Ob 22. juliju, dnevu vstaje slovenskega ljudstva, čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom
Republiški svet. Republiški odbori ZSS in Delavska enotnost
Glasilo Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Vojko Černelč, odgovorni urednik: Bojan Samarin 10^®'!' IIT	II	IVIIVI št. 29 — leto XXXVIII
ULLAV/dKA LNU1 NUo 1
Radeljčani za pravičnejše izkoriščanje naravnih bogastev
Bo zakon zarezal v dohodek hidroelektrarn?
Berite na 3. strani
Zgode in nezgode stanovanjskega gospodarstva
Zakaj mimo bližnjic do cilja?
Berite na 4. strani
Zanje ni nič pretežko
Krampi in lopate v rokah mladih brigadirjev »pojejo« že nekaj tednov praktično po vsej Sloveniji. To je v krajih in naseljih, kjer jih že dobro poznajo in tam, kamor so letos prišli prvič. Na delovišču je sedaj že druga izmena, ki pa je tudi že prebolela in ozdravila žuljave roke, jutranjo zaspanost, razbolele mišice in še marsikatero drugo zasebno težavo. Danes, ko ocenjujemo skoraj polovico dela, ki so si ga zadali za letos, že lahko rečemo, da bodo brigadirji nctloge dobro izpolnili. Te pa niso majhne. V treh izmenah naj bi 1800 brigadirjev na treh zveznih delovnih akcijah, v Sloveniji opravilo več kot 300 tisoč delovnih ur, 3200 mladih pa ha sedmih republiških akcijah prav tako 300 tisoč ur. Več o mladinski delovni akciji Posočje 19 na zadnji strani.
S seje predsedstvu RS ZSS
Pomembna vprašanja pred počitnicami
Damjan Križnik
Na zadnji seji predsedstva RS ZSS so sprejeli dopolnjene delovne usmeritve republiškega sveta za letošnje drugo polletje, ocenili delovanje pri uresničevanju stališč RS ZSS o delitvi po delu ter podrobneje razpravljali o delu pri usmeritvi obeh raziskovalnih centrov pri republiškem sindikalnem vodstvu. Po
krajšem odmoru so nato govorili še o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki, poslušali pa so tudi zajetno informacijo o javni razpravi o zakonu o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS.
V dveh dodatnih točkah k prvotnemu dnevnemu redu so raz-
pravljali še o preskrbi občanov s kmetijskimi pridelki in živili, na koncu pa je predsedstvo sprejelo še sklep o podpisu družbenega dogovora o štipendijski politiki.
O najpomembnejših točkah s seje predsedstva RS ZSS poročamo na drugi strani.
Sklepi seje CK ZKJ odpirajo možnosti za mnoge akcije
Dohodkovni odnosi — pot k večji stabilnosti
Ciril Brajer
Naša prizadevanja za dobro gospodarjenje že lep čas ubirajo iste poti in vedno se spotikajo ob podobne ovire. Kljub nedvomno pomembnim rezultatom samoupravnega družbenoekonomskega sistema nas pesti nemalo zapletenih težav. Peša materialna osnova združenega dela in s tem akumulativna in reprodukcijska sposobnost gospodarstva, ne uspe nam spraviti vseh oblik porabe v meje, ki jih postavdja rast dohodka, ob neugodnem izvdzu je proizvodnja vse preveč odvisna od uvozov razvijanju sistema dohodka in dohodkovnih bdnosov nismo dovolj dosledni, združevanje dela in sredstev ni prav zaživelo in delavci na vsa ta vprašanja nimajo dovolj vpliva. Včasih pa je še premočan vpliv organov družbenopolitičnih 'skupnosti, bank, drugih finančnih in zunanjepolitičnih organizacij ter SIS. Pridobivanje sredstev za osebne dohodke se vztrajno izmika rezultatom dela in uravnilovka še ovira rast delovne storilnosti in dohodka...
Venomer ponavljamo izredni pomen uresničevanja zastavljene politike stabilizacije gospodarskih tokov, pri uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov pa se kar naprej otepamo z razsipnostjo, nesmotrnim uporabljanjem družbenih sredstev, ne Zmoremo pravilno
ovrednotiti dela in ne uspe nam s pravilnim nagrajevanjem spodbuditi produktivnosti.
Sklepi o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih pridobivanja, razporejanja in delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke ter naloge komunistov in socialističnih samoupravnih sil na tem področju, ki so jih sprejeli na seji CK ZKJ minuli ponedeljek v Beogradu, so nova spodbuda n,a poti k boljšim družbenoekonomskim odnosom.
Sklepi so uperjeni proti vsem omenjenim slabostim, komunisti pa bodo morali poskrbeti, da jih, bomo res dosledno in odgovorno uresničevali. Vse organizirane subjektivne sile bodo morale poprijeti, da bomo ustvarjali skupni dohodek na podlagi združevanja dela in sredstev, da bomo dvignili delovno storilnost in tako povečali dohodek ter bolj učinkovito uporabljali družbena sredstva. Ko je Dušan Dragosavac, sekretar predsedstva CK ZKJ, razlagal predloge sklepov, je poudaril, da bo to omogočilo nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, pridobivanje dohodka na osnovi svobodne menjave dela in razvijanje samoupravnih odnosov v bankah, trgovini in drugih dejavnostih, pa tudi doslednejše uresničevanje politike gospodarske stabilizacije. Največ predlogov in pripomb je bilo na precizi-
ranje nalog v internih bankah, reproduktivno in akumulativno sposobnost gospodarstva, krepitev samoupravnih vsebin TOZD, združevanje dela in sredstev, pridobivanje dohodka na tej podlagi, spodbujanje ustvarjalnosti in ustreznejše vrednotenje produktivnosti dela, nujnost hitrejšega povezovanja proizvodnih in prometnih organizacij združenega dela, večjo.praktično uveljavitev plana kot bistvenega elementa pri ustvarjanju in usmerjanju dohodka. Nakazane naloge so pravzaprav nadaljevanje že sprejetih idejnopolitičnih opredelitev. Velik poudarek so dobile tudi tiste na področju delitve sredstev za osebne dohodke po delu in njegovih rezultatih, ustreznejše vrednotenje proizvodnje, ustvarjalnega in strokovnega dela, kar bo presekalo z neenakopravnim odnosom do proizvodnega dela in z uravnilovko. Za uresničitev zastavljenih ciljev pa je bistveni pogoj razvoj dohodkovnih odnosov, rast delovne storilnosti in dohodka, varčevanja s sredstvi in predvsem z energijo ter smotrnejše izkoriščanje zmogljivosti.
Zveza komunistov in sindikati bodo v vsaki TOZD in drugih delovnih ter življenjskih okoljih gonilna sila te akcije za razvoj samoupravnih družbenoekonomski Irodnosov.
KAJ SMO STORILI	Uspel ponoven sklic konference OOZS
Spoštujmo V Portorožu se jasni dogovorjeno!
Kako se spet ne držimo dogovorjene politike! Oh novem letu smo vsi soglašali, da lahko cene kmetijskih pridelkov in živil do konca decembra narastejo največ za 13 odstotkov. Oh polletju pa so nam zbezljale iz rok, saj so se že doslej povečale za 13,1 odstotka. Tako mora poprečna slovenska družina danes odšteti že 37 odstotkov svojih dohodkov samo za hrano, tista z nižjimi dohodki pa že kar polovico ali celo še nekaj čez. Zaradi znanih vremenskih razmer, ki so pri kmetovalcih povzročile precej glavobola — po podatkih republiškega komiteja za tržišče in cene bo letos v Jugoslaviji primanjkovalo kar milijon ton pšenice — se seveda zastavlja logično vprašanje, kako bo šele jeseni, ko bomo v kašče spravljali eno najbolj pičlih letin zadnjih let in bomo potrebe pokrivali iz uvoza.
Čeprav so se na zadnji seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije nekateri delegati spraševali, zakaj je ta problematika sploh prišla na dnevni red zasedanja, ko pa vemo, da so iz znanih družbenih opredelitev za redno in kakovostno preskrbo odgovorni izvršni sveti družbenopolitičnih skupnosti, za neposredno izvajanje pa organizacije združenega dela celotne reprodukcijske verige, je vendarle prevladalo mnenje, da se kaže pripraviti na morebitno »obsedno« stanje. Ne nazadnje zaradi naglega naraščanja cen, ki bodo zaradi verižne reakcije v jesenskih mesecih privedle do nepredvidenega povišanja življenjskih stroškov in hudih pritiskov na raven osebnih dohodkov. S tem bodo ogrožena tudi planska razmerja v delitvi z vsemi posledicami na življenjski standard družin z nizkimi dohodki, pri čemer bo treba prila-
tike. Ob tem lahko še pričakujemo, da bo narasel pritisk tudi na oskrbo z ozimnico...
Politika, kakršno smo si začrtali, je po mnenju nekaterih delegatov torej ogrožena. Zato je predsedstvo RS ZSS sklenilo dati pobudo izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije, da bo ob sodelovanju z gospodarsko zbornico SRS in RK SZDL organiziralo posebno razpravo o ukrepih, ki bi jih kazalo sprejeti za odpravo sedanjih in predvidenih motenj v preskrbi. Podobno pobudo naj dajo izvršnim svetom občin tudi občinski sveti Zveze sindikatov z namenom, da organizirajo širše razprave vseh dejavnikov, ki so zadolženi za preskrbo v občinah, in da se dogovorijo za usklajeno ukrepanje zaradi izboljšanja preskrbe. Republiški odbori sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije, delavcev trgovine in delavcev gostinstva in turizma ter občinski odbori teh sindikatov bodo izdelali poročila o uresničevanju svojih programov na področju preskrbe in na področju uvajanja dohodkovnih odnosov pri medsebojnem povezovanju teh dejavnosti. Zveza sindikatov pa si bo v sodelovanju z ustreznimi organizacijami SZDL, ki je nosilec akcije, prizadevala zagotoviti ustrezno družbeno vlogo samoupravno organiziranih potrošnikov v sistemu in politiki preskrbe.
Sindikat bo torej svoje storil. Je pa tudi na drugih, da spoštujejo dogovorjeno.
Damjan Križnik
NAJ OSTANE MED NAMI
Očitno je bil mikrofon, ki bi naj Emilu Šuštarju na zadnji seji predsedstva ojačal informacijo o dosedanjem poteku javne razprave o osnutku zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS »razglašen«, saj ga ni bilo moč razumeti. »Glas ti ne velja«, ga je strogo, »po vojaško« prekinil eden izmed delegatov, drugi pa je sodil: »Morda danes še ni malical...« Najbolj »konkreten« pa je bil najbrž Jože Pečnik, sicer predsednik RO sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije: »Po moje pa s planiranjem nekaj ne bo v redu...«
Damjan Križnik
Če smo še v prejšnji številki DE zapisali, da se nad Portorožem zbirajo črni oblaki, potem lahko tokrat objavimo razvese-Ijivejše »vremensko« poročilo: »pritisk« narašča, zatorej lahko pričakujemo do jeseni pretežno oblačno. Z nekaterimi »padavinami«, seveda...
Druga ponovitev problemske konference pod naslovom »aktualne idejnopolitične in samoupravne razmere v delovni organizaciji THP Portorož v luči sklepov problemskih konferenc družbenopolitičnih organizacij in ugotovitev delovne skupine
CK ZKS, sklepov občinske konference ZKS in njenih organov ter sklepov občinskega sveta ZSS Piran«, ki jo je sklicala konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov, je to krat namreč uspela. Tako glede sklepčnosti kot tudi po rezultatih razprav. Dobro podkovani in z mnenjem baze opogumljeni delegati iz šestih temeljnih organizacij (od osmih) so menili, da je nezavidne razmere v THP moč rešiti le, če bi Zoro Mihelj odstopil z dolžnosti individualnega poslovodnega organa. Zato je konferenca sindikata sprejela sklep, naj centralni delavski svet oceni
odgovornost direktorja za nastali položaj — po statutu THP je namreč taka procedura — in odloči o njegovi usodi. Nadalje so delegati dali pobudo centralnemu delavskemu svetu, naj začne s postopkom za spremembo samoupravnih aktov. Bistvena novost, ki bi naj bila zajeta v njih, je ta, da bi odslej imeli v THP tričlansko kolektivno vodstvo namesto individualnega poslovodnega organa. Centralni delavski svet naj bi zasedal v prvih dneh avgusta, torej takoj za tem, ko bodo v posameznih TOZD razpravljali o polletnih rezultatih gospodarjenja in
obravnavali zgoraj navedene sklepe problemske konference.
»Napori sindikalnega članstva gredo odslej odločno k cilju, spraviti dosedanje razmere v normalno stanje,« je po konferenci povedal Ljubo Koler, predsednik ObS ZSS Piran. »S tem si bodo delavci uredili in izboljšali svoj družbenoekonomski položaj, konec koncev pa bodo od tega imeli precej več tudi gostje v njihovih hotelih, ki so doslej čestokrat plačali več, kot so dobili....«
5 seje predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije
Pomembna vprašanja pred počitnicami
Igo Tratnik
Predsedstvo republiškega sveta ZSS je na svoji zadnji seji predlagalo seznam delovnih nalog republiškega sveta za drugo polovico leta. Nekaj je dopolnitev (varstvo v cestnem prometu, varstvo pri delu), drugače pa ostaja v glavnih okvirih pri nalogah, o katerih smo že poročali,
V naslednji točki je imelo predsedstvo na voljo informacijo o uresničevanju stališč republiškega sveta ZSS o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu in predlog sklepov o nadaljnji aktivnosti RS ZSS na tem področju. Miran Potrč je ob tem poudaril, da so »v bazi« programe aktivnosti v veliki večini sprejeli, vendar je zaenkrat še preuranjeno govoriti o vsebinskih vrednotah programov.
Velja poudariti, da so vsi občinski sveti zveze sindikatov (razen dveh) opravili potrebne dogovore z ostalimi družbeno političnimi organizacijami, da je medsebojna koordinacija z zvezo komunistov, socialistično zvezo
in mladino ter gospodarsko zbornico in občinsko skupščino dokaj ugodna. Po prvih informacijah naj bi tudi že imelo programe sedem desetin organizacij združenega dela. Okoli tretjina organizacij, ki programov še nima, »prihaja« večinoma iz vrst manjših, dislociranih obratov ali pa takih, ki poslujejo z izgubo ter imajo kadrovske težave in podobno.
Razprava je podprla predložene sklepe, le tu in tam je bilo slišati, da je treba stališča »zaostriti«. Na primer pri ugotovitvi, da gre v bistvu za prikrit odpor pri uresničevanju programov, če slišimo mnenje, »kako je dobro, ker smo program sprejeli, zdaj nam pa vi sindikati povejte, kako naj jih uresničujemo«. Sindikatu prav gotovo nihče ne preprečuje, da ne bi v svojih sklepih tudi zelo konkretno opredelil naloge poslovodnih delavcev, strokovnih služb, samoupravnih organov v organizacijah združenega dela, zborov združenega dela v občinskih skupščinah in gospodarskih zbornic. V prihodnje bodo morali biti sindikalni organizmi bistveno bolj odločni in dosledni
povsod tam, kjer ugotavljamo, da so bili samoupravni akti sprejeti nepravilno in seveda tudi v primerili,kjer je zaradi najrazličnejših vzrokov prihajalo do prekinitev dela, nakar se kljub obljubam in ugotovitvam, kaj je »vse treba storiti«, ničesar ni razrešilo in obrnilo na bolje.
Na seji predsedstva je stekla izredno živahna razprava o delu in usmeritvi obeh raziskovalnih centrov pri republiškem svetu ZSS, torej centra za samoupravljanje in centra za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Najprej je treba povedati, da smo razpravo razumeli tako, kako sindikati nujno potrebujejo oba centra in njuno delo, ob čemer pa ne kaže pozabiti na številne kritične pripombe, ki so naposled vendarle izzvenele kot spodbuda za nadaljnje temeljitejše in boljše delo ter za bolj »konkretno«, kar zadeva povezovanje med teorijo in prakso v sindikatih. No, stvari niti približno niso tako enostavne, kakor bi lahko sodili na prvi pogled. Kritikam iz krogov občin-1 skih vodstev sindikatov (predv-
sem na temo: centra ni čutiti pri praktičnem delu) je seveda treba prisluhniti z vso pozornostjo, na drugi strani pa je treba upoštevati, da krava navsezadnje daje le toliko mleka, kolikor in kako smo jo pripravljeni hraniti in negovati. In ob takem razmišljanju nehote trčimo tudi ob tako imenovano kadrovsko vprašanje. Precejšen delež zaposlenih v centrih odpade na mlade, neizkušene delavce, ki sicer imajo strokovno izobrazbo, manj so pa podkovani s praktičnimi izkušnjami iz organizacij združenega dela. Manjka jim samoupravne prakse. Če zaradi tega — po mnenju »praktikov« — niso pri izpolnjevanju svojih nalog na za-željeni ravni, je treba prav gotovo povedati, da to nikakor ni stvar — ali pa ne izključna — mladih sodelavcev, temveč prej kadrovske politike v sindikatih, ki prav gotovo ni bila dovolj »globinska«. Mislimo predvsem na pravočasno povezovanje političnih in* znanstvenih delavcev takrat, ko je še dovolj pravega časa, namreč, ko se oblikujejo dolgoročnejše delovne usmeritve.
Glosa
Dva tisoč sindikalnih delavcev razpravljalo o osnutku zakona o planiranju
Slab zgled
Pripombe na polovico določil
Damjan Križnik
Damjan Križnik
Ko je Adolf Šuštar na zadnji seji predsedstva RS ZSS poročal o »izvajanju družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SRS v letu 1979«, je med drugim omenil, da so vse naloge v tem dokumentu prav naloge sindikata in da zato vsi podpisniki pričakujejo, da bo ravno sindikat največ napravil na tem pomembnem področju. Da bo za zgled vsem, bi se temu tudi lahko reklo. 'Ob razpravi o predloženem dokumenti : se je izkazalo, da v njem ni n jv - element kadrovske politike v vsej svoji širini, in -delegati > niso sprejeli!
Zato je Lojze Vte-znarič naslovil nekaj pikrih na račun poroče-
valca: »Kolikor vem, imamo kadrovski odbor in jaz sem njegov član. In če ta še obstaja, zakaj se ni poprej sestal, premlel stvari in sprejel kak ustreznejši predlog, ki bi ga danes že lahko potrdili?«
Adolf Šuštar je Mežnariča brž poučil, da je bilo tokrat posredi vprašanje sklepčnosti, da pa odbor sicer še živi. »Imeli smo štiri seje. To pa ni tako malo«, je
še dodal.
Že, že, a ni rezultatov, je bilo slišati. In tako do jeseni z zgledom očitno ne bo nič...
V .bodočem zakonu o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije bo treba jasneje opredeliti vsebino smernic, elementov in temeljev plana, njihov medsebojni odnos ter postopek sprejemanja, kazalo pa bi dokaj zahtevno in težko razumljivo besedilo prevesti v »ljudski« jezik. Nadalje bi bilo treba iz osnutka zakona izločiti ponavljanja, s čimer bi zmanjšali število členov in dolžino teksta, po drugi strani pa prispevali k preglednejšemu in razumljivejšemu besedilu; morali bi uporabljati enotnp terminologijo; razdeliti postopek usklajevanja planskih dokumen-
tov; jasneje opredeliti tisto njihovo vsebino, ki jo sklepajo nosilci planiranja, in planiranje v družbenih dejavnostih; podrobneje obdelati planiranje v delovnih skupnostih; konkretneje opredeliti vsebino, usklajevanje in sprejemanje medobčinskih planskih aktov; izpostaviti in podrobneje obdelati letne gospodarske načrte samoupravnih organizacij in skupnosti; razmišljati o tem, da poslovno leto ne sovpada s koledarskim. V osnutku zakona je nadalje treba jasneje opredeliti odnos med subjekti in nosilci planiranja, isto pa velja tudi za dohodek kot osnovo in vsebino planiranja. V
planih družbenopolitičnih skupnosti, zlasti republike, je treba nakazati družbenoekonomske usmeritve za razporejanje dohodka glede na družbeno sprejet razvojni koncept; natančneje proučiti dohodek kot temeljno kategorijo planiranja, ekonomskih analiz ter ocen; iz osnutka pa bi moralo biti razvidno tudi to, na osnovi katerih cen (na primer cene zadnjega leta tekočega srednjeročnega obdobja, najnovejše statistično-uradno objavljene cene) se pripravljajo srednjeročni plani za naslednje obdobje.
To je le nekaj — v suhoparnem telegrafskem slogu naštetih
—splošnih pripomb iz dosedanje javne razprave, ki jih je v informacijo delegatom na seji predsedstva RS ZSS nanizal Emil Šuštar in dodal, da so sindikati v javni razpravi doslej izoblikovali še niz konkretnih pripomb k 9S členom osnutka zakona. Ko je povzel besedo, je predsedujoči Miran Potrč dejal, da gre to pot za dobro organizirano javno razpravo, v kateri je doslej sodelovalo že okoli 2000 sindikalnih delavcev. Seveda pa razmišljanja še naj ne bodo zaključena, kajti z dodatnimi pripombami utegnemo še prej doseči cilj — da bi bil zakon resnično naš.
'.adeljčani predlagali izdajo zakona o izločanju in usmerjanju dela dohodka OZD, ki koristijo hidroakumulacijske objekte
Bo zakon zarezal y dohodek hidroelektrarn?
Ivo Kuljaj
Bodo hidroelektrarne »pol-lile« občinske blagajne? Vpra-anje ima svojo podlago v ustavi n zakonu o združenem delu. 'Jamreč, v 20. členu ustave SRS z leta 1974 piše naslednje: »Del lohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih ali rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka, se skladno s samoupravnim sporazumom in zakonom uporablja za razvoj organizacije združenega dela, v kateri je bil dosežen, ali za razvoj materialne osnove združenega dela v občini in republiki. Odločanje o delu dohodka, ki se uporablja za razvoj meterialne osnove združenega dela v občini ali republiki, temelji na samoupravnih osnovah.«
Podobno kot v ustavi piše tudi v 111. členu zakona o združenem delu. O tem, kako uresničiti oba člena, iz ustave in ZZD, so zelo resno začeli razmišljati v nekaterih slovenskih občinah, tistih, ki imajo hidroelektratne.
Ledino so zaorali Radeljčani
V občini Radlje na Koroškem so tudi izoblikovali predlog za izdajo zakona, ki naj bi uredil »izločanje in usmerjanje dela dohodka organizacij združenega dela, ki koristijo hidroakumulacijske objekte«. Pri tem so se zgledovali po Hrvaški ter Bosni in Hercegovini, ki sta to vprašanje zakonsko uredili že pred dvema letoma.
In kaj je prav Radeljčane nagnalo, da so začeli razmišljati o delu dohodka, ki ga ustvarjajo tri dravske elektrarne (Vuzenica, Vuhred in Ožbalt) na njihovem območju? Bržkone največ dejstvo, da občina Radlje v zadnjem srednjeročnem planu razvoja v celoti ni bila uvrščena med manj razvita slovenska območja, ker je družbeni proizvod presegel normativni znesek prav za družbeni proizvod Dravskih elektrarn, ki pa je, kot nam je povedal Žarko Žigon, predsednik skupščine občine Radlje, samo rezultat dela v elektrarnah na njihovem območju, od;katerega pa radeljski občani »nič nimajo«. Pri tem je treba vedeti, da je, denimo, leta 1976 znašal delež hidroelektrarn v družbenem proizvodu občine celih 15,3 odstotkov.
»Da bi vsaj del tega dohodka ostal pri nas, se pravi v občini, ki razpolaga z naravnim bogastvom — vodno energijo, smo se v Radljah odločili, da izkoristimo možnost, ki nam jo dajeta ustava in zakon o združenem delu. Oblikovali smo predlog za izdajo zakona in ga že poslali pristojnim republiškim skupščinskim organom. Prav te dni pričakujemo njihovo odločitev, ki je za manj razvito radeljsko občino življenjskega pomena,« je povedal Žarko Žigon.
£akon »ne bi smel« zvišati cene električni energiji...
Ko smo našega sogovornika lobarali, če njihov predlog ne lomeni morda nove, še višje ene električne energije, smo vedeli naslednje: »Izkoriščanje odne energije pomeni dohodek ako za elektrogospodarstvo kot a občino, v kateri je proizvodni jbjekt — hidroelektrarna. V lektrogospodarstvu pa žal še liso vzpostavljeni dohodkovni >dnosi, tako da cena na trgu za :daj še ne more biti tudi osnova ra ugotavljanje celotnega pri-
Žarko Žigon
hodka organizacije združenega dela v elektrogospodarstvu. Celotni prihodek je del priznanih stroškov proizvodnje, ki pa ne upošteva tistega dela dohodka, ki je rezultat naravnih danosti. Tako ugotavljamo, da je poprečna prodajna cena K Wh električne energije v naši republiki 1977« leta znašala 0,64 dinarja, lastna cena hidroenergije je bila 0,23 dinarja, poprečna lastna cena v dravskih elektrarnah pa samo 0,20 dinarja. Vzlic tako ugodni proizvodni ceni pa so slovenske hidroelektrarne vseeno ugotavljale izgubo. To je težko razumljivo...
Kar pa zadeva bojazni pred novimi, višjimi cenami električne energije, ki naj bi jo povzročil nov zakon, je treba reči sledeče: lastna cena proizvodnje hidroenergije bi se z uvedbo tega zakona povečala za 9,5 odstotka in bi znašala 0,219 dinarja, kar je še vedno le 34,4 odstotkov poprečne cene električne energije v SR Sloveniji. Potemtakem se vsaj pri nas ni bati, da bi zakon povzročil višje cene električni energiji. Pa tudi sicer sem prepričan, da obremenitev gospodarstva in porabnikov z uvedbo te obveznosti ne bi bila bistvena.«
Denar naj bi šel manj razvitim
In kam naj bi šel tisti del dohodka, ki bi ga dobile občine? Radeljčani so premislili tudi o tem in v predlog zakona zapisali, naj bi zbrana sredstva — teh naj bi v Sloveniji bilo, kot je izračunala Cilka Možič, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance radeljske občine, približno 55 milijonov dinarjev letno — namenili za razvoj infrastrukture v manj razvitih občinah in manj razvitih obmejnih območij občin, katerih vodno energijo izkoriščajo elektrarne. Z drugimi besedami povedano, naj bi nameniti denar za realizacijo programov graditve cest, elektrifikacije, telefonskega omrežja in drugih prednostnih gospodar-ski.h dejavnosti. S tem naj bi tudi ustvarili možnosti za uresničitev ciljev družbenega dogovora za razvoj manj razvitih občin in manj razvitih obmejnih območij in sicer: zgradili lokalne cestne povezave, ohranili naseljenost ob državni meji, ustvarili prjmerne pogpje gospodarjenja . krrtetov, zapodili delavce iz teh tako imenovanih pasivnih območij, skratka, prinesli tem krajem prepotreben napredek.
Kot nam je tudi zatrdil Žarko Žigon, bi lahko pri njih s 3 odstotki dohodka od vrednosti proizvedene električne energije
po odbitku lastne potrošnje in izgube v prenosni in distributivni mreži (tolikšen delež naj bi od ustvarjenega dohodka dobile občine) hitreiS?gradili prometne poti v hribovitih predelih. Po njegovih besedah pa je to tudi nujno, kajti le tako bodo v teh krajih lahko ohranili naseljenost, ki je še zlasti v obmejnih predelih že zelo pičla. Pa tudi druge osnovne življenjske pogoje bi tako lahko hitreje urejevali, kar bi v marsičem pripomoglo, da ljudje ne bi zapuščali teh krajev. To moramo storiti tudi zavoljo splošne obrambne pripravljenosti, ki nam jo narekuje koncept SLO.
Z graditvijo prometnih poti, elektrifikacijo in telefonskimi zvezami pa bi pripomogli tudi k zagotavljanju večje socialne varnosti kmetov in hkrati izboljšali pogoje zaposlovanje ljudi iz teh krajev.
Bržčas je treba ob koncu še dodati, da so predlog za izdajo zakona o izvajanju in usmerjanju dela dohodka organizacij združenega dela, ki koristijo hidroakumulacijske objekte, podprle vse slovenske občine, na območju katerih obratujejo hidroelektrarne, razen Gorice. Zdaj vsi nestrpno pričakujejo končno besedo, ki pa je, kot vemo, v pristojnosti ustreznega republiškega skupščinskega organa.
Komisija podprla predlog
Kot smo zvedeli tik pred zaključkom redakcije, so o radeljskem predlogu že razpravljali v komisiji Izvršnega sveta skupščine Slovenije za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja naše republike. Predstavnica iz Radelj Cilka Možič je članom komisije podrobno orisala radeljsko pobudo, ki je zatem spodbudila živahno razpravo. Res je, da odločanje o tem ni v pristojnosti tega telesa, prav tako pa tudi drži, da je njegovo mnenje pri sprejemanju predloženega zakona še kako pomembno. Člani komisije so menili, da ima radeljski predlog ustavno podlago in njegova uresničitev potemtakem pomeni korak več v uresničevanju zakona o združenem delu. Tembolj, ker naj bi šla tako zbrana sredstva za razvoj manj razvitih območij, ker je za napredek takšnih predelov zelo velikega pomena. Kot je podčrtala predstavnica Radelj, bi sprejet zakon o izvajanju in usmerjanju dela dohodka iz njihovih treh hidroelektrarn bržkone kmalu napravil konec manj razvitemu radeljskemu območju. Oglasil se je tudi delegat iz Tolmina, ki je podprl predlog iz Radelj in dejal, da bi s sprejetjem novega zakona lahko rešili mnoga odprta vprašanja. V nasprotnem primeru pa se poslej lahko zgodi, da tolminska družbenopolitična skupnost ne bi privolila v gradnjo hidroenergetskih objektov na njenem območju.
Člani komisije so ob koncu razprave o tem vprašanju radeljski predlog za izdajo zakona v celoti podprli. Menili pa so, da bi samo zakon o izvajanju dela dohodka iz hidroelektrarn ne pomenil celovitega reševanja te problematike — razširiti bi ga bilo tudi na izkoriščanje drugih naravnih bogastev. Jasno je torej, da bo čimprej treba poiskati celovito rešitev, kar pa je, kot so dejali na seji, v domeni skupščine Slovenije in njenih organov.
Se Radljam ob Dravi obetajo lepši časi?
Predstavljamo vam Milana Tribušona
Za priznanji je skrito delo
Ciril Brajer
»Ja, kaj pa je spet tega treba, le kdaj bo konec pisanja?!« Tako se je Milan Tribušon malce razjezil, ko smo ga zaprosili za pomenek. Je namreč eden deseterice, ki jo je odbor RS ZSS za sindikalna priznanja letos nagradil s priznanji samoupravljal-cem. No, zmenili smo se kljub tej »jezici«, posebno ker smo obljubili, da se bomo pogovarjali kar med delom.
»Človek se o svojih uspehih navadno rad pomeni, kako da ste nejevoljni?«
»Dela imam vrh glave, zato! Pa tudi o priznanju nerad govorim. S temi rečmi je že tako, da jih nekdo pač mora dobiti, vprašanje pa je, kdo tudi res zasluži. Saj ne, da bi ne bil zadovoljen, ko vidim, da je moje delo upoštevano. Prepričan jja sem, da mora človek dati najboljše od sebe, vsak je to dolžan — sebi, tovarišem, družbi... Pri tem na priznanja te vrste res ni vredno misliti — in če že morajo biti, bi bilo bolje, ko bi jih dobil kolektiv, večja skupina ljudi. Dvomim, da je kje posameznik, ki bi sam lahko ustvaril kaj res pomembnega. Brez sodelavcev ne gre!«
Skromen mož je Milan Tribušon, pa skromen le v besedah. Njegovo življenje in delo je drugačno. Prav na kratko si poglejmo njegovo življenjsko zgodbo: rodil se je v Podljubelju, tam in v Tržiču hodil v šolo in iz šolske klopi leta 1944-odšel v partizane. Da je kljub mladosti krepko zgrabil za puško, priča tudi medalja za hrabrost. Po ‘ vojni ga je puška spremljala še
dve leti, ko je poveljeval karavlam ob italijanski in bolgarski meji. Ko se je leta 1947 vrnil v Tržič, se je zaposlil v Bombažni predilnici in tkalnici, kjer zdaj vodi skladišče končnih izdelkov.
»Ko sem se vrnil, sem najprej pomislil, kako bj kazalo nadaljevati s šolanjem — a res le pomislil, saj so me takoj vpregli v delo na terenu. Časa ni bilo niti za družino, kaj šele za šolo. Učilo nas je delo, življenje, to trdo šolo pa so dopolnili razni tečaji, seminarji... Takrat smo še delali v treh izmenah, vmes pa sem kot aktivist prekolesaril lepo število kilometrov, še z avtom jih danes ne vsak toliko. Zagnani smo bili takrat, zagnani! Nekaj časa sem delal v tovarni, postal mojster, bil spet politični delavec, se vrnil v tovarno kot delavec...«
Ta zagnanost, trdo delo, poštenost pa kritično odkrit značaj so Milanu močno utrdili ugled med sodelavci in krajani. Tako mu ni bilo težko tudi druge pritegniti k sodelovanju in k družbenopolitičnemu delu. Doslednost in predanost razvoju samoupravnih odnosov sta mu poleg ugleda prinesli tudi nove naloge, številne najodgovornejše dolžnosti v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
»Ja, včasih je bilo tega že kar preveč in človek bi kaj lahko zabredel v polovičarstvo. Kup funkcij, še tako pomembnih, ki so le na papirju, ne velja nič. Zato moramo dati res vse od sebe, da bo samoupravni delegatski sistem zaživel.kot je treba. Le to je način, da bo prav vsak član družbe sprejel svoj delež dolžnosti in odgovornosti in jih enakomerno razporejene tudi dobro opravljal. Tako se trudim v to delo pritegniti čim več mladih ljudi, jim vcepiti zavest, da so še kako pomemben člen samoupravne verige — saj je prav ta zavest pogoj za njihovo sodelovanje.«
Za konec bi lahko našteli vrsto priznanj, plaket, medalj, ki jih je Milan Tribušon dobil, vrsto bivših in sedanjih funkcij, ki jih je opravljal, pa se nam zdi (tudi če bi bil prostor za vse to), da Milan s tem ne bi bil zadovoljen. Spomnimo se le, da se za vsem skriva zavzeto delo in globoka prednost družbi, za katero se je borii in jo še zdaj pomaga graditi
Zgode in nezgode stanovanjskega gospodarstva
Zakaj mimo bližnjic do cilja?
IZ PRAKSE SODISC ZDRUŽENEGA DELA
Piše: Ivan Žužek
Vinko Blatnik
Pred sodiščem se lahko obravnavajo le tiste kršitve delovnih obveznosti, ki so bile predmet disciplinskega postopka
Med vprašanji, s katerimi se soočamo sleherni dan in vsak po svoje, je nedvomno na prvem mestu stanovanjska problematika. Rešujemo jo, kakor kdo more, dokaj različno na različnih koncih države. Tudi stihijsko, »iz rok v.usta«. Da bi podkrepili to trditev, si oglejmo nekaj primerov brez zaključnega komentarja.
Financiranje stanovanjske gradnje je še vedno na trhlih nogah. Letos ob koncu leta bodo prenehali veljati predpisi o dosedanjem načinu zbiranja sredstev za stanovanjsko gradnjo. Namesto prispevka na bruto osebne dohodke, ki je že dolga leta osnovni vir sredstev za izgradnjo stanovanj, naj bi sredstva v te namene odmerjali iz čistega dohodka TOZD.
Čeprav gre za korenito spremembo v stanovanjskem gospodarstvu, pa še vedno ne poznamo morebitnih rešitev za nov sistem financiranja (ki bi ga morali začeti uresničevati januarja prihodnjega leta). Tako je moč slišati celo mnenja, naj bi sedanji sistem financiranja zadržali tudi v prihodnjem letu ali ga celo podaljšali do leta 1985. Svet ZSJ je zato dal pobudo, naj bi v republikah poiskali skupne rešitve.
Pri roki je že nekaj primerov, da povsod po državi razmišljajo, kako v stanovanjsko gradnjo vključiti sredstva stanovanjskih varčevalcev. Osnutek zakona o pravici do stanovanjske lastnine, o katerem bodo v kratkem razpravljali delegati srbske skupščine, na primer predvideva, da bi občani z združevanjem lastnih sredstev z družbenimi lahko postali solastniki stanovanja. To pomeni, da bi nosilec stanovanjske pravice lahko odkupil del stanovanja oziroma doplačal razliko med vrednostjo večjega najemnega stanovanja, ki ga dobi, in stanovanja, ki ga izprazni itd. Z lastnimi sredstvi bi lahko tudi sodeloval pri financiranju del za investicijsko vzdrževanje stanovanjske zgradbe ali pri financiranju urejevanja gradbenega zemljišča.
Osnutek zakona tudi predvideva, da se solastništvo na delu stanovanja lahko pridobi le pod pogojem, če odkupljeni del ni manjši od 25 % skupne vrednosti stanovanja.
KoDko stanovanj v zasebni lastnini
V zvezi z zakonskimi ukrepi v Srbiji, ki naj bi spodbujali delovne ljudi in občane za večje naložbe lastnih sredstev za graditev stanovanj ali stanovanjskih hiš, bi morali že v skupščinskem postopku urediti tudi pomembno načelno vprašanje: ali ima lahko občan tudi v prihodnje — tako kot doslej — družinsko hišo z dvema običajnima ali tremi manjšimi stanovanji, oziroma največ dve stanovanji kot ločena dela stavbe ali dve družinski stanovanjski hiši z največ dvema stanovanjema ter tretjim manjšim. In končno: ali im a lahko eno družinsko stanovanjsko hišo ter eno- stanovanje kot ločeni del stavbe.
Vsa ta določila so opredeljena z zveznim zakonom o nacionalizaciji iz leta 1958. V akcijah za uresničevanje ustave iz leta 1974 'so organizirali razgovore v ZIS, v IS skupščine Srbije in republiški SZDL na temo »en občan — eno stanovanje«. Takšno stališče je bilo tudi uradno sprejeto ob koncu leta 1976, zakonsko pa še do danes ni opredeljeno. Zastav-
lja se vprašanje, ali je bil zakonski maksimum prekoračen in če se je bati kršitve ustavnih določil. Spremembe verjetno bodo, saj ima lahko štiričlanska družina na osnovi veljavne zakonodaje osem stanovanj običajne velikosti in štiri manjša stanovanja, torej 12 stanovanj. Če bi sprejeli opredelitev »en občan — eno stanovanje«, ki pomeni verjetno najbolj objektivno razlago ustave, bi štiričlanska družina lahko razpolagala le s štirimi stanovanji. Ta kriterij je v Črni gori že uzakonjen, v Srbiji pa menijo, da bi moral v vseh republikah in pokrajinah veljati enak režim, kar naj bi uredili z medrepubliškim družbenim dogovorom.
Verjetno ni pravilnika o delitvi stanovanj in sredstev za stanovanjsko gradnjo, ki bi bil povsem v skladu z ustavo in z zakonom o združenem delu. Veliko je že razlik v točkovanju delovne dobe. Ustavno sodišče Jugoslavije se zavzema za različno točkovanje delovne dobe v kolektivu, ki daje stanovanje in izven njega. Prednost daje delavcu, ki je dalj časa delal v organizaciji, pri kateri prosi za stanovanje. Ustavno sodišče Črne gore je mnenja, da naj se delovna doba ne ocenjuje različno, Srbija in BiH pa glede tega soglašata z ustavnim sodiščem Jugoslavije. Ustavno sodišče Makedonije je mnenja, da je potrebno enako vrednotiti delovno dobo delavca, ne glede na to, v kateri organizaciji je delal. Prav tako v Makedoniji menijo, da ne bi smeli točkovati znanja tujih jezikov, kakor nekje počno, in težavnosti dela na mestih, ki se objavljajo preko natečaja. Pri razpisu stanovanj tudi ne bi smeli seštevati točk zakonskih parov, zaposlenih v isti organizaciji. Kriteriji, ki pa niso sporni in ki jih je potrebno po mnenju vseh republik točkovati, so resnične stanovanjske razmere delavca, ki išče stanovanje, število članov njegove družine, njihovo zdravstveno stanje, skupni dohodki, sodelovanja v NOV in delovna
uspešnost. Potrebno pa bi bilo čimprej uskladiti tudi druge kriterije.
Stanovanjska pravica zdomcev
Ustavno sodišče Jugoslavije je med drugim razpravljalo tudi o zakonskih določbah o rabi stanovanja in kdaj preneha stanovanjska pravica, kar republike in pokrajini urejajo različno. Predvsem gre za delavce, ki so odšli v tujino za daljši čas po službeni dolžnosti. Čeprav je se-stavljalce zakona vodila želja, da bi onemogočili špekulacije, je treba upoštevati, da delavec ni prekinil delovnega razmerja z delovno organizacijo in da ima vse pravice, ki izvirajo iz dela, torej tudi do stanovanja. Če to pravico zgubi, je upravičeno vprašanje, kako se vrniti domov in če bo sploh za to zainteresiran. Te ugotovitve veljajo le za delavce, ki jih pošlje v tujino delovna organizacija ali skupnost za zaposlovanje, če se doma niso mogli zaposliti, torej za tiste, ki ne prekinejo samovoljno delovnega razmerja in gredo na začasno delo v tujino.
Razlike v republiških in pokrajinskih zakonih s tega področja so prevelike. Ponekod zgubi delavec stanovanjsko pravico že po šestih mesecih, drugje po petih letih. Kaj torej, če mora delavec zaradi zahtev dela podaljšati začasno delo v tujini? V razpravi na ustavnem sodišču so poudarili, da delavec, ki ga je delovna organizacija poslala v tujino in če ji pusti stanovanje na razpolago, ne bi smel zgubiti stanovanjske pravice ne glede na čas bivanja v tujini. Drugo pa je, če gre za delavce, ki delajo v tujini in jim družba tam plačuje stanovanje, doma pa je stanovanje leta zaklenjeno ali oddano za drago najemnino. To je očitna manipulacija in neupravičeno bogatenje na račun družbene skupnosti, česar zakon ne sme dopuščati.
Lastništvo vikenda in stanovanjska pravica
Pred ustavnim sodiščem Hrvaške se je pojavilo vprašanje, ali se lahko s samoupravnim sporazumom vzame pravica do družbenega stanovanja delavcu zato, ker je lastnik počitniške hišice. Tak primer ni niti izjemen niti redek. Določila, po katerih delavec nima pravice konkurirati za dodelitev stanovanja, če je on ali kak družinski član lastnik počitniške hišice, je moč najti v številnih samoupravnih sporazumih o stanovanjskih vprašanjih. Smisel takšnih rešitev je socialno-eko-nomski: če si- lastnik počitniške hišice, ti ni potrebna družbena pomoč, saj se imaš s čim znajti.
Po mnenju ustavnega sodišča Hrvaške ni nikakršnih ovir, da ne bi počitniško hišico ali druge nepremičnine ocenjevali kot enega izmed elementov socialnega kriterija, ki ga vsebujejo vsi samoupravni sporazumi. Materialni položaj delavca in njegovega gospodinjstva — a tu je treba upoštevati tudi njegove dohodke — opredeljuje tudi počitniška hišica. Zato je moč odvzeti kakšne točke, vendar ne tako, da bi s tem delavec izgubil pravico do stanovanja. Je pa tudi druga logika: obsega premoženja delavca ne opredeljuje samo počitniška hišica, temveč tudi dragi avtomobili ali devizni računi, drage umetnine in podobno. Ustavno sodišče Hrvaške je zato razveljavilo določila samoupravnih sporazumov o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjske potrebe, ker so predpisovali, da ima lastnik počitniške hišice pravico do stanovanja šele, ko so vsi drugi zadovoljili svoje stanovanjske potrebe.
Prav v času, ko na vseh straneh toliko govorimo o potrebi vlaganja lastnih sredstev v stanovanjsko gradnjo, so občinske stanovanjske SIS v Beogradu sprejele odlok, ki praktično pomeni korak nazaj od sedanjega, že tako neugodnega položaja lastnikov etažnih stanovanj. Njihov delež za vzdrževanje stavbe se je namreč povečal za 80 %.
Občinske stanovanjske SIS pošiljajo sedaj pozive lastnikom etažnih stanovanj, naj podpišejo pogodbe o medsebojnih pravicah in dolžnostih. Te pogodbe predvidevajo, naj lastniki etažnih stanovanj plačajo 20% za tekoče in prav toliko za investicijsko vzdrževanje zgradb oziroma 40% stanarine, ki se jo plača za ustrezno stanovanje. SIS se sklicujejo na samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih pri upravljanju in vzdrževanju zgradb in stanovanj, ki je bil sprejet 15. aprila lani. Sporazum pa velja od 1. januarja 1978, kar pomeni, da morajo lastniki poravnati povečanje tudi za nazaj.
Etažni lastniki se nameravajo obrniti na ustavno sodišče Srbije, saj obstaja možnost, da omenjeni sporazum ni v skladu z zakonom o lastnini nad deli zgradbe.
Iz množice podatkov o poteh in stranpoteh stanovanjskega gospodarstva smo jih odbrali samo nekaj, ki pa vendarle pričajo, da v stanovanjski politiki ne ubiramo vedno bližnjic do cilja.
Disciplinska komisija temeljne organizacije je izrekla delavcu ukrep prenehanja delovnega razmerja, ker je en dan neupravičeno izostal z dela. Pri tem je upoštevala, da je bil delavec pred nekaj meseci že obravnavan in mu je bil izrečen enak ukrep, vendar s pogojno odložitvijo.
Tudi delavski svet temeljne organizacije se je strinjal s takim ukrepom in zavrnil delavčevo zahtevo za varstvo pravic. Poudaril je, da je disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja nujen spričo nediscipliniranosti delavca, ki ga vsi dosedanji ukrepi niso izučili.
Sodišče združenega dela pa je moralo ugoditi delavčevemu zahtevku in spremeniti izrečeni ukrep, čeprav je ugotovilo, da delavec doslej res ni spoštoval svojih delovnih obveznosti. Kršitev, ki je bila delavcu očitana v disciplinskem postopku, je namreč lažja kršitev delovne obveznosti, zato ukrepa prenehanja delovnega razmerja disciplinska komisija ne bi mogla izreči, prav tako pa tudi ni mogla preklicati pogojne odložitve prejšnjega ukrepa, saj se pogojna odložitev prekliče le tedaj, če delavec stori novo, hujšo kršitev delovne obveznosti. Sodišče tudi ni moglo upoštevati novih dejstev, ki jih je temeljna organizacija navajala in iz katerih izha-
ja, da delavec ni storil le te kršitve, ki je bila predmet disciplinskega postopka, ampak je storil več drugih kršitev, med drugim tudi hujše kršitve delovnih obveznosti. Disciplinska komisija jih sicer ni obravnavala, ker so v temeljni organizaciji menili, da zadostuje že ena sama kršitev in sicer neupravičen izostanek z dela.
Tudi pritožbeno sodišče ni moglo slediti stališču temeljne organizacije, češ da bi moralo sodišče upoštevati nove kršitve, ki se očitajo delavcu. Temeljna organizacija bo morala delavca sprejeti nazaj, mu poravnati vse izostale osebne dohodke, vendar bo lahko znova uvedla disciplinski postopek za tiste kršitve, ki še niso bile obravnavane, a pod pogojem, da še niso zastarane. Zaradi pomanjkljivo izvedenega disciplinskega postopka bo torej morala temeljna organizacija sama trpeti posledice.
Delavci imajo pravico organizirati temeljno organizacijo, če izpolnjujejo zakonite pogoje, ne glede na to, da je smotrnost organiziranja vprašljiva
Skupina delavcev temeljne organizacije je z referendumom sprejela sklep, da se bodo organizirali kot samostojna temeljna organizacija. Delavci so sprejeli ta sklep zato, ker tvori ta del temeljne organizacije delovno celoto, ker je možno rezultate skupnega dela delavcev te delovne celote samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji oziroma na trgu in ker bodo lahko kot temeljna samoupravna skupnost delavcev uresničevali svoje družbeno-ekonomske in druge samoupravne pravice. Po stališču delavcev torej izpolnjujejo vse zakonite pogoje v smislu .'20. člena Zakona o združenem delu.
Delavci iz drugega dela temeljne organizacije se niso strinjali s sklepom o organiziranju nove temeljne organizacije, zato so zahtevali pri sodišču združenega dela, naj sodišče odloči, da skupina delavcev nima pogojev za tako organiziranje. Poudarjali so, da bi se ustvarila dvotirnost proizvodnje, saj se z enako dejavnostjo ukvarja druga temeljna organizacija. Prihajalo bo do medsebojne konkurence, zlasti v okviru SOZD , razen tega pa 15 delavcev, kolikor namreč znaša skupina, ki se je odločila za organiziranje temeljne organizacije, ne bo mogla uresničevati samoupravnih pravic.
Sodišče je ugotovilo, da delavci, ki so se z referendumom odločili za organiziranje temeljne organizacije, izpolnjujejo zakonite pogoje. Za organiziranje temeljne organizacije ni ovira, da
se v delovni organizaciji ukvarja z enako dejavnostjo že ena temeljna organizacija. Ni v nasprotju z zakonom, da imata dve temeljni organizaciji enako dejavnost in da se povezujeta v isti delovni organizaciji. Tudi glede na število delavcev bo nova temeljna organizacija lahko uresničevala samoupravne obveznosti, oziroma bodo lahko delavci v celoti uresničevali svoje družbeno-ekonomske in druge samoupravne pravice. Sodišče pa se ne more spuščati v vprašanje gospodarnosti in smotrnosti, kajti z novo nastalo situacijo bo vsekakor treba prilagoditi plane delovne organizacije in SOZD. To velja tudi za možnost konkurence, ki bi nastala ob dejstvu, da se dve temeljni organizaciji ukvarjata z isto dejavnostjo. Vsa ta vprašanja bodo morali delavci urediti z dopolnitvami in spremembami samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. Če nova temeljna organizacija ne bi mogla sprejeti novih obveznosti po tem sporazumu, bodo lahko delavci sprejeli sklep o novih statusnih spremembah, n.pr. o izločitvi iz delovne organizacije.
Izšla je knjiga dr. Ane Krajnc — »Metode izobraževanja odraslih — andragoška didaktika«
Prvo tovrstno delo pri nas
Jože Ropotar
Založba Delavske enotnosti je spet prepričljivo potrdila svoje poslanstvo: spet se je ravnala po tem, da je izobraževanje odraslih vrednota delavskega razreda — izdala je knjigo dr. Ane Krajnc »Metode izobraževanja odraslih — andragoška didaktika«, A5, platno, 284 strani, naklada dva tisoč izvodov, 260 dinarjev.
Gre za klasično delo s področja vzgoje in izobraževanja odraslih, prvo v slovenščini in sploh prvo pri nas z imenom andragoška didaktika. Založba je pripisala v spremni besedi na ovojnici med drugim, da »delo vseskozi temelji na marksistični zasnovanosti vzgoje in izobraževanja ter na vrednotah naše družbe; čutiti je, da je nastalo v našem družbenem prostoru. Bogate izkušnje iz prakse, lastno raziskovalno delo in poznavanje teorije so temeljna izhodišča te knjige«. Podoba je res taka, ko človek knjigo prebira in razmišlja o njeni vsebini, da se razgledana sedanjost usmerja v prihodnost, k oblikovanju skupnosti, ki smo si jo že začrtali z našimi programi in osnovnimi družbenimi dokumenti in to seveda potem, ko se je temeljito posvetovala z izkušnjami preteklosti; posamezne izkušnje sintetizira v družbeno izkušnjo. Tako je andragoška didaktika dobila s tem delom trdno mesto v sistemu' znanosti o vzgoji in izobraževanju odraslih (I. poglavje). Avtorica sama pravi, da ima knjiga dve temeljni funkciji, je študijsko gradivo in priročnik hkrati. Andragoška didaktika proučuje splošne zakonitosti, načela, metode in oblike vzgoje in izobraževanja odraslih.
Podobnih del sicer res že nekaj poznamo v drugih jezikih, toda v primerjavi z njimi ima andragoška didaktika dr. Ane Krajnc svojevrstno vrednoto. V njej ne gre samo za izseke načete problematike, npr. samo za metode izobraževanja odraslih. Avtorica se je poglobljeno lotila dogajanj
v osebku, ki se uči. Najprej se je lotila vprašanja tako, da nam je razložila odraslo osebnost in kje so tiste njene občutljive psihične točke, ki posameznika pritegnejo k izobraževanju ali pa odbijajo. Temeljito razloži naravo
učenja odraslih in odkriva njegove posebnosti in mehanizme vedenja posameznika v najrazličnejših skupinah, ko se tako ali drugače spet vključi v izobraževalni proces. Nasploh je vsebina knjige organsko zgrajena tako, da se človek niti ne zave, kako se z branjem vse bolj poglablja v zahtevna teoretična vprašanja: eno pojasnjuje drugo in zapletena strokovna vprašanja so kar sama po sebi razumljiva, enostavna. Pravzaprav je to značilnost vseh dpi dr. Ane Krajno, da so napisana tako rekoč za vsakogar, za tistega, ki se poklicno ukvarja z izobraževanjem, in za tistega, ki se uči, namenjena so vsakemu samoupravljalcu. Ne smemo prezreti, da je bogastvo andragoške prakse v tem, da v izobraževanje odraslih vključuje vedno več najrazličnejših strokovnjakov, zunanjih sodelavcev.
ki pa jim poučevanje ni poklic, ir še zlasti tem je namenjena andragoška didaktika: ni namreč
dovolj samo poznavanje lastne stroke, ampak morajo biti taki ljudje posebej usposobljeni še za to, kako znanje učinkovito prenašati na učno skupino.
Osebnost odraslega je nenavadno obdelana (il. poglavje). Najprej avtorica opozarja na posameznikovo predstavo o samem sebi ih na to, kako je ta predstava pomemben činitelj za planiranje in programiranje izobraževalnega procesa in sploh za nemoteno in učinkovito izvedbo vseh nadaljnjih faz izobraževanja odraslih. Je pač tako, da udeleženca nasploh v izobraževalnem procesu ni, vedno gre za konkretne posameznike, s konkretnimi potrebami po izobraževanju ;— zato je treba o »učencih« vedeti in pri njihovem izobraževanju in učenju upoštevati marsikaj. Tembolj, ker predstava o
samem sebi ni nek konstanten pojav, se spreminja in pretresajo jo za posameznika pomembni življenjski dogodki. Pri izpolnjevanju svojih življenjskih vlog, primarne in sekundarnih, je človek neprestano izpostavljen vplivom ožjega in širšega družbenega okolja, ki mu vedno znova vsiljuje spreminjanje oziroma korekcijo lastne predstave o samem sebi. To sicer lahko pozitivno deluje na usmerjenost ljudi k zadovoljevanju lastne in zelo intimne potrebe po izobraževanju, po določenem znanju, vzgoji; lahko deluje tudi v negativni smeri, potrebe posameznik potlači — toda posameznik se jih nikdar ne otrese. Ostanejo v njem in ga neredko opominjajo, kako je nekaj zamudil: človeško je, da bi vsakdo rad z večjim znanjem bolje delal in se bolje vključil v svet odraslih, to je v svet dela in samoupravljanja. Vse to in seveda še marsikaj ima določene konsekvence za izvedbo izobraževanja odraslih — o tem nam govori ponujeno delo, andragoška didaktika.
Druga posameznikova značilnost je njegovo izkustvo (III. poglavje), ki prav tako, kot posameznikova predstava o samem sebi, determinira med drugim tudi njegovo pripravljenost za izobraževanje (IV. poglavje). Pri tem gre za mnoge posebnosti, ki so v tej knjigi podane kot na dlani. Šele zatem je knjiga posvečena klasifikaciji metod za izobraževanje odraslih glede na število udeležencev, na vire znanja, po dopisni poti, izobraževanja na daljavo (V. poglavij) in obdelana so tista subtilna vprašanja izbire metod za delo s skupino (predavanje, razgovor, diskusija, igranje vlog, proučevanje primerov, delo s pisanimi viri) s hkratnimi opozorili na njihove prednosti in pomanjkljivosti. Tem vprašanjem je posvečena kar tretjina knjige in ta del je vsebinsko dopolnjen še z obdelavo najbolj značilnih oblik dela andragoške prakse (tečaji, seminarji, konzultacije, mentor-
stvo, instrukcije, učni ali študijski krožki).
Vprašanje zase, ki nam ga pri izobraževanju odraslih vsiljuje današnja doba znanstveno-teh-nološke revolucije, je zagotovo izraba izobraževalne tehnologije (VI. poglavje). Pri tem moramo biti pazljivi predvsem zato, ker se inženirji in tehniki ter pedagogi oziroma andragogi včasih ne sporazumejo preveč dobro in je marsikatero učno sredstvo bolj zadeva trgovine kot prakse izobraževanja. Po drugi strani pa nam didaktično pravilno izkoriščena izobraževalna tehnologija lahko veliko pomaga k množičnosti izobraževanja, k učinkovitosti vseh teh prizadevanj, predvsem pa k samostojnemu izobraževanju, k samoizobraže-vanju, in razbremeni nas pri izobraževanju ob delu itd.
Zadnje (VII.) poglavje je enako nepogrešljivo za učinkovito andragoško prakso kot spoznavanje lastnosti odrasle osebnosti. Govori o učnih skupinah, kajti vsaka skupina je celovit, zaokrožen in neponovljiv svet zase. Učna skupina ali učni kolektiv nista nikdar le vsota po-
sameznikov. Tu vladajo posebna pravila in ta moramo za življenje v skupnosti in v izobraževanju odraslih dobro poznati. Psihološko in socialno-psihološko predznanje ter vednosti o stvareh, ki jih obravnava sociologija, nam ponujena andragoška didaktika še bolj obogati.
To knjigo, ki nas usmerja h koncepciji o permanentnem izobraževanju in še naprej v »učečo se družbo«, se splača imeti!
---------- .
OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE SINDIKATOV
Priloga Delavske enotnosti SINDIKALNI POROČEVALEC št. 6 (7. 7. 1979) objavlja gradivo za javno razpravo:
— Izhodišča o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v Zvezi sindikatov Slovenije
Priloga Delavske enotnosti SINDIKALNI POROČEVALEC
št. 7 (14. 7. 1979) objavlja:
—	Stališča o uporabi samoupravnih sporazumov dejavnosti v letu 1979
—	Stališča RS ZS Slovenije o uresničevanju usmerjenega izobraževanja
—	Program uresničevanj stališč in sklepov problemske konference »Delavka v združenem delu«
Prilogi lahko dodatno naročite po 6 din za izve: na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 ali kupite v naši knjigarni na Tavčarjevi 5 v Ljubljani.
NAROČILNICA
Pri TOZD DELAVSKA ENOTNOST nepreklicno naročamo
... izvodov SINDIKALNI POROČEVALEC št. 6 in
... izvodov SINDIKALNI POROČEVALEC št. 7. Naročeno
nam pošljite na naslov:
Naročeno, dne ....	(ulica, poštna št., kraj)	žig
(podpis naročnika)		
Z obiska delegacije ZSS v Kataloniji (Vlil.)
Tovarna avtomobilov SEAT
Ivan Godec
V programu našega proučevanja položaja delavcev v Kataloniji smo imeli zapisano tudi: Visita SEAT (empresa avt,omo-viles). Dobrodošlo nam je bilo,
da bomo spoznali sodobno pro: zvodnjo avtomobilov in vsebin ter hačine borbe modernih indt: sirijskih delavcev za njihove prt vice. Sprejem v tovarni je bil pc doben onemu v Sergeju in Suri j ali v Fecsi. Tudi tu so nas pričt kali predstavniki komiteja pc djetja in eden od vodstva podjei ja. Po ogledu podjetja nas j eden od poddirektorjev odpelj; v njihovo menzo in postregel imenu vodstva. Član sekretariat komiteja podjetja (sicer član O OO) je izkoristil situacijo i začel zagnano in prepričljivo gc voriti o uspehih in težavah boj delavcev v SEAT za izboljša nje položaja. Najprej se je pc ddirektor umaknil, nato pa se j
vrnil in skušal pogovor prevreči na proizvodne probleme. Ko smo videli, da' tako ne bomo prišli nikamor, smo se zahvalili
za pijačo in jedačo, s pripombo, da je tudi to rezultat dela delavcev SEAT . Obenem smo povedali, da se želimo poleg ogleda proizvodnje še bolje spoznati s položajem delavcev in njihovimi problemi in da zato odhajamo na sestanek s komitejem.
Sestanek se ni prav posrečil, ker je bilo očitno, da odnosi med člani komiteja in tudi različni sindikati v SEAT niso najboljši. Tovariš Rovira nam je povedal, da so prav pred kratkim imeli v SEAT tudi razčištevaS nje med komunisti, ki si rtisd.-bilt enotni v svojih ocenah. Tako so nam na pogovoru povedali v glavnem le številne podatke o organiziranosti delavcev. Delne uspehe so dosegli pri borbi za plače. Sicer pa nimajo uspehov pri nobenem drugih bližnjih ciljev, kot naprimer stanovanjskih vprašanjih. Preprosto niso mogli verjeti, da imamo pri nas v organizacijah združenega dela posebne stanovanjske komisije, v katerih so delavci in ki odločajo o
delitvi stanovanj. Še bolj so bili navdušeni, ko smo jim razložili način gradnje solidarnostnih stanovanj. Ob slovesu nam je dela-vec-pesnik Antonio Adamuz z vzdevkom »El Shovi« v imenu komiteja podaril knjigo revolucionarnih pesmi. Eno od njih je tovarišica Nadja prevedla takole:
OSVOBODITEV
Za kar jaz. živim, se ne umre. Jaz pa bom umrl, da bom lahko s teboj.
Sem ubežnik kakor reka brez struge.
Pusti me jokati dokler ne izkrvavim, ker ljubim svobodo in se hočem osvoboditi.
Obisk v dveh galerijah
Že v predlogu programa obiska naše delegacije so gostitelji
predvideli obisk galerije Picasso. Z izrednim ponosom in navdušenjem so nam jo razkazali. Zavedajo se umetniške moči svojega slikarja in njegovega princi-pielnega stališča do borbe španskega delavskega razreda. Žal ni bilo dovolj časa za podroben ogled vseh umetnin velikega slikarja. Dobili smo lahko le splošen vtis o izredno plodovitem Picassu. Med oblikovalci je bilo mnogo domačinov. Precej je bilo tudi turistov. Videli smo večje skupine dijakov, ki so imeli praktičen pouk iz likovne umetnosti kar v galeriji. Ko smo se ob neki priliki peljali mimo galerije Miro (slikar in grafik), smo razširili program našega obiska v Barceloni in si šli ogledat prvo razstavo dokumentov partije o krvavi borbi delavskega razreda Španije proti fašizmu. Videli smo mnogo fotografske dokumentacije in tudi dokumentov, ki pričajo o žrtvah in terorju in o junaštvu komunistov v boju proti zatiralcem delavcev. Kljub lepo
urejeni razstavi smo imeli občutek, da je še mnogo gradiva, ki še ni urejeno, oziroma ga bodo šele kasneje našli in bodo tako lahko celoviteje prikazali boj delavcev Španije in še posebej komunistov v boju proti kapitalizmu in fašizmu.
Tudi ta razstava je bila močno zastražena, kar med drugim priča tudi o določeni meri tolerantnosti vlade do političnih strank in tudi do komunistične partije. Med dokumenti smo opazili pismo CK KP Španije CK KP Sovjetske zveze, ki je izražalo popolno vdanost in ostro obsodbo »jugoslovanskih izdajalcev«. To je bilo seveda pismo iz začetka 50 let. Našim gostiteljem (vsi po vrsti so tudi komunisti) je bilo zelo nerodno in so se opravičevali. Skupaj smo ugotovili, da zgodovine ni mogoče potvoriti in da je čas pokazal nesmiselnost obsodbe in izolacije KP Jugoslavije in sankcij proti jugoslovanskim narodom.
Zdravstveno zavarovanje
Vpljv sindikatov na vsa področja delavčevega življenja izven tovarniških plotov je povsem minimalen. To velja praktično za vsa področja: od šolstva do pokojninskega zavarovanja. Zelo nezadovoljni so z zdravstvom. Pripovedovali so, da imajo sicer obvezno zdravstveno zavarovanje in so deležni tudi brezplačne pomoči zdravnikov in tudi oskrbe v bolnišnicah. Vse to pa je v glavnem le navidez dobro urejeno. Tako se zgodi, da mora bolnik mnogo stvari še posebej in drago doplačevati. Pri operaciji bolnik n. pr. doživi, da mu pred njo razložijo, da bo operacija manj boleča, če mu bodo dali določeno injekcijo, ki pa seveda nekaj več stane, oziroma je zelo draga. To je le ilustracija, sicer pa pravijo, da nimajo nikakršne oblasti nad tem pomembnim področjem človekovega življenja.
KDO JE KDO
SIMONE VEIL
predsednica evropskega parlamenta
Evropa je prav te dni dobila drugo žensko, ki zavzema izredno pomemben položaj na njenem političnem prizorišču. Najprej je bila v samem političnem vrhu naše celine britanska ministrska predsednica Marga-reth Thacher, zdaj pa se je na visok položaj predsednice zahodnoevropskega parlamenta povzpela tudi druga pripadnica »lepšega spola«, Francozinja Simone Veil.
Med prijatelji velja za žensko »železne volje« in nekakšnega »mrzlega šarma«, ki natanko ve, kaj želi doseči in ki se zastavljenim ciljem le stežka odpoveduje. Njena politična pot sicer ni bila lahka, toda vodila je naravnost navzgor in sicer brez zastojev, medtem ko je bilo njeno zasebno življenje, še zlasti na začetku, vse prej kot postlano z rožicami. Rodila se je kot najmlajši otrok v 6-članski židovski družini iz Nice in sicer pred 51 leti. Še ne 16-letno pa so jo nacisti odpeljali v koncentracijsko	taborišče
Auschwitz, od koder sta se z bratom Jeanom vrnila kot edina preživela člana družine. Po vojni je končala v Parizu študij političnih znanosti in nato postala odvetnica, z 29 leti pa tudi pomočnica javnega tožilca. Vendar jo je že od samega začetka bolj kot kakršnikoli strokovni uspehi— in teh menda ni bilo malo — mikala politična kariera, v kateri je počasi, a vztrajno napredovala.
Po različnih položajih v francoskem pravosodnem ministrstvu je imela srečo, a tudi zaslu-
ge, da se povzpne na položaj generalnega sekretarja v vrhovnem sodišču (to se je zgodilo za časa Georgesa Pompidouja leta 1970), od koder jo je pot vodila naravnost do ministrskega stolčka v ekipi Giscarda d'Estainga. Dolžnosti francoske ministrice za zdravstvo je zelo uspešno opravljala celih 5 let — njen najpomembnejši uspeh je uvedba zakona o legalizaciji splava v Franciji — kar ji je že leta 1975 zagotovilo največjo priljubljenost izmed vseh francoskih politikov. Nič čudnega torej ni, da je zadnja stopnica v karieri te spo-.sobne ženske, namreč izvolitev za predsednico »evropskega parlamenta« (za položaj je kandidirala kot predstavnica liberalcev), še bolj uspešna.
MIRJAM AČIMOV-OBLAK
TA TEDEN V ŽARIŠČU
MONROVIA — V liberijski prestolnici se je začela konferenca šefov držav, članic Organ-zacije afriške enotnosti. Zasedanje poteka v znamenju trenj med afriškimi državami in ob številni udeležbi najvišjih državnikov, kar kaže, kolikšen pomen mu pripisujejo v Afriki. Med kočljivimi temami izstopata Bližnji vzhod in Zahodna Sahara, pereča pa so tudi čadsko, ugandsko in eritrejsko vprašanje. K temu je treba prišteti temi strateškega pomena kot sta gospodarski razvoj Afrike in ustanovitev mirovnih sil. Kljub temu prevladuje prepričanje, da je Afrika sposobna ohraniti in celo razviti solidarnost med državami. Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal konferenci poslanico, v kateri je med drugim poudaril, da poteka zasedanje pred 6. konferenco voditeljev neuvrščenih držav.
MANAGUA — Nikaraški diktator general Anastasio So-moza je odstopil in se umaknil v ZDA. Njegova nacionalna garda je položila orožje. Začasna vlada narodne obnove je dopotovala v Managuo. S temi dejanji se je končala triinštiridesetletna diktatura družine Somoza, med katero se je v tej latinskoameriški državi stalno poglabljal prepad med družbenimi sloji, v prvi vrsti na račun siromašenja najširših ljudskih slojev. Zmaga nad tiranijo je bila izbojevana z bojem sandinističnih borcev in organiziranim političnim delovanjem.
BAGDAD — Svet iraškega revolucionarnega poveljstva je sprejel odstop predsednika re-
publike el Bakra, ki se je s svojim funkcijam odpovedal iz zdravstvenih razlogov. Za novega predsednika je svet izvolil dosedanjega podpredsednika Sa-dama Huseina, ki je bil že vrsto let druga osebnost v Iraku. Sprememba na oblasti poteka v znamenju nadaljevanja politike, ki jo je že doslej Sadam Husein praktično soustvarjal in izvajal.
PEKING — Kitajska je pozitivno odgovorila na zadnji sovjetski predlog o pogajanjih za ureditev meddržavnih odnosov. Kitajska je predlagala, da bi se začeli pogovori namestnikov zunanjih ministrov sredi septembra v Moskvi, medtem ko je Sovjetska zveza 4. julija predlagala kot datum začetka pogovorov sredino julija ali avgust. V središču pogovorov naj bi bila izmenjava mnenj o načelih odnosov med državam: vsekakor pa pogajanja ne bodo niti enostavna, niti kratkotrajna, saj državi ločuje dvajset let zaostrenih odnosov.
ANKARA — Štirje palestinski komandosi, pripadniki organizacije »orlov palestinske revolucije«, so se 45 ur po vdoru v egiptovsko veleposlaništvo vdali turškim oblastem. Zahtevali so razveljavitev mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom ter zagotovitev temeljnih palestinskih pravic.
MIK
KOMUNUST ZA DE
OD SOBOTE DO SOBOTE
Naloge in obljube v predalih
Miša Sovdat
Julijski dnevi.že krepko segajo v drugo polovico meseca, toda le v redkih organizacijah združenega dela (še manj pa v družbenih dejavnostih in upravnih službah) so se spomnili, kaj smo ob akciji »Zaključni računi« zagotavljali prve mesece letošnjega leta.,
»Akcija zaključni računi« ne bo le enkratna, prerasla bo v stalno aktivnost, v vsakomesečno delovno obveznost in v temeljit pretres poslovnih dosežkov in usmeritev po slehernem tromesečju. Tako smo se odločili po končanih razpravah o lanskoletnih zaključnih računih. Po prvem tromesečju smo ta dogovor še spoštovali, trenutni podatki pa kažejo, da smo nanj, zavestno ali iz »objektivnih vzrokov«, pozabili,toda v drugi polo-vici avgusta moramo že »zakonsko« preveriti polletne rezultate in začasno deliti ustvarjeni dohodek.
Natančnih podatkov o polletnem poslovanju najbrž res še niso nikjer zbrali. Tudi 15. julij, ko je minil zadnji »plačilni« ali pa »iz-terjevalni« rok, je šele pravkar mimo. Toda okvirne podatke o doseženih uspehih ali neuspehih prav gotovo poznamo. Kazalce uspeha bi si tudi že lahko podrobneje ogledali. Predvsem pa bi lahko razpravljali o vsebini našega dela v aprilu, maju in juniju. O tisti vsebini, uspehih ali neu-
spehih, ki jih običajno ne prikazujemo v številkah in v bilanci.
Vemo, kako se je gibala naša proizvodnja in prodaja. Tam, kjer smo načrtovano dosegli, se bomo najbrž kaj hitro znali pohvaliti in poudariti vsa prizadevanja, zaradi katerih so kazalci tako ugodni. Tam, kjer pa smo za plani zaostali, bi gotovo mno-gokje tudi radi hitro govorili o objektivnih vzrokih, ki so botrovali neuspehu. Toda bolj kot prvi bi pogrešili drugi. Največkrat pred »objektivnim« prednjači veliko subjektivnega, pa naj se za tem skriva slaba organizacija dela, neučinkovito ali nepravilno naravnano vodenje, pomanjkljiva strokovnost ali pa pretirano
poudarjanje strokovnosti, slaba delovna disciplina, nizka storilnost, malo ali nič ustvarjenega dohodka, delitev osebnih dohodkov ne glede na vloženo delo in dosežene delovne rezultate itd. In tisto najslabše in najbolj škodlji yo kar lahko štejemo med zanesljive subjektivne napake: premalo časa namenjenega za samoupravljanje. Vendar ne za dolgotrajno in neučinkovito sedenje delegatov na sejah samoupravnih organov, pač pa za zavestno odločanje delavcev in občanov o svojem današnjem in jutrišnjem delu, za obveščenost o lastnem delu, težavah in dosežkih; za hitro ter odkrito ugotavljanje napak, za
takojšnje organiziranje akcije k novim delovnim spodbudam in za doslednejše spoštovanje lastnega (in družbenega) plana, razvojne resolucije, stališč in sklepov družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. Tam, kjer družbenopolitične organizacije in poslovodni organi spremljajo lastna in družbena dogajanja, do teh pomanjkljivosti ni prišlo. Kjer pa so v združenem delu tudi najbolj odgovorni zamižali na eno oko in zamahnili z roko (kljub še na primer slabšim poslovnim rezultatom), češ zdaj je poletje, bodo v jesenskih mesecih prav zaradi tega težave in napake še večje.
Prav zato zdaj poziv, da še vedno nismo prepozni za organi-zirano.akcijo,ne bi smel izpuhteti v zrak ali pa samo zaplavati med tiste, ki smo na delu. in zato, predvsem pa zaradi našega gospodarjenja in življenja nasploh, bi se morali vprašati tudi o odgovornosti za slabe rezultate in nespoštovanje dogovorjenega. Toda to moramo storiti takoj, ne šele jeseni, po končani dopustniški sezoni. Takrat bo že zopet preveč zamujenega (in nekaj pozabljenega), pa še obrazložitve, zakaj tako pozno bijemo plat zvona, bodo marsikje iskali. Delavci bodo namreč glasno spraševali, zakaj in želeli slišati natančne ter odkrite odgovore.
Ivo Janžekovič o razvijanju tradicij delavskega gibanja
Slabo izkoriščene pestre možnosti
Marjan Horvat
Med sklepi, ki so jih sindikati sprejeli na mariborskem kongresu Zveze sindikatov Slovenije, je tudi zapisano, da mora biti negovanje, razvijanje in po-družbljanje tradicij delavskega gibanja sestavni del vsakodnevne politične akcije organov in organizacij sindikata. Zdi pa se, da na ta zaključek često pozabljamo. Ponekod — zaradi obremenjenosti z aktualnimi nalogami — v občinskih svetih in v osnovnih organizacijah še niti ra-' zmišljali niso, kako tudi ta sklep mariborskega kongresa uresničiti.
S predstavnikom komisije RS ZSS za razvijanje tradicij delavskega gibanja, Ivom Janžekovičem, smo se pogovarjali o nalogah sindikata pri negovanju in razvijanju tradicij delavskega gibanja.
»Kaj smo doslej storili v sindikatu na tem področju?«
»V zvezi sindikatov Slovenije smo doslej že mnogo naredili. Doslej še ni bilo akcije, kjer ne bi sodelovali, prispevali svoj delež, bodisi da so to storile sindikalne organizacije, organi ali pa tudi posamezniki. Zdi pa se mi, da je čas, da se lotimo tega dela bolj načrtno in organizirano kot doslej. Zategadelj smo pri RS ZSS ustanovili komisijo, ki je pripravila program dela ter poslala nekatere sugestije tudi občinskim svetom, kako naj se organizirajo
za negovanje in razvijanje tradicij delavskega gibanja. Težišče dela bo v občinah in v osnovnih organizacijah sindikata, kjer bi morali tudi ustanoviti ustrezne komisije. Le te pa se morajo povezati s sveti pri konferencah SZDL in drugimi dejavniki, ki so zadolženi za to, področje dela. Ob tem pa bi želel poudariti, da je zelo pomembno, kakšni ljudje bodo delali v naših komisijah. Mislim, da bi morali vso skrb nameniti mladim. Njih moramo vključiti v to delo, saj želimo, da oni prevzamejo skrb za ohranjanje in razvijanje teh vrednost.
»Kako se naj lotijo dela v občinskih svetih in v osnovnih organizacijah sindikata?«
»Ne pričakujem, da bodo pripravili univerzalne programe. Še manj pa bi želeli, da bi bili programi le na papirju. Mnogokaj bi že bilo postorjeno, če bi v kronikah — monografijah, kjer je obeležen razvoj kakšne delovne organizacije, poleg gospodarskih in tehnoloških dosežkov »omenili« tudi razvoj delavskega gibanja, če bi v muzejskih razstavnih sobah, vzorčnih prostorih delovnih organizacij razstavili tudi slike in gradivo, ki »govori« o delavskih bojih, o rasti kolektiva... Prav bi bilo, če bi se povsod lotili tudi akcije za zapisovanje spominov posameznikov, ki se še spominjajo podrobnosti iz boja delovnih kolektivov, intervjuvali
bi lahko stare sindikalne delavce. Veliko vlogo pa bi moral pri tem odigrati tovarniški tisk, kjer bi bilo prav, da bi našli prostor tudi za takšne zapise. Med aktualna gospodarska in samoupravna vprašanja bi morali vpletati tudi svetle primere iz revolucionarne prakse.
Najprej pa bi se morali zamisliti nad tem, kako pripravljamo različne proslave. Želimo, da bi komisije poskrbele še zlasti za to, da bi proslave ob jubilejih, ki jih slavimo letos, vnesle več lokalne barvitosti v vsebino proslav, obogatile naj bi jih z revolucionarnimi dogodki svojih kolektivov in posameznikov. Skratka s tistimi dohodki, ki so najbolj značilni za kraj ali delovni kolektiv. Na ta načjn bomo mnogo bolj približali zgodovino kraja in kolektiva mladitTh-saj veliki govori, ki jih lahko uporabimo od Štipa do Jesenic, niso zadosti »živi«. Kot primer bi navedel uspešno srečanje slovenskih kovinarjev lani, ko so pripravili srečanje v Šentanelu nad Prevaljami. Po njih bi se morali zgledovati tudi drugi.
Sobota, 14. julija
— V Vršcu sta se sestala zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in romunski zunanji minister Stefan Andrei. Izmenjala sta stališča o najpomembnejših vprašanjih sodobnega sveta in o razvoju dvostranskega sodelovanja
—Začele so veljati nove cene 'bencina in plinskih olj, ki so v poprečju porasle za 30 odstotkov.
Nedelja, 15. julija
— Na pobočju Jelovice so se sešli. nekdanji borci 7. SNOLJB »France Prešeren«, ki je bila 12. julija 1943 ustanovljena v Davči, —. Na številnih deloviščih po Sloveniji so se izmenjale mladinske delovne brigade
Ponedeljek, 16. julija
— V Beogradu se je sestal CK ZKJ in sprejel sklepe o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih pridobivanja, razporejanja in delitve dohodka ter nalogah komunistov pri tem
Torek, 17. julija
Zvezni zbor skupščine SFRJ je med drugim sprejel zakon o družbenih svetih in sklepe o pripravah na konferenco v Havani. Za podpredsednika ZIS je bil izvoljen Zvone Dragan.
— CK ZKH je proučil idejnopolitična in organizacijska vprašanja delovanja zveze komunistov in uresničevanja Titove pobude o kolektivnem delu.
Sreda, 18. julija
Delegati zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ so ocenili uresničevanje srednjeročnega družbenega načrta Jugoslavije.
— Akademika Božidarja Jakca je ob 80-letnici življenja odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito z redom jugoslovanske zastave z lento.
Četrtek, 19. julija
— Vsi trije zbori republiške skupščine so obravnavali in sprejeli osnutek zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, predlog za izdajo zakona o urbanističnem planiranju in osnutek zakona o zdravstvenem varstvu
Petek, 20. julija
— Svet za družbenopolitični sistem RK SZDL Slovenije je obravnaval osnutek poročila o uresničevanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v SRS in stališča o nadaljnjih nalogah delovanja strokovnih služb SIS.
Zakon o združenem delu ponuja možnost, toda DO jih nerade vidijo
Težavam Pinusa botrujejo devize
Boris Rugelj
Vso težo dejstva, da pri nas kljub možnostim, ki jih ponuja zakon o združenem delu, še vedno prištevamo med izvoznike samo tiste delovne organizacije, ki izdelke neposredno izvažajo, prav zdaj občutijo v Pinusu iz Rač, delovni organizaciji, ki izdeluje sredstva za zaščito rastlin. Dvestočlanski kolektiv Pinusa, ki sodi med največje proizvajalce zaščitnih sredstev pri nas, je v škripcih, ker si ne more zagotoviti dovolj nujno potrebnih deviznih sredstev za uvoz surovin. Zaradi zaostrenih pogojev je kolektivu letos zmanjkalo precej deviznih sredstev, ki jih mora »kupovati«, ker jih sam ustvarja premalo.
Toda velik del 5000 ton zaščitnih sredstev, ki jih Pinus proda na domačem trgu, gre posredno v izvoz. Pota so sicer pogosto zelo ovinkasta, kot na primer pot sredstev za zaščito koruze (le-Ur pokrmijo živini, ki jo izvažajo neposredno in posredno prek turizma). Toda mar nima tudi Pinus zaslug za izvozni iztržek poljedelcev, ali živinorejcev, ali predelovalcev mesa, lesne industrije (zaščitna sredstva proti gozdnim škodljivcem) in tako dalje? Tako se sprašujejo v ko-
Laboraiorij v Pinusu —preizkus kakovosti izdelka je izjemnega pomena ne le za proizvajalca in njegovo dobro ime, pač pa predvsem za porabnike teh sredstev — kmetijstvo in gozdarstvo.
lektivu Pinusa in sklenili so povprašati pri porabnikih njihovih izdelkov, kaj sodijo o tem. Ti pa seveda niso dobro slišali na tisto uho, na katero so jim iz Pinusa prigovarjali.
»Najprej smo povprašali na SIS za ekonomske odnose s tujino«, sta nam povedala Tone Vi-
zovišek, direktor Pinusa in Martin Kešpret, tehnični vodja delovne organizacije. »Pa so nam svetovali, naj s porabniki našjh zaščitnih sredstev sklenemo samoupravne sporazume — o dohodkovnih odnosih kajpak — na podlagi katerih bi tudi mi imeli pravico do »njihovih« deviznih
sredstev. Tu pa se nam je grdo zataknilo, kajti ti pogovori potekajo sila počasi, rezultat pa je hudo negotov,«
Posledice utegnejo biti dokaj hude. Pinus, ki je, kot smo že dejali, življenjsko vezan na uvoz mnogih surovin, bo v prihodnji proizvodni sezoni (začne pa se že
v avgustu —za potrebe v prihodnjem letu) zelo težko zagotovil enak obseg proizvodnje, kot ga je za letos. Koliko manj bodo morali narediti, je odvisno od tega, koliko deviz bodo uspeli zagotoviti poleg tistih, do katerih imajo zavoljo lastnega izvoza pravico. Ne gre namreč samo za
pomanjkanje deviz: surovine so se medtem ponovno podražile — surovine na svetovnem trgu, prav tako so tudi devize dražje. Tudi zavoljo tega bodo lahko kupili na zunanjem trgu manj surovin, čeprav so si praktično že zagotovili vsaj 100 tisoč dolarjev več, kakor so jih imeli na voljo lani.
Prav gotovo bi porabnikom naših izdelkov dolgoročno koristilo, če bi spoznali in ugotovili, kolikšen je navsezadnje tudi naš delež pri njihovih izvoznih rezultatih, pravijo v Pinusu. Pinus je namreč potreben — tudi delne modernizacije, sredstva zanjo pa bodo v delovni organizaciji celo z nekaterimi delovnimi organizacijami, ki so pripravljena sovlagati, težko zbrali, če bo obseg proizvodnje stagniral ali celo nazadoval zavoljo pomanjkanja surovin (oziroma deviz za nakup surovin). Brez modernizacije proizvodnje zaščitnih^redstev pa v bodoče tudi teh sredstev ne bo dovolj na trgu, niti ne tako učinkovitih, kot jih ponuja hitro napredujoča tehnologija te dejavnosti. Kratkovidnost se bo maščevala nam vsem, poudarjajo v Pinusu in dodajajo, da se s tako resnimi problemi ne bi smeli neresno ubadati.
Z	\
TOVARNA DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA RADEČE
Ob dnevu vstaje iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom
v________________________________J
Nesloga v naftni industriji
Licenca ali domač proizvod?
Vinko Blatnik
Med proizvajalci motornega olja že več kakor leto poteka razprava med štirimi rafineri jami — reško, beograjsko, mariborsko in refinerijo v Modrici — ter tovarno maziv v Kruševcu, ki naj bi proizvajala motorno olje po licenci »Mobil-oil«. Rafinerije opozarjajo, da bi uvajanje novega proizvoda pod tujim imenom ustvarilo motnje na domačem trgu. Jugoslovansko potrošnjo motornih olj da v celoti zadovoljujejo sedanji proizvajalci in to le s 60 odstotki svojih zmogljivosti. Nov proizvajalec bi bil v takšnih okoliščinah nepotreben.
V zadnjih letih so se na našem trgu uveljavila domača olja in čeprav so kakovostna, je verjetno, da bi jih olja »Mobil-oil« izrinila z domačega trga in tako razvrednotila dolgoletna prizadevanja naših rafinerij, da bi s svojimi proizvodi dosegle svetovno kakovost. Nekatere delovne organizacije se z nakupovanjem licenc v tujini same spravljajo v odvisnost od velikih tujih kompanij in ustvarjajo nesprejemljivo medsebojno konkurenco na domačem trgu. Tipičen primer takšnega ravnanja naj bi bila odločitev Kruševca. V
Kruševcu pa se sklicujejo na to, da je rafinerija že zgrajena in zdaj čaka neizkoriščena, bila pa je predvidena v planu in usklajena z investicijskimi programi razvoja Srbije. Zrasla je z vednostjo in soglasjem vseh republiških ter zveznih forumov. Proti očitkom se branijo s tem. da poskušajo ovreči originalnost domačih receptov, po katerih proizvajajo rafinerije svoja olja, češ da so tudi le-ta rezultat tujih licenc. Zato da odločitev tovarne iz Kruševca za licenco »Mobil-oil« ni sporna in če bo potrebno, bo tovarna iskala ustavno zašči-
to, ker druge rafinerije ogrožajo njen razvoj. In tako zdaj tava sporni predmet od instance do instance, 5()-mi!ijonska investicija v Kruševcu pa še vedno poči-va.
Kakor koli že bo spor končan, je ta primer opomin vsem, ki tekmujejo v graditvi tovarn, kakršne že imamo in ki pod varuš-tvom močnih tujih prodajalcev licenc nenehno ustvarjajo konkurenco ter zmedo na domačem trgu. Vse to pa počno s porabljanjem skupnega družbenega kapitala in v imenu družbenih programov razvoja.
Božo Ostanek o nalogah in delu medobčinske gospodarske zbornice v Kopru
Hitrejše odpiranje k sosedom
Boris Rugelj
Bojazen, da bi se z ustanavljanjem področnih gospodarskih zbornic, posamezna področja republike še bolj začela zapirati vase — izražen je bil v javni razpravi o reorganizaciji gospodarske zbornice — je zbledel že nekaj mesecev po ustanovitvi 13 medobčinskih zbornic v Sloveniji. Delegati v telesih medobčinskih zbornic, ki smo jih doslej obiskali, ljubljanske, obalno-kraške, podravske, novomeško-zasavske, koroške, se presneto dobro zavedajo, kje in kam tkejo niti, ki bodo utrdile in okrepile družbenoekonomski položaj njihove regije: k sosedom najprej in tja, kamor najbolj naravno segajo poslovni stiki njihovih delovnih organizacij.
Večino časa, odmerjenega pogovoru o nalogah medobčinske zbornice obalnokraške regije, smo zavoljo tega porabili za razgovor prav o povezavah gospodarstva te regije s sosedi. Najbolj naravni sosed obale in Krasa je severnoprimorska regija. Obe zbornici, obalnokraška iz Kopra in severnoprimorska iz Nove Gorice sta že krepko načeli vprašanje, kako skupne interese tudi najbolj smotrno — skupaj — razreševati in uresničevati. Pri tem "pa skupne koristi obeh regij, kot. nam je povedal sekretar obalnokraške medobčinske zbornice, Božo Ostanek, segajo tudi preko meje k sosedom in rojakom v obmejnih pokrajinah Italije. Tu seveda ne gre le za brezcarinsko
no v Sežani ter za transportna rminala v Sežani in Vrtojbi pri avi Gorici, pač pa tudi za razne »like sodelovanja s slovensko anjšino v Italiji. Zbornici obeh gij pa se dogovarjata tudi o po-ebnem razvoju infrastrukture^ ez katere transportni terminali r industrijske cone ne bodo ogle zaživeti polnega živje-ja...
»Na pobudo, ki je prišla z kabinske strani, pa se obe zbornici ugovarjata tudi o možnosti, ako ponuditi turistom in »na-tdnim« potrošnikom celovito iristično-potrošniško informa-jo o krajih na obeh straneh leje«, je pripoved o skupnih in-:resih končal Božo Ostanek. Seveda »problemi« za doma-
čim pragom niso nič manj pomembni in jih na zbornici v Kopru nič manj vneto ne obravnavajo. Planiranje, predvsem dolgoročno in s tem povezan skladen razvoj vseh najpomembnejših dejavnosti na Obali in na Krasu, je tema, ob kateri se nemara najbolj lomijo kopja. Kaj razvijati na obali in kaj ne ter koliko katere dejavnosti so vprašanja, s katerimi se ubada nekaj komisij pri GZ v Kopru, med njimi tudi komisija za varstvo okolja. Ta naj bi proučila vprašanja gospodarskega razvoja s te plati, hkrati pa, kar je nemara še važnejše, »izobrazila« vse dejavnike na obali ter jih osvestila, da je varovanje okolja pomembnejše, kot marsikateri dinar, ki bi
sicer pritekel v občinske »proračune«, bi ga pa kasneje zaradi hudih onesnažitev izgubili.
»Vsekakor pa so tu najpomembnejša vprašanja razvoj Luke, pomorstva, spremljajoče industrije, integralnega transporta,« je poudaril Božo Ostanek. »Zraven sodijo kajpak tudi turizem, trgovina, razvoj kmetijstva, zlasti pa povezovanje sorodnih dejavnosti in usklajevanje proizvodnih sil, tako da se v bodoče ne bi razvijale delovne organizacije, ki se ubadajo z marsičem, toda ničesar ne delajo dobro. K doseganju tega, sicer dolgoročnega cilja naj bi nekoli-kanj pripomogli tudi sejmi, ki jih sicer že organiziramo vrsto let, zdaj pa smo se odločili temeljito
menjati njihovo vsebino. Namesto splošnih sejmov »Primorska razstavlja« naj bi poslej nastali specializirani sejmi, vezani na tradicionalne dejavnosti Obale: maloobmejno gospodarstvo, navtični turizem, integralni transport, pomorsko gospodarstvo.. .
Z naštetimi dejavnostmi pa doslej opravljeno delo medobčinske zbornice v Kopru v tem sestavku seveda ni omenjeno v celoti, kaj šele vse naloge, ki jih zbornica ima. Vsekakor pa je najpomembnejše prizadevanje za odprtost Obale in Krasa vsem, ki bi radi sodelovali, je za konec še enkrat poudaril Božo Ostanek.
Pogovori med francoskimi in jugoslovanskimi sindikati
Georges Seguy, generalni tajnik CGT, o francoskih sindikatih
Francozi zbirajo naše izkušnje
Le petina delavcev v sindikatih
Peter Štefanič
Peter Štefanič
V Podvinu na Gorenjskem so bili minuli teden uradni pogovori med delegacijo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo je vodil predsednik sveta Mika Špi-Ijak, in delegacijo Generalne konfederacije dela Francije (CGT) pod vodstvom njenega generalnega sekretarja Geor-gesa Seguyja. V uvodnih pogovorih so člani delegacij izmenjali mnenja o dejavnosti sindikalnih organizacij na notranje-politič-nem prizorišču, o razmerah v mednarodnem sindikalnem gibanju in medsebojnem sodelovanju v prihodnje. Glede slednjega je bil poudarek zlasti na skupnih prizadevanjih za zagotovitev pravic in interesov približno 70 tisoč našim delavcem, zaposlenim v Franciji.
Odnosi med sindikalnimi organizacijami obeh dežel so se v minulem obdobju v glavnem razvijali znotraj odnosov med Zvezo komunistov Jugoslavije in Komunistično partijo Francije, saj CGT kot najvplivnejša sindikalna organizacija v Franciji tesno sodeluje s komunistično partijo in sledi njenim usmeritvam. Tako je bil to prvi uradni obisk generalnega sekretarja
CGT Georgesa Seguyja v naši državi, medtem ko se je predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak mudil v Franciji v začetku letošnjega leta.
Sedanji obisk in pogovori naj bi poglobili in razširili medsebojno sicer tradicionalno dobro sodelovanje na vsebinske oblike. Za francoske sindikate — podobno kot za Komunistične partijo Francije — je naša država zanimiva predvsem zaradi socialističnega samoupravnega sistema in izkušenj, ki smo si jih pridobili pri uvajanju samoupravljanja. Kot je poudaril vodja delegacije Georges Seguy, z velikim zanimanjem spremljajo in proučujejo naše izkušnje in spremembe, ki jih sproti vnašamo v samoupravljanje. Prav v naših izkušnjah iščejo vzorec za njihovo pot v samoupravljanje. Štirideseti kongres Generalne konfederacije dela Francije ja namreč napovedal demokratizacijo sindikalnih struktur in uvedel v uradno izrazoslovje samoupravljanje, pod čemer razumejo demokratično upravljanje i i planiranje gospodarstva ter nacionalizacijo močnejših gospodarskih središč — seveda ko
bodo prišle v pogojih parlamentarnega pluralizma na oblast stranke levice.
Po uvodnih pogovorih, v katerih je predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak podrobno seznanil goste / razvojem samoupravljanja in družbe kot celote, so si člani obeh delegacij ogledali še hladno valjarno na Beli. S predstavniki jeseniške Železarne so se ob tej priložnosti pogovarjali o samoupravni organiziranosti kolektiva ter o vlogi sindikata kot subjekta samoupravljanja,
Drugi dan uradnega obiska v Sloveniji sta se delegaciji mudili v Velenju, kjer so se s predstavniki občinskega sveta zveze sindikatov pogovarjali o občinski samoupravi in o samoupravljanju v krajevnih skupnostih ter v samoupravnih interesnih skupnostih. Delegaciji sveta ZSJ in CGT Francije sta po obisku v Sloveniji odpotovali v Kumrovec oziroma na Hrvaško, kjer sta se prav tako mudili dva dni.
Republiški svet ZS Hrvaške o prekinitvah dela
Vzrok: neenaki pogoji pridobivanja dohodka
Nenad Brkič
GEORGES SEGUV, glavni tajnik Generalne konfederacije dela Francije (CGT), se je rodil leta 1927 v Toulousu na jugu Francije. Je dolgoletni sindikalni delavec in član politbiroja Komunistične partije Francije.
V pogovoru za Delavsko enotnost je predstavil sindikalno gibanje v Franciji, zlasti pa Generalno konfederacijo dela. Le-ta je bila ustanovljena leta 1895. Od vsega začetka je revolucionarno usmerjena in propagira proletarski internacionalizem. Nikoli ni bila povsem monolitna, saj že od nekdaj združuje komunistično usmerjene delavce, socialiste, socialdemokrate, precej pa je tudi katolikov in takih, ki ideološko niso opredeljeni. Čeprav CGT razglaša načelo neodvisnosti v odnosu do političnih strank, pa v praksi tesno sodeluje s komunistično partijo in sledi njenim usmeritvam.
Slaba točka francoskega sindikalizma je razmeroma majhen odstotek članov sindikata glede na število zaposlenih — vsega 22 odstotkov. Ta pojav pojasnjujejo med drugim z dejstvom, da se pridobitve sindikatov in kolektivne pogodbe nanašajo na vse zaposlene, tako da delavci večkrat ne čutijo potrebe za aktivnejše vključevanje. Dejanski vpliv sindikatov v družbi je preče Kvečji, saj npr. CGT na sindi-kalnih volitvah delegatov, ki zastopajo delavce v podjetjih, dobi približno 60 odstotkov vseh glasov.
Tudi Francija je v zadnjih nekaj letih v težavnih gospodarskih razmerah. Srečujejo se z in-
Georges Seguy, generalni tajnik CGT, največje francoske sindikalne organizacije
tlačijo, porastom življenjskih stroškov, pomanjkanjem surovinske baze, zlasti pa z rastočim številom brezposelnih, ki jih je, po ocenah CGT, okoli milijon 800 tisoč. Danes se srečujejo z zaostrenimi socialnimi razlikami. Okoli dva milijona zaposlenih prejema približno dva tisoč frankov, kar je odločno premalo, medtem ko se na drugi strani buržoazija koplje v izobilju. Posledice krize je čutiti na področju črne metalurgije, prometa, tekstilne industrije in energetike, kjer je zaprtih vrsta tovarn in iz-
gubljenih največ delovnih mest. CGT je v vsakodnevni akciji predvsem zaščitnik konkretnih interesov delavcev. Zlasti pa brani interese nazaposlenih, skuša preprečevati množično odpuščanje delavcev, ščiti delavce z nizkimi plačami ter skrbi za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev zaposlenih. Med drugim se zavzema tudi za uvedbo 35-urnega delovnega tedna, za večje pravice delavcev glede obveščenosti in za delavsko kontrolo v upravljan ju s podjetji.
Poleg CGT delujeta v Franciji še dve sindikalni centrali: Demokratična konfederacija dela Francije (CFDT), ki se tudi zavzema za uvajanje samoupravnega socializma, in Force ou-vriere (FO). Odnosi med CGT in CFDT so dobri zlasti po letu 1970, ko je bil podpisan sporazum o enotnih akcijah obeh organizacij. Generalna konfederacija dela ima prijateljske stike z vrsto sindikalnih organizacij, tako z Generalno konfederacijo dela Italije, Delavskimi komisijami Španije in portugalskimi sindikati. Sodeluje tudi s sindikati dežel v razvoju, zlasti tistih, ki.so bile nekda j francoske kolo ni je.
V pogovoru je Georges Seguy znova poudaril, da sta zanje, podobno kot za Komunistično partijo Francije, Jugoslavija in njen samoupravni socialistični sistem izredno zanimiva. Spremljajo naša prizadevanja in naše izkušnje in v njih skušajo najti pot v samoupravno socialistično družbo, kakršna je njihova vizija bodoče ureditve njihove dežele.
Na dnevnem redu nedavne seje sveta Zveze sindikatov Hr-vatske je bila tema, ki je bila dolgo časa rezervirana za notranje razprave: stavka. Na dnevni red je prišla zaradi povečanja števila stavk in zaradi povečanja števila udeležencev v njih in zato, ker,da bi jih bilo lahko še več, če bodo subjektivne sile še naprej neodločne in če bomo še naprej skrivali vzroke teh pojavov in preprečevali, da bi javnost o njih karkoli zvedela. Dozorelo je prepričanje, da bi se s podpiranjem tistih, ki zaradi sramu ne želijo, da bi zvedeli zanje, kako so v tej ali oni delovni organizaciji ustavili delo, podprlo stanje, ki utegne postati težavno, saj z molkom ni mogoče odpraviti njihovih globljih vzrokov in ni mogoče obračunati s posamezniki in silamvkaterih ravnanja so nemalokrat povod za takšno reakcijo delavcev. S to razpravo so razčistili še nekaj, in sicer s strahom, da je vsaka ustavitev dela odsev politične opozicije našemu sistemu socialističnega samoupravljanja, ali še huje, da ima pri njej prste vmes sovražnik.
Končno so spoznali tudi to, da brez javne razprave ni rešitve, oziroma da se takšno reševanje tega problema integrira v edino možno vodenje naše samoupravne politike — v javno odločanje delovnih ljudi.
Čeprav bomo o teh pojavih še mnogo govorili, bodisi posplo-
šeno ali pa po posameznih ustavitvah dela, so za zdaj nedvoumni vzroki teh pojavov najpogosteje neenaki pogoji gospodarjenja in pridobivanja dohodka med panogami in grupacijami. Z drugimi besedami,ne glede na to, ali so konkretni povodi ustavitev takšni alt drugačni neposredni razlogi eksplozije nezadovoljstva dela delavcev, je več kot očitno, da gre za spopad interesov dela združenega dela v sedanji konstelaci ji položaja panog in grupacij in to vse v pogojih, ko subjektivne organizirane sile — od temeljne organizacije združenega dela navzgor — niso sposobne sporov znotraj združenega dela razrešiti, z oblikami, ki so predvidene z našim samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem.
Ko so te sile nedelavne, ko izgubijo stik z delavci, potem delavci stihijsko z ustavitvijo dela želijo razrešiti spor. Dejstvo je namreč, da je vzrok pretežnega števila ustavitev dela, ki so jih analizirali na tej seji, v tem, da niso uresničevali stališč iz družbenega dogovora o pridobivanju in razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v SR Hrvafski, po katerem tisti, ki dobijo večji dohodek, imajo tudi večje obveznosti za razvoj družbe, osebne dohodke pa dobijo na podlagi rezultatov dela po načelu: za isto delo približno enak osebni dohodek.
Vse to govori, da naše angaži-
ranje v. uresničevanju stališč družbenega dogovora, bistveno prispeva k razreševanju ob-jektvno obstoječih razlik v pridobivanju sredstev za osebne dohodke, s čimer se precej odpravljajo možnosti, da se spor različnih interesov delov združenega dela pripelje skoraj do antagonizma.
Sindikalna organiziacija je bila prav ob ustavitvah dela v novem organiziranju in usposabljanju za družbeno vlogo, ki ji gre po ustavi in zakonu o združenem delu. Deli naše organizacije so se pri nekaterih ustavitvah dela pokazali ne kot organizacija razreda, ampak nekih drugih struktur. Čeprav vemo, da ni mogoče čez noč preobraziti sindikalne organizacije na novih temeljih, pa je treba vseeno povedati, da za razumevanje nove družbene vloge sindikalne organizacije ne bomo prispevali le z izvolitvijo kadrov v izvršilne organe sindikalne organizacije, med katerimi neposredni proizvajalci skoraj v nobenem od teh organov ne tvorijo niti polovice članov, nekvalificirani in polkvalificirani delavci pa so zastopani z neznatnim številom. Takšna kadrovska politika gotovo ne prispeva k prizadevanjem, da bi sindikalna organizacija v celoti delila usodo delavskega razreda, da bi delovala v razredu in za razred. Brez tega bo sindikat zadnji obveščen o tem, kaj delavci želijo, tako tudi o stavkah.
Najrazličnejše so oblike zapiranja trga
Krajevni računi (brez krčmarja)
Štanimir Božanič
»Potne liste« za steklenico Radenske iz Radencev do Aran-djelovca ali za steklenico Knjaza Miloša do Maribora ureja na primer poleg ustave še natančno 12 sedanjih in pet načrtovanih zakonov. Kljub temu pa Radensko redkokdaj pijejo v eni ali pa Knjaza Miloša v drugi regiji. Res pa je, da v tem primeru še ne mo^ remo govoriti o kršenju enotnosti jugoslovanskega tržišča, ker gre med drugim za transportne stroške in navade, vendar je podobno tudi pri drugih izdelkih. To vprašanje je analiziralo tudi šest zveznih institucij, ki so ugotovile. da šb predpiši in objcaji; trgovanja mnogokrat na stranskem tiru.
Koliko je to razhajanje prakse s predpisi postalo zaskrbljujoče, je pokazalo tridnevno skupno zasedanje zveznega sveta za vprašanja družbene ureditve in gospodarski razvoj in gospodarsko politiko nedavno na Brdu pri Kranju.
Sodeč po podatkih in besedah članov sveta je seznam predmetov za porabo in reprodukcijo, ki jih v posameznih mestih primanjkuje, precej dolg. Poleg naložb v nove objekte drugih območij so simbolične tudi druge oblike sodelovanja in združevanja sredstev za boljšo preskrbo na eni strani, in učinkovitejše prodajanje izdelkov na drugi strani.
Najpogostejša oblika zapiranja lokalnih vrat »pred nosom« gospodarstvenikov iz drugih krajev je to, da ne dobijo dovolje-'tljč žti odpiranje prodajnega in poslovnega prostora. Sicer pa vse skrbi niso odpravljene niti z nakupom prodajaln, saj lokalni organi oblasti običajno vsiljujejo obveznost, da blago lahko prepelje, uskladišči in nadzoruje njegovo kakovost izključno kaka lokalna organizacija.
Drug šolski primer gledanja ozkih interesov je vplivanje na lokalno trgovino, da predvsem
prodaja lokalne proizvode ne glede na njihovo kakovost.
Iz takšnih monopolističnih odnosov kmalu pridemo tudi do monopolističnih cen, ki jih seveda plačujejo kupci. Pomembno pa je poudariti, da je tako tudi tam, kjer bi to najmanj pričakovali, to je v nerazvitih občinah. Njihovo pravilo igre je, da običajno ponujajo zavezništvo s svojimi slabšimi delovnimi organizacijami. Včasih gre za nezadostno kakovost izdelkov, zato se, ko pride do izgub, kritike naslovijo na trgovce, namesto da bi poostrili lastno tehnološko disciplino. Prav zato bodo morali logiko lokalnih računov najprej opustiti tisti, ki jo tudi zagovarjajo, saj pot za izhod iz nerazvitosti pelje le po »dolini« iskrenega skupnega sodelovanja.
V Kopru so razglasili rezultate pomladanskih DŠI
Tomos premočno prvi
Damjan Križnik
Zadnji petek je bil za šport-like iz koprskih organizacij združenega dela nadvse slovesen ian. Komisija za šport in rekrea-:ijo pri občinskem svetu Zveze jndikatov Koper je namreč v čusterni pripravila svečano razglasitev rezultatov pomladanskih lelavskih športnih iger, na kate-ih je sodelovalo 300 ekip iz 51 tsnovnih organizacij ZS. Kot so mvedali ob tej priložnosti, so iportne aktivnosti vseh zaposle-lih dosegle izreden razmah — -azveseljivo je, da to velja tudi za ženske — saj je v najrazličnejših disciplinah merilo svoje moči več kot 6000 delavcev.
V letošnjih delavskih športnih igrah so imeli največ uspeha delavci Tomosa s skupno 547 doseženimi točkami, sledijo pa Luka 351, SGP Gorica in PTT po 158, Interagent 136 itd. Pokal za fair play so dobili športniki Luke, ki so bili ves čas tekmovanja najbolj disciplinirani.
REZULTATI — mali nogomet: 1. Slikoplast 51 točk, 2. Tomos 547, 3. Luka 144 itd.; rokomet — moški: L Tomos I 20,
2. Luka 16, 3. Carinarnica 13; ženske:	1. Skupščina obalne
skupnosti 16, 2. Luka 12, 3. Tomos 9; košarka: L Tomos II 21, 2. PTT 17, 3. Skupščina obalne skupnosti 14; odbojka — moški: Tomos 125,2. UJV 21,3. Slovenija avto 18; ženske: 1. Ortopedska bolnišnica Valdoltra 20, 2. Tomos 16, 3. Splošna banka 13; balinanje: L Luka 25, 2. Tomos II 21, 3. Stil 18; namizni tenis — moški, posamično: L Škabar (SOS) 15, 2. Šverko (Tomos) li, 3. Furlanič (Luka) 8; ekipno: 1. Tomosl 26,2. Luka 22,3.Tomos II19; ženske —posamično: L Ličen (Tomos) 15, 2. Slapnik (Transjug) 11, 3. Mihel (Riž. voodovod) 8; ekipno: L SDK 17, 2. Tomos 13, 3. Interagent 10; streljanje moški, posamično: L Deregi (UJV) 15, 2. Fabič (Cestno pod.) 11, 3. Rot (Tomos) 8; ekipno: 1. Tomos I 29, 2. UJV 25, 3. Luka 22; ženske — posamično: 1. Radišič (Tomos) 15,2. Urak (Cest. pod.) 11, 3. Kramarič (TV Kp) 8; ekipno: L Tomos I 22, 2. TV studio 18, 3. Stanovanjska skup-
nost 15; vlečenje vrvi: 1. Tomosl 14,2. Luka 10, 3. Tomos II7; pikado — ženske, posamično: L Sever 15, 2. Poljšak (obe Luka) 11, 3. Čalija (Iples) 8; ekipno: L Luka I 20, 2. Iplas 16, 3. Timav — Agraria 13; šah — moški, posamično: L Sirotič (Primorje) 15, 2. Vulič (Tomos) 11, 3. Popovič (Primorje) 8; ekipno: L Tomos I 22, 2. Luka 18, 3. UJV 15; ženske — posamično: 1. Dolgan (Istra benz) 15, 2. Kran-čar (Elektro) 11, 3. Glavina (SDK) 8; kegljanje — moški, posamično: L Škorjance (Tomos) 15, 2. Lovrečič (Luka) 11, 3. Mlakar (PTT) 8; ekipno: L Tomos II 39, 2. Tomos III 35, 3. Luka 132; ženske — posamično: L Gregorič (Stavbenik) 15, 2. Lončar (Slavnik) 11, 3. Žorž (Cimos) 8; ekipno: L Istra benz 28, 2. Tomos I 24, 3. Stavbenik 21; kros — moški, skupina A (do 30 let): L Šišljagič (Tomos) 15, 2. Valenčič 11, 3. Baruca (oba Valdoltra) 8; skupina B (od 30 do 40 let): L Hadžič (Gorica) 12, 2. Jazbec (PTT) 8,3. Ažman (Interagent) 5; skupina C (nad 40
let): L Kozlovič (ZTKO) 14, 2. Kneževič (Tomos) 10, 3. Bertok (Istra benz) 7; ženske: L Knez (Lama) 15, 2. Tomošič (Interagent) 11, 3. Pucer (Agraria) 8; plavanje — moški, kravl (do 30 let); 1. Vejnovič (Tomos) 14, 2. Stanta (Primorje) 10, 3. Bizjak (PTT) 7; od 30 do 40 let: L Milkovič (Tomos) 15, 2. Zabukovec (Invest biro) 11, 3. Bandelj (Luka) 8; nad 40 let: L Pregelj (privatnik); ženske — kravl (do 30 let); L Šarkanj (Agraria) 14, 2. Veršič (Tomos) 10, 3. Tomšič (Interagent) 7; strojepisje: L Eler (Luka) 15, 2. Tivadar (Stavbenik) 11,	3. Jazbec
(Osrednja knjižnica) 8.
VSEEKIPNI VRSTNI RED: L Tomos 547, 2. Luka 351, 3. SGP Gorica 158, 4. PTT 158, 5. Interagent 136, 6. Agraria 126, 7. Stavbenik 121, 8. Ortopedska bolnišnica Valdoltra 120, 9. Iplas 117, 10. Invest biro 107 itd.
DŠI v občini Lenart
Na polovici — Agrokombinat
Damjan Križnik
Tudi v občini Lenart so končali s prvim delom sindikalnih športnih iger. Tekmovanj v košarki se je udeležilo 84 tekmovalcev in tekmovalk iz 13 osnovnih organizacij ZS, najboljši pa so bili Agrokombinat, Kristal in OŠ Voličina v konkurenci moških ter OŠ Lenart pri ženskah. Agrokombinat je slavil tudi med
šahisti. Sledijo Centrovod, Zavod Hrastovec, Elektro Lenart, OŠ Gradišče itd. V konkurenci žensk pa so imele na 64 črno-belih kvadratih premoč delavke Zavoda Hrastovec pred Gradiščem in OŠ Lenart.
Drugi rezultati — namizni tenis, moški: L Agrokombinat, 2. Klemos, 3. Centrdvod; žen-
ske: L OŠ Lenart, 2. ZDŽB Hrastovec, 3. OŠ Voličina; odbojka — moški: L Agrokombinat, 2. ZD Lenart, 3. Hrastovec; ženske: L OŠ Lenart, 2. Hrastovec, 3. VVZ Lenart.
Komisija za šport in rekreacijo pri ObS ZS Lenart je priredila tudi tekmovanje v atletskem mnogoboju, ki se ga je v obeh
konkurencah udeležilo 45 športnikov iz osmih OOS. Med moškimi so zmagali Domiter (do 30 let) in Lovše (nad 30 let) ter njuna ekipa Agrokombinat, med ženskami pa Sauperlova (do 25 let) in Horvatova (nad 25 let) ter njuna ekipa OŠ Lenart.
(	N
Nogomet,
delujoči
barometer?
Igo Tratnik
Poletno vreme je letos sicer dokaj čudno, vendar so si jugo nogometaši po vsem videzu zadali za nalogo, da bodo sistem »vroče — hladno« spremenili kar v »zelo vroče«.
Nogomet je prav gotovo družbeni fenomen, kar nikakor ne velja samo za Jugoslavijo, temveč prav tako za Argentino, Anglijo, Sovjetsko zvezo ali Saudsko Arabijo. Resnejši analitiki družbenih tokov celo govore o nogometu kot o družbenem pojavu in kaj malo o dejavnosti s športnimi značilnostmi. Vse preganjanje žoge po igrišču naj bi bilo še najbliže spektaklu, tako ali drugačno sodelovanje množic pri tem (gledalcev ali privržencev) pa naj bi še najbolj spominjalo na množično histerijo ali pa nekakšno »sproščanje napetosti«, ki jih prinaša življenje v mestih. Nenraven bi lahko prišteli še kaj...
Denimo, da je vse res, kar smo zapisali. Kljub vsemu se zastavlja zanimivo vprašanje, kako to, da smo imeli ta čas prav v Jugoslaviji — sodeč po vseh podatkih — najbolj neregularno državno prvenstvo v elitnem razredu. Presenečenje je lahko toliko večje, ker gre za deželo, ki ima izredno razvit sistem sodelovanja najširših delegatskih množic pri odločanju na vseh ravneh in na vseh področjih — za razliko od tehnokratskih in managerskih oblik »prijemanja« — toda prav pri nogometu nam je očividno prav vse odpovedalo. Zakaj?
Veliko jih je, ki znajo kar iz rokava stresati »edino prave« razloge in podatke. Je pač tako, da gre za področje, kjer premoremo nekaj milijonov »strokovnjakov« in je tudi odziv na neuradne ankete za razreševanje težav temu primeren. Prenekatero mnenje je seveda zelo natančno ali vsaj blizu resnici, toda iz zagat kljub vsemu ne moremo.
Vsekakor je dobro povedati, da pogovor o nogometu ne bi imel nikakršnega širšega pomena, če ne bi šlo za dejavnost, ki na izredno slikovit način nakazuje razmere v družbi. Hočemo povedati to, da ne govorimo o nogometu kot o športni panogi, temveč o množični igri z žogo, ki nosi ali vleče s sabo barometer s podatki iz najrazličnejših plasti — tudi tistih »črnih« — družbenega dogajanja.
V odnosih med našimi nogometnimi kljubi je moč zaslediti praktično vse »negativne variante«, ki smo jih dokaj uspešno počistili iz vsakdanje prakse življenja. Gre za nacionalizme, lokali-zme, tehnokratizem, anarholiberalizem, managerstvo in... kdo ve, kakšne »ljubkovalne« izraze bi lahko še vse našli...
In naposled se vsa pojasnjevanja končajo pri tem, da dejanska baza, torej resnični plačnik nogometnega dogajanja, nima prav nikakršnega vpliva na upravljanje v profesionalnih klubih (ali kakor jih že imenujemo). V vodstvih sede samo predstavniki poslovodnih organov, ki »operirajo« z denarjem preostalih članov svojega kolektiva, kakor bi bil njihov. Prav zanimivo bi bilo videti, kje so pri najrazličnejših pretokih milijonov sklepi samoupravnih organov?
In še vprašanje: mar ne gre pri številnih aktivnih upravljavcih dogajanja v nogometnih klubih za preprosto »iskanje ventila« za to, ker v svojih organizacijah združenega dela ne morejo več »komandirati«, v nogometu si pa to še lahko privoščijo. Tako, namesto hobija in za dobro voljo in za sproščanje živčne napetosti in — nemalokrat — tudi za družbeni denar (pod mizo) povrhu V vsega?______________________________ J
Mariborsko občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu
Doslej brez presenečenj
Končana so srečanja prvega dela občinskega sindikalnega prvenstva v namiznem tenisu, ki so tekla v 6 ligah, in to v petih moških in eni ženski. Tudi letos se borita za najvišje mesto DO TAM in CEVOVOD. Po prvem delu imata obe ekipi po 24 točk, le da ima DO TAM boljšo razliko v setih. Sledijo ekipe: Carinarnica Maribor, Konstruktor, TIMA 1, Mariborska livarna itd.
VII. ligi vodi ekipa Elektro, ki ni izgubila nobenega srečanja in je torej zasluženo na prvem
mestu in najresnejši kandidat za uvrstitev v L ligo. Sledijo ekipe: DO TAM III, TVT B. Kidrič II, Petrol, DO TAM IV, Zavarovalnica Triglav itd.
V treh IH. ligah so rezultati naslednji:
III. liga — A skupina: Primat, Nigrad, DO TAM V, Jekloteh-na. Ruše II, PTT’ itd. III. liga -- B skupina: Mariborski vodovod, Gradis KO, PrOmetna sekcija, DEM, Projekt, Interevropa itd. III. liga — C skupina: Certus, EGŠ, Konstruktor III, Marles,
Zavarovalnica Triglav II, TIMA II itd.
V ženski ligi je prvo mesto osvojila ekipa Gradisa. Namiznoteniške igralke Gradisa so z dobro igro premagale vse svoje nasprotnice ter tako brez poraza zasluženo vodijo. Na drugo mesto se je z zaostankom dveh točk uvrstila ekipa Zavarovalnice Triglav II pred Zavarovalnico Triglav I, Elektro, IMP, Obrtnikom itd.
D. Zagorac
mmmmmmmmmmmmmmmmma,
Tekmovanje gozdarjev Jugoslavije
Gozdarji Slovenije drugi
Na letošnjem XVII. tekmovanju gozdarjev — sekačev Jugoslavije je slovenska ekipa zasedla drugo mesto. Tekmovanje je bilo v Osijeku ob sodelovanju ekip iz vseh republik in pokrajin. Zvezno proizvodno tekmovanje je bilo po opravljenih republiških in pokrajinskih tekmovanjih. Poleg tekmovanj v proizvodnih veščinah so gozdarji — sekači opravili tudi teste iz poznavanja urejanja samoupravnih
odnosov v združenem delu. Med ekipami je dosežen naslednji vrstni red:
L SR Hrvaška 3851,5 točke, 2. SR Slovenija 3702,5 točke, 3. SR Srbija 3606,5 točke itd.
Med posamezniki je zmagal že nekajkratni zmagovalec Tomac Drago iz ekipe SR Hrvaške, drugi pa je bil Jože Grandovec iz ekipe SR Slovenije (predstavnik Gozdnega gospodarstva Novo mesto).
Po tekmovanju je v organizaciji zveznega odbora Sindikata delavcev gozdarstva in predelave lesa organizirano posvetovanje gozdarjev na temo »Prizadevanja za povečevanje produktivnosti dela v gozdarstvu«, kjer so spregovorili o aktivnosti sindikata pri realizaciji sklepov o prizadevanju za večjo produktivnost dela v gozdarstvu, sprejetih na podobnem posvetu 1975. leta v Budvi.	Brane Mišič
Lepa gesta košarkarjev Gorenja
Pomoč pri gradnji telovadnice
Hinko Jerčič
Tradicionalno je že postalo vsakoletno srečanje košarkarjev Gorenja iz Mute in Gorenja iz Velenja, toda letos so Velenjčani ta športni obračun poplemenitili še z lepo solidarnostno gesto, vredno posnemanja. Pred začetkom tekme so namreč predali svojim vrstnikom obveznice po-
sojila za ceste kot svojo pomoč pri gradnji nove telovadnice v Muti. Gradnja bi kaj lahko zastala, ker so zaradi temeljenja nastali dodatni stroški, in tako je bila gesta Velenjčanov več kot dobrodošla. Košarkarji Mute so nato obveznice predali krajevni skupnosti, njen predsednik
Simon Štruc pa je ob tej priložnosti dejal, da ni toliko po-membna, višina zneska, kot sta dragocena izraz solidarnosti in želja — pomagati.
V tekmi, ki je nato sledila, so domačini iz Mute ugnali Velenjčane z 91:68 (42:38) in z lepo igro navdušili številne gledalce.
Veterani in mladinci iz Mute zaenkrat igrajo še na prostem, kmalu pa bodo dobili tudi telovadnico.
Ob 60-letnici ustanovitve KPJ, SKOJ in združitve revolucionarnih sindikatov Jugoslavije
Rojstna leta in prvi boji delavskega razreda
Vinko Blatnik
ludi največji materialisti pred Marxom so človeka in njegov miselni proces razumeli abstraktno. Predmet, dejanskost so razlagali za nekaj samo po sebi danega, kar subjekt opazuje in tako spoznava. Niso pa dojeli, da je predmet, narava okoli človeka pravzaprav človekova narava in predmetnost, ustvarjena od človeka, in da zgodovinske narave ni brez človeka kot tudi ne človeka brez nje.
Človeka je ustvarila praktična dejavnost
Tista specifična človekova bit, po kateri se loči od drugih organskih bitij, je zapopadena v tem, da je človek socialno bitje, ki se potrjuje s sposobnostjo predelave predmetnega objektivnega sveta; bitje, ki mu je proizvodna — in to zavestna proizvodna dejavnost — bistvo in specifičnost življenja. Človek je potemtakem bitje prakse.
Aktivni praktični odnos do stvarnosti pa ne pomeni samo spreminjanja te stvarnosti in zgodovine kot človekove dejanske zgodovine. Opredmetenje človekovih sil je dialektičen proces in enako kot človek opredmeti svoje sile v predmetu, se tudi predmet, narava, »opredmeti« v človeku, kar pomeni, da se tudi sam človek v tem procesu spreminja.
Skozi človekovo stoletno proizvodno in praktično delovanje se porajajo tudi nove »bistvene sile« (abstraktno mišljenje, muzikalnost itd...) Človek namreč tudi samega sebe spreminja, razvija svoja spoznanja o naravi, enako kot mu jo uspeva tudi praktično spreminjati. Nastajanje novih Človeških sposobnosti — tako fizičnih kot psihičnih — pa pomeni tudi nastajanje novih človeških lastnosti. Zgodovine biološko-psihološko-socialnega spreminjanja človekove proizvodnje sploh ni mogoče razjasniti brez razumevanja zgodovine človekove proizvodnje, človekovega opredmetenja in proizvajanja narave, človekovega aktivnega spreminjanja narave in družbe.
Iz tega globokega osnovnega spoznanja o mestu in vlogi človeka v realnem svetu pa so sledila še druga.
Iz dejstva prakse, človekovega zavestnega spreminjanja sv ;ta nujno sledi, da je tudi samo mišljenje oblika b ‘i in da ji zaradi tega ne more biti abstraktno nasprotje. Ta praksa, človekova praksa bi bila iluzorna tvar, če bi obstajala razlika med bitjo in mišljenjen . Čeprav zakonitosti obeh sfer nista povsem enaki, gre pri tem vendarle za »dve vrsti zakonov, ki sta v bistvu enaki, po izrazu pa različni, ker jih človeška glava zavestno uporablja, medtem ko se v naravi in doslej v dobršni meri tudi še v človekovi zgodovini uveljavljajo nezavedno, v obliki vnanje nujnosti, v neskončni verigi navideznih naključij.
Tudi mišljenje ima torej svoj nastanek in razvoj: človek ustvarja nove pojme pa tudi nove kategorije in je torej jasno, da ni mogoče govoriti o mišljenju, pojmih in kategorijah kot o nekakšnih vnaprej danih oblikah. »Teoretsko mišljenje vsake dobe, tudi naše, je zgodovinski proizvod, ki dobiva v različnih obdobjih zelo različne oblike in s tem zelo različno vsebino. Znanost o mišljenju je torej kot vsaka druga znanost zgodovinska veda, znanost o zgodovinskem razvoju čloyeškega mišljenja,« je zapisal Engels v »Dialektiki prirode«.
Mišljenja, zavesti ne moremo torej absolutno ločevati od stvarnosti, pač pa ji edino lahko priznamo njeno specifičnost, značaj kakovostno novega področja narave, ki ima tudi svoje specifične zakone.
Marx je odkril, da razvoj človekovega mišljenja in drugih njegovih miselnih sposobnosti ni možen brez tvorbe predmeta. Predmet pa spet in prav zato postane za človeka tisto, s čimer korespondira ena osnovnih človekovih lastnosti ali, kot pravi Mara, ki označuje potrditev ene njegovih osnovnih lastnosti.
Ker je predmet za človeka lahko le tisto, kar potrjuje — neposredno ali posredno — eno od človekovih lastnosti, sledi iz tega tudi pomemben sklep, da družba, ki omejuje izražanje človekove aktivnosti skozi vse njegovo življenje na le nekaj enoličnih akcij, pohablja človeka, ker duši razvijanje smisla za vseobsežnost in vzvišenost narave ter človekove neskončne ustvarjalnosti. Preseganje takšne družbe pomeni obenem tudi že oblikovanje drugačne družbe, takšne, ki bo omogočala, da si bo človekove predmete prilaščal človek sam, in s tem vsestransko bogatenje človekove biti.
Človekova praksa, človekova dejavnost, mišljena v najširšem smislu — proizvodna, tehnična, praktično-znanstvena, revolucionarna itd. — je odprta knjiga človekovih sposobnosti ter podlaga tudi za zgodovino človekovega spoznanja.
' Zgodovina človeka je potemtakem zgodovina njegovega spreminjanja sveta. Z nenehnim praktičnim spreminjanjem stvarnosti okrog sebe (ne glede na to, ali gre za proizvodno spreminjanje ali za spreminjanje znotraj tehnično-znanstvenega eksperimenta) človek spoznava nove in nove lastnosti
in zakonitosti stvarnosti, s tem pa spreminja tudi svoje spoznanje o njej.
Človekovo družbeno življenje je v bistvu praktično, njegova praksa, njegova dejavnost pa je zavestna dejavnost. Zanemarjanje enega ali drugega pola tega nasprotja bi povzročilo ponoven padec bodisi v vulgarni materializem ali v idealizem. Družbena praksa je teoretska, kot je tudi človekova teorija praktična, in to ravno zato, ker izvira iz prakse in se s prakso razvija. Praksa pa je zopet teoretska, ker se izvaja z zavestnim delovanjem, ker je usmerjena in načrtna, ker je brez človekove misli nepojmljiva in nemogoča. Kakor pa sta teorija in praksa enotni, tako tudi predstavljata dva elementa enotnega procesa, v katerem ima praksa prvenstvo, ker je čutno-evidentna, konkretna, dejansko-ma-terialno določena. To pa ne pomeni, da ne bi mogla biti teorija v določenem smislu tudi sama sebi kriterij resnice.
Vprašanje, ali človekovo mišljenje lahko spozna stvarnost.pa je izključno vprašanje prakse.
S temi Maraovimi in Engelsovimi stališči je bilo definitivno preseženo enostransko vrednotenje odnosa med subjektom in objektom v mehaničnem in naravoslovnem materializmu kot tudi v kakršnemkoli idealizmu, ki oba elementa bodisi enači, ju principalno ima za nasprotna ali pa ima objekt le za proizvod subjekta. Subjekt torej ni principialno postavljen nasproti objektu, a prav tako ju tudi ni mogoče identificirati.
Ta Maraova osnovna filozofska stališča so imela daljnosežne teoretske učinke, saj predstavljajo najpomembnejši prispevek k razrešitvi problematike človeka v filozofskem smislu. To, kar človek je, je s svojo teoretsko praktično dejavnostjo. Zgodovina človeka je njegova zgodovina; človekov »duh« se poraja in razvija v istem smislu, kot človek razvija svojo praktično dejavnost.
Na vsaki stopnji razvoja človekove dejavnosti se postavljajo predenj, pred njegove odnose do narave in soljudi naloge, ki jih je treba rešiti, in prav v tem se kaže celovitost njegovega razvoja.
Človekovo spoznanje je močno napredovalo od nekdanjega primitivnega mišljenja do znanstvenega mišljenja danes. Podlaga prvemu je primitivni odnos do narave, osnova današnjega pa je mnogo bolj vsestranski odnos, mnogo bolj vsestranska izmenjava, preobrazba narave in zgodovine in torej tudi zavesti o tej vsestranskosti kot o lastnostih in zakonitostih stvarnosti. V teh spoznanjih je tudi jedro Maraove koncepcije človeka, njegovega ekonomskega, socialnega in duhovnega razvoja.
Družbenoekonomske formacije — ključ za razumevanje zgodovine
Na podlagi svojih osnovnih filozofskih dognanj sta Mara in Engels nanovo opredelila vrsto glavnih, dotlej v materialističnem duhu še nerazjasnjenih filozofskih kategorij, tako na primer odnos med materijo in gibanjem, prostorom in časom, kvantiteto in kvaliteto, celoto in delom, občim, posebnim in posameznim, nujnostjo in naključnostjo. V duhu zgodovinskega materializma sta predstavila zakonitosti determinizma, zakon enotnosti in boja nasprotij, zakon negacije negacije. V tem kratkem pregledu rojstnih let in revolucionarnega zorenja delavskega razreda moramo, žal, mimo filozofske dediščine klasikov marksizma, preobsežna je. Zato pa ne smemo obiti tistih Maraovih in Engelsovih znanstvenih spoznanj ter dosežkov, ki so delavskemu razredu vsega sveta glavna opora v boju za socialistične družbene odnose.
Največja težava idealističnega razlaganja zgodovinskega razvoja je v tem, ker mu ni uspeio nikoli razložiti, zakaj se v določenih zgodovinskih trenutkih pojavljajo enaki ali podobni politični sistemi, enaki ali podobni politični, pravni, filozofski itd. koncepti. Kakšna zakonitost človekovega duha je ustvarila enake ali relativno enake družbene sisteme in ideologije v Angliji 17. stol., v Franciji 18. stol., v Nemčiji 19. stol. itd.!
Mara je, kot smo videli, vrednotil človeka kot konkretno, dejansko, dejavno bitje z vsemi njegovimi odnosi do stvarnosti in družbe, začenši z nagonskim odnosom po samoohranitvi, praktično dejavnim odnosom, pa do želje, interesov, potreb, idealov, itd., ki predstavljajo sestavni del njegove osebnosti. Ta — z eno besedo ■— psihologija družbenega človeka, ki se spreminja iz epohe v epoho in še v mnogo krajših razdobjih, mora nujno biti različna pri ljudeh, ki v istem družbenem sistemu zavzemajo različne družbene položaje, mora pa biti v nekaterih osnovnih točkah enaka pri slojih v sicer različnih deželah, ki pa zavzemajo enak družbeni položaj.
V določeni ideologiji se torej kažejo težnje, interesi, način življenja itd. posameznih družbenih slojev, ta njihov zavestni položaj v družbi pa je spet odvisen od celotne družbenozgodovinske in socialnopolitične ureditve dane skupnosti.
A od česa je odvisna ta družbena zgodovinska in socialnopolitična ureditev?
V čem je temelj fevdalnega odnosa med kmetom in fevdalcem, v čem je temelj državljanskih odnosov med proletarci in buržoazijo, kmeti in vsemi ostalimi sloji, ki jih ta družba predpostavlja? Bistvo vsakega od teh odnosov je ekonomski odnos, tj. mesto, ki ga posamezni razred ali družbeni sloj zavzema v določenem sistemu ekonomskih odnosov. V čigavih rokah so ekonomska sredstva, v kakšnem odnosu je kdo do tega, kako si lasti sredstva, kakšen je njegov družbeni položaj v tem odnosu — to predstavlja »anatomijo« vsake družbe, konkretno materialno strukturo, ki je podlaga vsega do sedaj povedanega.
Brez razumevanja ekonomike, ekonomskih odnosov določene dobe ali določene družbe torej očitno ne moremo preučevati psihologije družbenega človeka niti njegovih ideoloških izrazov.
Toda tudi ekonomika, ekonomski odnosi niso nekaj stalnega, okamenelega in večnega, marveč se nenehno spreminjajo, produkcijske sile (produkcijska orodja in ljudje s svojimi delovnimi izkušnjami in znanjem) pa so najrevolucionarnejši element zgodovinskega gibanja, tista posameznost, ki s svojim razvojem povzroča razkroj enih in ustvarjanje novih družbenih odnosov, novih medčloveških odnosov, novih teorij, nazorov, z eno besedo, ideologij.
Razvoj dosedanje zgodovine kaže, da je bil temelj vseh dosedanjih zgodovinskih prevratov prav to, da je prišel razvoj produkcijskih sil na določeni stopnji v protislovje z njegovimi ekonomskimi od-
nosi v produkciji. Stare produkcijske odnose je bilo nujno treba odpraviti, da bi lahko razvoj človeka tekel nemoteno dalje. V tem je bistvo prehoda iz praskupnosti v sužnjelastniško družbo, iz te v fevdalno, iz fevdalne v buržoazno in iz buržoazne v socialistično. Te misli predstavljajo temelj marksističnega razumevanja zgodovine in zgodovinskega materializma.
V	zgodovinskem razvoju ni primera, da bi se produkcijski odnosi razvijali, krepili itd. le kot takšni, v svoji čisti obliki. Družba je v svojem dosedanjem razvoju izoblikovala nekaj Kakovostno različnih tipov družbenih odnosov, ki vsak zase predstavljajo poseben družbeni organizem. Ker so to posebne, kakovostno različne stopnje družbenega razvoja in organizacije, imamo opraviti s takšnimi sistemi, ki imajo svojeposebne zakone rasti, razvoja, delovanja in prehajanja v druge oblike družbene organizacije.
Takšne socialne celote, sisteme, ki se po svoji družbenoekonomski strukturi, produkcijskih in družbenih odnosih sploh razlikujejo od drugih struktur, je Mara imenoval družbenoekonomske formacije.
V	dosedanjem razvoju lahko ločimo: praskupnost, sužnjelastniško družbenoekonomsko formacijo, fevdalizem, kapitalizem in komunizem, pri katerem pa doslej poznamo samo socialistično fazo razvoja.
(se nadaljuje)
DRUŽBOSLOVNA ZBIRKA:
\
PRAVKAR IZŠLO!
Stanko Ilič:
PSIHOSOCIOLOŠKI ASPEKT INFORMIRANJA V ZDRUŽENEM DELU
Humanizacija delovnega okolja
Knjiga je namenjena vsem, ki se ukvarjajo z informiranjem v organizacijah združenega dela, pa tudi sociologom, psihologom dela, članom organov upravljanja in poslovodnih organov, družbenopolitičnim delavcem in drugim pri njihovem delu.	Cena 250 d
Dr. Ana Krajnc:
METODE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
Andragoška didaEHka
Prvo celovito delo o metodah izobraževanja slih v slovenščini.
Knjiga je namenjena uspcsabi.unju vseh, ki tako ali drugače povezani z izobraževanjem odraslih, predvsem pa delavskim univerzam, izobraževalnim centrom v OZD, učiteljem, profesorjem, študentom pedagogike itd.
Cena 260,—din
Bogdan Kavčič in Ivan Svetlik:
POGLAVJA IZ SOCIOLOGIJE DELA
Delo, ki celovito obravnava problematiko in organiziranost združenega dela kot tudi dela na področjih, kjer so sredstva za delo v zasebni lasti. Priporočamo ga predvsem študentom za študij sociologije dela, teorije organizacij in podobnih predmetov v programih visokošolskih organizacij; v pomoč pa bo tudi tistim, ki se v organizacijah združenega dela ukvarjajo z organizacijo dela in z upravljanjem.
Cena 360.— din
Knjige naročite na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubimca, Dalmatinova 4 ali kupite v naši trgovini na Tavčarjevi 5 v Ljubljani.
-----------------------NAROČILNICA-----------------------------------
Pri TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo
... izvodov knjige PSIHOSOCIOLOŠKI ASPEKT INFORMIRANJA
V ZDRUŽENEM DELU
... izvodov knjige METODE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
... izvodov knjige POGLAVJA IZ SOCIOLOGIJE DELA
Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig.
Knjige pošljite na naslov:
(naziv OZD, TOZD ...)
(ulica, poštna številka, kraj)
Naročeno, dne:
(ime in priimek podpisnika)
v
žig
(podpis naročnika)
_________________________J
Kozerija
Podobe našega časa
»Drugi«	Tema dneva
jugoslovanski trg
Jože Olaj
Vinko Blatnik
Ali mislite, da boste v svojem vsakdanjem življenju kaj pogosto potrebovali, denimo, panelne plošče, petcolske medeninaste vijake, stekleno volno, petnajstmilimetrske svedre za vrtanje betona, ležaje za betonski mešalec, plošče iz stiropora, apno v vrečah in podobne reči?
Gotovo ste prepričani, da jih ne boste pogrešali kdo ve pogosto, in podobnega prepričanja sem tudi sam. In vendar...
I n vendar boste pri meni našli v kleti ali v drvarnici poleg omenjenih artiklov tudi prenekate-rega neomenjenega. Za vsak primer..
Seveda moram ob tem izjaviti z vso resnostjo, da nisem nič bolj čez les kot je to pri nas v navadi, da tedaj, z drugimi besedami, nisem bolj neumen kot povprečni naš občan. Resda kaže na prvi pogled, da ni čisto pri pravi tisti, ki ima v kleti, recimo, dvajset kilogramov glavatih medeninastih vijakov, tri kubične metre tervola, troje ležajev za betonski mešalec, sedemnajst ročajev za kramp in še vrsto drugega blaga, ki ga sam niti malo ne potrebuje.
Toda tako je samo na prvi pogled. Imel sem na zalogi še »hujše« reči:	denimo, tisoč
kosov opeke, osem vratnih kril, dvajset radiatorskih ventilov in še marsikaj drugega. In vse to sem spravil v promet — kot za med.
Ne, nikar ne mislite, da prekupčujem z raznim materialom. Ne, to ne bi bilo prav. Toda ne bi bilo prav niti to, da bi — na primer — moja žena prala na roke, ko pa imamo pri hiši pralni stroj. In pralni stroj se kdaj tudi pokvari. Potem pa lahko mojstra, ki bi ga spet spravil v tek, iščeš z lučjo ob belem dnevu. Najdeš ga sicer,
toda preden se primaje k tebi, te gotovo mine že vse potrpljenje.
Pa se je pokvaril stroj in sem stopil k mojstru. V soseski sem zvedel, da ta mojster nekaj gradi in zlepa ne more priti do stiropora. Pa sem mu dejal: usluga za uslugo, koliko da potrebuje stiropora in kakšnega. Toliko in takšnega, je odvrnil, jaz pa, no, če bo jutri stroj popravljen, bo dobil toliko in toliko stiropora.
Stroj je naslednjega dne že deloval, mojster pa si je odpeljal svoj stiropor. Delo sem mu, seveda, plačal, on pa meni stiropor.
Potreboval sem nekaj delov za avtomobil, ki jih tovarne sicer izdelujejo, dobavljajo pa zmerom samo takrat, kadar jim odobrijo višje cene. Toda v delavnici so jih imeli, niso pa imeli pri tisti hiši, ki jo je lastnik dozidaval, apna za belež. Rekel sem, koliko apna, če bo avto jutri nared? Toliko, apno si lahko odpeljete. Zdravo, zdravo! Z mojstrom sva si ostala dobra znanca, morebiti se bova na podoben način še prisiljena srečati.
In tako naprej: za material, ki ga v trgovinah ni, je mogoče dobiti marsikaj, česar (uradno) prav tako nikjer ni. Jaz tebi, ti meni. Ali: jaz bom uredil, da boš ti dobil to in to, ti pa boš meni dobil tako in tako reč. Če jugoslovanski trg, ki naj bi bil sicer ne samo enoten, marveč tudi primerno založen, tega ni sposoben narediti, si pač ljudje pomagajo tako, da si ustvarijo »drugi« trg. Franclju je ostala tona cementa, Jure ima v garaži peč za centralno kurjavo, Ernest obloge za zavore, Miha švedski lak za parket, Bolfenk uvožene keramične ploščice, Nace dvakrat sejani pesek, Lado pa brezmadežno novega pežoja in tako dalje.
Predmeti, ki med sabo nimajo prav nič skupnega, zaplešejo sem ter tja, tako da je naposled sleherni prišel do tistega, kar potrebuje. Po ovinkih sicer, vendar je to še zmerom bolje kot iti v trgovino in vprašati, ali imate to in to, pa se ti samo režijo, kot bi padel z lune, da lahko tako neumno sprašuješ. Oni da bi imeli? Kako neki vendar! Kje pa piše, da bi morali imeti?!
— Si gledal?
— Kaj če sem gledal?
— Oddajo na TV o tem, kako delati, da bi več zaslužili in bolje živeli...
— Gledal, gledal, pa kaj!?
— Zanimivo, ne?
—- Ja, zelo zanimivo!
— Tudi jaz bi jim lahko povedal kakšen primer, kako kje izboljšujejo delovno disciplino in povečujejo dohodek — če bi me kdo pobaral. Naprimer o Donitu v Sodražici, kjer je disciplina bistveno boljša, odkar imajo okoli podjetja žično ograjo. Zamude in izostanki so se zelo zmanjšali, saj ne sme med delovnim časom nihče iz podjetja brez posebne dovolilnice. Prej so delavci redno hodili med malico v Sodražico, nato zamujali na delo ali celo pili v gostilni. Sedaj zaradi ograje na-
redijo več, rezultati pa so tudi boljši osebni dohodki. Tako so kljub zaostreni disciplini člani delovnega kolektiva bolj zadovoljni.
— Jaz pa vem za še bolj enostavno pot. Poglej samo, kako v posameznih dejavnostih delijo dohodke. Lani ob koncu leta so bile na vrhu gospodarske zbornice s poprečjem 5.529 din, in proizvajalci nafte s poprečjem 5.498 din. Razen 'njih imajo povprečje nad 5.000 din samo še visoke in višje šole. V zbornicah so v letu dni prejemki narasli za 49%, v proizvodnji nafte pa za 46%, v primerjavi s 31% poprečja v vseh drugih panogah. V zbornicah in proizvodnji nafte so prehiteli celo projektante, ki so glede na svojo kvalifikacijsko strukturo bili dolgo časa na vrhu rang liste, sedaj pa so jih prehitela tudi poslovna združenja, v katerih so v enem letu v OD poskočili za 84 % . Na dnu lestvice so še vedno tekstilci s poprečjem 2.296, blizu njih je lesna industrija itd.
— Le kako tistim pri vrhu lestvice uspe takšna delitev? Med zaposlenimi je verjetno veliko visokoizobraženih, kaj praviš?
— Mislim, da pri razlikah med povprečjem OD ne gre za boljšo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, večjo produktivnost in podobno. Pomembno vlogo ima predvsem način pridobivanja dohodka in njegovo prelivanje v prejemke. Nikakršna skrivnost ni, da se dejavnosti na vrhu seznama, med njimi tudi zbornice, finansirajo iz različnih prispevkov in članarin, kar jim omogoča popolnoma neodvisno povečanje OD od rezultata svojega dela. Visoki prejemki v nekaterih panogah izhajajo v velikem delu iz rente in članarin, s

Brez besed
v_________________________________y
čemer kršimo načelo delitve pc delu, če že nič drugega...
— Ali zato manj napravimo kot drugod po svetu?
— Nasprotno! Ko gre za rasi družbenega proizvoda, lahke ugotovimo, da je naša državt celo med prvimi n« svetovn rang-Iisti. V obdobji 1971—1975 je naraščal družbeni proizvod v Jugoslaviji pc 6,4 % na leto, v ZDA po 1,11, nt Japonskem po 5, v državah zahodne Evrope po 2,5, v državah EGS po 2,3, v državah SEV pa po 6,6 %. Toda, ko gre za proizvodnost dela, je naša ponekod celo do 2-krat manjša.
— Zakaj? Imamo stare stroje?
— Niti ne! V naši industriji je samo 26 % delovnih sredstev starih nad 10 let, dve tretjini pa tvorijo avtomati in polavtomati.
— Stroje imamo torej kolikor toliko dobre. Kako, da nam kljub temu ne gre bolje, kot nam gre, kaj misliš?
— Premalo jih izkoriščamo, samo tričetrt časa. V razvitih zahodnih državah pa okrog 85-od-stotno. Pri nas je še zelo malo panog, kjer delajo v dveh izmenah, še manj pa takšnih, kjer delajo v treh. To nas še najbolj tepe! Veliko več škode nastaja, če stoji stroj, kot pa če stoji človek...
— Misliš? Ampak stroj spet ni vse, ne? Glavno je človek, kaj ni?
— Seveda je! Le človek lahko upravlja stroje...
— No, če je tako, kako da potem naš človek do konca ne požene strojev — če bi mu to le koristilo. Zakaj delamo le v tričetrtinskem taktu?
— Tega pa res ne vem!
— No, ne ženi si k srcu. Tudi na TV tega niso vedeli...
•5-
Nagradna križanka št. 27
Rešitve pošljite do L avgusta 1979 na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST LJUB-LJANA, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 27. Nagrade so 200, 150 in 100 dinarjev.
Rešitev
nagradne križanke št. 25
bradavica, Raabe, Vuk, rentge-nodiagnostika, aparat, - Parana, monom, tek, Romana, Altamira, INSA, etan, tir, Ac, stan, Aka, CT, Tanaka, laganje, piroman, Ag, abonentka, aparatura, Vo-ranc, Unatas, pagat, aras, korala, Arosa.
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 25
1. nagrada 200 din: Marija Pavlovčič, Petelinje 42, 66257 Pivka; 2. nagrada 150 din: Marija Mihelčič, C. L maja 59, 64000 Kranj; 3i nagrada 100 din: Viktor Sunčič, Milavčeva 33, 68250 Brežice.
Nagrade bomo. poslali po pošti.
	filozofija V SREDNJEM VEKU	MULTI MILIJONAR	PLAVALKA LIGORIO	VISOKA PLANOTA, PLATO	ITALIJANSKI KAMION	NEMŠKI IDEALIST. FILOZOF (IMMANUELi	POVRŠINA, OBMOČJE	NIHAJ	SESTAVIL R N	LJUBKOVAL NO IME ZA STAREGA OČETA	NAGROBNI NAPIS. NAGROBNIK	MAJHNA NOGA	GLAVNO MESTO JORDANIJE	j ZVEZNI | SEKRETAR :ZA ZUNANJC TRGOVINO		FR SVIC PISATELJ (CLAUDE)	NEKDAM/* LJUBLJAN TOVARNA LETAL	FRANCOSKA IGRA S KARTAMI	SELEN
ZNAK KI KAZE SMER GIBANJA									PLAČILNO SREDSTVO						MESTO V JU2 FRANCIJI				
									TEKMOV JADRNICA						CaCinoviC RUDI				
ROMAN IVANA CANKARJA																			
IMt PISATEu/' DUUNA					KDOR JE ODVEČ SL. SLIKAR (MIHAEL)														v/NA 'MBA
LITIJ			NIELSEN					PRIDELEK ENEGA LETA							PALICA BOGA BAKHA REŽISER OORDEVlC				i		
			NAPRAVA PRISTROJ					JUG AVTOR AGENCIJA										1	
GR JUNAK PRED TROJO						FERMENT	SLOVENSKI GRAFIK						RAJKO PAVLOVEC			100 JUZNOAM KAMELE			
							IGRA NA SREČO						RISTO SAVIN						
KRAJ BI 1. U LJUBIJA! |				DLAKA PRI KLASU					SAMO JEDI	Župnik (ZANICLJ.)		. /		ULICA			SP SPOI NIK DEKLICA (LITER 1		
				EKSPLOZIV TELO						1 J TOVARNA PIJAČ				* NASPROTJE OD TOPLOTE					
HLADEN SEVERNI VETER V PRIMOR JU											PLES	NEPRIJETEN VONJ IZRAELSKA LUKA					•	DEL kNlSKE iGftt	lANIST L’ f ONCEL J
REKA SKOZI IDRIJO								OTOK MED KORZIKO IN ITALIJO ARGON					POSLANA MENICA RAJKO NAHTIGAL		\				
ANGLEŠKI igralec (EDMUNDi					SLOVENSKA PEVKA . POPEVK														
GRŠKO MESTO SREDlSCf epira					SLAVNI ameriški TENORIST ITAL. RODU											GLASBENIK SOSS			

Delavska enotnost, glasiloZveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: Andrej Agnič, Ciril Brajer, Vojko Černelč (glavni urednik in direktor), Sonja Gašperšič, Milan Govekar, Marjan Horvat, Damjan Križnik, Ivo Kuljaj, Rafael Lindič (tehnični urednik), Boris Rugelj, Bojan Samarin (odgovorni urednik), Janez
Sever, Igo Tratnik, Andrej Ulaga in Janez Voljč Založniški svet Delavske enotnosti — predsednik: Miran Potrč; čjani: Tilka Blaha, Silva Bočaj, Urška Svetko, Janez Čebulj, Majda Emeršič, SlavkoGrčar, Janez Korošec, Edo Lenarčič, Mira Maljuna, Jože Ogrizek, Boštjan Pirc, Janko Sedonja, Vlado Slamberger, Jože Varl. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal
313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278, 322-947. Uredništvo tel.: 316-672, 323-554 in 316-695; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-603-41502. Posamezna številka stane 6,00 din, letna naročnina je 300,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana.
Na udarni dan med brigadirji v Posočju
Zanje ni nič pretežko
Velike in ne lahke naloge si si zadali mladi v letošnjem letu. Številnih delovnih akcij po vsej Sloveniji pa tudi v drugih krajih Jugoslavije so se že in se bodo še udeleževali tisoči mladih iz Slovenije in drugih krajev Jugoslavije. Delali bodo, kot znajo brigadirji. Tisti pa, ki so svojo izmeno že zaključili, so svojo delovno zavest že pokazali. Stotine kilometrov novih cest, vodovodov in električnih napeljav to potrjuje.
Niso pa samo delovne ure, kilometri vodovoda in cest tisto, zaradi česar so šli mladinci na delovne akcije. Morda še pomembnejša naloga je krepitev bratstva in enotnosti, spoznavanje življenja in samoupravljanja v kolektivu, športna dejavnost, družbenopolitična vzgoja in razni drugi tehnično — izobraževalni tečaji, saj te naloge dopolnjujejo, bogatijo in dajejo brigadirskemu življenju polno vsebino. Vsega tega pa se s številkami ne da izmeriti.
Med zveznimi mladinskimi delovnimi akcijami je tudi »Posočje 79«. Letos je že četrtič. Prvi dve leti, predvsem prvo, so brigadirji pomagali pri obnovi po potresu poškodovanih vasi in naselij. Letos pa — razen nekaj manjših del na rekonstrukciji cest — v glavnem gradijo oziroma obnavljajo vodovode. Tako laliko rečemo, da bo tam, kjer teče brigadirski znoj, tekla ali pa že teče zdrava, pitna voda.
Minulo sredo je vseh pet brigad druge izmene Posočje 79 imelo prvi udarni dan. To pa pomeni, da morajo dati brigadirji od sebe vse in še bolj preseči normo. Ker pa jih že sicer presegajo za 50 do 80 odstotkov, je vse, kar je več, zelo težko.
Nad vasjo Volče so se v gramoz in kamen zagrizli brigadirji MDB »Maršal Tito«. Čeprav na nemogočem terenu, se je jarek kar vidno daljšal in poglabljal. Bližali so se že prvim hišam.
»Drugo leto jih bomo šele zagledali, so prerokovali vaščani, ko so pred mesecem začeli, vendar...« je pripovedoval Carli, predsednik Krajevne skupnosti, ko je tisti dan obiskal brigadirje. »Res, zanje je^vsaka pohvala premajhna.« In krajani so tudi hvaležni brigadirjem. Brez vsakršnega dogovarjanja jim žene in dekleta na delovišče vsak dan prinašajo kavo, slaščice in sadje. Brigadirji jim tega ne bodo pozabili, kakor tudi ne prisrčnega sprejema, ko so prišli prvi dan. So pa fantje in dekleta res pridni. Brigado sestavljajo delavci dvanajstih tovarn tirnih vozil iz vse Jugoslavije.
Obiskali smo tudi delovišče MDB »Rašiška četa« iz Ljubljane. Prav ta dan so se zarili v izredno strmo pobočje (nad 45 stopinj), da bi vas Kameno kar se da hitro oskrbeli s pitno vodo.
»Danes mora vsak skopati vsaj deset metrov 80 centimetrov globokega jarka,« so zatrjevali sredi dopoldneva. Niso razočarali, čeprav so to zelo mladi fantje in dekleta, tudi taki, ki so šele končali osemletko. »V teh dneh smo kopali že v Selišču, Grahovem, Podmelcu, Kneži in Koritnici. Tam je bilo delo še težje, saj smo »grizli« sam kamen,« so še dodali in razgovora je bilo v glavnem konec, saj jih je k delu priganjala zastavljena naloga za tisti udarni dan.
Po drugi uri so se brigadirji utrujeni vračali v naselje v Kobarid, nekateri tudi 40 kilometrov daleč iz raznih delovišč. Z dela so
r c
v :;č	, i ' **
Za združene moči še tako velika skala ni pretežka, še posebej za brigadirje brigade »Maršal Tito«
se vrnile tudi ostale brigade, tako MDB »Spasoje Stejič—Bače« iz Vojvodine, »Bratstvo — jedin-stvo« iz Kosova, in brigada »RK Mara Konavec« iz Ljubljane. Kljub utrujenosti pa si pravega počitka niso privoščili. Že ob 16. uri se je začel tečaj prometnih predpisov, foto tečaj, priprave za večerni taborni ogenj pa še in še.
Morda za konec še to. Pomočnika komandanta brigade »Bratstvo — jedinstvo« Fejzo Kambe-
rija, ki je letos prvič na delovni akcijijSem vprašal, če je bilo delo ta dan naporno.
»Kadar se trudijo vsi, za posameznika nobeno delo ni pretežko,« je odgovoril in udarni dan je to potrdil.
Andrej Agnič
' SP,
Vaščani Volč redno obiskujejo brigadirje in sr živo zanimajo za njihovo delo, posebno predsednik KS je na delovišču, kadar le utegne
Poštarica Danica se je prvič odločila za delo v brigadi, pa že sedaj zatrjuje, da bo drugo leto spet prišla
Komaj je jarek skopan, že položijo vanj cevi
Vsak dan mala Dolores prinese brigadirjem več Jure rad piska na piščalko, zna pa vihteti Največ brigadirjev se udeležuje tečaja promet-
steklenic kave
tudi kramp
nih predpisov