo samo zdrava drevesa, poseki na golo, gozdarji, ki sekajo cele dneve, da bi izropali še tisto kar v celih 40 letih niso uspeli... To je pretirano in zdravemu razumu ob tem resnice ni treba dokazovati, laž je preveč očitna in resnico sama dokazuje.
Dejstvo je tudi, da šoštanjski gozdarji proti moratoriju samemu nimajo nič. Odločitev je takšna, kakršna je, skrbi pa jih prav ta JE. To namreč pomeni, da zaradi politične odločitve grozi »cesta« tolikšnemu številu gozdarjev, ki za vse skupaj niso krivi. Prepričani so, da niso tehnološki višek, ker so dobri gospodarji in dobro poslujejo. Ker je odločitev tu, naj bi se torej poslužili enake rešitve kot v idrijskem rudniku. Tudi tam rudarji niso bili krivi, da so šli na »cesto«, zagotovili pa so jim 80-odstotne plače. Ce bi tudi v tem primeru bila možna takšna rešitev, potem so gozdarji do uveljavitve nove organiziranosti gozdarstva (če ne bo moratorija tudi nanjo) preskrbljeni. Vsekakor pa mora vlada v tem obdobju zagotoviti sredstva za najnujnejšo gozdarsko službo. Jasno namreč je, da so bili in bodo tudi v bodoče, dobri gospodarji z dobrimi gozdovi in slabi s slabimi. Gozd je pač banka, kamor se gospodar obrne v krizi; da smo sedaj v veliki krizi, ni treba po-
sebej poudarjati, in to je nevarno. Ta nevarnost se namreč že kaže v »pravi« obliki.
Šoštanjski gozdarji poudarjajo, da je izvirni greh gozdarske stroke v povojnem obdobju prav dejstvo, da so pristali na to, da so bili poleg strokovnega dela zadolženi tudi za dela, ki v njihovo stroko ne sodijo; bili so namreč tudi policaji in rubeži v zasebnem sektorju. Prepričani so tudi, da so zaradi zahtev po vračanju razlaščenih gozdov ravnali dovolj korektno in plan sečnje za letošnje leto popravili v korist bodočih lastnikov. Navajajo tudi konkretne podatke, ki dokazujejo, da so pri prenekate-rem kmetu v Zavodnjah, Belih Vodah in Šentvidu sečnjo odložili in prekinili za nedoločen čas, ali po dogovoru z inšpektorjem in lastnikom nadaljevali v dogovorjenih količinah.
Še nekaj želijo povedati, da namreč niso edini »roparji« v gozdovih. Lani je tako 246 gozdnih posestnikov odtujilo 3.100 kubičnih metrov lesa in po veljavni zakonodaji oškodovalo vlaganje v gozdove in prihodek gozdarske službe za 766.000 dinarjev, letos v polletju pa so v primerjavi z lanskim dosegli ko-
maj 47 odstotkov oddaje lesa. Dodatno je 20 posestnikov že letos posekalo 830 ku-bikov lesa brez odkazila.
Ob tem še podatki za področje mozirske občine. Od januarja do konca junija so evidentirali črno sečnjo 1.260 kubičnih metrov lesa pri 72 lastnikih, pri pregledu oddaje lesa pa so ugotovili, da je 514 lastnikov odtujilo, oziroma prodalo mimo gozdnega gospodarstva 13.754 kubi-kov. Gozdarji torej upravičeno trdijo, da si pravna in ekološko naravnana država tega ne sme dovoliti, zato mora nova zakonodaja raz-,bremeniti kmeta tako visokih prispevkov, ki jih kmetje v veliki meri plačujejo prav namesto države.
Z vsem tem v zvezi imajo pripravljene tudi svoje predloge. Zmanjšanje sečnje za vsaj 15 odstotkov zaradi oslabljene reprodukcijske sposobnosti gozdov, ki je posledica onesnaženega okolja; izgradnja naprav za čiščenje dimnih plinov iz TEŠ-a in sanacija ostalih virov onesnaževanja; zagotovitev finančnih sredstev za povečan obseg negovalnih ukrepov v mladih gozdovih; krajine ne smemo spreminjati s kratkovidno utemeljenimi krčitvami; zaščititi moramo gozdni rob in določiti pogoje za izjemne posege v ta prostor; nujen je sporazum med gozdarji in lovci glede staleža divjadi; ob tržno naravnanem gospodarstvu in odpravljenem samofinanciranju gozdarstva je treba zagotoviti vire sredstev za intenzivno gospodarjenje z gozdovi, kar je na našem ekološko ogroženem območju še posebej pomembno.
»Stroka še naprej v gozdovih«
Svoje mnenje morajo povedati seveda tudi kmetje. Izhodišče za njihova stališča je enako, ob tem pa so seveda
je**
»	r,
C
' ••'-■j
s

Jože Ročni k: »Gozd ni le, kubik lesa, je veliko več«
nujna in razumljiva tudi zelo različna stališča.
Jože Ročnik iz Zavodenj, sicer tudi predsednik Šaleške kmečke zveze je dejal takole: »Povsem prav je, da se kmetom vrnejo gozdovi, ki so jim jih na takšen ali drugačen način nasilno odvzeli, vendar bi morali stvari pripraviti bolj pretehtano. Sedanje odločitve so najbrž res preveč enostranske, kar za naše področje še posebej velja. Moratorij je gotovo zelo prizadel gozdnogospodarsko podjetje in lesno industrijo. Za Šaleško dolino »škofovski« gozdovi sicer niso problem, vsekakor pa bo treba natančneje opredeliti način in obseg vračanja gozdov nekdanjih velepose-stev.
Zavedam se, da je gozdno gospodarstvo trenutno v nemogočem položaju. Delavci naj bi kmalu bili brez dela, pomembno pa je tudi, da ne bo sredstev za vzdrževanje gozdnih cest. Menim, da bi morali z gozdovi nekdanjih veleposestev upravljati gozdarji in s svojo strokovnostjo pomagati tudi v zasebnih. Seveda ne z odkazili, saj sem proti obvezni oddaji, naj o tem odločata lastnik in trg, strokovno delo pa je seveda še naprej nujno, saj gozd vendarle ni samo toliko in toliko dinarjev za kubični meter lesa, je veliko, veliko več. V vsakem primeru moramo počakati na zakon in čimprej zagotoviti, da bodo lastniki dobili gozdove nazaj v svoje roke in z njimi pametno gospodarili. Nujno je, da se zakon sprejme čimprej, nikakor pa ne spet prenagljeno in premalo temeljito. Bojim se namreč problemov, ki žal že nastajajo, to so razmerja med dediči, ki na svoj delež gozda računajo (ne na denar), bo-
jim se sporov, pretiranega drobljenja in s tem oteženega smotrnega gospodarjenja z gozdovi. Zakon to mora opredeliti. Vem pa eno — ne glede na vse moramo kmeti in gozdarji držati skupaj.«
Peter Jež iz Luč ob Savinji: »Prepričan sem, da je moratorij za sečnjo v neupravičeno odvzetih gozdovih pravilna odločitev, za gozdove bivših veleposestev pa se moramo dogovoriti z osnovnim namenom, da bo gospodarjenje z njimi v korist celotne občinske skupnosti, da delavci ne bi ostali brez dela, temveč bi strokovno in zmogljivosti gozda primerno koristili lesno maso, v dobro vseh nas.
Moram reči, da je naša gospodarska stroka na evropski ravni, ker dobro poznam gozdove in razmere v sosednjih državah, čudim pa se, da se ni uprla prekomerni sečnji v preteklem obdobju. Rezultati so porazni in kot ljubitelja narave me to strašno moti. Mislim tudi, da bi moral biti protestni zbor, kakršen je bil v Nazarjah pred dnevi, že pred najmanj desetletjem, saj bi si s tem gozdarji zagotovili nemoteno delo za daljše obdobje, ne bi potrebovali delovne sile od drugod in naši gozdovi bi bili danes lepi in zdravi. Sicer mislim, da moratorij niti ni potreben, ker so gozdovi že izropani.
Od novega zakona o gozdovih pričakujem, da bo predvsem ščitil gozdove in varoval naravo ter zagotovil redno zaposlitev domačim delavcem. Dokončno moramo prekiniti tudi z obvezno oddajo lesa in zaščititi gozdnega posestnika, predvsem višinskega kmeta, ki je še kako odvisen od prihodkov iz gozda.«
Milica Tičič, podpredsednica izvršnega sveta
Potrebno bo veliko poguma, sodelovanja in strokovnega dela
ustavnimi spremembami dobiti ustrezno družbeno mesto in ustrezno veljavo. Moramo jo razrešiti pretira-
Po prejšnjem zasedanju občinske skupščine smo v Našem času predstavili novo občinsko vlado, takrat pa je še manjkal podpredsednik izvršnega sveta. Zdaj imamo tudi tega (to) saj so delegati občinske skupščine na torkovem zasedanju izvolili za podpredsednico Milico Tičič, ki je zadolžena za področje obče uprave.
Tokrat predstavljamo tudi njo, predvsem pa njeno videnje nalog, ki jo čakajo na novi delovni dolžnosti.
»Velika podpora delegatov skupščine občine Velenje ob moji izvolitvi pomeni zame dodatno obveznost pri opravljenju nalog.
V času velikih družbenih
in gospodarskih sprememb bo potrebno veliko poguma, sodelovanja in strokovnega dela za dosego programskih usmeritev izvršnega sveta naše občine. V ta namen pričakujem ustvarjalno vključevanje strokovnega potenciala iz vseh okolij občine.
Delo tega izvršnega sveta si predstavljam v vlogi skrbnika za zagotavljanje primernega življenjskega standarda prebivalstva naše občine. Izvršni svet bo moral izkoristiti vse tiste instrumente, ki so mu za izvajanje zastavljene politike še ostali na razpolago na občinskem nivoju.
V mislih imam občinski
proračun, ki predstavlja po planu za letošnje leto 6,9 odstotkov družbenega proizvoda občine. To je sorazmerno skromen delež v okviru katerega bo moral izvršni svet zelo rahločutno gospodariti, da bo v bodoče sposoben vsaj ohraniti, če ne že vzporedno z gospodarskim razvojem razvijati občinsko gospodarsko infrastrukturo, družbene dejavnosti in delovanje same uprave. Vsekakor bo tu moral z vsakoletnim planom uravnovesiti potrebe z zmožnostmi občinskega gospodarstva, kar pa prav gotovo ne bo lahka naloga.
Glede občinske uprave menim, da mora z novimi
Milica Tičič, podpredsednica velenjske vlade in sekretarka sekretariata za občo upravo upravnih organov
ne obremenjenosti s predpisi, kvalitetno zasnovati sistem javnih financ, ki bo zagotavljal racionalno rabo in obračanje proračunskih sredstev in s tem ustvariti pogoje za izvedbo raciona-
lizacije, ki bo upravo naredila učinkovitejšo in cenejšo. Seveda bo tovrstno delovanje potrebno prenesti na celotno organizacijo družbene nadgradnje.
Ena najpomembnejših nalog v tem mandatu bo iskanje razvojne perspektive skozi družbeni plan občine za naslednje srednjeročno obdobje. Pri tem vidim največji problem v izredno šibkih finančnih zmožnostih gospodarstva za nujno prestrukturiranje, ki bi postopno odpiralo možnosti prestopa iz sedanje stagnacije ali celo nazadovanja razvoja.
Nedopustno se mi zdi, da bi nas razmere prisilile v to, da bi morali delovno sposobne ljudi nalagati na socialna pleča družbe, ker to zagotovo pomeni pot v ne-zaželjeno prihodnost.
Glede na to, da že več let spremljam razvoj in probleme občinskega gospodarstva, lahko rečem, da me v zadnjem času razveseljuje
trend nastajanja novih podjetij, katerih prispevek k družbenemu proizvodu občine je še sila skromen, vendar pa kaže na to, da so tudi naši ljudje polni idej, poguma in sposobnosti razmišljanja, skratka da se podjetniška iniciativa, ki jo je prejšnji sistem zaviral, krepi.
Upam, da se bo pot razmišljanja, podjetniškega poguma in pripravljenosti izkoriščanja razpoložljivega kapitala znanja, prenesla tudi v večja podjetja, kar bo pripomoglo oblikovanju primerne organiziranosti in prilagodljivosti gospodarstva povsem novim razmeram.
Občinski izvršni svet lahko tu pripomore v toliko, da maksimalno izkoristi vse instrumente ekonomske politike, ki jih ima v rokah in zastopa občinske odločitve in reševanje problematike v občini na republiškem nivoju-«	(mz)
Bodo tudi živali vse bolj bolne?
Kmet redi, veterinar zdravi, ostali pa služijo
Za mozirsko občino, pretežno kmetijsko in usmerjeno v živinorejo, je dejavnost veterinarske službe še kako pomembna. Resnici na ljubo in brez pretiravanja velja dejstvo, da so veterinarji v nekaj zadnjih desetletjih opravili ogromno delo na vseh področjih, ki jih niti ne kaže naštevati, o pravem sožitju in pristnem odnosu s kmetovalci in vsemi ostalimi rejci živali tudi ni treba razpredati misli in besed. Drugo dejstvo je, da se veterinarska služba vseskozi otepa z velikimi težavami, ki se le še poglabljajo. Zaradi tega nekaj več besed o tej problematiki ne sme biti odveč, veliko pozornosti pa so ji na zadnji seji namenili tudi člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje.
V ospredju vseh težav so seveda denarna sredstva, zlasti za dežurno službo. Samo na območju mozirske občine veterinarji letno opravijo okoli 6.000 storitev, dnevno med 15. do 20. To redno vsakodnevno delo spremljajo preventivne akcije, kamor sodijo zaščitna cepljenja živali (samo okrog 5.000 prašičev je treba cepiti proti rdečici, tu je cepljenje psov proti steklini in podobno), diagnostične preiskave živali na kužne bolezni, reprodukcija z osemenjevanjem v govedoreji in veterinarsko sanitarni nadzor živil živalskega porekla.
DEŽURSTVO JE, DENARJA NI
Pretežni del veterinarskih storitev je opravljen v rednem delovnem času, četrtina (1.500 storitev) pa glede na posebne pogoje in nujne intervencije v popoldanskem in
nočnem času, seveda tudi ob nedeljah in praznikih.
Prav to neprekinjeno zdravstveno varstvo živali pa v zakonodaji ni finančno ovrednoteno in sistemsko urejeno, kar predstavlja za veterinarske postaje in zavode veliko finančno breme. Večletni podatki kažejo, da prihodki od storitev v času dežurstva krijejo največ 30 odstotkov dejanskih stroškov. Zato veterinarji vsa zadnja leta na vse načine skušajo razrešiti problem. Delno jim je doslej pomagal občinski sklad za pospeševanje proizvodnje hrane, izgube pa naraščajo. Tako izračun za letos kaže, da bo treba za potrebe dežurne službe zagotoviti 791.000 dinarjev, ustvarjen prihodek dežurne službe naj bi bil 197.000, nepokritih sredstev je torej 593.000 dinarjev, od tega v drugem polletju 296.000, ali na mesec 49.000. Rentabilno poslovanje torej ni možno v nobenem primeru, posledica tega pa so nizki osebni dohodki zaposlenih, ki ne presegajo 700 DEM. Poleg tega je 80 odstotkov dejavnosti veterinarske postaje posebnega družbenega pomena, postaja pa je uvrščena med gospodarske dejavnosti s temu ustreznimi obremenitvami. Posamezne občine stroške neprekinjene službe krijejo v celoti (Celje), druge delno (Velenje, Mozirje, Žalec, Laško, ekonomsko šibke pa sploh ne.
OPOREČNE KOKOŠI
Dodatna težava za mozirsko občino je v tem, da nima
živilsko-predelovalne industrije. Posledica vsega je, da na mozirski postaji nimajo možnosti za nikakršna vlaganja, saj med drugim v zadnjih letih niso mogli nabaviti niti radio zvez in so zato še vedno v »kratkem stiku« z veterinarji na terenu. K tej problematiki naj dodamo še en zelo pomemben podatek. Lani so namreč veterinarji pričeli s sistematičnimi preiskavami živali na vsebnost težkih kovin na območju mozirske občine. Ugotovljena količina kadmija v ledvicah kokoši kaže, da so higiensko oporečne in neuporabne za prehrano ljudi.
Ob vsej tej problematiki je jasno, da občina iz proračuna ne more prispevati več kot 100.000 dinarjev, zato so oblikovali predlog, da naj bi razliko pokrili s posebnim prispevkom od oddanega mleka, mesa, piščancev in jajc. Predlog je seveda treba podrobneje proučiti, da ne bi vseh bremen spet nosili proizvajalci. Po pogovorih s kmeti in zadružno organizacijo bodo predlog uskladili do naslednje seje. Velja tudi ugotovitev, da veterinarske storitve ne smejo biti predrage, da kmetje ne bodo oklevali pri nujnih klicih, kot oklevajo pri zavarovanju živali, posebej goveda, saj so pogoji vse težji, zavarovalnica pa ob tem za dežurno službo ne prispeva ničesar. Žal na koncu velja dokaj žalostna ugotovitev, da calovite rešitve trenutno ni, da kmetje redijo, veterinarji zdravijo, ostali pa predelujejo in veselo služijo. Žal je res tako.
j■ P-
Sindikalna konzumna zadruga v Velenju do konca leta
Trgovine proučujejo možnost kaj ponuditi do takrat
Že do konca letošnjega leta naj bi v občini Velenje Svobodni sindikati ustanovili potrošno oziroma konzumno zadrugo, kjer bodo zadružniki lahko kupovali blago po nižjih cenah. Sindikalne kon-zumne zadruge bodo nepro-fitne organizacije, ki bodo delovale na principu — nabava pod najugodnejšimi pogoji in kakovost, ki bo zadovoljila večino potrošnikov. Blago naj bi bilo v teh kon-zumnih zadrugah cenejše za najmanj 30 odstotkov.
Občinski sindikalni svet bo do konca letošnjega leta zagotovil pogoje za ustanovitev
in delovanje konzumne zadruge — prostorske in kadrovske, je bilo rečeno na pogovoru predsednikov sindikata podjetij in drugih oblik organiziranja dela, danes teden. Med tem bodo trgovinske organizacije, to so bile tudi povabljene na sestanek — proučile možnosti, kaj bi lahko do takrat ponudile članom Svobodnih sindikatov.
V tistih podjetjih, kjer sindikati tovrstno oskrbo članstva že >prakticirajo<, bodo to počeli še naprej. Tistim manjšim, ki za to nimajo možnosti, pa bodo priskočili na pomoč na Občinskem sin-
dikalnem svetu, kjer bodo lahko člani tega sindikata dvakrat tedensko želene artikle naročali. Pričeli bodo septembra, kdaj natančneje, pa bodo svoje članstvo še obvestili.
V sindikalnih konzumnih zadrugah bodo zadružnikom zagotavljali oskrbo z različnim blagom, potrošnim kot je sladkor, olje, moka, meso, mesnimi izdelki, artikli za ozimnico — krompirjem, jabolki, vloženim sadjem in zelenjavo, pa tudi nabavo drugih potrošnih artiklov, recimo kurjave.
(mkp)
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d.
Pomagajo novim podjetjem
Vloga bank se je v zadnjem času pomembno spremenila. Iz družbenih ustanov so se namreč te prelevile v lastnice delničarjev, v delniške družbe. Tako je tudi z Ljubljansko banko Splošno banko Velenje delniško družbo. O novi organiziranosti, položaju in nalogah smo se pogovarjali z njihovim direktorjem Rafkom Berločnikom.
Najprej nas je zanimalo, kako je ta banka organizirana in kakšno je njeno mesto v sistemu Ljubljanske banke in sploh v slovenskem prostoru.
RAFKO BERLOČNIK:
»Po novem je banka podjetje kot vsako drugo, podjetje, ki trguje z denarjem. Pred reorganizacijo je bila to družbena ustanova, zdaj pa je v lasti delničarjev, ki z njo upravljajo, določajo temeljne cilje, stopnjo dobička ... V naših pogojih je to precej težko, saj so naši delničarji tudi največji kreditojemalci in so zato vedno razpeti med tem ali doseči čim večji dobiček in s tem večji delež v banki ali pa čim nižje obresti za kredite.
Sicer pa smo ena od šestnajstih bank v sistemu Ljubljanske banke delniške družbe. Za razliko od drugih bank, ki so postale enovite, smo se mi organizirali po sistemu matere in hčera, kar pomeni, da je mati (LB) udeležena pri vsaki hčeri z 51 odstotnim deležem kapitala. Po bilančni vsoti smo v sistemu LB na 10. mestu, če pa pogledamo nekatere kazalce gospodarjenja (prihodek na zaposlenega) smo na 6. mestu, kar pomeni, da z obstoječim denarjem in številom delavcev, delamo dobro.«
— Kako pa je z delnicami? Prej ste omenili, da so vaši delničarji podjetja, kaj pa varčevalci?
RAFKO BERLOČNIK:
»Delnice so ob reorganizaciji naše banke nastale pravzaprav tako, da smo preusmerili nekdanji kapital podjetij v skladih banke, vanje. Medtem, ko delnic, ki bi jih lahko kupili vsi tisti, ki bi se jim zdele zanimive, naša banka še ni razpisala. Ta čas se nam pri tej odločitvi ni zdel najbolj primeren, zato smo kroženje denarja skušali pospešiti zaenkrat na druge načine.«
— Likvidnost slovenskega in s tem tudi velenjskega go-
spodarstva je kritična. To seveda čutite tudi vi.
RAFKO BERLOČNIK:
»Banka in gospodarstvo, to sta v finančnem pogledu zrcalni sliki. Težak likvidnostni položaj močno občutimo, saj imamo tudi mi, tako kot gospodarstvo, težave z denarjem. Banka se v razreševanje likvidnostnih vprašanj vključuje v največji možni meri, pri tem pa je velikokrat v dilemi. Držati bi se namreč morali ekonomskih meril in bančnih
Rafko Berločnik, direktor Ljubljanske banke Splošne banke Velenje
načel, kar pa pomeni, da včasih kreditov ne bi odobrili. Potem pa tu in tam prevlada pripričanje, da je določeno podjetje le treba rešiti. Med tema dvema kriterijema skušamo kar najbolj uspešno krmariti in zagotavljati likvidnost.«
— V začetku letošnjega leta se je tudi Splošna banka Velenje d. d. aktivneje vključila v pospeševanje razvoja podjetništva in drobnega gospodarstva. V ta namen ste oblikovali poseben sklad. Kakšno je zanimanje za ta sredstva, komu in pod kakšnimi pogoji jih dodeljujete?
RAFKO BERLOČNIK:
»Res smo v ta namen oblikovali sklad v višini petih milijonov dinarjev. Malce smo se počutili neprijetno, saj smo ocenili, daje to malo, a v okviru razpoložljivih bančnih sredstev več ni šlo. No, kasneje smo videli, da je to v primerjavi z drugimi kar veliko. V Mariboru na primer, so oddvojili le 4 milijone dinarjev. Za ta sredstva, ki jih podeljujemo pod posebnimi, zahtevnejšimi pogoji podjetnikom po nižji obrestni meri je precejšnje zanimanje in do konca leta jih bomo gotovo
izkoristili in s tem vsaj malo prispevali k razvoju podjetništva, ki je na srečo tudi v našem okolju na pohodu.
To pa seveda niso edine možnosti. Novim podjetjem smo letos namenili za kredite še 5,5 milijona dinarjev (pretežno za obratne namene in nekaj za osnovna sredstva), za obrtnike imamo rezerviranih 7 milijonov dinarjev in za nakup kmetijske mehanizacije 2 milijona dinarjev.
— Obrestna mera za kreditiranje potrošniških kreditov, zanje je med vašimi varčevalci in našimi bralci gotovo največ zanimanja je visoka. Kako je s temi krediti in ali je kaj upanja, da se bo to znižala?
RAFKO BERLOČNIK:«
Pričakujem, da bo ta nižja, s tem pa bodo nižje obrestovana seveda tudi sredstva občanov, ki jih ti vložijo kot depozit za pridobitev kredita. Sicer pa moram reči, da je med občani za tovrstno kreditiranje ogromno zanimanja, to pa tudi zato, ker je obrestna mera sicer relativno visoka, a konstantna. Zanimanje za kredite, ki jih odobravamo na kratko odplačilno dobo je resnično zelo veliko in pogosto vseh želja zaradi likvidnostnih težav ne moremo pokriti. V prejšnjem mesecu smo na primer prejeli kar za 20 milijonov dinarjev zahtevkov. Prav zaradi tega smo pri dodeljevanju teh kreditov upoštevali priporočilo republiškega sekretariata za finance in kreditirali blago domače proizvodnje. Naš kriterij pri dodeljevanju kreditov je: sodelovanje z banko. Torej odobravamo jih našim varčevalcem. Skušali pa bomo zagotoviti takšne pogoje, da bomo pri odobravanju kreditov upoštevali varčevalče-vo udeležbo v naši banki. S tem pa je kljub izjemno dobri opremljenosti naše banke, celotni sistem je računalniško podprt, veliko dela. Kreditiranje občanov je za banko eden najbolj zanimivih poslov, zato si bomo prizadevali, da ga kar najbolj razvejamo. Zato bomo težili za oblikovanje kar najbolj stabilnih kreditnih pogojev, seveda po kar se da nizki obrestni meri.«
MIRA ZAKOŠEK
Obujemo popusti
se že lahko s
Naši trgovci so lansko leto z razprodajami precej pohiteli. Marsikaj je bilo možno po nižjih cenah kupiti že sredi julija, tako konfekcijo kot obutev. Proizvajalci z obutvijo pa so letos še posebno hitri. Skoraj vsi so sezonski obutvi cene že znižali.
Borovo recimo poletno obutev prodaja po nižjih cenah že od 1. julija. Znižanje je od arti-f kla do artikla različno, vrti pa ' se od 30 do 50 odstotkov. Bili so med prvimi, ki so to naredili in s prodajo so zadovoljni. Tu in tam za kaken model že zmanjkuje številk, vendar nekaj poletne obutve še pričakujejo.
Peko je cene poletni obutvi znižal ta teden in to v poprečju za 40 odstotkov, od modela do modela različno.
Planika je bila še zgodnejša. Že 24. junija se je odločila za nižje cene, za popuste. Vse, kar prodajajo je znižano za 25 odstotkov in bo tako do 27. julija, ko bodo opravili inventuro, potem pa bodo takšno prodajo verjetno še podaljšali.
Alpina ima ta čas dvojno znižanje — najprej sezonski obutvi, res ne vsem modelom, ampak večini do 35 odstotkov in tako imenovano >predsezonsko znižanje, na katerem lahko kupite artikle, ki so ostali iz zimske sezone — škornje, pancer-je ... do 40 odstotkov ceneje. Tako bo ostalo kot računajo do sredine avgusta, potem pa se bodo morda odločili še za kakšen dodaten popust.
Tako z obutvijo, ki se jo že dà kupiti po nižjih cenah, verjetno pa se bodo za sezonska znižanja ta čas odločali že tudi konfekcionarji, ponekod se že.
(mkp)
/tvurt	^
Pozanimali smo se tudi kako jé z znižanjem cen poletne konfekcije. ERA je napovedala znižanje že v sredini tega tedna, poletno blago bodo pričeli
prodajati po do 40 odstotkov nižjih ceiiah. V NAMI pa pravijo, da bodo poletno konfekcijo znižali 30.
jnlija in sicer za 30 do 10 dst<
>
26. julija 1990
IZ SKUPŠČINSKIH KLOPI
naà čas stran 5
li in se tako tudi

LOČENA ALI SKUPN/
|§§i ~ ' I - ' 1111 1111! -T^-'v-:: lil	*j
Prejšnji torek so zasedali vsi trije občinske skupščine. Zbrali so
nju, to pa je povzročilo zaplete že kar na začetku. Zeleni Velenja so namreč zahtevali, da družbeno politični zbor zaseda ločeno. Mnenja o ' * " wäM ^m m kako pa je razpravo zaokrožil je menil, daje treba postopke ne pa jih zapletati. Ob tem je
narobe, če
odločili. Seja je liko jih je bilo. i verjetno glavni vleklo, po-" čez enain-lancem so , kako tu-ujševalno
Milica Tičič je podpredsednica IS
Že na prejšnjem zasedanju so izvolili delegati velenjske občinske skupščine nove člane občinske vlade, razen podpredsednika. Zato so bile volitve tudi tokrat na dnevnem redu. Predsednik izvršnega sveta Todor Dmitrovič je za opravljanje teh del predlagal Milico Tičič, ki je bila članica izvršnega sveta že v prejšnjem mandatnem obdobju, sicer pa dela v občinski upravi na področju planiranja. Njegov predlog je potrdila tudi komisija za volitve in imenovanje.
Delegata Franja Bartola-
ca (SDZ)je motilo, daje bilo na prejšnjem zasedanju drugače opredeljeno področje za katerega bo zadolžena podpredsednica izvršnega sveta. Pokrivala naj bi občo upravo, proračun in finance, zdaj pa občo upravo in' planirnaje.
Todor Dmitrovič je pojasnil, da so v soglasju s člani izvršnega sveta nekoliko spremenili začrtano shemo občinskih upravnih organov.
Volili so tajno. Od 61 delegatov vseh treh zborov jih je bilo za omenjeni predlog 60, eden pa je bil proti.
V V
Zaklonišč ne gradimo več
Čeprav odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Velenje pravzaprav ne pomeni nič drugega kot uskladitev z zakonom sprejetim pomladi letos, so se na njem lomila kopja. To pa gotovo izključno zato, ker je bilo gradivo slabo pripravljeno. Poslanci tudi niso razumeli, zakaj naj bi ga sprejemali po hitrem postopku, zato so ga prekvalificirali v osnutek, ki so ga tudi potrdili.
Po tem dokumentu gradnja zaklonišč in prispevki zanje niso več potrebni.
Socialist Martin Budna je
poudaril, da o dokumentu,
katerega vsebine ne pozna, na more glasovati. V gradivu so bili namreč navedeni le členi, ki se črtajo (njihove vsebina pa poslanci, če niso imeli pri sebi starega gradiva — večina ga seveda nima) niso mogli poznati). Liberalca Ivana Atelška je zanimalo čigava last so zaklonišča, kdo pobira denar od najemnine (za tista, ki^e oddajajo). Predlagal pa je tudi, da bi bilo treba zagotoviti, da bi se zaklonišča vzdrževala sama — z najemnino. Majda Gaberšek je predlagala, da vsa zaklonišča, predno bi jih prenesli uporabnikom (tako je predvideno in ti bi jih tudi vzdrževali) pregleda posebna strokovna komisija.
Odlok o javnem redu in miru
Veliko kritičnih pripomb in žolčne razprave je bil deležen predlog odloka o javnem redu in miru v občini Velenje. Kot osnutek so ga delegati prejšnje sestave skupščine občine Velenje že potrdili, a tokrat še ni bil sprejet. Pripomb nanj je bilo ogromno, veliko povsem konkretnih in vsebinskih.
Peter Rezman, Zeleni Velenja, je med drugim menil, da je treba cel tekst prečistiti socialistično arhaičnih izrazov in ga lektorirati. Socialist Martin Budna je menil, da je naštevanje tistega, kar smemo in kar ne smemo preobsežno. Podobnega mnenja je bila tudi delegatka KS Šmartno Kumrova, kije poudarila, da mora biti ta dokument preprost, z jasno opredelitvijo načina življenja v našem mestu.
V
Odlok o občinskih upravnih organih
Po hitrem postopku
Tudi odlok o občinskih upravnih organih so sprejemali delegati po pospešenem postopku, kar je seveda povzročilo nezadovoljstvo.
Delegat DPZ (SSS) Budna je poudaril, da gre za izjemno pomemben dokument, ki zahteva dvofazni postopek. Predlagane spremembe so tolikšne, da gre pravzaprav za nov odlok. Motilo ga je, da se delegatom jemlje pravica, da kličejo delavce občinske uprave neposredno na odgovornost in da razpis, ki ga za imenovanje direktorjev posameznih uprav določa občinski statut, ni bil opravljen.
Delegat DPZ Atelšek (Liberalec) je menil, da je za delovanje občinske uprave odgovoren izvršni svet, ki bo za njihovo delo odgovarjal tudi občinski skupščini. Pridal pa je, daje treba v delovanju občinskih organov odmeriti večjo vlogo inšpekcijskim službam, ki jih je bilo doslej premalo čutiti.
Delegat DPZ Meh (Liberalec) je dejal, da sta možnosti dve. Prva, da se delegati resnično podrobno poglobijo v ta dokument in ga sprejmejo dvofazno in druga, zaupajo izvršnemu svetu in potem od njega terjajo odgovornost.
Delegatka Klobčarjeva — zbor združenega dela je podprla reorganizacijo občinskih upravnih organov in menila, da naj ima predsednik IS (podobno kot v firmi direktor) pravico, da si izbere krog najožjih sodelavcev.
Delegat DPZ Gošnik (Zeleni) je dejal, da so podprli predsednika izvršnega sveta, da mu zaupamo, a vseeno se je zavzel za zakonsko predvideno sprejemanje tega dokumenta — torej dvofazno, razen v primeru, da bi prišlo zaradi tega v občinski upravi do motenj.
Predsednik IS Dmitrovič je ob tem opozoril na težave, saj vlada v občinski upravi nekakšno dvovladje.
Kljub tem in še nekaterim drugim pomislekom delegatov, so glasovali in tudi izglasovali odlok ter imenovali sekretarje posameznih sekretariatov in direktorjev uprav.
Predsednik izvršnega sveta Todor Dmitrovič je povedal, da so pri načrtovanju reorganizacije stremeli predvsem za tem, da bi bila občinska uprava bolj učinkovita. Oblikovali so organizacijsko piramido in jasno opredelili odgovornosti. Občinski upravni organi bodo za svoje delo neposredno odgovorni izvršnemu svetu, ta pa občinski skupščini. Sekretarje posameznih sekretariatov so že imenovali, prav tako tudi direktorje nekaterih služb, ti pa bodo zdaj pripravili svojo organizacijsko shemo z jasno opredelitvijo nalog.
Milica Tičič, podpredsednica IS je sekretarka sekretariata za občo upravo, Igor Meh, član IS sekretariata za ekonomske zadeve, Slavko Hozjan, sekretariata za družbene dejavnosti, Viktor Brglez za ljudsko obrambo, Miran Gmajner (član IS) za javne gospodarske zadeve. Igorja Centriha so imenovali za direktorja uprave za družbene prihodke, Marjana Kaca pa za direktorja uprave za varstvo okolja in urejanje prostora.
Kidričeve se ne bomo posodobili
Ena izmed črnih prometnih točk v Velenju je Kidričeva cesta, ki pa bo takšna še nekaj časa ostala. Poslanci velenjske občinske skupščine so zaenkrat potrdili osnutek odloka o spremembi odloka o lokacijskem načrtu za ta dela. Nov dokument predvideva pomaknitev ceste bliže osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda (s predstavniki šole je to dogovorjeno). Na ta način so se izognili posegom v prostor na privatnih zemljiščih nad Kidričevo cesto.
Peter Rezman, Zeleni Velenja je pripomnil, da projekt posodobitve Kidričeve ceste ni bil izdelan v skladu s prometno študijo Velenja. Igor Meh, Liberalec pa je menil, da je bil po njegovem mnenju predlog prvotno strokovno pripravljen in da ga spreminjamo pravzaprav zaradi interesa zasebne lastnine. Te in še nekatere druge pripombe mora predlagatelj uskladiti.
I
fPlPP za potrebe družbenih dejavnosti občine Velenje malenkost znižale. Iz stopnje prispevkov iz osebnih dohodkov bomo odslej plačevali otroško varstvo po 1,84 odstotka (prej 2,02), pri zdravstvu 0,44 (prej 0,46). Pri otroškem varstvu bomo s tem prihranili 1,4 milijone, pri zdravstvu pa 200.000 dinarjev.
Malenkost so znižali tudi nekatere prispevke katerih osnova za izračun je dobiček
stopnji 0,65, za pospeševanje proizvodnje hrane, zagotavljanje osnovne preskrbe in blagovne rezerve po stopnji 0,50 ter za potrebe ljudske obrambe po stopnji 0,25.
Kljub temu znižanju prispevnih stopenj, skupno pomeni $5 milijonov dinarjev prihranka gospodarstvu, bomo po zagotovilu predsednika občinske vlade ohranili omenjene dejavnosti na obstoječem nivoju.
Nižji komunalni prispevek
Po veljavnem občinskem odloku so stroški priključitve na komunalne objekte in naprave izven območij urejanja katerih osnova je povprečna gradbena cena stanovanj in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, tako zelo visoki, da se v zadnjih mesecih za takšno gradnjo ni nihče odločal. Ti stroški so namreč znašali kar 1943 dinarjev na kvadratni meter, v Ljubljani na primer 810 din. Zaradi tega so delegati občinske skupščine po hitrem postopku na predlog občinskega komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja sprejeli odlok s katerim so te cene precej znižali.
Za komunalne objekte in naprave individualne rabe bodo investitorji odslej plačevali po 521,60 din, za kolektivno rabo pa 548,40 din na kvadratni meter.
Delegate zanima
Delegat KS Šalek Melanšek je opozoril na slabo ureditev prometa v središču novega naselja v Šaleku, še zlasti na vožnjo z motornimi kolesi pred gostinskimi lokali. Tu je treba po njegovem poostriti kontrolo. Zanimalo pa gaje še, zakaj javnost ni bila obveščena o kršenju javnega reda in miru v veliki kapeli na pokopališču v Šmartnem.
Delegatka KS Šmartno Kumrova je predlagala, da se pospeši izdelava prospeši izdelava prostorskih ureditvenih pogojev za to krajevno skupnost.
Delegat DPZ Natek (ZKS SDP) je opozoril, da je treba poostriti nadzor nad priseljevanjem v občino. Objekti, ki jih zaradi predvidene porušitve v Šoštanju izpraznijo, se hitro napolnijo.
Delegat KS Škale Lipnik ponovno opozarja na neustrezno deponijo pepela iz katere se že ob manjšem vetru kadi v okoliške kraje.
Delegat DPZ Bartolac (SDZ) sprašuje, kdo je dal trtflog, da se odtegujejo stroški kabelsko razdelilnega sistema skupaj s stroški stanarine in komunalnih dobrin.
Delegat zbora združenega dela Gorogranc je opozoril na vse slabši gmotni položaj delavcev tudi v občini Velenje in o potrebi sanacije gospodarstva.
Igor Meh, DPZ (Liberalec) je predlagal, da bi dogajanje v skupščini neposredno prenašali preko internega kanala kabelsko razdelilnega sistema.
Delegat Budna, DPZ (SSS) je vprašal, kako je z uresničevanjem programa čistilnih naprav.
Delegatka KS Topolšica Menihova je pozvala delegate, da jim pomagajo pri pridobitvi trgovine v njihovem kraju.
Delegat DPZ Žlebnik (Zeleni) želi vedeti, kje lahko bodi podatke o onesnaženosti zraka ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Zabeležili na velenjskem Zavodu za zaposlovanje
Zaposlovanju se slabo piše, brezposelnim pa še bolj
,
Nič kaj rožnatega se nam ne obeta na področju zaposlovanja, so nam potrdili na velenjskem Zavodu za zaposlovanje, kjer smo se pogovarjali z vodjo strokovnih služb Štefko Kordeš. Situacija v občini je podobna situaciji, ki se kaže po celi Sloveniji in Jugoslaviji: zmanjševanje števila zaposlenih, naraščanje brezposelnosti in znotraj tega naraščanje mladih iskalcev zaposlitve. »Morda je pri nas ta čas izraziteje zato, ker smo imeli dva primera stečajev — Gorenja EKO in Iskre Delte in nas to danes še dodatno bremeni,« pravi Kordeševa.
•	Kakšna pa je slika v številkah?
Štefka Kordeš: »Znani so podatki, da imamo v Velenju znižanje števila zaposlenih v prvem letošnjem polletju za 3,5 odstotkov, da imamo preko 1000 iskalcev zaposlitve, da je to že okoli 70 odstotkov več kot lani v tem obdobju, da pričakujemo še naraščanje brezposelnosti, da je relativna stopnja ta čas že 4,2 odstotke, da je tu še vedno okoli 220 stečajnikov .. .«
•	Pa znotraj teh številk, kaj se dogaja?
Štefka Kordeš: »Te absolutne številke so grozljive, če za vsako vidimo človeka, ki je brez sredstev za preživljanje. Relativna razmerja znotraj pa niso tako katastrofalna kot je videti na prvi pogled. Recimo iskalcev prve zaposlitve je v celotnem deležu 29 odstotkov, lani jih je bilo 38, mladih, starih do 26. let je 47 odstotkov, lani jih je bilo 53 odstotkov, celo težje zaposljivih imamo letos nekoliko manj v celotni strukturi brezposelnih in sicer 24
odstotkov, 29.«
lani jih je bilo
•	Ker ste že omenili, da je pri vas še vedno okoli 220 stečajnikov, ki so upravičeni tudi do denarnih nadomestil nas zanima. je denarja dovolj?
Štefka Kordeš: »Trenutno še dovolj. Zavod je od letos financiran iz republike, povrnjene dobimo stroške poslovanja in nadomestila za vse kategorije brezposelnih. Vemo pa, da je prav na zadnji seji republiške skupščine že predlog rebalansa republiškega proračuna, kar pomeni, da tudi za zaposlovanje. Pričakujemo lahko, da se bodo sredstva za to področje zmanjšala, predvsem pa niso bila že v rebalansu upoštevana tista sredstva, ki jih je republiški Zavod za zaposlovanje zahteval.«
•	Ni še tako dolgo, kar smo vneto poudarjali pomen ustanavljanja novih podjetij, ki naj bi prinesla tudi odprtje novih delovnih mest?
Štefka Kordeš: »Gospodarska reforma konec lanskega leta in z njo preusmeritev v tržno gospodarstvo je prišlo čez noč. Na to nismo bili pripravljeni, ne normativno, ne strokovno in ne finančno. V Velenju je danes registriranih okoìi 100 zasebnih podjetij, ki pa imajo zaposlenih le okoli 30 delavcev, z lastniki vred. To pomeni, da je 70 lastnikov še vedno nekje v družbenih podjetjih, čemur pa se ne gre čuditi. Vsak, ki gre v novo podjetje, mora biti izjemno pogumen in sposoben, zmanjka pa mu običajno sredstev za zagon. Vsak izmed zasebnih podjetnikov potrebuje določeno fazo priprave in samousposobitve za
tako delo. Mi smo to pozabili.«
•	Bi lahko pri tem pomagali kaj tudi Zavodi za zaposlovanje, kaj nameravate recimo pri
vas?
Štefka Kordeš: »Mi smo se
odločili, da bomo sleherni dinar, ki bo na razpolago, vlagali v ta podjetja, tako da bo tudi teh 70 podjetnikov, ki imajo registrirano podjetje lahko zaposlilo samega sebe. To bi že pomenilo, da imamo prostih 70 mest. Če pa bi s tem dosegli, da bodo zaposlili še vsaj enega z naše liste brezposelnih, bi bilo to že več kot uspeh!«
•	Pa drugi v vrsti čakajočih?
Štefka Kordeš: »Takoj v
septembru, ko se dopusti umirijo, bomo sklicali vse naše brezposelne, iskalce zaposlitve, ki imajo ideje in so strokovno usposobljeni ter jim ponudili materialno, strokovno in še kakšno drugo pomoč, da gredo tudi sami v kaj podobnega.«
•	Podjetja pri nas niso moti-virana za to, da dodatno zaposlujejo. Pri nobenem novem delovnem mestu nimajo olajšav, vsaj takšnih ne, kot jih poznajo marsikje na zahodu?
Štefka Kordeš: »Ja, recimo v Nemčiji ali Avstriji dobijo podjetniki ob zaposlitvi pripravnika ali delavca, ki se prvič zaposli, določen regres od države. V Italiji, pri naših sosedih recimo, so vsi, ki zaposlijo nove delavce občutno oproščeni davščin, ki jih morajo sicer državi plačevati. Tega pri nas zaenkrat ni, mislim, pa, da bomo prej ali slej morali razmišljati o tem.«
•	Najtežji časi pravzaprav šele prihajajo. Tu so mladi, ki zaključujejo šolanje?
Projekt
Internacionalizacije Gorenja
^omjraavitijski »tuiisti« p t'i rojakih otikrajjnoja (() Čl >	' V • ' I )
Štefka Kordes: »Tudi ce bi bilo vse usklajeno, bi lahko letos le 60 odstotkov tistih, ki zaključujejo šolanje, dobilo pripravniško mesto.«
Štefka Kordeš: »Letos zaključuje šolanje iz občine Velenje 465 učencev. Mi imamo zanje samo 260 pripravništev. Tudi če bi bilo vse usklajeno — recimo poklicana in spolna struktura — in vse drugo, bi lahko samo 60 odstotkov teh, ki letos zaključujejo šolanje dobilo ustrezno pripravniško mesto. Novo je letos to, da bo Zavod sofinanciral pripravništvo vsem tistim, ki nimajo kadrovskih štipendij. Je pa žalostno, da smo danes v položaju, ko niti tisti, ki so imeli kadrovske štipendije v podjetnjih ne morejo dobiti pripravništva. To pa je že malo težja situacija.«
0 Se ob spremembi imena iz skupnosti v Zavod vaši službi obetajo kakšne vsebinske spremembe?
Štefka Kordeš: »Zavod bo moral postati središče, kjer se boste srečevala ponudba in povpraševanje. Ce hočemo doseči to, bo treba izboljšati nivo, priti do tega, da bodo tako tisti, ki bodo pri nas iskali delo kot tisti, ki bodo iskali delavca, imeli v nas zaupanje in bodo vedeli — če ga bo poslal Zavod, bo to nekaj. Hočemo skratka kakovost.«
M. Krstič—Planine
arnrnrnrnmatma
S predstavitvijo strateških podjetij koncema Gorenje sta bila v mesecu juniju opravljena prva dva projektna koraka v okviru projekta Internacionalizacija Gorenja. Dosedanje aktivnosti pri oblikovanju Gorenja kot sodobne korporacije zahodnoevropskega — skandinavskega tipa, se pravi pri usposabljanju Gorenja za spreminjanje samega sebe, so bile opravljene v predvidenih rokih.
Projekt Internacionalizacija Gorenja uresničujejo v tem kon-cernu skupaj z dansko svetovalno organizacijo KPMG Lisberg CJ Management. Evropski del svetovalne mreže KPMG pripravi vsako leto tematsko posvetovanje vodilnih konzultantov za posamezna področja. Letošnje srečanje »KPMG European Strategy Services Network« je bilo v Londonu, na njem pa je sodeloval tudi podpredsednik poslovodnega odbora koncema Gorenje Andrej Kržič.
Zbranim svetovalcem evropske mreže KPMG je predstavil projekt prestrukturiranja Gorenja, izkušnje iz Gorenja pa je po-
sredoval tudi Leit Bank Jorgensen, vodja skupine svetovalcev KPMG.
Andrej Kržič, ki od maja lanskega leta operativno vodi projektne aktivnosti v Gorenju, je na tiskovni konferenci, ki je sledila srečanju »KPMG European Strategy Services Network«, povedal, da so si v koncernu Gorenje pred letom dni zastavili zelo ambiciozne cilje projekta. Gre za »oblikovanje strategije koncema Gorenja za devetdeseta leta, zgraditi novo organizacijsko strukturo Koncema in usposobiti management Gorenja za stalno prilagajanje spremembam okolja, vse z namenom, da nenehno povečujemo našo konkurenčno moč na razvitih trgih.« Projekt Internacionalizacije Gorenja uresničujejo v tem koncernu hitreje, kot so ob njegovem startu predvideli. 150 najodgovornejšim poslovodnim delavcem Gorenja so bili svetovalci KPMG moderatorji, usmerjevalci, meto-dologi. Prav v tem vidijo v Gorenju, kot je posebej poudaril Andrej Kržič, največjo korist projekta.	(an)
[TUTTI- FRUTTI d.o-tt
k? cä
mm
GOSPA , tEUTE HORJOA UVOÜEKJ6 MOŠKČ MAJICE, poreAVlLÖ	, eßAFtqUj
t>ES»GN, AVTDBUSMI PKCVOZ ALI J>4 VAH VSTAVIMO ČPlgALO{
n')U (io yOsS - ■ .0130 7,'okwi) nl.i /)0 yo;Jo.j.
■ ■ ' ■ : ■ '■>,"■• .
In so krenili zgornjesavinj-ski turistični in gostinski delavci na strokovni izlet na avstrijsko Koroško. V skladu z izobraževalnim programom Zgornjesavinjske turistične zveze, ki je izlet organizirala po kakšnih dveletnih naporih. Ob stanju, kakršno je v turizmu in gostinstvu mozirske občine, je bil namen obiska pri rojakih več kot jasen — pobli-že spoznati razvoj in položaj turizma na tem področju, tudi kmečkega, si nabrati koristnih spoznanj in se vrniti zadovoljen. Kar na začetku koristnih spoznanj je bilo veliko, zadovoljstva tudi, vendar za slednjim lahko postavimo trpek vprašaj. Trpek zato, ker lahko vidiš veliko lepega in koristnega, ob tem pa te nehote spreleti ugotovitev, da takšni kakršni smo, kaj takšnega še dolgo ali nikoli ne bomo imeli. Morda si nekaj »takega« niti ne želimo, marsikaj pa bi se lahko naučili in uporabili, ne le gledali in se smilili samim sebi. Pa pojdimo lepo po vrsti, čeprav ne povsem.
KOT TUJI GOSTJE
Sodoben in udoben avtobus je rano zjutraj na dogovorjenih mestih od Luč do Titovega Velenja »pobiral« predvidene udeležence. Pa se je zgodilo kot z obiskom tujih gostov v naši ljubi deželi. Povsod jih je bilo pol manj, kot je bilo predvideno. Pa nič zato, je bilo ugodje za »po-gumneže« v res udobnem Iz-
_______________________H_________________
letnikovem avtobusu še toliko večje. Spoznavanje niti ni bilo potrebno, saj smo se vsi prav dobro poznali, spoznali pa smo se z izvrstnim šoferjem in prav takšno vodičko. To poznanstvo je prišlo še kako prav na prvi postaji — kje drugje kot v Pliberku. Za živo glavo namreč ne bi mogel narediti skupinskega posnetka na prvem postanku v sosednji Avstriji pred zadružno blagovnico v Pliberku. Preden si se ozrl okrog, ni bilo nikogar več, zunaj seveda. Razkropili so se po prenapolnjeni notranjosti, v kateri nemške besede skoraj nisi slišal, oznak na avtomobilih na parkirišču je bilo »domačih« komaj za vzorec, pa še ti so najbrž bili last zaposlenih. Kako majhen je svet, bi lahko rekel, in še to — če po dolgem času želiš srečati
znanca, pojdi v Pliberk. Vsaj pet iz mozirske in velenjske občine sem jih »po naključju« srečal v borih 15 minutah čakanja pred vhodom. Nič čudnega torej, če na Koroškem govorijo, da bodo v Pliberku zgradili eno največjih blagovnic v Avstriji, že vedo zakaj. Nakupi so se splačali, zaradi cen in zaradi dejstva, da nas na povratku prihodnji dan na meji nihče niti pogledal ni. Nekaterim je bilo »za nekaj« žal.
Namen zapisa seveda ni, da bi opisoval kulturne in zgodovinske lepote in znamenitosti, ki ob vseh dragocenostih pričajo o davnem rojevanju Slovencev in slovenstva, saj knežji kamen, Gospo Sveto, Marijo Vrbo in vse ostalo, kar smo si v hitrem dvodnevnem »osvaja-
Udeleženci izleta v »rajski deželi« (za nas ali pa ne)
mmmsmm
nju« in s skakanjem iz avtobusa in nazaj ogledali. Sploh nisi vedel, ali te noge bolijo zaradi sedenja, ali zaradi tekanja naokrog, še manj pa, kje in kako bi si jih odpočil.
Sicer pa je tarnanje odveč.1 Zares veliko lepega smo videli, od vseh znamenitosti, do prav neverjetne in vsakovrstne ponudbe, zlasti ob Vrbskem, Osojskih, Klopin-skih in drugih jezerih, in do enkratno urejene in lepe pokrajine.
JE PRI NAS RES TOLIKO SLABŠE?
Najprej o pokrajini in njeni podobi. O cestah in prometni urejenosti ni treba razpredati, ker primerjave ni, in je še dolgo ne bo; pravzaprav je, vendar srhljiva. Polja, travniki, gozdovi, kraji in vse kar sodi k celoviti podobi krajine so skoraj kot v pravljici. Podzavestno in kasneje zavestno pričneš primerjati okolje Zgornje Savinjske doline in iskati kaj »grdega« (k temu nas je spodbudila tudi vodička). Najdeš jih nekaj, tu in tam, če ti je to sploh lahko v tolažbo. Na vsakem kilometru sem opazoval naravo, ki je hitela mimo in se spominjal moje doline. Tudi pri nas ni slabo, velikokrat nič slabše, ostaja pa na koncu nek (ne)določen občutek. Občutek, ki je tudi dejstvo, da so ljudje pri nas doma zelo vestni pri urejanju, polj,
Ob ogledu prvih znamenitosti so se najprej poeedile sline občinskim, pa komu drugemu tudi
travnikov, njiv, hiš in vsega kar zraven sodi, da pa je vendarle razlika. Splošna skrb za lepo okolje gotovo zaostaja za skrbjo na Koroškem. Ostaja občutek, da ta razlika nastaja v miselnosti, načinom mišljenja in ravnanja, ki ima pri sosedih globlje korenine. Vsekakor ne na podlagi enkratnih očiščevalnih akcij, kampanj, političnih in drugačnih gesel, enostavno je to stvar vsakdanjega dela in življenja, brez da kdo koga na takšen ali drugačen način opozarja in ga prisiljuje (čeprav ostre kazni v Avstriji tudi poznajo), imajo seveda tudi ustrezne službe, organizirane pa povsem drugače, kot pri nas. Z odvozom smeti in odpadkov se pri nas trudimo po najboljših močeh, vendar
je primerjava spet porazna. Morda je malenkost, morda pa ni. V Rožeku v občini Bil-čovec sem si ogledoval vas, kot kadilec s cigaretom v roki. Kam naj naenkrat odvrženi »čik«? Zelo nerodno mi je bilo, ko sem se ga znebil na kar se da neopazen način. Presneto sem se zatem trudil, da bi našel kakšnega na cesti in ob njej in po »hudih« naporih mi je uspelo najti dva ali tri. Pa ne da tam nihče ne kadi, le tako je in tudi to je ena tistih pomembnih malenkosti, ki se jih pri nas doma še ne zavedamo dovolj, o številnih drugih »malenkostih«, ki sestavljajo mozaik prave turistične ponudbe in podobe dežele, pa prihodnjič.
J. P.

Iz muzeja Velenje
Zgodilo se je . .
26. JULIJA
LETA 1883
V Slovenskem gospodarju je bila objavljena novica iz Vinske Gore, ki danes sicer spada v občino Žalec, a je vedno bila (in je tudi danes) močno povezana z Velenjem:
»Posojilnica v Šoštanju je šoli pri sv. Janži na Vinski gori darovala slike cesarjev in kraljev habsburško-lotarinških in 40 knjižic »Habsburški rod«, za kar bodi srčna zahvala izrečena vodje šolskega g. Zagoričnika«.
Pred stotimi leti so ljudje vsaj točno vedeli, kdo sme in kdo ne sme viseti na steni. Danes je ta stvar veliko bolj zapletena!
LETA 1962
Naslednji novici, ki imata naslov »Še en oddelek STŠ v Velenju« in »19. avgusta tombola v Velenju«, je objavil mariborski Večer:
»Poleg srednje ekonomske šole v Velenju bodo bržkone v jeseni odprli tudi prvi razred srednje tehniške šole na rudarski šoli. Študij na STS bi naj trajal 5 let, ker ga bodo povezali s praktičnim delom. Dijaki bodo lahko stanovali v lepo urejenem domu mladih rudarjev. Doslej za ta oddelek ni bilo zanimanja, medtem ko je bilo v drugih oddelkih dovolj dijakov.«
Kljub temu, da se ta šola nikoli ni ubadala s prevelikim številom dijakov, je izšolala veliko priznanih strokovnjakov, predvsem tehnične, pa tudi ostalih strok.
»Šest sindikalnih podružnic v Velenju in krajevni odbor SZDL Šalek so se odločili, da bodo za svoje člane priredili veliko tombolo. Čisti izkupiček so namenili za letovanje članov. Tombola bo 19. avgusta v Velenju. Med dvajsetimi glavnimi dobitki je tudi Fiat 750. Poleg kuhinjskega pohištva so tudi še motorji, 10 koles in okrog 500 manjših dobitkov.«
Pa naj še kdo reče, da sindikat ni skrbel za svoje člane!
LETA 1973
Za konec objavljamo dva kratka citata iz članka z naslovom »Javna razprava«, ki je bil objavljen v Našem času. Članek je zanimiv, ker govori o javni razpravi o ustavnih spremembah iz leta 1974, ki so bile v zadnjih letih za nekatere dežurni krivec za vse težave v Jugoslaviji:
». . . Nova ustava izhaja iz osnovnega načela, da so delovni ljudje nosilci oblasti. Naš plan 1980 pa bo dejansko zajemal življenje v zaokroženi skupnosti in določal, kako se bomo samoupravno združili. To pa pomeni, da bomo z našim planom 1980 omogočili delovnim ljudem najpomembnejšo odločanje v naši družbi, ko bodo sami resnično odločali o tistem dohodku, ki je namenjen za nadaljnji razvoj gospodarstva in skupnih potreb.
(...) Javna razprava bo tem bolj plodna, če bo dobro organizirana in če bodo dejavne družbeno politične organizacije. Te pa so v velenjski občini dejansko nosilke razprav. Akcijski program zavezuje vse politične aktiviste k poglobljenemu de-lu «	DA MI JAN KUAJIČ
in
Velenjski izvršni svet
Cene ostajajo višje
Na zadnji sklep velenjskega izvršnega sveta o 92 odstotnem dvigu stanarin, 98 vode, 91 odvajanje odplak, 53 toplote in 96 odstotkov za odvoz odpadkov je reagiral sindikat, ki je na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine prejšnji teden zahteval zamrznitev omenjenega sklepa.
Na samem zasedanju delegati te problematike niso dorekli, ampak predlagali izvršnemu svetu, da doseže s predstavniki sindikata soglasje.
Do uskladitve pa kljub nekaj poizkusom do zaključka redakcije še ni prišlo.
»Sindikat je vztrajal, da s 1. julijem cen absolutno ne spreminjamo, na drugačen pogovor pa ni bil pripravljen. S tem se izvršni svet ne more strinjati, saj smo pri oblikovanju in sprejemu omenjenih podražitev poleg usmeritve republike upoštevali občinske potrebe na tem področju,« pravi predsednik velenjske vjade Todor Dmitrovič, ki seje v problematiko teh cen temeljito poglobil in je prepričan, da so podražitve nujne. Primerjal jih je tudi z nekaterimi dru-
gimi občinami (s prvim julijem so na primer stanarine podražili Jesenice 125, Kamnik 120, Lenart 160, Ljutomer 125, Ribnica 125, prav toliko tudi v Sevnici, Slovenski Bistrici, Škofji Loki, Tržiču, Grosuplju, manj pa na primer v Celju - 79, Šentjurju 50 in Slovenj Gradcu za 40 odstotkov). Podobno je tudi s cenami komunalnih dobrin, v večini slovenskih občin so povišanja znatno višja kot v Velenju.
»Izvršni svet občine Velenje nima nobenega razloga, da bi svoj sklep spreminjal, torej veljajo višje cene, ki so jih uporabniki dolžni poravnati. Ker pa se zavedamo, da takšnih stroškov tisti občani, ki prejemajo nizke prejemke ne bodo zmogli, bo izvršni svet že v avgustu pripravil nov predlog subvencioniranja cen stanarin, po katerem bodo te cene refundirali za nazaj, torej s 1. julijem. Do sprejema omenjenega pravilnika pa svetujem občanom, da obveznosti pravočasno poravnajo.«
(mz)
Viz ostaja pri stari organiziranosti
DA, za dovolj utemeljene spremembe
Govorice o ukinitvi velenjskega vzgojnoizobraže-valnega zavoda niso od včeraj, ne od danes, ampak so stare že nekaj let. Nova organiziranost na marsikaterem področju, spremembe, ki smo jim priča vsak dan, ter morda tudi odhod dosedanjega direktorja na druga dela in naloge, pa sojo znova obudili. Koliko so govorice o ukinitvi te delovne organizacije na področju osnovnega šolstva v občini že v začetku novega šolskega leta točne, smo preverjali pri pomočniku direktorja Viza Velenje Dušanu Doli-narju.
»Zanje ni nikakršne realne osnove,« nam je zatrdil. »Po doslej znanih usmeritvah bodo osnovne šole v Šaleški dolini združene še naprej v delovno organizacijo. Res je, da je bilo razmišljanje o reorganizaciji, o iskanju boljših modelov v teh 15 letih, odkar delujejo te vzgojnoizobraževalne ustanove združeno, kar nekaj. Delavci pa smo vedno podpirali le tiste spremembe, ki so prinašale boljšo kakovost dela. Enako razmišljamo tudi sedaj.«
Zakonodaja oziroma zakon o zavodih naj bi naj prej opredelil, kaj bo s sodelovanjem ustanov na področju vzgoje in izobraževanja, nadaljnjo organizira-
nost pa bodo nato začrtale še usmeritve republiške in nenazadnje tudi občinske vlade.
Oznake »specifična« se naša občina na področju šolstva ne more izogniti. Med drugim, po besedah sogovornika, tudi zaradi težav ekstenzivnega zaposlovanja in razvoja občine, števila prebivalcev in s tem učencev v minulih letih. »Ob dejstvu, da smo vsem zagatam navkljub predpisovali in zagotavljali program osnovnošolskega izobraževanja vsem šoloobveznim otrokom v občini na kakovostni ravni, so razmišljanja o drsenju v prihodnjih letih na nepomembno perifernost žalostna.« Takšnim razmišlja-
njem in morebitnemu čakanju, kaj jim bo kdo povedal od zunaj, se bodo delavci Vzgojnoizobraževalnega zavoda Velenje postavili po robu z vsemi strokovnimi in poklicnimi argumenti. Kajti, drugače bi bila vsa njihova dosedanja in prihodnja prizadevanja za nadaljnji razvoj kakovostnega osnovnega šolstva v občini Velenje zaman.
Družbenim dejavnostim, kamor sodi tudi šolstvo, se obetajo po napovedih še težji časi od dosedanjih. In zato gotovo tudi misel o drugačni organiziranosti osnovnega šolstva v občini ni izključena. Sprememb si v tej delovni organizaciji pravzaprav želijo, nanje pa
-ž?*
bodo pristajali le, če bodo dovolj utemeljene, dogovorjene in konkretizirane za vsako delo, področje posebej (finance, kadrovska politika, stanovanjska problematika, ...).
Ali ob tem takem na Vizu menijo, da je dosedanja organiziranost osnovnega šolstva v občini najboljša? Na to našo domnevo sogovornik ni odgovoril pritrdilno, ampak z nekaterimi zadržki. Možnosti so namreč zelo široke, razdružitve do tega, da ustanovitelji delovne skupnosti (to so šole oziroma delavci na njih) odločijo drugače ter naredijo s tem družbenim premoženjem nekaj drugega. »Ne prvi in ne drugi predlog ni najboljša rešitev. V obdobju skupnega življenja in dela je nastalo veliko stvari, ki bi jih z razpustom sedanje organiziranosti lahko dokaj lahkomiselno zapravili. Gre za velik družbeni kapital, za vlaganja sredstev v tehnologijo, posodabljanje opreme, na kar seveda ne bi smeli pozabiti. Vsekakor se bomo zavzemali za objektivno analizo dosedanjega dela in skupno iskanje najboljših organizacijskih rešitev na področju osnovnega šolstva v občini kadarkoli in kjerkoli bo to potrebno,« je sklenil pogovor Dušan Dolinar.
T. Podgoršek ■
Privatizacija tudi na področju šolstva?
Zaenkrat ni realnih osnov
Vsaj tako zatrjuje Dušan Dolinar, pomočnik direktorja velenjskega Vzgojnoizobraževalnega zavoda. Svoja razmišljanja utemeljuje z ugotovitvijo, da se nobena država ne bo pod nikakšnimi pogoji odpovedala vplivu na javno šolstvo in njegovo vsebino. Ob tem pa najbrž
ne bi smeli pozabiti še na pristojne republiške organe, ki določajo pogoje za izvajanje obveznega izobraževanja za vse občane (od organizacijskih do kadrovskih) ter jih seveda strogo preverjala.
Največ možnosti za košček privatizacije na
področju osnovnega šolstva naj bi imeli posamezni poskusi strokovno usposobljenih ljudi za izvajanje dopolnilnih dejavnosti šolskega programa.
Sem sodijo oblike jezikovnega izpopolnjevanja, morda na področju spoznavanja umetnosti,...
Pri teh oblikah so namreč vlaganja v prostor in opremo manjša kot pri izvajanju zahtevanega osnovnošolskega programa.
Primerjava na tem področju s svetom kaže, da je treba marsikaj postoriti za zadostitev zahtev. Zato celovita ponudba osnovnošolskega izobraževanja v privatni režiji v bližnji prihodnosti, po mnenju sogovornika, ne zdrži realnega razmišljanja.
Sindikat se bo o cenah z izvršnim svetom pogajal naprej
»Predlagamo delavcem, da plačajo enak znesek kot v juniju«
Kot že veste, je sindikat predlagal Skupščini občine Velenje sprejetje sklepa o zamrznitvi odloka svojega izvršnega
sveta o povišanju stanarin in najemnin ter cen osnovnih komunalnih storitev. Delegati torkovega sklica skupščine
Izredna seja ZDU Velenje
Podpirajo sindikat
Na izredno sejo so se 24. julija sestali člani izvršnega odbora zveze združenj upokojencev občine Velenje in obravnavali odlok izvršnega sveta o podražitvi stanarin in komunalnih storitev.
Po temeljiti razpravi so podprli stališče ZSSS občine Velenje, izvršnega odbora sindikata Koncema Gorenje in rudnika o zamrznitvi omenjenega odloka. To pa zato, ker 59 odstotkov upokojencev v Sloveniji, približno toliko jih je tudi v občini Velenje, prejema do 4200 dinarjev pokojnine mesečno.
V razpravi so zahtevali tudi, da predlagatelju omenjenih podražitev postavijo vprašanja:
—	kako je s plačili stanarin doslej
—	koliko občanov teh obveznosti ne poravnava in zakaj
—	kako so doslej ukrepali proti »neplačevalcem«
—	kako koristimo v občini denar stanovanjskega sklada in denar zaklonišč.
Člani izvršnega odbora zveze združenj borcev zaradi vsega omenjenega predlagajo svojim članom, da se pridružijo stališčem sindikata, torej, da poravnajo stanarino in komunalne storitve v junijski višini vključno s stroški kabelsko razdelilnega sistema.
(prejšnji teden) so ta predlog obravnavali a sprejeli sklep, da sindikat, izvršni svet in oba odbora (stanovanjski in
komunalno-gospodar-ski) odlok ponovno pre-tresejo in se dogovorijo za povečanje, ki bo sprejemljivo za obe strani.
Za izjavo o tem, kaj so dosegli, smo zaprosili predsednico Občinskega sveta Zveze svobodnih sindikatov Velenje Miro Videčnik, ki je za Naš čas povedala naslednje:
»Predstavniki sindikata Koncema Gorenje in Rudnika lignita so se sestali z izvršnim svetom v sredo, dan po skupščini, vendar soglasja o zvišanju ni bilo. V petek smo se sestali predstavniki — člani predsedstva Občinskega sveta ZSSS Velenje,
predstavniki sindikata RLV in sindikata Gorenja Koncem in zavzeli stališče, da predlagamo delavcem, ker ni bilo doseženega soglasja med sindikatom in izvršnim svetom, da plačajo v mesecu juliju enak znesek kot v mesecu juniju letos. Stare zneske prepišejo na drugo položnico in jim dodajo znesek za kabelsko televizijo. Sindikat in izvršni svet pa se bosta o tem perečem vprašanju, ki postaja že precej vroče politično, pogajala naprej.«
To je izjava Mire Videčnik. V petek pa sta tako sindikat Gorenja Koncem kot Rudnika lignita Velenje preko svojih informacij delavce seznanila s tem stališčem in jih obenem poučila, kako naj izpolnijo položnice.
Sindikat je s tem seznanil tudi predsednika Skupščine občine Velenje in izvršnega sveta ter seveda Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije.
(mkp)
Otroci predlagajo nedeljski izlet (2)
Čeprav je Mislinja kar nekaj kilometrov stran od Slovenj Gradca, središča najrazličnejših kulturnih in drugih prireditev, bi bilo zmotno, če bi dejali, da se v Mislinji nič ne dogaja. Prav nasprotno. Zelo veliko in mnogo več, kot v drugih sorodnih krajih. Mislinja se lahko pohvali s tem, da so njeni krajani aktivni na najrazličnejših področjih, v sam vrh po tradiciji, delu in uspešnosti pa sodijo športno, turistično in še kakšno društvo.
Turistično društvo je v juliju pripravilo »Oglarske večere«. Letošnji in že 4. po vrsti so potekali na Pirševem domu več kot teden dni. Vsak dan seje dogajalo kaj privlačnega za obiskovalce. Pričeli so z večerom ljudskih pesmi in viž iz pohorskih gozdov. Nastopili so zbori iz mislinj-ske doline in godci iz okolice, etnološka skupina pa je predstavila nekdanjo pripravo oglja. Plesna skupina iz Mislinje je zaplesala pohorske plese in šege, do-
Ni problem, samo povej, kam bi rad!
Nekateri so se z dopusta že vrnili, tisti zgodnji, ki nanj najtežje čakajo. Morda so imeli še nekaj sreče — vsaj z vremenom, nad njim se ni nihče, ki se je vrnil veliko pritoževal. Ampak za pravi poletni dopust je še čas, pa čeprav smo že zakorakali proti koncu julija. Mnogi imate že urejeno vse in natanko veste kam greste, kako boste šli in kako dolgo ostali. Drugi še razmišlj;y'o.
Ampak letos za razmišljanje še niso pozni. Čisto drugače je kot pretekla leta, ko je bilo treba dopust rezervirati že kar v začetku leta, pa še tako se je lahko zgodilo, da si bil potem »prebukiran«. Tokrat pa lahko še izbirate — želite Istro, morda srednji Jadran, morda kaj čisto na jugu? Ni problem. Na Izletniku, kjer smo spraševali, vam ta hip lahko še uredijo skoraj vse. Če ste za hotel — hotel, če ste za privatno namestitev — privat namestitev, če ste za apartma — apartma.
Cene se gibljejo od 200 dinarjev za polni penzion v hotelih na dan pa naprej. Uredijo vam letovanje za pet, sedem, deset dni ali več. Uredijo prevoz, ponekod je ta že vključen v paket.
To na našem Jadranu. V tujini, kamor gre letos precej Jugoslovanov je pa tako: Izletnik ima Tunis zaseden, nekaj mest je še kje v Španiji.
Letos to preprosto pomeni — brez bojazni, da ne bi našli svojega mesta pod soncem, pa čeprav smo že v drugi polovici julija. Pa na denarnico ne pozabite!
(mkp)
Šaleški literati se bodo srečali
Literarni odbor pri zvezi kulturnih organizacij, bo poživil svojo dejavnost. Stari Hotenjevci so se spet pobotali in že jeseni nameravajo izdati jubilejno številko Hotenj. K sodelovanju vabijo tudi mlade Šaleške literate posebno tiste, ki so že prisotni v glasilih »Naša pesem ni le naša pesem« in drugi, ki so veseli literarne rasti. Z osipanjem Hotenjcev iz Šaleške
doline, razen nekaterih rednih še vedno prisotnih ustvarjalcev, ki delujejo večplastno tudi izven naše doline na področju literature je precej utihnil nekdaj pester literarni utrip.
Torej, mladi literati naprej!
Vaše prispevke s področja proze, poezi je, gledališča .. . pošljite na naslov:
UREDNIŠTVO HOTENJ, ZKO VELENJE p. p. 144 Rok: 1. 9. 1990!
Vsa dela bodo ovrednotena in predstavljena na literarnem srečanju oktobra 1990.
Predsednik literarnega odgora pri ZKO: Josip Bacie
Nov rekord koze Bele
Oskar Cas: »Se mene je presenetila«
Oskar Čas povedal naslednje: »Vsako leto je ta razstava boljša in kvalitetnejša, vse
Turistično in olepševalno društvo Mislinja
Oglarski večeri so obujanje preteklosti
Letošnje pete po vrsti razstave in sejma koz v Sevnici se je udeležil tudi rejec rodovniških koz Oskar Čas z Ljubljanske ceste v Velenju. Že lani je na tovrstni razstavi prejel na mlečni kontroli najvišje priznanje — pokal »Zelene doline«, letos pa je lanska rekorderka, 3-letna koza Bela rodovniške sanske pasme, presenetila celo svojega gospodarja. Lani je na mlečni kontroli zvečer in zjutraj namolzel 5,4 litra mleka, letos pa 5,6. Sicer je Oskar Čas v preteklem letu namolzel 1.033 litrov mleka, koza Bela pa mu je skotila tudi dva mladiča. Ker je kozje mleko že dolgo zelo priznano, cenjeno in zdravilno, ga Oskar zlahka proda, lani so ga redni odjemalci skupno odkupili 858 litrov.
Seveda je bil Oskar Čas letošnje najvišje nagrade in priznanja zelo vesel, za rekordno mlečnost seveda. Kako tudi ne bi bil, saj se močno trudi, da bi tem živalim nudil vse tisto, kar potrebujejo za udoben razvoj. Podružnica za kozjerejo Slovenije je Oskarju za rekorderko mle-
čnosti podelila 1. nagrado — stekleni zvonec. Poleg tega je prejel pokal »Zelene doline« in praktično darilo. Prvič so tokrat podelili odličje zastopnika kozjerejskega društva iz Zahodne Nemčije, ki ga je prav tako prejel Oskar Čas. To pa še ni vse. Za sansko rodovniško vrsto je Bela prejela še srebrno odličje, njena hčerka pa bronasto. O zadnji razstavi in sejmu v Sevnici je
več rejcev nastopa z vse bolj kakovostnimi živalmi. Tudi obiskovalcev je vsako leto več. Gojiteljem koz bi priporočil, da bi se odločili za pa-semske koze, saj bi si s tem povečali mlečnost in kvaliteto.«
Zapišimo še, da Oskar Čas, ki je 70-odstotni invalid meni, da je za rejo potrebna le dobra volja in vztrajnost.
B. Mugerle
vem domu. Lepo in domiselno je bil prikazan ta nekoč tako priljubljen običaj. Seveda je moral na zahtevo sodnika šranganja ženin globoko seči v žep.
Zvečer so nastopili Šaleški fantje in plesna skupina iz Velenja. V nedeljo je najprej nastopila etnološka skupina, nato pa še plesna, obe iz Mislinje. Oglarske večere so pozno v noč sklenili z
ansamblom Štirje kovači in pevskim zborom Breznik iz Pameč.
Kaj še dodati na kraju? Morda to, da se je turistično in olepševalno društvo Mislinja tudi tokrat izkazalo. In še to. Vsaka taka in podobna prireditev ima tudi lepo število obiskovalcev, kar je za organizatorja najlepše priznanje.
Bogdan Mugerle
mača lovska družina pa je izvedla nekaj lovskih običajev. Pripravili so tudi vaške šaljive igre »Med nami ni meja«. Ekipe, med njimi tudi iz Podkraja — Kavče, so se med seboj pomerile v metanju kamna in jajc, tekanju in skakanju z vrečo, streljanju z žogo na gol in kot po navadi v vlečenju vrvi. Smeha je bilo za vse. Po zaselkih Mislinje je krenil tudi fijakarski sprevod, ki se je končal s šranganjem na Pirše-
Gradič
Schwarzenstein
Grad Turn ni edini gradič, ki propada \ naši okolici. Še nekaj jih je in enega, gradič Schwerenstein si bomo ogledali danes, s pomočjo učencev osnovne šole Gustava Šiliha, ki so zbrali gradivo o njem.
Prvi zapisi o gradiču segajo v leto 1360, ko je bil njegov lastnik Ott Fläming. Kasneje se je izmenjalo kar 19 lastnikov, zdaj pa propada »v rokah« stanovanjske skupnosti občine Velenje.
Tudi ob obisku tega šen-tiljskega gradu boste razočarani, saj ga je zob časa hudo načel. Zato pa postoj-te in se spomnite legende o brhki Loriki, ki je bila po ustnem izročilu ena zadnjih plemenitih prebivalcev gradu.
»Lorikin oče je bil strog. Želel je, da bi se hči imenitno poročila in s primože-nim bogastvom vrnila razpadajočemu gradiču nekdanji sijaj. V dolini pa so živeli revni, a lepi in dobrosrčni mladi fantje. Ko se je Lori-ka v kočiji vozila k maši v Šoštanj, so jo vedno veselo pozdravljali.
Loriki je zelo ugajal lep, črnolasec iz Šentilja. Oče je besnel in na vse mogoče načine preprečeval snidenja. Lorikino srce je jokalo, duša hrepenela. Dekle je hudo zbolelo. Oče jo je zaklepal v grad, med grajskimi zidovi so odmevali njeni kriki. Njena edina tolažba so bili majhni črni možici, ki so ji ob temačnih večerih delali družbo.
Lorikino stanje se je poslabšalo. Oče je vil roke, klical najboljše ranocelni-ke, pa ni nič pomagalo. Ukazal je, da ji morajo služabniki izpolniti vsako željo. Bledo, koščeno in nesrečno Loriko so začeli voditi na sonce, v naravo. Zmedeno dekle je večkrat ušlo spremljevalcem. Tavalo je po okolici in iskalo svoje prijatelje palčke.
Gradič Schwarzenstein je že hudo načel zob časa
Nekajkrat jih je uspelo najti. Mali možički so ji bili edini prijatelji. Zdravstveno stanje se ji je poslabšalo, kmalu je umrla.
Krajani pravijo, da se, kadar veter močno piha skozi opusteli grad, sliši njen jok in stok. Radi pa ljudje tod okoli pokukajo na mesta, kjer se je Lorika skrivaj sestajala s palčki. Na enem raste Burjekova bukev pri kmetu Jelenu (stara je več kot 200 let in ima več kot 20 kubičnih metrov lesne mase). Tu pa je tudi Vranja peč, ki naj bi nastala zato, ker so palčki preveč jokali nad Lorikino usodo,« so zapisali učenci osnovne šole Gustava Šili-
ha, ki vas vabijo, da si tudi vi ogledate poleg gradiča še Vranjo peč — kraško jamo v Ložnici, Burjekovo bukev, se ustavite ob opuščenem rudniku boksita (v bližini Vranje peči), v središču vasi je cerkev Sv. Ilije, ki se prvič omenja leta 1261, v kraju pa je še več lepo ohranjenih in vzdrževanih kapelic. Kmetijska pokrajina je prav tako lepa, zdajle zori pšenica, tu pa je tudi polno vinogradov in sadovnjakov (še zlasti so znani Jelenovi, kjer imajo tudi drevesnico).
Postojte tudi ob hladni, osvežujoči Trnavi, bogati z ribami in raki, katere okolica je pravi tihi raj.
(Dalje prihodnjič)
Ko boste že v Šentilja, si oglejte še kraško jamo Vranjo
pec
Optometer

Nanga Parbat 1990
Rawalpindi, 29. junija 1990
HHHi
»NOVA« PODOBA SAVINJSKEGA GAJA
Spodnji posnetek bi lahko imeli celo za nagradno igro z vprašanjem: kaj se »skriva« za luna parkom? Drugo in bolj resno vprašanje je, kdo je dovolil temu luna parku, da »obratuje« na parkirnem in prireditvenem prostoru tik ob mozirskem ribniku in seveda tik pred vhodom v Savinjski gaj? Resnično bi bil dobrodošel odgovor z razlogi in utemeljitvijo. Takale »reklama« Savinjskemu gaju ni potrebna niti slučajno, kako »uživajo« ribiči, ki naj bi se sproščali v tem lepem in mirnem kotičku ob Savinji v hrupni glasbi, si lahko mislimo. Nič ni narobe, če manjši ali večji otroci uživajo, še najmanj otročja pa je zamisel, da mora luna park stati prav tu. Ni kaj, v Mozirju so res razgibali življenje.
■l '
»SPOMENICARJI«
Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Mozirje se je večkrat slišala nenavadna beseda »spomeni-čarji«. Nenavadna glede na področje, ki so ga člani obravnavali. Šlo je za nadaljnji razvoj RTC Golte. Koliko je zagat pri razvoju Golt in doline v celoti več ali manj vemo, tudi zaradi ostrih naravovarstvenih omejitev, ki so po eni strani dobrodošle, po drugi pa se nikakor ne skladajo z vsakodnevnimi potrebami in hotenji. Omejitve so v veliki meri »plod« Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, včasih tudi Zavod za spomeniško varstvo. Odtod nemara »spomeničarji«, za spomenike pa vemo — Logarska dolina, Golte ...
(R)EVOLUCIJA
Nekdanji tovariš, danes velik gospod, je že pred leti mislil natanko tisto, kar danes govori. >Samo, da so bili tovar'sija to drugi, težki časi, ko je bilo že misliti drugače nevarno.< (Za kariero-o-o-o-o?)
Blagoslovili cerkev
in šest kapelic
Spremenjeni družbeni pogoji so omogočili zlasti razmah zasebne pobude, ki je nujno posegla tudi na področje turistične dejavnosti. Možnosti in oblik je veliko, ob vsem tem moramo omeniti zasebno podjetje EPSI iz Trbovelj, natančneje rečeno »ekološko propagandno fotografsko športni inženiring«. Omenjamo ga tudi zato, ker bo v bližnji prihodnosti izdalo monografijo o Zgornji Savinjski dolini, kakršne doslej dolina še ni imela, je pa nujno potrebna.
O namenu ustanovitve in o izdaji monografije je Matevž Lenarčič, tudi soavtor monografije, povedal, da so podjetje ustanovili v začetku letošnjega leta, njegov namen naj bi bilo reševanje ekoloških problemov v Trbovljah in drugod po Sloveniji, poleg tega se podjetje ukvarja s fotografijo in propagandno fotografijo, pomemben del njegove dejavnosti pa je alternativna turistična ponudba. Ta se vse bolj uveljavlja, v dejavnosti podjetja pa bo zajemala planinstvo, alpinizem, jahanje, vožnjo s kajakom in
Postajamo že pravi Pakistana. Zanimivo je, da se alpinisti v glavnem zelo hitro privajamo na razmere, ki nas pač zatečejo. Tudi pakistanske zelo pekoče hrane se hitro navajamo in nas večinoma ne moti več. Le vročina je še velik sovražnik, in če bom bankrotiral bom zagotovo na osvežilnih pijačah. Ker si njihove-vode še ne upamo piti, se nalivamo z raznimi koka-kolami, pepsiji, fantami, mi-randami in podobnimi kemikalijami, ki jih v glavnem tudi sami pripravljajo. Nikjer pa seveda ne najdeš alkohola in tudi pijancev ni. Njih pa žal pogosto nadomeščajo razni reveži in pohabljenci. Zanimivo, da je tudi veliko vojnih invalidov in to tudi iz Afganistana.
Za liter viskija bi kljub strogi prepovedi lahko dobili do 3 kg hašiša. Alkohol se dobi seveda tudi v Pakistanu, toda le v visoki družbi in ob posebnih priložnostih in na posebnih mestih. Tudi tujci lahko dobijo pivo v eksklu-zivnih hotelih, kamor seveda tudi mi, tako kot večina domačinov, ne moremo. Zanimiv je podatek, da Pakistanci proizvajajo zelo kvaliteteno pivo. Večini ljudi v Pakistanu pa alkohol seveda ni nikoli dostopen, oziroma je najostreje prepovedan in to v glavnem iz verskih razlogov, kar pa mislim, da ni čisto res, saj si ob tej peklenski vročini sploh ne znam predstavljati, kako bi si gasil žejo naprimer s pivom. Dnevno bi moral popiti namreč vsaj dvajset steklenic.
Torej smo še vedno v Ra-walpindiju in nič natančno ne vemo kdaj bomo lahko
drugimi oblikami ponudbe,
ki okolja ekološko ne obremenjujejo.
V sklop te obširne dejavnosti sodi tudi turizem, zato monografija o Zgornji Savinjski dolini ni naključje. Izredno lepa dolina, po svojih lepotah priznana ni cenjena v evropskem in svetovnem merilu, je v protislovju sama s sabo. Protislovje je v njenih naravnih lepotah in izjemno skromni obiskanosti, se pravi neizkoriščenosti danih možnosti. Vzrok za to je tudi slaba turistična propaganda, skratka pomanjkanje in sko-post informacij o njej na vseh ravneh. Tudi obširnejše izdaje o dolini v knjižni obliki doslej še ni bilo in to naj bi nadomestila omenjena monografija. Izdajo monografija pripravljajo predvsem zato, da bi z njo predstavili estetsko plat vrednosti Logarske doline in s tem skušali vanjo privabiti več obiskovalcev.
Podjetje EPSI se namerava s svojo dejavnostjo pojaviti tudi v sami Zgornji Savinjski
odšli naprej. Obiskal nas je že naš zvezni oficir, ki pa nekaj komplicira zaradi svoje opreme, naše oprema pa je še vedno nekje v Karačiju in nič natančno ne vemo, kdaj pride za nami. Ostale formalnosti smo v glavnem uredili, tako da bi lahko v sredini prihodnjega tedna potovali naprej.
Danes smo spoznali tudi odpravo iz Italije, ki je tudi namenjena v južno, to je Ru-pelsko steno. Tako ob izmenjavi izkušenj in načrtov čas na vročini nekako hitreje mineva.
Ker smo v Rawalpindiju kljub vsemu med redkimi tujci, smo seveda v središču pozornosti, posebej pa to velja za naše tri ženske. Te so za Pakistan senzacija, saj tukaj srečaš na ulici le malo žensk, pa še te so tradicinalno zakri-
dolini, saj ustanavljajo še turistično agencijo GEÀ, ki naj bi se ukvarjala izključno s turistično ponudbo Zgornje Savinjske doline, doma in po svetu. Monografija bo zajemala večinoma fotografski in slikovni material, izdana bo v velikosti 24 x 30 centimetrov, preko 200 strani pa bo tiskano na kakovostnem umetniškem papirju. Poleg bo seveda tudi spremni tekst, ki bo skušal poljudno predstaviti Logarsko dolino v vsej njeni zgodovini, vse njene lepote in znamenitosti. Za vsebinski del predstavitve zgo-
te. Tudi mi po mestu, kljub vročini, ne hodimo v kratkih hlačah, kar nam ne priporočajo. Ljudje so tu pač oblečeni in to že od vekomaj in vse kaže, da bodo še nekaj časa, dolgo pa verjetno tudi tukaj tradicionalni običaji ne bodo zdržali. Preveč je še stvari, ki jih človek opazuje na vsakem koraku, stvari, ki ne sodijo v ta svet in ga v bistvu tudi izključujejo. To pa so predvsem odprtost Pakistana za tujce, veliko dobrih, v glavnem tujih avtomobilov, TV in video tehnika . . .
Še s pošto imamo zaplete, ker toliko razglednic naenkrat niso vajeni, jim seveda takoj zmanjka znamk.
V hotelu, kjer živimo, nam kuhar noče kuhati, ker prvi, da smo Angleži, teh pa ne prenaša.
Sedaj smo že tako domači, da si upamo nekaj denarja
dovine in narodopisja bo poskrbel Aleksander Videčnik, rastlinstvo bo obdelala dr. Ljerka Godicelj, geološko-geografski del prof. dr. Anton Ramovš, živalski svet Jože Svetličič, fotografsko gradivo pa bo večinoma prispeval Matevž Lenarčič.
Stroškov seveda ni malo ob takšni izdaji, zato je podjetje podpisalo pogodbo s »svetom knjige«, ki bo kril del stroškov, drugi del pa nameravajo pokriti s prednaročilom in s tem nameravajo pokriti stroške tiskanja v tiskarni CGP Delo. V prednaročilu knjiga velja 590 dinarjev, naročite jo lahko do decembra neposredno pri podjetju EPSI v Trbovljah, sama prodaja pa je za novoustanovljeno podjetje seveda tudi precejšnje tveganje.
(J. P. — B. Z.)
zamenjati celo na črno in tako naši odpravi vsaj malo popravimo bilanco.
Še vedno čakamo in urejamo formalnosti, ki jih ne zmanjka. Večina ljudi je tu izdatno cepljena preti brzini. Danes smo dobili policijsko dovoljenje za pot po Pakistanu, na naši ambasadi smo deponirali 4000 USD za morebitno helikoptersko reševanje, zagotavljajo pa nam tudi, da bo naš kargo jutri zjutraj v Karačiju, in da je lahko ob 12. uri že v Rawalpindiju. Skratka klopčič težav se kljub težavam počasi a vztrajno odvija. Le vročina nas še vedno ubija. Dnevno popijemo ogromno tekočine, danes pa smo začeli piti tudi njihovo vodo, kajti drugače bomo resnično bankrotirali.
Hranimo se pretežno v kitajski kuhinji, ki je sicer precej dražja od domače, toda tudi higiena je boljša. Za zbi-janje cen smo že pravi strokovnjaki, tako da nas v mestu mnogi trgovci že poznajo in so nas veseli. Smo sicer tujci, ki izdatno zbijajo cene, pa tudi veliko kupijo. Tako nas nekateri hodijo iskat celo v hotel.
Tudi denar si že upamo pogosteje menjati na črno in tako bomo lahko pokrili stroške zveznega oficiraja. Je pa to precejšen rizik, kajti domačini imajo za prekupčevanje z denarjem podobne kazni kot za mamila.
Še na strašno nečistočo in nered na vsakem koraku se počasi privajamo in neznosni smrad po ulicah nam postaja vsakdanjost, ki je ne opazimo več.
Pravo doživetje pa je Rawalpindi ponoči, saj prave mestne razsvetljave ni in si vsak pač sveti po svoje. Že okoli 9.00 se stemni in takrat tudi vsaj malo ohladi. Na ulicah je seveda še velika gneča, povsod je polno lučk in vse skupaj postane kar nekam svečano, kot pri nas ob božiču ali novem letu.
Avtomobilisti pa tukaj uporabljajo večinoma le močne troblje in tudi le redkim gorijo vse luči. Tudi to je Rawalpindi.
Na sv. Jakobu je bilo preteklo nedeljo nadvse slovesno. Med vernike je prišel škof Franc Kramberger, ki je bla-
goslovil cerkev Svetega Jakoba na Jakcu in vseh šest prenovljenih kapelic.
Plavalni klub Velenje.
Velenjski plavalni klub je zadnji vikend odlično izpeljal republiško tekmovanje za mlajše pionirje. Čeprav pri organizaciji tovrstnih tekmovanj nimajo nobenih izkušenj, je potekalo vse v najlepšem redu. Udeležba je bila množična, saj je tekmovalo kar 207 pionirjev iz petnajstih slovenskih plavalnih klubov. Izkušnja več za Velenjčane, ki jih podobna tekmovanja gotovo še čakajo, saj imajo kar lepo število uspešnih mladih tekmovalcev.
Predno se ustavimo pri rezultatih, ki so jih na zadnjem republiškem prvenstvu dosegli velenjski mlajši pionirji, povejmo še to, da so bili v Velenju doseženi kar štirje novi državni rekordi. Gregor Govše iz Ljubljane ga je dosegel v prsnem plavanju na 200 metrov (2:57,13) in v
hrbtnem plavanju na 100 metrov (1:15,35), Andrej Paher-nik iz Branika Maribor pa v delfinu na 50 metrov (0:32,51) ter v mešanem plavanju na 200 metrov (2:38,40).
Med Velenjčani je bil na republiškem tekmovanju najuspešnejši desetletni Andraž Vaici, ki je v svojem letniku dosegel štiri tretja mesta (kravi 50, 200 in 400 metrov in delfin 50 metrov) in četrto mesto (100 metrov kravi). Jure Majhen je dosegel tretje mesto (100 metrov prsno), peto mesto (50 metrov prsno) in četrto mesto (200 metrov prsno). Jure Primožič je dosegel dve osmi mesti (200 metrov mešano in 100 metrov kravi) ter dve 9. mesti (400 metrov in 200 metrov kravi). V abslutni razvrstitvi je bil
Sašo Dobelšek sedmi v disciplini 100 metrov prsno in dvakrat deseti v disciplinah 200 metrov prsno in 50 metrov prsno. V absolutni razvrstitvi je velenjska štafeta (4 krat 50 metrov prsno) v postavi Majhen, Prislan, Primožič, Dobelšek dosegla šesto mesto.
Med mlajšimi pionirkami je v svojem letniku Lavra Kropušek dosegla tretje me-
sto v disciplini 100 metrov hrbtno ter peti mesti v disciplinah 50 metrov hrbtno in 200 metrov hrbtno.
Velenjski klub so na republiškem tekmovanju zastopali še Mario Petras, Jernej Prislan, Edin Biščič, Lucija Golob, Anela Memič in Špela Podpečan.
V končni razvrstitvi se je uvrstil velenjski plavalni klub sicer na deseto mesto, a
KATJA MIJOČ DRUGA NA MARATONU V GRČIJI
Ob zaključku redakcije smo dobili iz Grčije veselo novico. Članica velenjskega plavalnega kluba Katja Mi-joč je dosegla v maratonu dolgem 25 km drugo mesto. Čestitamo!
najbolj razveseljiv je napredek najmlajših tekmovalcev, ki se letos še niso mogli enakovredno »bojevati« s starejšimi. Njihove še boljše uvrstitve torej lahko pričakujemo v prihodnji sezoni.
Povejmo ob tem še, da so dosegli velenjski starejši pionirji na pionirskem prvenstvu, ki je bilo teden prej v Ljubljani, lepe rezultate.
Rok Tajnikar v svojem letniku prvo mesto (sto metrov prsno) in drugo mesto (50 metrov prsno). Jure Stopar dve četrti mesti (sto in dvesto metrov delfin), Špela Bukovec dve tretji mesti (sto in dvesto metrov delfin), Petra Podpečan se je uvrstila v več disciplinah od četrtega do desetega mesta, Domen Fri-celj pa od desetega do petnajstega.
Z republiškim tekmovanjem za mlajše pionirje je plavalni klub Velenje tudi sklenil letošnjo uspešno plavalno sezono. V avgustu »pošiljajo« svoje plavalce na počitnice in upajo, da jih bodo lepo preživeli, saj jih čakajo že v septembru zahtevni treningi. Vrste plavalcev želijo še povečati, zato bodo septembra testirali učence od prvih do četrtih razredov osnovnih šol in najboljše pritegnili v plavalni klub.
Vodstvo plavalnega kluba se zahvaljuje vsem, ki so jim pomagali pri aktivnostih v letošnjem letu, še zlasti pri organizaciji in izvedbi republiškega tekmovanja v Velenju.
Hvala predvsem tistim staršem, ki so sodelovali na zadnji plavalni prireditvi, prvi tako veliki, po desetih letih, v Velenju.	(mz)
mmJM
' « Hi „ ,

Mladi velenjski atletski upi
Koliko evropskih in svetovnih kolajn?
Zvezda je rojena, bi lahko vzvišeno zapisali, pa vsekakor ne bi bili daleč od resnice, če pišemo o Jolandi Ste-blovnik. Po treh letih treninga se je Jolanda z velikimi koraki zavihtela v sam vrh slovenske in jugoslovanske atletike; v sam vrh v mladinski konkurenci, čeprav bo še drugo leto nastopala v pionirski. Najlepši dokaz za to trditev je vsekakor njen nastop na državnem prvenstvu za starejše mladinke v Splitu kjer je v konkurenci veliko starejših tekmic na 800 metrov osvojila drugo mesto in za prvim zaostala le za malenkost, še večje presenečenje pa je njen rezultat (2:10,55), ki v njeni starostni kategoriji sodi med najboljše dosežke na svetu. Kaže, daje takšen dosežek presenetil vse, razen nje same, vsaj tako lahko sklepamo na podlagi razgovora. Posledica vsega tega je, da se je kot pionirka uvrstila v državno reprezentanco za nastop na mladinskem balkanskem prvenstvu, ki bo v petek in soboto, 27. in 28. julija, v Ljubljani.
Jeseni bo »vstopila« v 8. razred osnovne šole v Šaleku, kljub treningom šestrakt tedensko, potovanjem in tekmovanjem, ji v šoli gre dobro, v pionirski konkurenci je bila že lani v jugoslovanskem vrhu, letos torej že v mladinski. Njene želje, načrti? »Nastop na olimpiadi,« je bil takojšen odgovor. Barcelona bo najbrž zanjo prekmalu, za bližnje svetovno mladinsko prvenstvo v Plovdivu je najbrž tudi prepozno, sa-
mozavesti pa ji vseeno ne manjka. Sicer so cilji jasni. »V naslednjih dveh treh letih nastopi na večjih tekmovanjih, zlasti na evropskih in svetovnih mladinskih prvenstvih, kjer pričakujem tudi kolajne.« Kako bo v Ljubljani naslednja dva dni? Trener Tomo Popetru je dejal, da je že z uvrstitvijo v mladinsko reprezentanco	dosegla
ogromno, več kot je kdorkoli pričakoval in vse dodatno bo uspeh le še povečalo. Jolanda je ob tem odkimala, ni se strinjala, očitno sama pričakuje več. Prav je tako in zaže-limo ji uspeh. Evropa jo čaka. Toda pot do nje je pogojena samo z delom, garanjem, je dejal trener. Doslej je bil dovolj talent, ki je nedvomno ogromen, zdaj torej trdo delo, dejstvo pa je, da so njene možnosti izjemne, zlasti v teku na 800 metrov. Na garanje je pripravljena. V Splitu seje izkazal tudi Miha Pohar, ki na razgovor žal ni mogel priti. Miha trenira štiri leta in mu uspehov iz prejšnjih let tudi ne manjka. Lani je za las zgrešil nastop na mladinskem evropskem pr venstvu, letos pa se njegovi dosežki stopnjujejo. V Splitu je zmagal na 3.000 metrov z zaprekami in bil drugi na 1.500 metrov. Njegov uspeh so v klubu pričakovali, prav tako upajo na kolajno na balkanskem prvenstvu v Ljubljani, ki bi mu z dobrim časom prinesla tudi nastop na svetovnem prvenstvu v Plovdivu. Tomo Popetru je dejal, da v klubu in Miha sam pričakujejo, da se bo v prihodnjih letih tudi z največjih
mednarodnih tekmovanj vračal z dobrimi rezultati in kolajnami, zlasti v teku na 3.000 metrov zaprekami. Miha bo jeseni nadaljeval študij kemije v Ljubljani in vsi upajo, da bo morebitne manjše težave uspešno prebrodil.
Tretji, pa ne po vrstnem redu, mladih velenjskih talentov, ki zares veliko obetajo, je Robi Kožar, od jeseni dalje dijak 2. letnika rudarsko-tehnične šole, ki mu tudi ne dela težav.Trenira tri leta in bo še prihodnje leto mlajši mladinec. Tudi Robijeva »usmeritev« so zapreke, ki jih uspešno premaguje. Na državnem prvenstvu za mlajše mladince v Zagrebu je bil tretji na 1.500 metrov z zaprekami, lani je v tej panogi za las zgrešil republiški rekord, v kategoriji mlajših mladincev ga načrtuje najkasneje v naslednji sezoni, je pa ta rekord le za sekundo slabši od državnega. Vendar tudi ta sekunda pomeni trdo delo in tega se Robi v celoti zaveda. Uspehov iz pionirske
konkurence ni treba posebej naštevati, njegov cilj so nastopi (in uspehi) na večjih mednarodnih tekmovanjih, zelo konkretno — zlasti na evropskem mladinskem prvenstvu leta 1993. Takrat že na 3.000 metrov z zaprekami, prepričan pa je, da prehod na dvakrat daljšo progo ne bo imel hujših posledic. Pogoj je seveda trening, trening . . .
Trenerja Toma Popetruja ljubitelji altetike gotovo poznajo, tudi po prvih in ostalih najboljših mestih z republiških in državnih prvenstev in drugih tekmovanj. Trener je že štiri leta, v tem času je »sodeloval« pri osvojitvi devetih naslovov državnih pra-vakov svojih varovancev, dodamo lahko še 21 kolajn (velja do lanske sezone) z državnih tekmovanj, z republiških jih namreč skoraj ne štejejo več. V mlade in njihove sposobnosti verjame, verjame pa tudi samo v trdo delo in mnogo odrekanja.
JP
ZTKO občine Velenje
V nedeljo trim plavanje
ZTKO občine Velenje bo v nedeljo, 29. julija, na letnem bazenu v Velenju pripravila trim plavanje od 10. do 17. ure. Najmlajši in starejši bodo morali preplavati najmanj 100 metrov, ostali pa najmanj 200, če želijo dobiti značko. Seveda si na ZTKO želijo, da bi se vsi plavanju posvetili skozi vse leto, saj gotovo spada med športe, ki na organizem in počutje najbolj ugodno vplivajo.
Atletika
Izredni dosežki Velenjčanov
Konec tedna je bilo v Splitu državno prvenstvo za starejše mladince in mladinke, na katerem se je maloštevilno velenjsko zastopstvo izjemno odrezalo. Miha Pohar je slavil na 3.000 metrov z zaprekami in bil drugi v teku na 1.500 metrov, posebej pa je treba omeniti pravi podvig Jolan-de Steblovnik. Jolanda je namreč pionirka in bo v tej konkurenci nastopala še prihodnje leto, v Splitu pa je med starejšimi mladinkami osvojila drugo mesto, za zmagovalko je zaostala le dobro sekundo, njen rezul-
tat — 2.10,55 — pa je v njeni starostni kategoriji dosežek svetovnih razsežnosti.
Istočasno je bilo v Zagrebu še državno prvenstvo za mlajše mladince in mladinke. Robi Kožar je bil na 1.500 metrov z zaprekami tretji, Igor Fenko pa četrti na 1.000 metrov.
Povedati velja, da sta si Steblovnikova in Pohar z nastopom v Splitu zagotovila dres državne mladinske reprezentance za nastop na balkanskem prvenstvu, ki bo ta petek in soboto v Ljubljani.
KMN Velenje
Odlični
v državnem pokalu
Na jesenski del tekmovanj se marljivo pripravljajo tudi nogometaši Kluba malega nogometa Velenje. Pripravljali so se tudi ob morju in za zaključek osvojili turnir, ki ga je organiziral klub Cik-Cak, konec avgusta pa se bodo udeležili turnirja na Madžarskem. V začetku letošnjega leta so si za cilj zadali uvrstitev med 16 najboljših ekip
v tekmovanju za jugoslovanski revijalni pokal. Na dosedanjih 13 turnirjih je sodelovalo preko 60 ekip, v skupnem seštevku pa je v vodstvu KMN Velenje. Do konca tega tekmovanja, televizijsko finale bo novembra v Zagrebu, sta ostala le še turnirja v Splitu in Mostarju.
Zdravko Golob
Za mesec maj pravijo, da je najlepši mesec v letu. Za ljubitelje in člane namiznote-niškega kluba Tempo pa je maj še nekaj več. Je mesec v katerem so pred 15 leti ustanovili svoje društvo.
V zgodnjih sedemdesetih letih se je v Pesju zbrala skupina mladih nadebudnežev in ljubiteljev »ping-ponga«. Njihovo dokaj resno in zavzeto delo je kaj kmalu prineslo prve rezultate. Redna vadba, pomoč predvsem krajevne skupnosti Pesje, je bilo za prehod iz občinskih okvirjev na republiška prizorišča dovolj.
Krog ljubiteljev namizno-teniške igre se je širil, kakovost nekaterih igralcev ras#à, žal pa se je po obetavnem začetku klub kaj hitro znašel na robu obstoja. Toda, peščica najbolj zagnanih članov društva je bila vendarle dovolj močna za vleko voza naprej. Da je bila pri tem uspešna, dokazuje 15-letnica delova-
nja Tempa, uspehi na raznih tekmovanjih, pokali in priznanja.
»Nismo tako majhni, v društvu nas je trenutno 47, smo pa skromni in za nas pomeni to, da smo se obdržali, da gremo v naslednja leta z veliko entuziazma, volje in delovnega elana naprej, uspeh. Vodilo našega dela je bila vseskozi kakovost, skrb za podmladek, seznanjati s to športno igro čimširši krog ljudi. Žal, smo imeli preslabe pogoje, da bi v svojih prizadevanjih popolnoma uspeli,« poudarja eden od pobudnikov za ustanovitev namiznoteniškega kluba Tempo in še danes nadvse vesten član Franc Hribernik.
Po besedah sedanjega predsednika Alfreda Vodu-ška so znova na začetku, pa čeprav so se trudili za kaj drugega. Še vedno namreč nimajo stalnih vadbenih prostorov. Roke so jim podale že nekatere osnovne šole v občini, streho nad glavo so sedaj'
našli v TVD Partizan Škale, kjer imajo postavljenih osem miz, možnost za izvedbo meddruštvenih srečanj, društvene prostore, gostoljubja pa najbrž ne bodo mogli obdržati nadaljnjih nekaj let. Pa tudi preveč od rok je marsikomu, ki bi želel družiti prijetno s koristnim v klubu. »20 sponzorjev imamo, njihov prispevek pa je tolikšen, da lahko z denarjem kupimo le mizo in pol. Razumem težave našega gospodarstva, ne razumem pa tega, da so lahko pokrovitelji (najverjetneje ne samo na papirju) velikim reprezentancam, domačim obetavnim mladim športnikom pa namenjajo tako malo pozornosti;« je potožil sogovornik.
Da vsem težavam navkljub dobro delajo, potrjujejo uvrstitve pionirjev (z njimi se na-
Skupina obetavnih pionirjev trenerji
dje me poznajo kot pesimista. Pri vseh naših prizadevanjih pa sem optimist. Poti nazaj ni. Na tem področju se da še marsikaj narediti in člani namiznoteniškega kluba Tempo, seveda ob večjem razumevanju širše skupnosti, se bomo trudili vrzeli tudi zapolniti.« Priložnost za to bo že zimska namiznoteniška šola, ki jo bodo letos organizirali prvič.
meravajo letos zavihteti še kakšno mesto v ligi višje), pa priporočilo republiškega selektorja za sodelovanje njihovih petih mladincev na re-
publiški namiznoteniški šoli. Nenazadnje pa tudi to, da gledajo na vse nastope bodisi v republiškem prvenstvu ali na pomembnejših turnirjih z večjo mero optimizma kot lani.
Ob dvigu kakovosti je ob prehodu v drugo polovico dvajsetletja najbrž skrb za lasten igralski in trenerski kader povsem razumljiva. »Lju-
Namiznoteniški klub Tempo
15 let igre za zelenimi mizami
Športna prehrana
— Veliko tekem je izgubljeno, zaradi nevednosti.
Dandanes je postal vrhunski šport tako hladnokrven, da je potrebno zmagati za vsako ceno ob vsakem trenutku. Športniki, tako vrhunski, kot rekreativci vlagajo z vsakim dnem več v zdravje in v svoj priljubljeni šport. Treningi postajajo vsakdanji, dolgotrajni in še več, športni-Vi praktično živijo in garajo za òo"bre rezultate-zmage.
Vendar večina trenerjev in sa-
mih športnikov, tudi vrhunskih, ve zelo malo o tem, kako povečati vzdržljivost, energijo — in se postaviti na stran zmagovalcev. Govorimo o revoluciju športne prehrane, ki danes prodira med športnike in ljudi, ki so se odločili za zdravo potezo. Tu ne gre za nekakšno modno muho, ampak za človeka, njegov boj za rekordom, zmago, ter za boljše počutje. Športniki, ki se prehranjujejo zdravo-športno, lepo dokazujejo, da so vzdržljivejši, bolj mladostni in navsezadnje imajo manj težav z zdravjem.
Hrana vrhunske zmogljivosti
Sedaj se sprašujete, kakšna je ta hrana vrhunske zmogljivosti? V bistvu gre pri vseh športih za maksimalno delovanje mišic, kar pomeni, da morajo mišice delati čimbolj učinkovito. Da mišice delajo pretvarjajo beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate v energijo. BELJAKOVINE igrajo majhno vlogo pri zagotavljanju energije mišicam. Na dan potrebujemo samo 40-80 gramov beljakovin, kar je do štirikrat manj kot jih pojeste sedaj. Beljakovine so potrebne za vzdrževanje in obnovo celic in tkiv, presežek beljakovin, ki ostane po tej obnovi se spremeni v maščobo in sladkor in gradi bolj zamaščeno telo
(se uskladišči), ne gradi pa močnejšega mišičnega tkiva. Pri tej spremembi telo porabi življenjsko pomembne minerale (kalij, kalcij, magnezij).
Tako pridemo do zaključka, da uživanje prevelikih količin beljakovin zmanjša športno zmogljivost, zaradi dehidracije iz izgube mineralov.
MAŠČOBE so gorivo, ki jih mišica lahko shrani v zelo malih količinah. Zato telo potrebuje malo količino maščob (okoli 2—4 grame linolne kisline), ki jih dobimo že z veliko skledo ovsenih kosmičev. Ostanek maščob se shrani okoli notranjih organov in pod kožo (debelost). Vidimo, da odvečne maščobe škodijo vzdržljivosti, ker spremenijo presnovo ogljikovih hidratov in omejijo količino kisika v mišicah.
Kompleksni OGLJIKOVI HIDRATI so najboljša hrana za mišice in vrhunsko vzdržljivost. So edino res čisto gorivo in hitro dosegljivi vir krvnega sladkorja. Poznamo dva tipa ogljikovih hi-dratov-enostavne in kompleksne. Enostavni so ponavadi sladki — to so sladkor, med . . . Kompleksne ogljikove hidrate pa imenujemo tudi škrob (riž, testenine, krompir, žitarice, zelenjava ...). Škrob je tudi najboljša hrana za mišice in bi ga naj uživali 6—8 krat več kot enostavne sladkorje.
Sedaj vemo kaj je najboljša hrana za mišice. Jejte kompleksne ogljikovi hidrate in zmaga je vaša. Vse te tri kategorije hrane (beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate), pa so prisotne v programu za vrhunsko zmogljivost in to procentualno glede na dnevno porabo kilokalorij. Prva kategorija so ogljikovi hidrati
(60—80% dnevnih kalorij). To so predvsem žitarice, zelenjava, riž, sadje, testenine .. . Druga kategorija so beljakovine (10—15% dnevnih kalorij) — posneto mleko, stročnice, jogurti, nemastni siri... In tretja kategorija so maščobe (5—10% dnevnih kalorij). To pa je že ena žlička olja (sončično, koruzno); torej, izogibajte se maščob!
Voda — šampionski napitek
Morda ste spremljali teniški finale v Avstraliji med Edbergom in Lendlom. Vsekakor ste bili preveč zavzeti nad igro in manj pozorni na odmor, pri katerem je Lendl posedel, se koncentriral na nadaljnjo igro in kar je najpo-membneje-potešil žejo. Kdor je bil pozoren je videl, da je pil iz reklamnega (Coca cola) kozarčka, pri tem pa se postavi vprašanje ali je Lendl res pil napitek kot je Coca cola? VSEKAKOR NE!
V tem kozarčku je bila verjetno voda, ki je morda vsebovala razne minerale, odvisno pač od igralčevih potreb. Če kri, mišice in drugi organi ne dobijo optimalne količine vode, ne morejo delovati z polno zmogljivostjo. Če bi bila v tem kozarčku kakšna umetna pijača s škodljivimi snovmi ali pa igralec sploh ne bi pil, bi to pomenilo zmanjšanje fizične sposobnosti tudi do 30 %, ter izgubljeno tekmo zaradi dehidracije. Zato pijte vodo in še enkrat pijte ter zmagujte.
Uživanje tekočin je za športnika ena najpomembnejših stvari, zato ne pustite, da bi izgubili tekmo zaradi dehidracije, ampak storite korak naprej in povečajte
KLEMENTINA - NAŠ ČAS
Bogato založena trafika na Kardeljevem trgu 1, odprta že od 5.30 naprej.
Onesnaženost zraka
V dneh od 16. 7. do 22. 7 1990 so bile na posameznih merilnih postajah izmerjene naslednje koncentracije S02 višje od polurne MIK 0,75 mg/m3:
Datum:	Ura:	Merilna	Koncentracije
		postaja	SO^ mg/m3:
16. 7.	12,00	Topolšica	1,23
	12,30	Zavodnje	0,98
17. 7.	10,30	Veliki vrh	1,04
	14,30	Šoštanj	1,18
	15.00	Šoštanj	1,24
	15,30	Šoštanj	1,58
	16,00	Šoštanj	1,72
22. 7.	05.00	Topolšica	0,89
količino vode na 8—10 skodelic na dan, popijte 15 minut pred tekmo (treningom) 2 skodelici vode, na vsakih 15 minut treninga ali tekme popijte skodelico vode, po tekmi pa najprej nadomestite izgubljeno tekočino in šele potem jejte. Najvažnejše pravilo katerega boste spoznali je, da prisluhnite svojemu telesu in zaužijete res najbolj primerno hrano. Vode pa lahko pijete dosti več, kot vam to pove vaš organizem.
To je bilo na kratko o hrani vrhunske zmogljivosti, vsem tistim, ki ste se odločili, da storite nekaj za svoje telo, pa priporočam knjigo »Zmaga v želodcu« avtorja dr. Roberta Haasa, ki jo dobite v naših knjigarnah in jo športniki imenujejo biblija športne prehrane ali pa kakšno drugo knjigo s tega področja (Konop-ka: Sporternahrung, 1986) in se posvetujte s kakšnim športnikom, ki se že dalj časa prehranjuje športno.
Matej Mejovšek
U và^ùL
DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo
Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b
Vekos TOZD Toplotna oskrba obvešča svoje odjemalce, da zaradi rednega letnega remonta toplotnih naprav, ne bo tople vode od 27. 7. od 12. ure dalje, do 30. 7. do 12. ure.
SERVIS
ZAMRZOVALNIKOV
Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062/511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo.
IRENA
TRGOVINA Z OBLAČILI Pogačnik Irena
Pred odhodom na dopust k Ireni po popust.
Izkoristite priložnost — trgovina nudi sezonski popust letnih oblačil za moške, ženske in otroke do 30 % in še na obroke povrhu.
Obiščite nas v trgovini IRENA — Dom učencev, Efenkova 61 Velenje
■ KVAUTFTA. UOOftJE, ZDRAVJE, KVALITETA.
MONTAŽNA GRADNJA »SMREKA«
Gornji grad, p. o.
Delavski svet podjetja razpisuje delo s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Pogoji:
—	višja izobrazba ekonomske smeri
—	4 leta delovnih izkušenj pri zahtevnih delih in nalogah Kandidat bo izbran za 4 leta.
Pisne prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po razpisu na naslov MONTAŽNA GRADNJA »SMREKA«, Gornji grad 56, 63342 GORNJI GRAD.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
era
titovo velenje
Erine poslovalnice
NAMA, ZIBKA in CENTER
vas vabijo na
POSEZONSKO RAZPRODAJO LETNE KONFEKCIJE
cene nižje do 40 %
10 -
10
10
VISOKO
AKTIVNI OTPAO

■10"
URANOVA RUDA
PEPEO UGLJENA
Radioaktivnost našega okolja
Če hočemo govoriti o škodljivosti sevanja in riziku za ljudi, moramo določiti mejo neškodljivosti. Če jo iščem v strokovni literaturi različnih držav, ugotovimo, da ima vsaka država svoje standarde: od zelo popustljivih britanskih do dokaj strogih ameriških. Nekateri strokovnjaki pa celo trdijo, da pri sevanju meje neškodljivosti ni, le rizik obolevnosti določenega števila prebivalstva se ustrezno zmanjša, če se zmanjša doza sevanja.
Torej, človek je uspel ustvariti ogromne vire sevanja, ni pa uspel določiti njegove škodljivosti. Tako se je človeštvo z uporabo jedrske energije v vojne in miroljubne namene spustilo v eno svojih največjih avantur.
Poleg jedrskih central in njihovih odpadkov ter rudnikov urana povzroča sevanje tudi uran, ki ga vsebuje površje zemlje. Eden izmed njegovih produktov razpada je plin radon, ki ima kratko življenjsko dobo treh dni in pol. Ta se spreminja preko drugih elementov v svoj končni produkt svinec. Zato iščejo strokovnjaki uranovo rudo vedno tudi v bližini svinčevih rudnikov. Pred 15 leti sojo iskali tudi v naši občini, saj ta leži ob robu nahajališč svinca v Žerjavu na Koroškem. V naši zemlji je kar nekaj urana. V hiše, ki so postavljene na mestih njegove večje koncentracije, tako prodira radon, kar so ugotovili tudi strokovnjaki inštituta Jožef Štefan pri svojih poskusnih meritvah leta 1986. Uran vsebuje tudi velenjski lignit. Pri izgorevanju ostane za njim okrog 25 % pepela, ki ima tako 4-krat večjo koncentracijo urana in radioaktivnega sevanja kot premog. Poprečno naravno sevanje pri nas naj bi bilo od 10 do 20 Beqerelov na kubični meter (Bq/m.3), nad deponijo pepela pa so namerili do 127 Bq/m3. Meritve so seveda močno odvisne od vetrovnosti. V nekaterih hišah so namerili tudi preko 400 Bq/m\ Te koncentracije pa so odvisne od stopnje prezračevanja. Pepel, ki ga odlagajo termoelektrarne, je radioaktiven, prav tako je radioaktivna tudi opeka iz EFE pepela.
V propagandne namene nuklearne elektrarne primerjajo radioaktivnost svojega okolja z radioaktivnostjo okolja deponij pepela iz termoelektrarn, kjer trdijo, da je to okolje tudi do 50-krat bolj radioaktivno kot okolje jedrske elektrarne.
Iz njihovega gradiva je tudi tale tabela, ki primerja radioaktivnost jedrskih odpadkov z radioaktivnostjo pepela časovno in jakostno.
Čeprav smo vsakodnevno količinsko veliko pogosteje izpostavljeni kemijskemu zastrupljanju, je v nas nek prastrah pred nevaranimi posledicami jedrske energije, kot da je izraz neke zle slutnje svetovne katastrofe, ki jo lahko povzroči. Vplive kemične energije vendarle človek lahko še obvladuje, pri jedrskih procesih in katastrofah pa je popolnoma nemočen.
In kako radioaktivnost vpliva na človeški organizem. Njen vpliv merimo v Sivertih. Tudi tu nimamo enotnih standardov. Angleži trdijo, da izpostavljenost sevanju 100 Bq/ms povzroči letno dozo mSv. Američani pa trdijo, da 100 Bq/m3 povzroči 13,3 mSv na leto. Prav tako so tudi napovedi življenjskega tveganja zelo različne.
Koža je kar dober »izolator« pred sevanjem, zato je sevanje najbolj nevarno, če njegove »vire« vdihavamo (radon) ali zaužijemo s hrano in vodo. Sevalne doze se skozi celo človeško življenje seštevajo, tako se seštevajo tudi okvare celičnih delov v organizmu. V celici obstajajo posebni encimi, ki skušajo celični okvarjeni del popraviti pred njeno delitvijo. Če jim to ne uspe, novi celici po delitvi okvaro podedujeta in seveda posredujeta svojim potomkam. Zato je sevanje najbolj nevarno otrokom, kjer je doba med dvema delitvama celice zelo kratka in encimi nimajo veliko časa za popravilo. Prav tako je okvara odvisna od slučaja, kdaj sevalni delec zadene celico, najbolj usoden je takrat, če jo zadene tik pred njeno delitvijo. Posledice teh okvar pa so: rak, levkemija, anemija, degeneracijska obolenja, hitrejši proces staranja, zastoj v razvoju in rasti otrok, oslabljena sposobnost očetovstva in materinstva ter genetske okvare, ki se pokažejo čez več let ali pa na potomcih, spontani splavi, prekinive visoke nosečnosti, rojevanje telesno ali duševno prizadetih otrok. Tudi na videz zdravi otroci nosijo v sebi genetske spremembe. (Iz revije Človek i životna sredina in predavanja dr. Andreja Zupančiča).
Prebivalci naše doline so izpostavljeni dvema viroma sevanja:
—	pepelnemu prahu, ki ga veter raznaša po dolini in ga mi vdihavamo, da se kopiči v našem organizmu in seva leta in leta ter povzroča predvsem pljučni rak ali rak na prebavnih organih,
—	sevanju EFE opeke v naših hišah in stanovanjih ali radonu iz tal.
Naše društvo je že nekajkrat preko delegatov al neposredno zahtevalo od občinske skupščine in njenih organov, da zahteva od RLV — rudarske škode tako odlaganje pepela na deponijo, ki ne bo povzročalo širjenje in odnašanje pepelnega prahu (polivanje celotne površine deponije skozi vse leto), kateremu so najbolj izpostavljena bližnja naselja in rekreacijski centri (Kinta — kunte, teniška igrišča). Droben prah pa veter odnaša tudi kilometre daleč, torej tudi v samo mesto Velenje. Zahtevali smo tudi javno objavo objektov in hiš iz EFe opeke, s poudrakom na tistih objektih, ki imajo tudi omet iz EFE pepela. Če nič drugega trenutno ne znamo narediti, lahko vsaj zahtevamo zamenjavo ometov z mavčnimi stenami, ki omogočajo prazen prostor med njimi in zidom, kjer bi se kopičil glavni del radona. Prav tako se mora ohraniti moč centralnega ogrevanja, ki omogoča pogosta zračenja in nam tak ozmanjšu-je rizik obolenja za rakom. Toda do sedaj še nismo opazili resen pristop odgovornih inštitucij k navedenim problemom, zato nalagamo sedanjim delegatom skupščine, da ponovno obravnavajo to problematiko in sprejemjo odločnejše ukrepe. Stališča do teh virov sevanja in njihovemu odstranjevanju je veliko resneje oblikovala republiška skupščina ob obravnavi Poročila o stanju okolja v Sloveniji, čeprav so ti problemi najbolj pereči ravno v naši občini.
Zmanjšanje in odstranitev teh virov onesnaževanja ne zahteva veliko sredstev, samo malo več dobre volje in skrbi za zdravje in življenje ljudi.
Šaleško ekološko društvo
» 10-
10°-{
10'
(III)
SREDKJ.: AKTI7N1 OTPAO
{llb
NISKO AKTIVNI OTPAD
10
10 10 Godine
10"
V našem imenu!
Nekaj številk NČ že prebiram članke oziroma odmeve na dejanje Aksentijeviča, ki ga opisujejo vsak iz svojega zornega kota. Seveda v teh člankih ne manjka obmetavanja z raznimi pridevki, ki so zrasli na zelniku piscev.
Določene »nejasnosti« nam je želel pojasniti tudi Vane Gošnik.
Ne želim komentirati njegovega pojasnila, moti pa me le zadnji odstavek, kjer trdi, da se je prejšnja oblast mnogokrat prilizovala svojim šefom s pismenim ocenjevanjem trenutnih razmer in potez V NAŠEM IMENU.
Prav nič se ni spremenilo. Odločanje v našem imenu je še vedno prisotno, kljub obljubam, da bo več demokracije. Kaj pa je preimenovanje Titovega Velenja
oziroma razveljavitev odloka iz leta 1981 ? Kaj je zavrnitev pobude (v naši občinski skupščini) o ugotavljanju odgovornosti ministra Pirnata?
Tako kot obsodba 57. številke Nove Revije, je tudi to prilizova-nje trenutni vladi oziroma šefom.
Res je, da je bila pobuda o preimenovanju podana s strani ZELENIH že v času stare vlade. To pa ne menja bistva. Sprejeta je bila v novi oblastni garnituri. Ne razumite me napak. Nisem eden tistih, ki bi trmasto vztrajal na sedaj že bivšem imenovanju našega mesta. Ne morem pa mimo dejstva, da nam je bilo obljubljeno več demokracije, oziroma več našega vpliva pri odločanju.
Bojan Kontič
Šoferskemu prazniku ob rob
Zadnja priložnost
Društvo avtomehanikov, poklicnih voznikov ter drugih občanov, ki se ukvarjajo s cestnim prometom, združuje plane z enim samim namenom. Združeni smo lahko močnejši, boljši, pametnejši. Združeni v organizacijo, ki nudi svojim članom različne možnosti udejstvovanja, zlasti urejanje delovnih razmer in krepitev kulta voznik — mehanik, moramo izkoristiti dane možnosti, čeravno so te skromnejše kot bi si to želeli.
Obeležje »šo ferskega praznika — 13. julija« se je skozi desetletja spreminjalo, v zadnjem letu pa se je spremenilo tako, da ga je komaj prepoznati. Šoferji, praktično tudi vsi drugi člani te 23 tisoč članske slovenske organizacije, so se skupaj z drugimi zaposlenimi in žal brezposelnimi občani, znašli v nezavidljivem položaju. Zdaj ko gre za delo, za nujno preživetje, se je tudi v šoferski organizaciji pokazala kriza odnosov. Na srečo nekatere takšno stanje vseeno združuje in povezuje in res si v teh časih ne moremo česa bolj želeti, kot solidarnosti, stanovskega ponosa in vzdržljivosti. Delati je potrebno bolj, bolj strokovno in s popolno odgovornostjo. Brez oziranja na nekatere, ki še morda tega niso dojeli. Prav mi, poklicni vozniki in njihovi sotovariši moramo napraviti red med seboj, na cestah in v kolektivih v katerih vozimo ali skrbimo za vožnjo. Od transporta in prevozov potnikov je odvisna dnevna migracija tisočev in tisočev drugih, od sposobnosti in osebne discipline pa so odvisna tudi življenja mnogih ljudi.
Česa si lahko ob praznovanju bolj želijo poklicni vozniki kot osnovnih pogojev za delo, za zdravo in varno vožnjo ter pošteno pia čilo za dobro opravljeno, trdo in tvegano delo. Gotovo pa morajo nehati biti le individualci v kamionskih kabinah in se opreti na društveno organizacijo, kjer bi naj soustvarjali pogoje za delo. kulturno življenje, strokovno izpopolnjevanje ter družabnost. Združenje šoferjev in avtomehanikov jim to možnost gotovo nudi.
Jože Miklavc
I/ spomin
Jožetu Ovniku
Ugasnilo je življenje Jožeta Ovnika. Ustavila se je bogata ustvarjalna pot našega prijatelja, sodelavca, rudarja, inštruktorja, kulturnika — pevca, moža in očeta, ponosnega in pokončnega človeka. Njegova življenjska pot se je zaradi bolezni mnogo, mnogo prehitro končala.
Jože se je rodil 17. marca 1932 v Trbovljah. Bil je sin rudarske družine, kjer je bilo trinajst otrok. Že kot otrok se je moral srečati s krutostmi takratnega časa. Opravljal je priložnostna dela, kot petnajstletnik se je prvič zaposlil na komunali. Kasneje ga srečamo na dnevnem kopu >Dobrna< med rudarji v Trbovljah, za tem v Velenju na širokem čelu kot kopača in kmalu za tem kot gospodarja čela in učitelja praktičnega pouka — inštruktorja. Zaradi zdravstvenih težav je moral zapustiti delo v jami. Toda ostal je učitelj — vzgojitelj — inštruktor, zunaj jame. Bolezen je zahtevala, da se je moral dve leti pred polno delovno dobo, invalidsko upokojiti.
Jožeta smo poznali kot človeka akcij in dejanj. Bil je brigadir na gradnji proge Brčko— Banoviči, Šabac—Sarajevo in večkratni udarnik. Po prihodu v Šaleško dolino smo ga sreče-
vali na številnih udarniških akcijah pri gradnji našega mesta.
Poznamo in spominjamo se ga po številnih kulturnih nastopih, kjer je kot pevec razveseljeval in polnil ter bogatil srca ljudem. Peti je začel kot mlad fant že v Trbovljah, ko pa je prišel v našo dolino, se je vključil v zbor Kajuh. Prepeval je kot pevec, tenorist solist. Nje-gov prelepi glas, ubrano petje, se JP slišalo, nas bogatilo in razveseljevalo vse dotlej, dokler ni bil priklenjen na bolniški voziček. Jože je bil tudi družinski človek. Svoj dom in družino sta si ustvarila z ženo Ano Janežič v kateri so se jima rodili trije sinovi.
Naj se mu prijatelji za vse, kar je storil, zahvalimo z mislijo profesorja Gustava Šiliha. »Kar dosežemo v življenju velikega in koristnega brez borbe in naporov, je le malo ali nič vredno«. Ti pa si vsa ta leta v delo in življenje vlagal veliko naporov, znanja, hrabrosti in odločnosti.
Počivaj v miru in naj ti bo lahka domača zemlja.
PRIJATELJI
Avtobusni prevozi doma in v tujino	
ŠAMj	^ TOURS
Josip Šamu, dipl. ing.	— Palmanova Trst
63320 Velenje, Foitova 10	4. 8. 1990
tel. (063) 854-129 zvečer	— Formula 1 (Budimpešta)
	19. 8. 1990
Republiški zavod za zaposlovanje enota Velenje
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
DEL. NČ ROK	ŠT.
DČ "	00
IZK.
P.
DEL.
Trg. in proizvodno podjetje ERA Velenje
kuhar
priprava jedi
DČ
08
4.661
BISTRA OSVEŽUJOČA VODA iz filtra LIBELA KRISTAL
Težava pri vodi iz pipe je, da vsebuje številne snovi, ki zakrijejo pravi okus, spremenijo njen izgled in zmanjšajo učinkovitost čajnikov ali aparatov za kavo. Obroči znotraj skodelic in čajnikov ter pena na čaju, so dokazi, da so v vodi prisotne tudi druge snovi. Če želite svežo, kristalno čisto vodo z manj klora, nitratov, aluminijevega sulfata, trdote in težkih kovin, npr.: svinca, cinka, bakra, aluminija, kadmija, je filter za vodo LIBELA KRISTAL za vas idealna rešitev. Vodni filter je pošten do naravne tekočine, saj ohranja njene izvorne vrednote.
mm
popoln sistem filtriranja v enem samem vrču
NOVO na našem tržišču
S LIBELA
Ceije tel. (063) 32-624
ČETRTEK 26. JULIJA	1	PETEK 27. JULIJA		SOBOTA 28. JULIJA	1	NEDELJA 29. JULIJA		PONEDELJEK 30. JULIJA	1	TOREK 31. JULIJA
										
TV SLOVENIJA 1	■	TV SLOVENIJA 1		TV SLOVENIJA 1	■	TV SLOVENIJA 1		TV SLOVENIJA 1	■	TV SLOVENIJA 1
9.00 Spored za otroke — Grizli Adams, 15. del ameriške nanizanke
9.25 Zakon v Los Angelesu, 8. del
ameriške nanizanke 10.10 Alpe-Jadran 10.40 Video strani 15.45 Video strani
15.55 Poletna noč, ponovitev — Dragi John, ameriška nadaljevanka, 9/20, Upor obešencev, španska nadaljevanka, 1/5, Zgodba o rock and rollu, ameriška dokumentarna nanizanka 18.00 Tv dnevnik 1
18.10 Te presenetljive živali: Volk v vaši dnevni sobi, angleška poljudnoznanstvena serija, 5/6 18.40 Čudežna leta, ameriška nanizanka, 6/18 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik
20.00 E. Waugh: Vnovič v Brideshea-
du, 12/13, angleška nadalj. 20.40 Gala koncert iz Maribora —
Operne arije, 1. del 21.20 Reportaža Kompas 21.45 Tv dnevnik 3 22.10 Poletna noč — Dragi John, ameriška nadaljevanka, 10/20, Upor obešencev, španska nadaljevanka, 2/5, To je ljubezen, angleška nadaljevanka, 1/7
TV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 10.30 Tv dnevnik. 20.00 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 9/12. 20.25 Napadalnost in nasilje, izobraževalna oddaja TV Sa, 2/5. 20.55 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 22.55 Satelitski programi — poskusni prenosi.
HTV I
9.45 Pregled programa 9.50 TV koledar. 10.00 Francoski jezik. 10.30 Risanke. 11.00 Poročila. 11.05 Poletni program. 18.00 Poročila. 18.10 Tv koledar. 18.20 Številke in črke. 18.30 Poročila za tujce. 18.45 Ekološki dokumentarni prajram. 19.15 Energija, ekologija, eRCnomija. 19.30 Dnevnik. 20.00 Spektar, politični magazin. 21.50 Varošarije: Vranje 22.00 Dnevnik 3 22.20 Poročila za tujce. 22.25 Program Plus (Alf, Traffic, Trocky).
HTV 2
19.27 Nocoj. 18.30 Dnevnik (TV Titograd). 1B.55 Nocoj. 20.00 Tisti ki poje, ne misli zlo, domači igrani film. 21.35 Poročila. 21.40 Tv razstava: Zlatko Priča. 21.50 Kolo sreče. 22.35 Vlado in prijatelji, zabavnoglasbena oddaja.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladia ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Nekoč pride ura, ameriški film, 1956. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Perrine, risana serija, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55
Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Duki. 18.45 Poročila. 19.05 KqIo sreče. 20.00 T. J. Hooker. 21.00 Četverica, prosta kot ptice, (Fire Creck) ameriški tilm, 1967 (James Stewart). 23.00 Šport. 0.00 Vražji krog strahu, serijska grozljivka. 1.05 T. J. Hooker.
11.05 Politični magazin. 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.05 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Polna hiša. 15.45 Goodwill Games. 17.10
Cena je vroča. 18.00 Riptide. 18.45 et,
I psi-
ho triler, 1968. 23.05 Poročila. 23.15
Poročila. 19.30 Nogomet, Fuji Cup. 21.25 Zelene oči v noči, ameriški |
Kobra, francosko-italljanski akcijski film, 1971. 0.45 Equalizer, ponovitev.
rr
10.00 Novice. 11.00 SP v konjeništvu. 11.30 Boks. 13.00 Biljard. 14.00 Nogomet. 16.00 SP v konjeništvu, Stockholm. 18.30 Moto novice. 19.00 Novice. 20.00 Nogomet. 22.00 SP v konjeništvu. 0.00 Avstralski nogomet.
					
j	J	L	AL		■
8.30 Mix. 17.30 Summer on the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Dobri fantje nosijo črno, ameriški politični triler, 1979 (Chuck Nor-ris, Dana Andrews). 22.00 Poročila. 22.15 Thika, serija. 23.15 Sladko in kislo. 23.45 Mix.
10.30 infošov. 11.00 Zamenjava vlog, nizozemska komedija, 1987.13.30 Infošov. 14.00 A.D.A.M., nemška komedija, 1988 (Hellmut Berger, Deseere Noscbus-Becker). 15.35 Telemix.
16.00 Moški in ženska, dvajset let pozneje, francoski ljubezenski film, 1986.18.00 Svetloba na koncu predora, ameriška drama, 1988. 19.35 Tele-
mix. 20.00 Power, pot do oblasti, ameriški film, 1985 (Richard Gere). 21.40 Spalnično okno, ameriška kriminalka, 1986 (Steve Guttenberg). 23.40 Katijino hrepenenje, ameriška drama, 1988 (Jodie Foster).
PRO 7
6.45 Dr. Dolittle, Lassie, Medvedi, Anne, Naša hiša, Los Angeles 1937, Ljubezen In laži, Kobra, prevzemite. 11.30 Adderly. 12.20 Bill Cosby. 12.45 Moj nadvse ljubljeni sin, italijanski film. 14.35 Ljubezen, laži in strast. 15.25 Kum Kum, japonska risana serija. 15.45 Bilo je nekoč ... 16.10 Lassie. 16.35 Medvedi. 17.00 Waltonovi. 18.05 Vohljač. 18.50 Adderly. 19.45 Popolni tujec, serija. 20.10 Kraljica Barbarov, italijanski zgodovinski film, 1960 (Chelo Alonso, R>lco Lulli). 21.40 Hawai 05. 22.35 Jonathan, nemška grozljivka. 1969 (Jürgen Jung).
9.00 Tv mozaik — Kljukčeve dogodivščine: Tetina ohcet, lutkovna igrica 9.24 Delfin Flipper, ameriška nanizanka, 2/7 9.50 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 9/12 10.15 Napadalnost in razdiralnost — Družina in nasilje, izobraževalna oddaja TV Sa, 2/5 10.45 E. Waugh: Vnovič v Brideshea-du, angleška nadaljevanka, 10/13 11.40 Video strani 15.25 Video strani
15.35 Poletna noč, ponovitev nadaljevank Dragi John, ameriška nadaljevanka, 10/20, Upor obešencev, španska nadaljevanka, 2/5, To je ljubezen, angleška nadaljevanka, 1/7 17.35 Reportaža Kompas, ponovitev 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Safari v mestu, 6., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije
18.40 Pet prijateljev, angleška nanizanka, 5/13 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2
19.54	Zrcalo tedna
20.15 Rumena reka, japonsko-kitaj-ska dokumentarna nadaljevanka, 9/10
21.10 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka
21.55	Tv dnevnik 3
22.15 Poletna noč — Dragi John ameriška nadaljevanka, 11/20, Upor obešencev, španska nadaljevanka, 3/5, To je ljubezen, angleška nadaljevanka 2/7
TV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.05 Domači ansambli: Ansambel Jožeta Burnika, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert Moskovskega Državnega orkestra. 21.00 Skupščinska kronika. 21.30 Satelitski programi — poskusni prenosi.
HTV 1
9.45 Pregled programa. 11.00 Poročila. 11.05 Poletni program. 12.35 Film: Na morju se borimo. 18.00 Poročila. 18.10 Tv koledar 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Noro, norejše, norišnica, humoristična oddaja. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.00 V centru, serijski film. 21.00 Domači show program. 211.45 Dnevnik 2. 22.05 Kulturni magazin, Dubrov-niške poletne igre. 23.05 Poročila za tujce. 23.10 Program Plus (Santa Barbi--1, Avtostropar, Strahovizija). 01.20 Ekstra program Plus (resno o seksu).
HTV 2
10.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik (TV Priština). 20.00 Dve podobi Like, dokumentarna oddaja. 20.45 Poročila za gluhoneme. 20.50 Tv razstava Vatroslav Kulis. 21.00 Skupščinska kronika. 21.30 En avtor, en film.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Duki. 11.20 Kadeče pištole. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza, 14.05 Ghostbusters, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teles-
hop. 16.05 High Chaparral. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Družina Addams. 18.15 Mini Max, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije angelčki za Charlija. 21.00 Roma Bene, ljubezen in seks v Rimu, nem-
ško-francosko-italijanski film, 1971
. _ ...... -----
Gr
film, 1971.
(Senta Berger). 22.55 Šport. 23.55 Grešni hotel v St. Pauliju, nemški
RTL PLUS
Barbara, kalifornijski 14.10 Spring-
13.25 Santa klan, 355 nadi
fieldova zgodba. 14.55 Polna 'hiši. 15.45 Goodwill Games. 17.10 Cena je vroča. 17.55 Poročila. 18.00 Dva. 18.45 Poročila. 19.10 Prva skupina, serija. 20.00 Boj proti mafiji (Wise-
----- Dčil "---- '
0.50 9.00 9.20 9.30
10.25
10.55 15.55
18.00
18.05 18.10
18.40
18.55 19.10 19.30 19.54 20.15 20.30 22.33 3.00
1.05
Video strani
Radovedni Taček: Medved Zlata ptica Car in lončar Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka, 4/13 Zgodbe iz školjke, ponovitev 3. oddaje Video strani
Poletna noč, ponovitev nadaljevank Dragi John, ameriška nad. 11/20, Upor obešencev, španska nadaljevanka, 3/5, To je ljubezen, angleška nadaljevanka, 2/7 Tv dnevnik 1 Poslovne informacije Iz tujih kuhinj, izobraževalna serija, ponovitev, 6/9 Spored za otroke in mlade — Cvetlične zgodbe: Rojstni dan Gradimo mesto Živ-žav Risanka Tv dnevnik 2 Utrip
Žrebanje 3x3 Zmagovalec, francoski film Tv dnevnik 3
Poletna noč — Dragi John, ameriška nadaljevanka, 11/20, Upor obešencev, španska nadaljevanka, 4/5, Rožnata nanizanka, francoska nanizanka, 3/8
Video strani
9.30 9.40 10.30
11.00
11.30
12.00 13.00 15.00 15.40 15.50
17.05 17.10
18.40 19.00 19.30 20.00
20.45 22.25 22.45
Video strani Živ žav, 31. oddaja Pet prijateljev, angleška nanizanka, 5/13
Zgodbe iz mest, Sarajevo, zabavnoglasbena oddaja Čez tri gore: Kvartet Savski val in harmonikar Lojze Travnik Kmetijska oddaja TV Zagreb Video strani Prisluhnimo tišini Video strani
J. Marek: Praški panoptikum, češkoslovaška nanizanka, 3/10
Poslovne informacije Yellowstone Kelly, ameriški film
Panda, oddaja sečuanske TV
Risanka
Tv dnevnik 2
Mile Popovski: Vikend za mrliče, nadaljevanka TV Skopje, 3., zadnji del Zdravo
Tv dnevnik 3	.
Video strani
TV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Danes skupaj, oddaja TV Zagreb. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 G. Bisset: Carmen. 22.10 Poročila. 22.15 Tv feljton. 22.45 Oddaja iz kulture. 23.30 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV SLOVENIJA 2
10.00 Oddaja za JLA in igrani film. 13.45 Hockenheim: F-1 za VN Nemčije. 15.45 Nedeljsko športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Razglednice mest, angleška dokumentarna serija, 1/3. 20.50 Dokumentarec meseca — Rojstni kraji Evrope — Ljubljana. 21.35 Triatlon Alpe Jadran, reportaža iz Bohinja. 21.55 Športni pregled. 22.25 F-1 za VN Nemčije, posnetek iz Hockenheima.
HTV 1
9.20 Pregled programa. 10.00 Poletni program. 17.10 Poročila. 17.15 Poročila za tujce. 17.20 Hrvaški pisci na tv ekranu: M. Krleža: Pot v raj. 19.10 Risanka. 19.15 Poročila za tujce. 19.30 Dnevnik 2. 20.00 Kapitan Grom in vojaki bodočnosti, serijski film. 20.35 Brubacker, ameriški igrani film. 22.05 Dnevnik 3. 22.20 Športna sobota. 22.40 Poročila za tujce. 22.45 Program Plus (Santa Barbara, Okrog sveta v 80 dnevih, Operne zgodbe). 0.55 Ekstra program Plus. 1.55 Poročila.
HTV 2
13.45 Pregled programa. 13.50 Tv koledar. 14.00 Igre brez maja, ponovitev. 15.30 Danes skupaj. 16.00 Sibenik 90 — predstava za otroke. 17.00 Finale teniškega prvenstva Evrope zamladin-ke do 18 let. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik (TV Ljubljana). 20.00 Varošarije: Karlovac. 21.10 Poročila. 21.15 Omiš: Festival dalmatinskih klap, prenos. 22.20 Glasbeni večer: G. Bisett: Kar-
SATELITSKA TV SATEUTSKA TV
SAT 1
SAT 1
7.30 Dobrojutro s Sat 1. 8.30 Trije angelčki za Charlija. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Teleshop. 10.30 Ghost-
busters. 11.00 Firecreek, ameriški vestem. 12.50 Kremenčkovi, Naša mala farma, Car gora, Kuhajte. 14.50 Carson proti Carson, pilotska zgodba k avstralski seriji, 1982 (Lorraine
Eayly). 16.35 Glasbene novice. 17.00 port, Federation Cup. 21.55 Poročila. 22.05 Halo, Berlin. 22.30 Dober-man gang, ameriška kriminalka, 1971 (Byron Wabe). 23.55 Kili nemško-francoska kriminalka, 1971 (Stephen Boyd, Jean Seberg, James Mason).
RTL PLUS
11.00 Henrik Vili in njegovih osem žena, angleški zgodovinski film, 1972. 13.00 Flinstonovi otroci. 13.25 C.O.P.S. 13.50 Turtles. 14.30 Poveze-tek Goodwill Games. 16.05 High Mountain Rangers. 16-55 Angel na Zem-Cudovita leta. 18.15 Ironside. 19.00 Nogomet. 20.15 Platinska banda, ameriški gangsterski film, 1966. 22.00 Dallas— As. 23.00 Kaj neki počenja miš v ko-
langer: Iii, serija. 17.45 Detektiv
pališču,
komedija.
serija.
guyi. 20.50 Poročila. 21.00 Zakaj sem le dvakrat rekel »da«, nemško-itali-
u.amoi icrci -uo«, i ici i ianu-1 lan -	^
janska komedija, 1969. 22.25 Poroči- 13.30 Športno
la. 22.30 Najstnice in vroči tipi, italijanska seksi komedija, 1975. 23.55
lan
Mesrine, francoski akcijski film.
10.00 Novice. 11.00 Avstarlski nogomet. 13.00 Igre za prizadete. 14.00 Nogomet. 16.00 SP v konjeništvu, Stockholm. 18.30 Tedenski športni pregled. 19.00 Moto novice. 20.00 Mednarodni moto šport. 21.00 WW Wrestling. 22.30 Formula ena za GP Nemčije, Hockenheim. 23.00 Trax. 1.00 Mobil 1, športne novice.
Enimi
17.30 Summer on the Air, glasbeni šov v živo. 19.00 Hit Studio International. 20.00 Vreme. 20.05 Mix. 21.00 Koncert. 22.00 Poročila. 22.15 Koncert. 23.15 Max Headroom. 23.45 Mix.
10.30 Infošov. 11.00 Purple Rain, ameriški glasbeni film, 1984 (Prince). 13.30 Infošov. 14.00 Policijska akademija 2, ameriška komedija, 1985 (Steve Guttenberg). 15.30 Telemix. 16.00 Heidi in Peter, švicarski domovinski film, 1954.17.30 Infošov. 18.00 Policijski ravir Los Angeles vzhod, ameriška kriminalka, 1972 (George C. Scott). 19.40 Telemix. 20.00 Smrtonosni prijatelj, ameriška grozljivka,
Športno popoldne: Formula ena v ZR Nemčiji. 19.30 Monster Struck. 20.00 Plavanje, nemško prvenstvo. 21.00 SP v konjeništvu, Stocholm. 22.30 Formula ena. 23.00 Boks. 0.00 SP v karateju. 0.30 Golf.
SUPER CHANNEL
7.00 Za otroke. 10.00 Mix. 16.00 Velika dolina. 17.00 Video moda. 17.30 Cola Eurochart. 18.00 Vreme. 18.05 Ultra šport. 20.00 E.B.C. 21.00 Doli Face, ameriški glasbeni film, 1945. 22.30 Cona somraka. 23.00 Ekspres groze, ameriška grozljivka, 1972 (Tel-ly Savalas, Christopher Lee).
10.30 Infošov. 11.00 Beg v neznano, ameriška kriminalka, 19#7.13.30 Infošov. 14.00 Massarati, ameriška kriminalka, 1982 (Daniel Pilon). 15.35 Tele-mix. 16.00 Noro poletje, ameriška komedija, 1986.17.30 Infošov. 18.00 Ljubezenske sanje, italijanska erotična komedija, 1988 (Michele Placiso). 19.40 Telemix. 20.00 Big, Veliki, ameriška komedija. 22.00 Kupljiva ljubezen, italijanski erotični film, 1986. 23.30 Vizije temačnosti^ ameriška
8.05 Kremenčkovi. 8.30 Naša mala farma. Kuhajte, Glasbene novice. 10.00 Šport. TO.30 Od tu in tam. 11.00 Carson proti Carson, ponovitev. 12.45 Zgodovina Evrope. 13.15 Šport, povzetek Federation Cupa. 14.15 Ljudje in živali. 14.40 Naša mala farma. 15.50 Šport, Federation Cup, finale. 19.40 Poročila. 20.00 Axel Munthe, nemško-francoski film, 1962 (O. W. Fischer). 22.10 Šport. 22.20 Poletni gostje. 23.20 Bloody Mama, ameriški gangsterski film, 1969
O
13.35 Flinstonovi otroci. 14.05 Dr. Who. 16.00 Naše malo gledališče: Oh, ti ljuba nebesa. 17.35 Ruleta. 17.50 Narodna glasba. 18.45 Poročila. 19.05 Naloga za Al Mundvia. 20.15 Louis, francoska komedija, 1968 (Louis de Funes). 21.45 Spiegel TV. 22.15 Prime Time. 22.30 Tutti Frutti. 23.30 Kriminalistične zgodbe. 0.15 Rožnata serija. 0.40 Hitchcock prikazuje. 1.05 Al Mundy, ponovitev.
nngg
7.00 Religija. 8.00 Za otroke. 10.00 Eurobics. 10.30 Formula ena. 11.00 Mečevanje, nemško prvenstvo. 12.00 Boks. 13.30 Športno popoldne: Formula ena, SP v konjeništvu. 19.00 Ko-njeništvo, preskakovanje, dokumentarec. 20.00 Plavanje. 21.00 SP v konjeništvu. 22.30 Formula ena. 0.30 SP v karateju. 1.00 Golf.
HHJJ:HIM.'I.'NB
16.00 Turistični magazin. 16.30 E. R. F. 17.00 Mix. 18.00 Financial Times. 18.30 Mix. 19.30 Video moda. 20.00 Dundee in Culhane, serija. 21.00 Angel in hudobnež, ameriški film, 1947 (Irene Rieh). 22.50 Burkejev zakon.
grozljivka, 1988 (Jennifer Rubin). 1.00 Blue Velvet (Modri žametL ameriška kriminalka, 1985 (Isabella Rossellini).
TELECLUB
10.30 Infošov. 11.00 Diamantna lady, ameriška kriminalna komedija, 1988 (Brooke Schields). 13.30 Infošov. 14.00 Angel smrti, ameriški film, 1988 (Patty Duke). 15.30 Telemix. 16.00 Pozdravi iz onostranstva, ameriška komedija, 1982 (Sally Field, Jeff Brid-ges). 17.35 Pregled. 18.00 Ratboy, podganji deček, ameriška drama, 1986 (Sondra Locke). 20.00 Dva in dva sta umor, ameriška kriminalka, 1988 (Stefanie Powers). 21.30 Poslednja komanda, ameriška komedija, 1973 (Jack Nicholson). 23.15 V osrčju noči, ameriški erotični triler, 1988 (Jennifer Jason Leigh).
1986. 21.30 Moving (Selitev), ameriška komedija, 1977 (Richard Oryor). 23.00 Tracy Lords Show 1, erotični program, 1988. 0.15 Tai pan, ameriški film, 1986.
6.25 Dopoldanski spored. 11.35 Naloga Pelikan, kriminalka. 13.50 Perry Mason. 14.20 Kultura Arabcev, doku-
mentarec. 15.15 Film. 17.00 Riptide, serija. 18.00 Film. 19.45 Harryjeve sodbe. 20.10 Film. 22.05 Ceste San Francisca. 23.00 Film.
8.50 9.00
9.15
9.35 10.05
10.35 14.05 15.15 15.55
18.00 18.10 18.40 18.50 19.10 19.30 20.00
21.40
22.00 22.20
0.25
Video strani
Spored za otroke In mlade — Nina in Ivo — Vse deljeno s sedem, 2/9
Alice in njena druščina — lov na zaklad, ameriška nanizanka, 5/16
Utrip, Zrcalo tedna
Folklorni ansambel La Capu-
liero
Video strani Video strani Zdravo, ponovitev Poletna noč, ponovitev nadaljevank — Dragi John, ameriška nadaljevanka, 12/20, Upor obešencev, španska nadaljevanka, 4/5, Zgodba o rock and rollu, ameriška dokumentarna nanizanka, 1/6 Tv dnevnik 1 Utrip, Zrcalo tedna Radovedni Taček: Mlin Cvetlične zgodbe, 10/13 Risanka Tv dnevnik 2
Snježana Gnjidič: Poletje, drama TV Novi Sad Litvanski komorni orkester: J. S. Bach: Koncert za violino in orkester, solist G. Zislin Tv dnevnik 3
Poletna noč — Dragi John, ameriška nadaljevanka, 13/20, Upor obešencev, španska nadaljevanka, 5/5, To je ljubezen, angleška nadaljevanka Video strani
8.50 9.00
9.30 10.20 10.50 15.45 15.55
18.00 18.10 19.10 19.30 20.00
21.00
22.00 22.20
0.25
Video strani
Zgodbe iz školjke, ponovitev
4. oddaje
Živ žav, 31. oddaja
Alpski večer, 1. oddaja
Video strani
Video strani
Poletna noč, ponovitev nadaljevank — Dragi John, ameriška nadaljevanka, 13/20, Upor obešencev, španska nadaljevanka, 5/5, To je ljubezen, angleška nadaljevanka, 3/7 Tv dnevnik 1 Čisto pravi gusar, 1/5 Risanka Tv dnevnik 2
J. Tey: Zadeva Franchize, angleška nadaljevanka, 2/3 Montreux jazz festival 89 —legende jazza Tv dnevnik 3
Poletna noč — Dragi John, ameriška nadaljevanka, 14/20, Polnočni klici, ameriška nadaljevanka, 1/17, To je ljubezen, angleška nadaljevanka. 4/7 Video strani
TV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 I. mednarodni festival pevskih zborov narečnega petja, Ljubljana 90. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabavni torek — Tribute to count basie. 21.00 Žrebanje lota. 21.05 Preteklost v prihodnosti. 21.45 Dubrovniške poletne prireditve, prenos.
HTV 1
9.25 Pregled programa 9.30 Poročila 9.35 Tarzan. 10.00 Koncert mladih solistov. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Oddaja resne glasbe. 13.00 Nevarni zaliv, serijski film. 14.00 Poročila. 14.05 Nedeljsko popoldne (turizem). 18.05 J. J. Cousteau: Ponovno odkritje sveta. 16.55 Poročila za tujce. 17.00 Ciklus šport na filmu: Cilj, britanski igrani film. 18.45 Tarzan. 19.10 Tv sreča. 19.30 Dnevnik. 20.00 Povra-tek Arsena Lupena, serijski film. 21.05 Duško Gojkovič in Plesni orkester RTV Sarajevo. 21.35 Dnevnik. 21.55 Športni pregled. 22.25 Poročila za tujce. 22.30 Program Plus (Alo, alo: Ena ali dve ženi), francoski igrani film).
TV SLOVENIJA 2 ■ HTV ,
17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.06 Stare obrti: izročilo za prihodnost, izobraževalna oddaja TV Slovenija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Mladinsko balkansko prvenstvo v atletiki, reportaža. 20.30 Kavarna, ponovitev. 21.25 Po sledeh napredka. 21.55 Igre brez meja — Jugoslavija, zabavna oddaja TV Beograd.
HTV 1
HTV 2
10.00 Najdaljša pot, domači igrani film. 13.20 športno popoldne. 14.00 Hockenheim: Formula 1 za veliko nagrado Nemčije. 17.00 Tenis, prvenstvo Evrope za mladince do 18 let, finale. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik (TV Skopje). 20.00 Igre brez meja — Portugalska. 21.30 Poročila. 21.35 Tv razstava. 21.45 Tako je v Evropi. 22.45 Mostar: skoki s starega mostu, posnetek.
9.45 Pregled programa. 11.00 Poročila. 11.05 Poletni program. 18.00 Poročila. 18.05 Tv koledar. 18.15 Risanka. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce, 18.45 Sydney Johnson, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.00 Opravljanje, britanska drama. 21.30 Turistično gostinski informator. 21.35 Horizonti, zunanjepolitična oddaja. 22.05 Dnevnik 3. 22.25 Poročila za tujce. 22.30 Program Plus (Kavarnica Na zdravje, Traffic, Olive James predstavlja Japonsko, 1. del). 00.40 Poročila.
HTV 2
18.40 Pregled programa. 18.45 Tv koledar. 18.55 Modri program: Morje. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik (TV Novi Sad). 20.00 Diskofolk, zabavna oddaja. 20.50 Poročila. 20.55 Lepa naša. 22.25 Kinoteka: Skupno stanovanje, domači igrani film.
SATELITSKA TV
SAT 1
sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir. 14.40 Carson proti Carson, začetek avstralske serije v 50 delih. 15.30 Za-
ljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 r ' -	"	"
■	—	sdje.
17.35 Narava. 17.50 Hotel. 18.45 Po-
Daniel Boone, serija (Fess Par------ ... l 17/|- .
ker). 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje.
ročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper Joh M. D. 21.00 To je ljubezen huzar-
jev, avstrijsko-nemško vojna komedija, 1956 (Paul Hörbiger). 22.40 Poročila. 22.50 Magazin. 23.35 Potem, an-
?leška komedija, 1969 (Peter Cook). .00 Tarper John M. D. ponovitev.
RTL PLUS
14.10 Springfieldova zgodba, 1042 nadaljevanje. 14.55 Polna hiša. 15.45 Goodwill Games. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Delvecchio, serija. 18.45 Poročila. 19.10 Letalonosilka Georgetown. 20.00 Airwolf. 21.00 Herkules v New Yorku, ameriški film, 1982. 22.30 Poročila. 23.05 Playboy Late Night. 23.55 Wrestling.
Enmn
19.45 Time Warp dokumentarec. 22 Turistični magazi grafije. 23.15 Mix Eurochart. 0.15 Pc		21.00 Hollywood, .00 Poročila. 22.15 n. 22.45 Svet foto-23.45 Coca Cola >ročila. 0.30 Mix.
Ltrv	v,	Ti
Plesna akademija, italijanski plesni film, 1987 (Tony Fields). 16.00 Prinče-va nevesta, ameriški fantazijski film, 1987 (Robin Wrightl. 17.35 Pregled. 18.00 Zamenjava vloa nizozemska komedija, 1987. 19.35 Telemix. 20.00 Umri počasi, ameriška kriminalka, 1987 (Bruce Willis). 22.15 Ars Amandi, umetnost ljubezni, francoski erotični film, 1984 (Massimo Girotti). 23.45 Mamilo Fatal Beauty, ameriška kriminalka, 1987 (Whoopi Goldberg).
PRO 7
13.55 Divjim zverem na sledi, dokumentarec. 14.45 Film. 16.30 Film. 18.10 Richmond Hill, serija. 19.45 Barney Miller, serijska komedija. 20.10 Film. 21.50 Ceste San Francisca. 22.45 Film. 0.40 Avtostopar (Hitchhiker). 1.15 Samurajevo maščevanje, serija.
9.4j Pregled programa. 11.00 Poročila. 11.05 Poletni program. 18.00 Poročila. 18.05 Tv koledar 18.15 Risanka 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Univerza danes. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.00 Loto. 20.05 Moja poslednja sanja, serijski film. 21.10 Signali, kontaktni program. 22.10 Dnevnik 3. 22.30 Poročila za tujce. 22.35 Program Plus (Midva, Traffic, Olive James predstavlja Japonsko, 2. del.). 0.45 Poročila.
HTV 2
19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik (TV Sarajevo). 20.00 Zabavni torek: Tribute to Count Basie. 20.55 Poročila. 21.00 Preteklost v sedanjosti, 21.40 Dubrovniške poletne igre: prenos opere. 23.40 Nočni program o kulturi.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson proti Carson. 10.05 Teleshop. 10.30 To ie huzarska ljubezen, vojna komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Denar, Horoskop, Carson proti Carson, ' Ijen v čarovnico. 15.55 Tehes-Bonanza, serija (Lorne Greene). 17.00 Poročila. 17.35 Avto.
Zaljubljen hop. 16.05 Greene). 17, 17.50 Matt Houston, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Pev ska srečanja (Marianne in Michael
21.00 Moja gejša, ameriška komedija, 1961 (Edward G. Robinson, Shir-ley McLaine). 23.05 Poročila. 23.15
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sose-l|u
10.30 Spo Cup, povzetek iz Atlante. 12.15 Kolo
dje, Ladja ljubezni. Potovanja. 10.05 Teleshop. 10.30 Šport, Federation
Spiegel TV, reportaže. 23.45 V-zunaj-zemeljski.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Bogat in lep. 10.35 Tv butik. 11.05 Polna hiša. 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.05 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Polna hiša. 15.45 Goodwill Games. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Kaz in družba. 18.45 F>oročila. 19.10 Večer Davida Hasselhoffa: Night Rider, serija. 20.00 Afera Cartier, ameriški film, 1986 (Joan Collins). 21.35 Poročila. 21.45 Explosiv, politični magazin. 22.20 Sedem mask Judoke, franco-sko-italijanski agentski film, 1967. 23.55 Lorna, ameriški seksi film, 1964.
IVJit-m-Jill
10.00 Novice. 11.00 Motociklizem, dokumentarec. 12.00 Snokerii. 13.00 Boks. 14.00 Sabljanje. 15.00 Plavanje, nemško prvenstvo. 16.00 Prosto plezanje. 1&00 Eurosport News. 20.00 Košarka, finale SP za ženske. 21.00 Golf, seniors British Open. 22.00 WW Wrestling. 23.00 Formula ena. 0.00 Miss Fitness America, Laguna Beach
9.30 Eurobics. 10.00 Trax. 12.00 Monster Trucks. 13.00 Formula ena. 15.00 Plavanje. 17.00 SP v konjeništvu, povzetek. 18.00 Športni pregled. 19.00 Novice. 20.00 Snokerji, biljard. 21.00 Motociklizem, dokumentacija. 22.00 Boks. 23.00 Prosto plezanje.
TT1
Ul]J:MN!M.TNW
10.30 Infošov. 11.00 Umor na frekvenci, francoska kriminalka, 1987 (Catherine Deneuve). 13.30 Infošov. 14.00
6.00 Chanel E. 6.30 E. B. C. 7.00 Day-break. 9.30 Mix. 17.30 Summer on the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport, nadaljevanje. 0.15 Poročila.
10.30 Infošov. 11.00 Spalnično okno, ameriška kriminalka, 1986 (Isabelle Huppert, Steve Guttenberg). 13.30 Infošov. 14.00 Moj vražji ljubimec, ameriška parodija na grozljivke, 1987. 15.25 telemix. 16.00 Frantic, franco-
film, 1987 (Tony Fields). 16.00 Prinče-"ki fai........
ska kriminalka 1988 (Harrison Ford). 18.00 Tai pan, ameriški zgodovinski film, 1986 (Bryan Brown). 20.10 Moški
PRO 7
15.05 Anne. 15.30 Kapitan Future. 15.55 Lassie. 16.20 Medvedi. 17.55 Doc Elliott, serija. 18.45 Adderly. 19.40 Murphy Brown. 20.10 Film.
in ženska, dvajset let pozneje, francoski ljubezenski film, 1986 (J. L. Trintignant, Anouk Aumee). 22.00 Vrzi mamo skozi okno, ameriška komedija, 1987 (Danny De Vito). 23.30 Kralj mesta, ameriški film, 1984 (Tom Per-sekian, Tony Curtis).
14.30 Ljubezen in laži. 15.20 Anne, risana serija. 15.45 Fenn. 16.10 Lassie. 16.35 Medvedi so izpuščeni. 17.00 Tarzan. 18.00 Agencija Maxwell. 18.50 Adderly. 19.45 Alicem serija. 20.10 Film. 22.15 Mannix. 23.10 Film. 0.50 Pesti, akcijska serija. 2.10 Film.
NAŠ OBVEŠČEVALEC
/ _
SREDA
1. AVGUSTA
TV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani
9.00 ZBIS — Vrtnica male gospodične
9.10 Alice in njena druščina — muzej voščenih lutk, ameriška nanizanka
9.25 Snježana Gnjidič: Poletje, drama TV Novi Sad 10.55 J. Tey: Zadeva Franchize, angleška nadaljevanka, 2/3 11.50 Video strani
15.55 Poletna noč — ponovitev nadaljevank — Dragi John, ameriška nadaljevanka, 14/20, Polnočni klici, ameriška nadaljevanka, 1/7, To je ljubezen, angleška nadaljevanka, 4/7 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Po sledeh napredka 18.35 Moja družina in ostale živali,
angleška serija, 5/13 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.00 Film tedna — Samo denar,
ameriški film 21.35 Miniature: Stare ure 21.50 Tv dnevnik 3 22.20 Poletna noč — Dragi John, ameriška nadaljevanka, 15/20, Polnočni klici, ameriška nadaljevanka, 2/17, To je ljubezen, angleška nadaljevanka, 5/7
0.05 Video strani
IL'YIAIUL
17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Mednarodna kuhinja, izobraževalna serija, 9., zadnji del. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni večer. 21.30 Poročila. 21.35 Izbrani trenutek. 21.40 Znanstveni forum. 23.10 Svet poroča.
HTV 1
9.45 Pregled programa. 11.00 Risanka. 11.05 Poletni program. 18.00 Poročila. 18.05 Tv koledar. 18.15 Risanka. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Kruševo med preteklostjo in prihodnostjo, potopis. 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 1 20.00 Filmoskop: Saxo, francoski igrani film 22.55 Dnevnik 2. 23.15 Poročila za tujce. 23.20 Program Plus (Kavarnica Na zdravje, Inšpektor Morse, Nagib Ma-nouz). 01.30 Poročil«.
HTV 2
19.27 Nocoj. 19.30 Tv dnevnik (TV Ljubljana). 20.00 Glasba dveh revolucij. 20.50 Pojejo zbori po poeziji Koste Racina. 21.30 Poročila. 21.35 Znanstveni forum.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson in Carson. 10.05 Teleshop. 10.30 Moja gejša, ameriška komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Alf, serija, Zdravje. Car-' Ijen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Nori Divji
son in Carson, Zaljublje
------ shop. 16.C
zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje,
serija. 17.35 Vrt. 17.50 Vesoljska ladja Enterprise. 18.45 Poročila. 19.05 kolo sreče. 20.00 Mike Hammer (Sta-cy Keach). 21.00 Naše malo gledališče, komedija. 22.45 Poročila. 22.55 Angela, kanadski ljubezenski film, 19?7 (Sofija Loren, John Huston).
0.20 Mike Hammer, ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Bogat in lep. 10.35 Tv butik. 11.00 Polna hiša. 12.30 Klasika. 13.05 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Polna hiša. 15.45 Goodwill Games. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Riptide, serija. 18.45 Poročila. 19.10 CHiPs. 20.00 Amazonski krog, ameriška kriminalka, 1984. 21.35 Poročila. 21.45 Stern TV. 22.15 Krvno sorodstvo, francosko-kanadski film.
■ VlifHi^ill
6.00 Poslovni kanal. 6.30 Poslovno poročilo. 7.00 Za otroke. 9.30 Euro-bics. 10.00 Eurosport News. 11.00 Košarka, finale ženske. 12.00 Formula ena v Nemčiji. 13.00 Tenis, Austra-lian Open. 16.00 SP v konjeništvu, dokumentarec. 18.00 Motociklizem. 19.00 Eurosport News. 20.00 Triatlon, Francija. 21.00 Tenis, Australian Open. 22.00 Boks.
SUPER CHANNEL
6.00 Channel E, izobraževalne informacije. 6.30 E. B. C. 7.00 Daybreak. 8.30 Hello, Austria. 9.15 Mix. 17.30 Summer on the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp, stari filmi. 20.00 Mix. 22.15 Reportaže iz Evrope.
11.00 Lovna mrzlica, ameriški pustolovski film, 1988. Mariel Hemingway. 14.00 Gorile v megli, ameriški film o živalih, 1988, Sigourney Weaver, Bry-an Brown. 16.25 Svetlikajoča smrt, ameriška kriminalka, 1988. Jenny Se-aarowe, William Conrad. 18.00 Policijska akademija 2, ameriška humoreska, 1985. Steve Guttenberg. 20.00 Polnočna dirka, ameriški akcijski film, 1988. Robert de Niro, Charles Grodin. 22.10 Kupliiva ljubezen, italijanski erotični film, 1986. 23.35: 847—let groze, ameriška grozljivka.
PRO 7
6.55 Fenn, Lassie, Medvedi, Kum Kum, Tarzan, Agencija Maxwell. 11.40 Adderly. 12.35 Alice, serija.
Ski
13.00 Zakonski mož, nemška kome-ja. 14.30 Ljubezen, laži in strast. '.20 Kum Kum. 15.45 Mala veverica,
risana serija. 16.10 Lassie. 16.35 Medvedi. 17.00 Naša hiša. 18.05 Kobra, prevzemite. 18.50 Adderly. 19.45 Bili Cosbay. 20.10 Nebo je daleč, italijanski film, 1988 (Laura Morante, Bruno Ganz). 21.55 FBI. 22.50 Norica iz Chaillota, ameriška komedija, 1968 (Katahrine Hepburn, Charles Boyer).
Glasbeniki Lolite na Kardeljevem trgu
Ljubljanska glasbena skupina LOLITA deluje od poletja 1987. Danes skupino sestavljajo
Primož Simončič: alt saksofon WX 7
Mirsad Sabič: bobni Iztok Vidmar: bas kitara
Lolitini glasbeniki so samosvoji, oblikovani v mnogih letih glasbenega delovanja. Svoje znanje, ustvarjalnost v kom-
pleksno, transžanrsko usmerjeno glasbo polno asociacij na Coltraina, Colemana, Aylerja, preko novega levega populizma, pa vse do etične hard core glasbe. Gre za avtorsko obdelavo glasbenih vzorcev, ritmov v novo sestavljanko v kateri prevladuje kolektivna »improvizacija«.
Glasbeniki Lolite so sodelovali v mnogih »alternativnih«
glasbenih skupinah kot so: Srp, Orkester Titanic, Čao pič-ke, Basisti, Quatebriga.
Decembra 1988 je Lolita pri založbi FV izdala kaseto, v juniju 1990 pa je izšla velika plošča pri isti založbi.
Koncert Lolite bo na Kardeljevem trgu — pred Zelenim barom — v petek, 27. julija ob 20. uri.
Zgornja Savinjska dolina
Letošnje prireditve bogatejše
Turistična sezona je na višku. Število gostov v Zgornji Savinjski dolini sicer ni prav ohrabrujoče, zato pa toliko bolj veseli bistveno boljša raven vsakoletnih najpomembnejših narodopisnih in turističnih prireditev. Doslej so se z »vaškimi igrami« že izkazali na Rečici ob Savinji, prav tako v Gornjem gradu s »čebelarskim praznikom«, zelo pestre prireditve pa obljubljajo tudi na Ljubnem in v Lučah.
Najprej bo na vrsti Ljubno s 30. jubilejnim Flosar-skim balom. Častitljiva obletnica torej in nanjo se tudi primerno pripravljajo. Datum je seveda znan že tri desetletja, to je prva sobota in nedelja v avgustu, letos torej 4. in 5. avgust, čeprav
prireditev tudi v dneh pred tem ne bo manjkalo. Zlasti ne športnih, kamor sodijo turnirju v malem nogometu, odbojki, šahu, kegljanju, namiznem tenisu za para-plegike, tu bodo še smučarski skoki in nastop kinološkega društva Mozirje, ki ga bodo dopolnili z vajo s helikopterjem. Prav zares se bo pričelo v petek, ko bodo pred zadružnim domom obudili starotrški običaj »razdeljevanja rib«, obenem odprli razstavi starih fotografij in razglednic Ljubnega in okolice ter vsega kar je sodilo k flosariji, od flosa do vseh pripomočkov in flosarskih ter domačih jedi. Večer bodo v petek dopolnili z nastopom folklorne skupine, ljudskih
godcev in domačih pevcev in pevk.
Sobota bo pretežno namenjena športu in večeru s Savinjskimi flosarji na prostoru ob Savinji. Seveda ne smemo pozabiti, da bodo že med tednom nekoliko više Ljubnega prižgali čisto ta pravo apnenico, edino, ki na vsem področju še »dela, in s tem nazorno prikazali žganje apna, kar je doživljaj posebne sorte. Za nedeljo je pravzaprav znano vse, povorka, udiranje flosa, flosarski krst, novost pa so flosarske igre na vodi, ki bodo gotovo navdušile vse, ki se bodo v nedeljskem popoldnevu pomudili na Ljubnem.
jp
Glasbeni kotic Radia Velenje
pripravlja D..», Robbv Braluša
ZDRAVO!!!
Če se ne motim se je marsikdo med vami do današnjega dne že vrnil iz zasluženega dopusta, nekatere pa nas ta še vedno čaka. Zato upam, da boste pripravljeni sodelovati v naših ponedeljkovih oddajah vse do septembra, ko naj bi izbrali novo ime naše lestvice. Vse vaše predloge sprejemamo na naslov našega uredništva: Foitova 10 — Velenje. Najboljše bomo seveda nagradili, zato pohitite s predlogi.
In kaj se je zanimivega zgodilo ta teden ... YO ... Po dveh velikih uspešnicah
Infinity in Whose law is it anyway je GURU JOSH izdal svoj prvi album z naslovom »Infinity« ... YO ...
Končno pa se je uresničila tudi velika želja mladega GLENN MEDEIROSA, ki si je močno želel peti skupaj v duetu s slavnim temnopoltim umetnikom BOBBY-em BROWN-om. Uspelo pa mu je z novim hitom »She ain't worth it«. Sicer pa Glenna poznamo po lepi baladi »Nothing's gonna change my love for you« ... YO . . . Ponovno je na področju house
glasbe pričakovti novi hit LIL LOUIS-a, tokrat se imenuje »Nice and slow«. Komad, ki vam vsekakor prečisti zvočnike in tudi ušesa ... YO ... I'm breathless je naslov zadnjega albuma MADONNE na katerem pa je tudi že druga uspešnica »Han-ky Panky« ... YO ... I pro-mised myself je plošča, ki jo je NICK KAMEN izdal že konec meseca januarja, velik hit pa je postala šele pred dobrima dvema mesecema. Sedaj ima že novo ploščo »Oh how happy« . . . YO .., Tudi pevka, ki je v Kanadi dobila največ nominacij glasbene nagrade JUTRO, ALAN-NAH MYLES upa, da bo njena nova plošča »Love is« tako uspešna kot prva Black Velvet. (Zakaj pa ne?)... YO ... No velika večina pa vas bo v letošnjem poletju, tako kot ponavadi, prisegala na novi hit FRANCESCA NAPOLI-A »Balla Balla 3« . . . YO . . .
LIL LOUIS
GURU JOSH
(0 (U 0
tn
(D
c
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propadando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 7 din, mesečna naročnina 28 din, trimesečna naročnina 77 din, polletna naročnina 154 din, trimesečna naročnina za tujino 132 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalov-nem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 27. JULIJA: 15.0Q.Začetek sporeda; 15.15 Od,Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (Prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna: 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja ŠŠK); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 29. JULIJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 30. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 1. AVGUSTA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki g) odmevi; 16.00 do 19.00 Poletno popoldne na Radiu Velenje.
	M	M	M	M			1	1
REDNI KINO
Četrtek, 26. 7. ob 18. uri
ERIK — ameriški, avanturistični. V gl. vL.: Stephen McHattie.
Petek, 27. 7. ob 18. in 20. uri
BAGDAD CAFE — ameriški, komedija. V gl. vi.: Christine Kaufmann. Sobota in nedelja, 28., 29. 7. ob 18. in 20. uri
LOV NA RDEČI OKTOBER - ameriški, triler. V gl.: Sean Connery, Dan Aykore.
HIT FILM! HIT FILM! HIT FILM! Ponedeljek, 30. 7. ob 10. in IS. uri Torek, 31. 7. ob 18. in 20. uri DRAGNET — ameriški, komedija. V gl. vi.: Torrr Hanks, Dan Aykroyd. Sreda, 1. 8. ob 10.. 18. in 20. uri
NI ČASA ZA SMRT — ameriški, akcijski, avantur, v gl. vi.: John Philip Law.
Čisto na koncu pa sem za vas pripravil še nagradno vprašanje, ki se glasi: Koliko LP plošč je izdal JASON DONOVAN? Vaše pravilne odgovore pošljite do 2. avgusta 90 na že zgoraj omenjeni naslov s pripisom: Za glasbeni kotiček.
Lep pozdrav!
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 26. 7. ob 20. uri Petek, 27. 7. ob 22. uri Nedelja, 29. 7. ob 22. uri OPOJNOST — ameriški, erotični. Sobota, 28. 7. ob 22. uri Ponedeljek, 30. 7. ob 20. uri HAREM — japonski, erotični.
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 26. 7. ob 20. uri BAGDAD CAFE — ameriški, komedija, v gl. vi.: Christine Kaufmann.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 28. 7. ob 20. uri NOČNI KINO - OPOJNOST - ameriški.
Nedelja, 29. 7. ob 19. uri ERIK — ameriški, avanturistični.
Ponedeljek, 30. 7. ob 19. uri LOV NA RDEČI OKTOBER - ameriški.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 27. 7. ob 20. uri LOV NA RDEČI OKTOBER - ameriški.
Občina Mozirje
KINO »DOM« MOZIRJE
26. 7. — OBTOŽENA, ameriška drama 28. in 29. 7. — TEKSAŠKI GRANIČAR, ameriški akcijski 2. 8. — ŠEFICA ZNA, ameriška trda erotika KINO »JELKA« NAZARJE 28. in 29. 7. — KRI NI VODA, ameriška kriminalka 1. 8. — FX — UMOR S TRIKOM, ameriška grozljivka KINO LJUBNO
27.	7. - SF.KS NA BEVERLY HILLSU, trda erotika, NOČNI KINO
28.	in 29. 7. — MAČKA, nemška grozljivka 13. 7. - NAZAJ V SOLO, ameriška komedija
snalo og&Vii
Tel. št.: 853 451 _855 45Q_

IŠČEM VARSTVO na domu za 3 letno deklico. Ustrezno plačilo, ostalo po dogovoru. © 850-020, popoldan.
NEDOKONČANO NOVO HIŠO, 20 % do zaključne faze, v Gaberkah pri Velenju, prodam. Do hiše je asfaltna cesta. © 854-019.
R-4 GTL, letnik 1986, ugodno prodam. © 857-199, popoldan.
OPEL KADET KARAVAN, letnik 76/77, dobro ohranjen, dodatno opremljen, prodam. © 831-874.
REGISTRSKO BLAGAJNO PRODAM. © 858-085.
IŠČEM KAKRŠNO KOLI DELO NA DOMU ali v centru Velenja. Naslov je v uredništvu.
SPALNICI PRODAM.
©881-005.
LADO 1200, letnik 1976, registrirano do 30. 5. 1991, prodam. ® 779-168.
ODDAM SOBO ZA PREDPLAČILO © 855-935
DVE VIKEND PARCEL I S HIŠNO ŠTEVILKO in gradbenim materialom, ugodno prodam. © 881-001.
NAJAMEM MANJŠI GOSTINSKI LOKAL v Velenju ali bližnji okolici. Šifra »Najemnina«.
BREJO KRAVO PRODAM.
Cvetko Cvikl, Ponikva 37, Žalec. © 888-202 zvečer.
ZEMLJO ZA VEČ PARCEL, na
lepi sončni legi, prodam. Irena Kovač, Hramše 4, Žalec.
FIAT 132 prodam, 4.000 DEM, tel.: (063) 39-677, popoldne.

:
ŠIVANJE, ŠIVANJE, ŠIVANJE, ŠIVANJE
Delavska univerza Velenje vas vabi v 50-urni POLETNI TEČAJ šivanja in krojenja po krojnih potah iz modnih revij.
Začetni tečaj bo potekal òd 6. do 17. avgusta 1990.
Lahko se odločite za dopoldansko ali večerno
skupino.
Cena: 500 din
Prijave in informacije: DU Velenje, tel.: 854-539 do 2. avgusta.
ŠIVANJE, ŠIVANJE, ŠIVANJE, ŠIVANJE

LASTNIKI PSOV! Nudimo vam striženje in kopanje vaših ljubljencev, po konkurenčnih cenah. Informacije po © 831-655 vsak dan od 20. do 21. ure. Peter Kuster, Mozirje.
OBRTNIK IŠČE POTNIKA,
prodajalca, prodajalko in nudi dober zaslužek. V upoštev pridejo: upokojenci, študentje, gospodinje z lastnim prevozom. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Obrtnik.«
V NAJEM VZAMEM MANJŠE STANOVANJE. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Najamem.«
IŠČEMO AKVIZITERJA ZA PRODAJO TEKSTILA, po možnosti z lastnim prevozom. Možnost dobrega zaslužka. © 857-242.
USPEŠNO INŠTRUIRAM MATEMATIKO in računalništvo. © 853-326.
ZASTAVO 101, staro 1 leto, prevoženih 10.000 km, prodam. © 882-428, po 18. uri.
ENONADSTROPNO HIŠO,
večjo, primerno za obrt, z dvoriščem in vrtom v centru Vitanja, prodam. ©063-775-033.
SPALNI VREČI IN PLETILNI STROJ, prodam. Možnost plačila na obroke. © 858-613.
ßisiro £
Trgovsko podjetje p. o.
"Savinjski magazin Žatee"
Šlandrov trg 35 - 63310 2alec
Kupujte poceni, kupujte na potrošniško posojilo pri
SAVINJSKEM MAGAZINU ŽALEC!
Vse blago, razen živil lahko kupite na tri, štiri, pet in šest mesečni kredit brez pologa in s samo 2% obrestmi mesečno!
TEKSTIL pa vam nudimo na tri mesece s samo 1% obrestmi. Takšne ugodnosti vam nudimo samo v prodajalnah
SAVINJSKEGA MAGAZINA ŽALEC!!
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, praded
Anton Plazi
iz Raven pri Šoštanju
Vsem, ki ste nam stali v (ežkih trenutkih ob strani in nam pomagali, iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI:
Četrtek, 26. 7. 1990 dopoldan dr. Žubrova, popoldan dr. Ren-kova, nočna dr. S. Popov, nočna dr. Bezljajeva.
Petek, 27. 7. 1990 dopoldan dr. Zupančič, popoldan dr. Menino-va, nočni dr. Rus, nočni dr. Menih.
Sobota, 28. 7. 1990 dnevni dr. S. Popov, nočna dr. Žubrova.
Nedelja, 28. 7. 1990 dnevna dr. S. Popov, nočna dr. Žubrova.
Ponedeljek, 29. 7. 1990 dopoldne dr. Pečnikova, popoldne dr. Renkova, nočni dr. D. Popov, nočni dr I azar.
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK:
Nedelja 29. 7. 1990 dr. Vlasta Štrbenk.
DEŽURNI VETERINAR:
Od 27. 7. do 3. 8. 1990 Franc Blatnik, Stanetova 47, Velenje. Telefon 857-875.
GIBANJE PREB.
Občina Velenje
SMRTI: GOLTNIK MARIJA, rojena 1927, iz Velenja, Ljubljanska 13 a, HUDOBREZNIK TEREZIJA, rojena 13. 10. 1911, Šolnova 8, Velenje, COKAN URŠULA, rojena 1902, iz Laz 31, KUŠAR IVAN, rojen 1915, Trubarjeva 63, Celje, POVH FRANČIŠKA, rojena 1925, Šen-bric 54, ROJNIK JANEZ, rojen 1912, Kaplja vas 21, STANIČ JOŽEF, rojen 1906, Kovinarska 3, Celje.
Občina Mozirje
SMRTI: Janez Veber, 1904, upokojenec iz Radmirja 32, Mirko Šorli, 1949, delavec iz Mozirja, Nove Trate 20, Marija Rem-sko, 1933, upokojenka iz Luč 71.
DOPOLNILO:
Na željo naročnice dopolnjujemo zahvalo za Terezijo Hudo-breznik. Pravilno se glasi: Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice ter sestre . ..
ßnama
Namin kotiček
Ugoden nakup v veleblagovnici Nama Velenje za vas cenjeni kupci v tem tednu na:
ODDELKU POSODE:
—	kozarci vinski kelihi (primerni tudi za gostince) uvoz
ELEKTRO ODDELKU:
—	pralni stroj INDESIT (Italija) 450
—	pralni stroj INDESIT (Italija) 460
din 22,60
din 6.128,90 din 6.381,30
V SAMOPOSTREŽNI PRODAJALNI:
—	sir ementalec (Madžarski) kg
—	sir edamec Mlekarne Arja vas kg
—	čajna klobasa 29. nov. kg
—	koroška klobasa Otiški vrh kg
—	toaletni papir 4/1
DISKONT:
—	šampon Dan na dan 51
V TEKSTILNEM DISKONTU:
—	jeans hlače (italijanske)
—	jeans jakne (italijanske)
—	kopalne brisače (italijanske) kom
din din din din kom
71,10 56,90 101,80 48,20 11,10
le din 93,00
din 385,10 din 396,00 din 89,10
NA ODDELKU MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJE:
—	uvožene moške in ženske trenirke
—	ženske majice za plažo
ODDELEK OBUTVE:
—	torbe za plažo
din 252,00 din 210,00
od 62,00 din dalje
Izžrebali so tudi novega potnika za Namin izlet: To je Simona Lampret, Nazarje 188.
HE
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
CENJENI KUPCI - POTROŠNIKI!
MERCATOR — ZKZ MOZIRJE tudi tokrat misli na vas.
V	vseh svojih prodajalnah ima na zalogi vse vrste blaga široke potrošnje in blago trajne vrednosti PO UGODNO ZNIŽANIH CENAH.
V	nekaterih prodajalnah pa vam nudi celotni proizvodni program blaga proizvajalcev:
TORI GORNJI GRAD (mopedi — rezilci) 20 % cenejši
GORENJE GLIN NAZARJE (okna - pohištvo — vrtne hišice) 15 % cenejše LIKO VRHNIKA (vrata — stoli) 15% cenejše
Nakup je možen na 6-mesečni kredit pri Ljubljanski banki ali 5-mesečni kredit brez pologa pri M-ZKZ Mozirje.
M-ZKZ MOZIRJE DE TRGOVINA SE PRIPOROČA ZA NAKUP!
ZAHVALA
Nenadoma smo izgubili našega dragega moža, očeta, brata in starega očeta
Antona Hareja
1. 12. 1921-15. 7. 1990 iz Pohrastnika
Prisrčno se zahvaljujemo dobrim sosedom, znancem in sorodnikom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih slovesa in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi gospodu dekanu za opravljen obred, pevcem, godbi, govornikom; delovni organizaciji TUŠ, Gorenju obrat Kopalnic, Mileni Caktaš-in vsem darovalcem cvetja.
-,'t-tVx ' ' 'i. - v ?alujoči-vsf, I« smo ga imeli radi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mamike, stare mame in sestre
Zinke Potočnik-Ike
rojene ZAJC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji darovali cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Prisrčna hvaia gospodu župniku za opravljeni poslovilni obred, kvartetu Lastovka za zapeto pesem in govornikoma za poslovilne besede.
Osebju ortopedskega oddelka bolnice Celje se zahvaljujemo za vso skrb in nego v
času zdravljenja.
Iskrena hvala vsem za tople stiske rok in izrečena ustna in pisna sožalja.
VSI NJENI
WHi
Gorenje Point
Kdor meni, da se nad, v začetku leta, ustanovljenim podjetjem Gorenje Point, zgrinjajo črni oblaki, se moti oziroma najbolje bomo odgovorili takole: prav toliko kot nad ostalimi kolektivi.
Iz podjetniško socialnih nagibov ustanovljeno podjetje Gorenje Point se po svoji lastniški strukturi nekoliko razlikuje od ostalih podjetij, kar pa mu v tem trenutku ni posebej v prid. Največji delež (43 odstotkov) ima Goreiye Elektronika, 27 odstotkov je kapitalizacija delavcev kot privatnih vlagateljev, z 9 odstotki razpolaga delavski svet podjetja, lastnik preostalih 27 odstotkov in najbolj spornih pa je še vedno Iskra Delta v stečaju. »Stanje res ni rožnato, vendar bi bila podjetja z nekaj manj zaposlenimi, v naši firmi nas združuje dela in naloge 36, z doseženim zadovoljna. Ob finančnih kazalcih pa tudi to, da nimamo kreditov za obratna sredstva, nekaj velja,« potrjuje zgoraj zapisano trditev v.d. direktor Drago Šu-lek.
Z znatno podražitvijo stanarin in še posebej vodarine v občini Velenje smo ljudje seveda vse bolj pozorni na zneske, ki jih dobivamo na najrazličnejših položnicah. Tako so stanovalci stolpiča na Cankarjevi 5 v Šoštanju upravičeno ugotovili, da je njihova poraba vode daleč nad povprečjem porabe v stanovanjskih blokih v Velenju denimo. Na pobudo nekaterih stanovalcev s Cankarjeve smo skušali ugotoviti zakaj mora štiričlanska družina v tem stolpiču (dva odrasla in dva otroka) za »porabljeno« vodo odšteti 592 dinarjev mesečno, kar je tri do petkrat več kot enaka družina v Velenju.
Najprej sem se oglasil pri stanovalcih 12-stanovanjskega stolpiča na Cankarjevi v Šoštanju. Povedali so mi, da že približno pol leta vsak mesec kličejo stanovanjsko skupnost naj pomaga razrešiti ta problem. Na stanovanjski skupnosti pa so mi nato povedali, da tega vprašanja ne morejo rešiti, ker dobijo podatke o porabi vode od Vekosovih popisovalcev števcev, na tej osnovi pa naredijo izračun. Zato so menili, da se morajo stanovalci obrniti na Vekos in jim to tudi sveto-
Optimizem pa ob pogledu
na dogajanja na področju računalništva oziroma dejavnosti Gorenja Point kaj hitro prekrije tudi skrb. Konkurenca zlasti na področju osebnih računalnikov (kar je prednostna dejavnost podjetja) je huda, saj naj bi ponudba kar dvakrat presegla povpraševanja. Ostale zadeve še niso toliko uveljavljene, plan pa pomeni le preživetje. in nič več. Neslavna zgodovina, iz katere je Gorenje Point nastalo, usoda prejšnjega lastnika stavbe, v kateri ima firma svoj sedež, razmere na domačem trgu, pa razmišljanja o svetlejši prihodnosti samo otežujejo.
Od načrtovane prodaje 330 osebnih računalnikov Gorenja Point si je pot na trg utrla le slaba tretjina, z manjšo zadevo, kot je telestik, bodo začeli šele tržiti (predvsem za potrebe zaprtih TV sistemov, kamor sodi kabelska televizija, naj bi prodali letos štiri), od šestih večjih računalniških sistemov pa so uspeli doslej prodati dva. Trenutno najbolj obetaven pro-
vali. Stanovalci pa so nam povedali, da popisovalca števca za vodo praktično nikoli ne vidijo, prav pa bi po njihovem mnenju bilo, da bi poklical katerega od stanovalcev in števec popisal vpričo njega.
Ker so nekateri stanovalci prepričani, da je povečana poraba vode v tem stolpiču pogojena z nepazljivostjo in malomarnostjo drugih, da torej v katerem od stanovanj voda odteka nekontrolirano, ker so popustila tesnila na pipi, na kotliču za WC in podobno, zahtevajo, da se imenuje posebna strokovna komisija, ki naj zadevo razišče. Tudi ob morebitnih okvarah na tesnilih se nam je zdela tolikšna poraba še vedno nenormalno visoka, zato smo Ve-kosove strokovnjake vprašali, če lahko pride tudi do okvare na števcu. Zagotovili so da ne. Če že pride do okvare na mehanskem števcu, se ta ustavi, kar je lahko za porabnika samo dobro. Naj še dodam, da Vekos skrbi za vodovodno napeljavo do števca, od tu naprej morajo skrbeti stanovalci sami, oziroma hišni svet.
Seveda sem se ob teh podatkih oglasil tudi pri predsedniku hiš-
gram podjetja je sistem Cro-nos. Od načrtovane prodaje 30 tipskih instalacij so jih doslej uspeli vnovičiti pet. Morda jim je nekoliko v uteho lahko to, da pri zelo »raztegljivem« sistemu za registracijo delovnega časa z magnetno kartico Cro-nos nimajo prevelike konkurence, pri telestiku je sploh ni, možnosti za trženja pa obstajajo. Ob omenjenih produktih imajo v ozadju še nekaj stvari za večuporabniški sistem osebnih računalnikov, za namene trgovine. V glavnem pa je to še vse v razvoju. »To je naš testni program, ki naj bi zaokrožil našo ponudbo. Če bomo plan uresničili v celoti, bi ob koncu leta poslovali z 900 tisoč din bruto dobička, kar pomeni preživetje.«
Oddaljevanje od zastavljenih ciljev poskušajo premagati z uvedbo nekaterih aktivnosti. Sem sodi izjemno napet sistem nagrajevanja, pri katerem je velik delež osebnega dohodka odvisen od finančnih rezultatov firme oziroma ne samo od proizvodnje, razvoja, ampak
nega sveta na Cankarjevi 5 Gostu Trivunoviču, ki je dejal: »Po tej znatni podražitvi vodarine sem najprej na Vekosu pregledal stanje porabe vode od oktobra dalje. Podatek kaže, da smo v našem stolpiču porabili mesečno od 350 do 450 kubičnih metrov vode mesečno. Nenormalno seje poraba povečala v letošnjem maju in to kar na 900 kubičnih metrov, junija pa je padla na približno 700.
Pred dnevi smo naredili seznam vseh stanovalcev in ga z njihovimi podpisi poslali sektorskemu na Vekosu z željo, da v najkrajšem času ugotovi vzrok za tako veliko povečanje porabe.
J
tudi prodaje. Ker izkušnje delavcev na slednje področje ne segajo, poskušajo sedaj usposobiti nekatere med njimi tudi za opravljanje te dejavnosti. Ob tem pa ne bo manjkalo še nekaterih organizacijskih novosti, ki bodo zaključenim celotam (profitnim centrom) v pomoč pri izpolnjevanju zahtev uspešnosti.
Trg podjetja Gorenje Point zaenkrat sega le znotraj meja Jugoslavije. Že nekoliko poglobljena analiza pa kaže, da samo pri tem ne bodo mogli vztrajati. Načrtnih prijemov za širitev trga v druge države se zaradi ustanovitvenih krčev še niso resno lotili. Omembe vredni so morda le rahli poskusi prodaje izdelkov v Sovjetsko zvezo. Precej bolj načrtno pa naj bi se kaj kmalu lotili madžarskega in češkoslovaškega tržišča. Po besedah sogovornika je Sovjetska zveza tako velik trg, da bi že ena uspešna poskusna poteza pomenila nadvse hitro rast podjetja.
Sicer pa je menda črno-bela slika na področju računalništva nekaj običajnega. Tu so podjetja izjemno uspešna, ali pa jih ni. »Tako bo tudi z nami. Ali bomo zelo uspešni ali pa podjetja Gorenje Point v bližnji prihodnosti ne bo. Druge možnosti namreč ni.« Del odgovora na to vprašanje bodo našli že v avgustu. Takrat bodo namreč preizkusili svoje tržne sposobnosti na jugoslovanskem trgu, in sicer s prodajo preprostega, vendar dovolj kakovostnega osebnega računalnika. Ponudili ga bodo tako podjetjem kot ustanovam in privatnikom. S to akcijo želijo namreč doma »narediti« računalnik kot širokopo-trošno blago.
Menim, da gre za nekontrolirano porabo v nekaterih stanovanjih zato je nujno, da posebna komisija ugotovi vzroke. V nasprotnem primeru stranke vztrajajo, da prihodnji mesec plačajo le znesek povprečne porabe vode v velenjskih blokih, preostali znesek pa naj se porazdeli med tiste stanovalce, pri katerih bo ugotovljeno, da jim zaradi malomarnosti odteka voda.«
Naj ob koncu zapišemo, da smo se pogovarjali tudi s sektorskim na Vekosu, ki je zagotovil, da se bo omenjene težave ustrezno lotil in jo skušal čimprej ustrezno rešiti.
B. Mugerle
s v" "k
_____„UouU —
Na Cankarjevi 5 v Šoštanju
Kam odteka voda?
T. Podgort
Položnica Ivana Lesnika na kateri se vidi, koliko mora plačati za vodo v juliju
Lep dan na Loki
Drugo srečanje kmečkih družin
V nedeljo je bilo veselo in prisrčno, pa obenem slovesno pri planinski postojanki na Loki pod Raduho. V prelepem okolju planinskega prostranstva so se namreč drugo leto zapored zbrali na prijateljskem srečanju člani kmečkih družin Zgornje Savinjske doline. Skoraj tisoč jih je bilo skupaj z ostalimi ljubitelji Raduhe in lepega planinskega sveta. Z njimi so bili tudi najvišji predstavniki mozirske občine, posebej pa so udeleženci pozdravili člana predsedstva Republike Slovenije in predsednika Slovenske kmečke zveze Ivana Omana.
Kmetje z družinami so se na podobnem srečanju prvič zbrali lani na Menini planini, več kot 400 jih je bilo takrat in vsi so izrazili enotno željo, da naj bodo takšna srečanja vsako leto, vsakič na drugem mestu. Tudi zaradi tega, ker jih je bilo lani precej sploh prvič na Menini, prav tako letos na Raduhi, zato bodo srečanje prihodnje leto pripravili nekje v solčavskih ali ljubenskih planinah. Kot na Menini, je bilo prijetno tudi pod vrhom Raduhe, prišli so kmetje z družinami iz Matkovega kota, Smihela nad Mozirjem, Nove Štifte, Pobrežij, Ljubnega, od vsepovsod. Precej se jih je podalo na vrh Raduhe; precej v »snežno jamo«, večina pa seje po maši sprostila in razvedrila v pogovorih o svojem vsakdanjiku, se okrepčala in uživala ob domači glasbi in predvsem v lepem vremenu.
Niso prišli »politizirati«, pa se politiki v današnjih razmerah seveda niso mogli izogniti. Predsednik zgornjesavinjske podružnice slovenske kmečke zveze Franc Bezovšek je ocenil dosedanje delo in uspešnost podružnice in pri nadaljnjih naporih posebej poudaril, da je treba delati in odločati preudarno in po tehtnem premisleku, zahteve kmetov pa je združil v ustanovitev enotne kmetijsko-gozdarske zadruge, v zagotovljeno socialno varnost in boljše pogoje pri zavarovanju. S tem v zvezi je posebej poudaril ustanavljanje vzajemne pomoči med kmeti v primerih naravnih nesreč.
Za njim je zbrane pozdravil član predsedstva Republike Slovenije in predsednik Slovenske*kmečke zveze Ivan Oman. Bil je zelo kratek, saj je posebej poudaril, da na tako prijetnem srečanju in v tako lepem okolju ne namerava politizirati, zato je vsem le zaželel veliko razvedrila, sprostitve in zabave. S »politiko« ga je dopolnil poslanec v republiškem družbeno-političnem zboru dr. Franc Zagožen, ki je razčlenil napore sedanje vlade in parlamenta, dosedanje dosežke in bodoče ukrepe, ki bodo tudi boleči za marsikoga, dejal pa je, da vlada ne glede na hude težave v gospodarstvu nikogar ne bo pustila lačnega in da verjame v uresničitev njenega programa. Mimo zakona o prepovedi sečnje v družbenih gozdovih tudi ni mogel in je poudaril, da Demos nikakor ni hotel prepovedi sečnje v nekdanjih cerkvenih (škofijskih) gozdovih. Prišlo je po njegovih besedah do nerodnosti pri razlagi kaj so veleposestva in kaj last cerkve. To napako bo parlament zagotovo popravil že prihodnji teden, je zagotovil, obenem pa izrazil začudenje nad tako ostrimi protesti nazarskih gozdarjev. S tem v zvezi je zaželel, da v dolini ne bi bilo še hujših sporov in razprtij, saj smo že sicer preveč ogroženi. Na koncu je zbrane pozdravil še direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Tone Vrhovnik. Zlasti je poudaril, da bo z novo organiziranostjo kmet po 30 letih spet kmet, da kmetje ne bodo ločeni med kmetijce in gozdarje.
Za konec morda še ugotovitev enega od udeležencev, da je namreč lepše uživati v lepem vremenu v lepem planinskem okolju, kot doma v dežju sušiti otavo. Najbrž res in še večkrat naj bo tako.
Up)
MILIČNIKI SO ZAPISALI À
RAZGRAJAL JE
V bifeju Tržnice je bil 20. julija že nekaj po 13. uri Asif A. krpeko v »rožcah«. Najprej je razgrajal, potem pa je začel še razbijati. Posredovati so morali miličniki, lepega vedenja pa ga bo skušal naučiti zdaj še sodnik za prekrške.
IZGINILA KLETKA Z DVEMA PAPIGAMA
Dolgoprstneži so se menda zaljubili. V papige! Le čuvajte jih, da vam jih ne odnesejo. V zadnjem času so velenjski miličniki zabeležili kar nekaj takšnih primerov. Pred tednom dni je iz stanovanja na ulici Štirinajste divizije v Velenju izginila kletka z dvema papigama.
ODNESLI ZAPREKO S CESTE
Na cesti v Kavčah je precejšnja luKnja, ki so jo cestarji zavarovali z zaporno desko in utripajočimi lučmi, da bi jo vozniki pravočasno opazili. Nekomu pa je bila očitno na poti ali pa jo bo potreboval? Kdo ve? Zaenkrat je znano le, daje vse skupaj izginilo.
IZ GARDEROBE BAZENA DENARNICA Z DOKUMENTI
Iz garderobe bazena v Velenju je v času republiškega prvenstva za mlajše pionirje izginila denarnica z dokumenti in nekaj več kot 200 din.
NOČNI OBISK V ŠOŠTANJU
V noči na 21. julij je neznanec skušal vlomiti v okrepčevalnico »Pod lipo« v Šoštanju. Pa mu ni uspelo. Poškodoval je le vrata. Drugače pa je bilo v bifeju kegljišča Kristine G. pri šo-stanjskih termoelektrarnah. Pa tudi tu je bil plen skromen. V blagajni je bil le drobiž, dolgoprstnež pa je pobral še nekaj prehrambenih izdelkov.
OSTRO SREČANJE V OSTREM OVINKU
Po Škalski cesti je 16. julija proti Konovemu peljal voznik osebnega avtomobila petindvajsetletni Jože Lemež iz Škal. V nepreglednem desnem ovinku pred Konovim mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila dvaindvajsetletni Aleš Kovač iz Hrastovca. Trčila sta. Pri tem seje voznik Kovač hudo telesno poškodoval in se zdravi v celjski bolnišnici.
OBRNIL SE JE S TRAKTORJEM
Sedeminpetdesetletni Ivan Sevčnikar iz Zavodenj je v soboto, 21. julija popoldne, z obračalnikom obračal otavo. Na strmem pobočju se mu je traktor preobrnil. Pri tem se je Sevnčnikar hudo telesno poškodovla.
ONESNAŽENA CESTA
Med delom v sadovnjaku nad Žarovo cesto, sta slednjo 19. julija Maks K. in Antun K. delavca kemtijskega posestva Turn onesnažila z zemljo. Ker nista pravočasno poskrbela za njeno čiščenje, ju bodo miličniki prijavili sodniku za prekrške.
ZLOMIL JI JE NOS
Prepir v stanovanju na Tomšičevi med Branetom A. in Biser-ko K. se je razvnel v pretep. Brane je Biserko udaril po obrazu tako močno, da ji je zlomil nos in jo hudo telesno poškodoval.
IZ SUPER LI JE ODMEVALO
Stanovalce iz Šaleške 20. je v nedeljo zvečer motila glasna glasba, ki je »prihajala« iz diska Li. Posredovali so miličniki, za to noč naredili mir, a odgovorni se bo moral oglasiti še pri sodniku za prekrške.
«»100«/'O

sfxpoiesiäis?1 TTl. 20.37.1W0
Množica članov kmečkih družin v naročju Raduhe
hau Oman t pogovoru s predstavniki občine