GLEDALIŠKI LIST
Narodnega gledališča v Ljubljani
1943-44
*
DRAMA
7 F. FORSTER:
ROBINZON NE SME UMRETI!
Lit 2-50
• \ v $	\
ggggfef’
■je^r *k&::*• r’* w	^
1	■	/	‘	“	i	't	■	,	i	1	M
* f	h
J .*■:• .VI. •. •	■	.1	•■...-.	:	-f'	4	1	v-,	•	v
’.'i' ra.i.:
’ <>
. ..... .	.-1-	f?1'	V	''■.’■>■•-	'(Vi-h -V'-'	Vf"‘	-'v	..■••'	v
• - ... > .' , - ’ •
’ .' : ' ; '
kv hV. .-V,:-* ivJ&V.	tr
r, V..:.'" ,*' ,* 7 • V 'V */•; •• :-Y.v V: ‘ 7 ■-	7	'	•	'	7'	7	‘	“	-	.	'■	v‘-:
:v..;V-;' vcivv -/. •■ ■•'	*’;■
s|kfwdl^
^liflfl i £	;	,	■./	■* 4
i k '^0mWm
!’/ " ; '.’. • -:‘ .. ' ’ • v~ ; ' •■. •
47»	■	•	/	>*'■’•	;	J>?/-V	■	J	•	'<'	.	v«	.	;'/«?*•',	/	.	•	\	,•	'■	,/	,-V1
čv 7 7	’	,	‘	’*	•	v,	:
■
fevr* ' ' •■	1	■	•'	'••->	•	.	-	‘
X$5§f$| 'V
iaiSi tii
avaava	■
m1'"::	č!-h	::	?■:	»v
f:-a‘:AAA,:; vA ^
A:’>'A; '■ ; .:•;/■■■ AAAAAA ■;;--->--v.:v;:;.-:A^A-V;..^^
rn:Ay- ■:	A:,	.■■■■■:'.■.	.	’	.	.	'
V - '	1
‘mD ,
i-iv	v>-
i' , t ’ “ i wt4'‘M,:('/;-'!'^A%:A'::-'''.,)■■■'•' vftA '
K^-A'VL^'V
... . ;■ : . ' . _
A'	■■	;;':SAA;:''	V;	'■
• '.'v'»'\.:' .'..,• ’,; ';Av;A,A v’: ..'A,A;. a ,A '.,. ‘A\1.: ■"'.: '..:A-'■’ j.,-:	, ';;;>•
■■■■ AA'':'	/'A-vrv
£V i v; ' * '•	1	-
. ■
ll
u,k i ?r kT	‘'i
‘ 'i s« >	.i< a
>;.;:S 1 A^,;V'-v:^:v;--A^	;;V..^A-V:'\A,'	-V''	'..r;	r,	f,	'. / i.Av/V A,;;^:'. ,.;, A.'■■■■
m y ■	•	-	'	■■/	,	■	'
.
!
•Mmi
* t$$ki
,	1	'••?•■	s.»»
,vA-AVA
■ ■ - 'r'4
a?g Sigii *' »IS > w .
«	»t J ?
,
■,.... .•■■:■.■■■■■ ,.	.	..	I:
l - %% z.
, -.:>:AA-::yv	a^,--;:.;'	v/,.	";,;’A';':..
-Av';.-'.; lh;!v . . A ■'
ni
GLEDALIŠKI LIST
Državnega gledališča v ljubljani
1943/44	DRAMA	Štev. 7
F. FORSTER:
ROBINZON NE SME UMRETI
Premiera dne 8. januarja 1944.
Debevec:
»Konkretno«
Povsod na svetu živi posebna vrsta ljudi, ki, sam Bog ve iz kakšnih vzrokov, na vso moč ljubi besedico »konkretno«. Včasih >ev vzrok pomanjkanje fantazije, včasih lenobnost vsega mišljenja, ^casih slabotno razumevanje in togost rahločutja, včasih pa tudi cisto navadna potreba po važnosti, po pačenju resnice in zvijanju Preprostih in nedvoumnih dejstev. Takim ljudem je vse, kar je 'Zrečeno v prispodobi, zavito in »abstraktno«; vse, kar je izraženo Pomensko, z obzirnostno naznačbo, vse to jim je »megleno«, »ta-Nnstveno«, »idealistično«, »nezrelo«, »neresno« in »naivno«. Vse ^°ra biti vidno, slišno, z rokami otipljivo; kar ni, je mistika in laž.
ne zagrabiš otroka naravnost za lase in če ga telesno ne postaviš Pred nje, sploh ne verjamejo, da je in da bi mogel biti. Na živih ^tjih preskušajo ti ljubitelji »konkretnost« navadno tako, da jim Pr'Zadenejo kakršno koli bolečino: če zakriče, potem so res, če pa ^olče, potem jih najbrž ni, potem so »bluff«. Podobni so precej litemu zagrizenemu raziskovalcu in veleumu, ki je pri svojem »konkretnem« raziskovanju ustrelil vrabca in ko je na vprašanje, zakaj je, s prepričanjem odvrnil: »Prepričati sem se hotel, če je bil prej res Živ.« —
69
Pa ne bi hotel, da bi me razumel kdo spet drugače, kot pa bi bilo prav. Ne maram slepomišenj, ribarjenj v kalnem, abstraktnih špekulacij nikjer, najmanj pa tam, kjer sc da vse povedati preprosto in domače. Simbole pač, priznam, nekoliko ljubim, ker me spominjajo na tiste, ki jim je Bog dal več smisla za lepoto in poezijo kakor nam. Jaz sam zelo cenim konkretnost. Važno se mi zdi samo
— lahko pa, da se motim — kako jo uporabljaš in kako z njo ravnaš. Stroga »konkretnost« med ljudmi pa ni vedno prijetna. Včasih celo boli. In zato se, na žalost res malokdaj, zgodi, da jo ovira neki čut, ki ga, vsaj jaz, ne znam še razložiti. Ta čut je še ostanek iz starih, davnih časov. Dejali so mu: takt.
•■i- * *
Prijatelji, in sicer taki, ki mislijo z menoj res dobro, so mi omenili, da sem bil morda v svojem »Nastopnem govoru« (gl. GL št. 6) nekoliko premalo »konkreten«. Da je lepo, kar sem povedal in tudi razumljivo, ampak — vraga, premalo je »konkretno«. —• Morda. Človek se lahko moti. Mislil sem, da je nastopni govor v. taki službi lahko nekoliko bolj idejen in — (kako otročje) — morda cel6 nekoliko svečan. Mislil sem, da se bo itak »tekom dogodkov« v dejanjih pokazalo vse, kar ne more biti drugače kot »konkretno«. Pa menda to ni čisto prav. Današnjemu človeku sc mudi. Strašno mudi. To, na kar so prej čakali deset in dvajset let, to mora biti zdaj rešeno v dveh, kvečjemu treh dneh. Vse, kar so prej mirno prenašali leta in tudi desetletja, mora biti zdaj urejeno v nekaj dnevih. Uboga nestrpnost, kaj vse bi rada neučakano, pa kar čez noč uredila! Kakor otroci smo: gledamo igračke, preobračamo jih in pretipavamo, radi bi vanje, pogledali, kaj je v njih, pa ne gre precej in ne zlepa, pa se zjezimo, in vržemo igračko ob tla in jo
— razbijemo.
Po teh splošnih uvodnih opazkah sem šel vase in zdaj se bom zares potrudil, da bom malo bolj »konkreten«.
Predvsem si moramo predočiti, da razpolaga vsako gledališko vodstvo prvenstveno z dvema činilcema, s katerima lahko izpričuje
70
\
lr> udejstvuje svoje gledališko naziranje in čustvovanje. To sta: repertoar in uprizarjanje tega repertoarja. V izboru in Sfistavi repertoarja se prav gotovo odraža tudi izraz vodstvenega °braza, kakor se poznajo vodstveni pojmi, načela, sposobnosti in •noči tudi na celotnem uprizarjalnem slogu, na režijskem osnov-n e m prijemu, na igralskem osnovnem načinu izvajanja in igranja, ^se te posledice, vse te dragocenosti pa so plodovi dolgotrajnega, Načrtnega in nemotenega dela, ki se pokaže povsod šele po dolgem c3su intenzivnega, skupnega udejstvovanja.
V našem »konkretnem« primeru je bil načrt dramskega repertoarja za letošnjo sezono že pred začetkom sezone sestavljen in v tcJ obliki pristojni oblasti predložen, po njej odobren in slednjič judi v predplačilnih vabilih objavljen in torej pogodbeno obljubljen. Z vsemi temi dejstvi pa nastopijo juridično, moralično in fak-llčno razne težkoče, ki jih ni tako lahko premostiti. Navedena dejstva so namreč do neke meje pogodbene zaveze, ki jih ni mogoče *ar tako brez temeljitega preudarka obiti. Kljub morebitnim zeham po večjih ali manjših spremembah se vodstvo v repertoarnem raZpcrejanju tako dolgo ne bo moglo do kraja samostojno gibati, dokler ne bo v teh ukrepih zadobilo toliko od prejšnjega časa Neodvisnega, odločilnega vpliva, da bo moglo za nove razporedbe tudi samostojno, s po'na dolžnostjo odgovarjati. Izbori, prevodi, prebedi in odobritve so v umetniško - upravnem aparatu vsakega 'csnega, posebno pa še državnega gledališča s' vari, ki jih ni mogoče kar čez noč pripraviti, zamenjati ali pa preobrniti. Zato poskušamo ? spremembami v obiavljenem načrtu samo tam, kjer se nam zdi, da ,c brez nepremagljivih težkoč izvedljivo, in kjer mislimo, da je tako deianje umetniško in stvarno popolnoma opravičljivo. Glavno vodilo Prt spreminjanju nam je slej ko prej zavest, da v edinem našem ^cdališču in še posebej v današnjih časih ni dovoljeno lahkomiselno tycganje in poskusno igračkanje s pojmi, kakor so: lahkotnost, ve-Selje, razvedrilo in zabava. Vsaka stvar mora imeti, ali vsaj bi l^orala imeti, svoj čas in svoje mesto. Vse, kar se godi v gledališču, ln to zlasti v današnjih neusmiljenih časih, pa mora spremljati dvoje bistvenih čustev, ki sc jima pravi: resnoba in spoštovanje.
71
Konkretno: »Cvrček za pečjo« je gotovo na tej ravni. »Ples v Trnovem« ni več.
Nadalje je treba pravično' premisliti, da je skrčenje delovnega časa izdatno omejilo delavno pripravljenost in zmogljivost celotnega izvajalskega osebja. Število obveznih predstav je ostalo isto kakor v normalnih časih (20 abonentskih), delovne ure pa so se zmanjšale skoro za polovico. Dokler so se predstave začenjale ob 20. zvečer, smo imeli redno tudi vse popoldanske skušnje. Odkar se začenjajo predstave ob 16. uri popoldne, mora igralec, ki končuje z vajo ob 13. uri, že pošteno hiteti, če hoče priti najkasneje do 15-ure nazaj v gledališče, kjer se mora opremiti in zbrati za svojo vlogo. V sedanji časovni ureditvi nam torej vse popoldanske vaje odpadejo in kaj se to Dravi, ve samo tisti, ki je imel s težkim gledališkim poklicnim delom kdaj resno opravka. Tudi to so činilci, ki sovplivajo pri preudarkih, da se vodstva odločajo za ponavljanja posebno uspelih uprizoritev ali pa, da iščejo ali izbirajo take igre, ki jih je možno pripravljati vzporedno, to se pravi: istočasno v dveh različnih, primernih in režijsko-igralsko medsebojno popolnoma neodvisnih skuoinah.
Zelo pereče, nekoliko kočljivo, a vendar hitre ureditve potrebno se mi je zdelo nadalje deloma že izvajano, deloma pa nameravano stališče v pogledu režiserskega zaposlovanja in udejstvovanja. Kakor je pričalo dejansko stanje ob mojem službenem nastopu, sta bila poverjena z režijami tudi dva sicer odlična igralca, od katerih pa se je prvi preizkusil samo s sporadičnimi režijami nekaterih literarno natančno opredeljenih del; drugi pa bi bil na režijskem polju sploh, v praktičnem smislu, novinec in začetnik. Čeprav ima v določenih okoliščinah tudi tako postopanje lahko svoje dobre strani in čeprav je prav gotovo res, da se skriva v vsakem dobrem igralcu tudi nekaj dobrega režiserja, se mi vendar v teh časih poskusi v tej smeri ne zdijo preveč umestni. Umestni tem manj, ker niso v nobenem pogledu potrebni, zlasti ne, če pomislimo, da bi morali dobri, preizkušeni režiserji počivati, medtem ko bi se morali v režijskem prijemu še neizvežbani igralci prav za prav šele učiti. In še neka) je važno: za naše gledališče, za naše zahteve in za naše potrebe je število treh do štirih dobrih in resnih reži se T~
72
lev popolnoma zadostno. Vse, kar je preko tega števila in kar n i boljše od njih, igralce samo moti in je torej škodljivo. In pa, navsezadnje: za režiserje ni toliko važno niti merodajno, da so prvi in odlični igralci; za režiserje je važno mnogo bolj, da so specifično režijsko daroviti in pa predvsem da so specifično gledališke vodstvene avtoritete.
In končno imamo tu še vprašanje igralskega ansambla. Ansambla samega, ki je sicer dober, ki je za delo vnet in ves pripravljen, ki pa ni homogen, ki še ne ve, kaj hoče. V teh zadnjih letih se je v našem dramskem ansamblu marsikaj spremenilo. Preneki reži-Sei'ji in igralci so odšli, drugi so spet prišli. Zato ta naš ansambel 111 ubran, ni še vigran, ne poje še v enotnem glasu, še ne zveni v eHotnein zvenu. Ta naš ansambel je delno že razvit, delno še ne-razvit, delno je v cvetju, delno še brsti in delno še sploh ne ve, *aj bo. Ta naš ansambel še ni harmonična, organična celota, kar le ideal, alfa in omega vsakega resnega, poklicnega, umetniškega
gledališča.
Zato pa je treba volje. Volje, uvidevnosti in potrpljenja. Klas ne ^ori v trenotku. Precej bo še trdo, morda celo hud6, preden bo z‘to zlato, preden bo klasje polno, preden bo zrno kleno. Ampak Vsc bomo potrpeli, vse bomo pretrpeli, če bomo vedeli, če bomo Vsi verjeli, če bomo vsi nesebično pomagali, da bomo skupno klili, “a bomo rasli in da bomo končno pricveteli do tistega prelepega, Jahtnega cilja, ki se mu pravi: ravan in slog slovenske-£ a gledališča.
Da bomo tudi mi enkrat prišli, pa čeprav trnjevo in krvavo, ^o svojega pravega bistva, do svojega pravega obraza, tistega, ki nani ga je edini v svojih nadzemskih slutnjah iz dna pokazal naš ^ecni Ivan Cankar. Ti naši Kurenti, naši Jerneji, ti naši Petri Nepci in Lenarti ne smejo biti zastonj. Mi moramo do njih. Kaj
0	na poti in kako — ne vem. Da moramo do njih — to vem.
Tako sem mislil in tako napisal.
Ampak, seveda, — sam Bog ve, če nisem bil nekaterim spet, llldi zdaj, še vedno vse preveč — »abstrakten?«
>3
Janko Moder:
Ob mladinski igri.
Otrok, mladostnik hrepeni po igri.
Ne bom obnavljal spominov nas vseh, ki smo še včeraj in pred včeranjim kot paglavci nastopali po skednjih in po salonih, kajti vemo še, s kakšnim ognjem smo zbirali rekvizite po očetovih in materinih omarah, kako skrbno smo si slikali kulise in postavljali oder. In kako živo smo potem igrali! Lipovo cvetje so nam bile vstopnice in tisočaki hkrati. . . Pred kratkim sem videl v časopisu poročilo o taki otroški predstavi nekje v Ljubljani in bilo mi je toplo v duši, ker vem, kaj to pomeni.
Pa tudi gledat smo radi hodili. Dobro še vemo, kako so nas pehali od odra, kjer smo viseli s svojimi noski in se prerivali za najboljši prostor. Tudi v tem se mladina ni spremenila. Te dni sem namreč bral prošnjo ljubljanske Drame, naj starši ne jemljo s seboj otrok k predstavam »Normanskih junakov« in »Neveste s krono«, in bilo mi je hudo v duši, kajti predobro se zavedam otroške lakote in žeje po igri.
Prav iz te mladostnikove navezanosti na igranje je sleherno gledališče dolžno skrbeti za mladinsko igro. Ljubljansko je zadnja leta nekako zanemarjalo in pozabljalo to odgovorno nalogo. Prevec je bilo monotono v izbiri mladinskih avtorjev in del. Utrujalo je. Človek ne bi bil žalosten, če bi bila ta enakomernost podprta s kakovostjo in edinstvenostjo. Pa je bilo celo narobe: naša mladinska igra je zadišala po šabloni in zlaganosti, po tistem, kar mora biti pravi mladinski igri najbolj tuje.
Priznam, da imamo Slovenci res malo mladinskih iger — se pravi, mladinskih iger nič koliko, saj so se naši mladinski listi sedemdeset let kosali, kdo jih bo več prinesel — ali vendar smo se po toliko letih ostali brez njih. Kje je krivda? Ali na ljudeh, ki se niso zavedali odgovornosti, ko so se lotevali naloge, o kateri niso imeli docela pravih pojmov? Ali naša revščina v drami sploh? Ah premajhna razgledanost po svetovni literaturi? Vse to in še marši' kaj, predvsem pa napačno pojmovanje mladinske književnosti sploh in mladinske igre še posebej.
74
Igra in gledališče oblikujeta življenje. Tudi mladinska igra ga °blikujc. To načelo pa so naši starejši mladinski pisci večinoma na-Pak razumeli. Mladinsko igro — oblikovalko src — so prikrojili Po svoje. Razni Tomšiči in Praprotniki bi vedeli povedati kaj več. Misl ili so na vsebino, na obliko so pozabili. Namesto igre — priletne vzgojiteljice — se jim je urezala šiba, ki so se je otroci zbali. Namesto umetniške prilike se jim je napisala pusta pridiga ali mrtva 'deklamacija. Tendenca je prekričala vse drugo, prekričala še tisto ffialo soli in spretnosti, ki so jo pisci pokazali. Ni mi treba naštevati lrnen. Neznana so, sami pisci, ki niso prilezli iz mladinskih listov. Pri njih se je dogajalo ravno narobe kakor pri pravih pisateljih. Načeli so z mladinsko literaturo, namesto da bi z njo končali kakor ^asi najboljši (Levstik, Zupančič). Pa niso krivi samo avtorji. Tudi Uredniki, ki so dovoljevali vsej tej šari dostop v svoje liste! Tudi ^ladinski vzgojitelji, ki so postavljali taka okorela načela, porojena
toge starosti, ter jih vsiljevati tudi mladini. A ta je šla mimo nl*h ter se njim v brk rajši igrala »razbojnike in žandarje« kakor razne »Hvaležne sirote«. Nič čudnega, če so posihmal ti modreci ^niajevali nad mladino, češ da nima smisla za duhovno hrano.
Pa ima smisel! In še kakšen! Večji celo, kakor so odrasli sodili! In prav v tem je tragika naše mladinske igre. Hoteli smo deci °driniti zvezen božjak za vbogajme, pa ga je zavrgla. Rajši plačuje £ lipovim listjem in strelja s fičafaji. In pa — nori. Hodi v kino, ^■asta, pije, požira, kar ji pride pod roke. Starši se seveda križajo. •)°j, ta mladina, ta mladina! Vse tisto, česar po njihovem ne bi brnela, vse tisto ji diši in samo tisto! Tu ne pomaga svarilo ne Prepoved ne tepež. Pomaga ena sama stvar: dati ji je treba zdrave 111 mlade mladinske igre, ne vse osivele in) plesnive od same mo-^osti, ne take, kjer se podnaslov »mladinska« kolje z vso igro!
Priznam! pa, da bo še nekaj časa hudo. Vsa naša miselnost je Preveč okostenela in stara, preveč zagledana v vzvišene, nadzemske J^eale popolnih otrok, ki so izza Schmida v vsej naši mladinski vlteraturi, seveda tudi v igri. Bolni smo in slepi. Mladina pa živi s c^om, razvija se, hiti, če hočete, drvi in kdo ve, kdaj jo bomo ?!e*i. Analiza sodobne otroške psihe in mladostnikovega zanimanja
1	pokazala presenetljive rezultate. Z njimi je treba vsaj s srcem
75
in navdihom že računati, če še znanstveno in z razumom ne moremo. Svoj čas so nekateri že poskusili mladinsko knjigo modernizirati. Brali smo pravljice brez pravljičnosti. Kraljične, čarovnice in čudodelne prstane so zamenjali roboti, nebotičniki, avtomobili in tehnične pridobitve. Pa so se tudi ti pisatelji zmotili v otroški psihi. Otrok je bil, je in bo romantik. Živi v svetu, dvignjenem nad racionalistično stvarnost, odmaknjenem tudi razumskemu moraliziranju. Živi s srcem in s srcem priznava ter se oklepa osnovne nujnosti svojega sveta: vse dobro mora biti nagrajeno, vse hudo kaznovano. To prepričanje je v njem in zato je odveč namerno poudarjanje in podčrtovanje tega, ker odbija, namesto da bi privlačevalo. Tudi je napačno eksperimentiranje s slogi. Mladinska knjiga ne bi smela poznati naturalizma, realizma, simbolizma in drugih tokov. Vse tisto, kar je ustvarjeno iz teh trenutnih mod, bo prešlo, ostalo pa bo tisto, kar je večno mladega in večno mladinskega.
Slovenci smo v mladinski igri le malokje zadeli pravega duha mladine, duha vitalnosti in dinamičnosti, duha vedne sodobnosti. Statičnost in modrovanje sta simbola in lastnosti starcev*mladinski pisatelj se ju mora izogibati. Saj kljub temu lahko vzgaja. Mogoče še uspešneje in bolj neprisiljeno. Mnogokdaj bo za dobro mladinsko igro zadostovalo že poznanje osnovnega elementa otroške psihe: gona po posnemanju. Otrok rad imitira. Treba je samo oživiti prijeten vzor — pri tem pa ne mislim na vsestrano popolnega angela, ampak na otroško in po otročje pojmovanega dobrega človeka
—	in uspeh igre bo nujen, čeprav ne bo preočitno pritaknjene vzgojnosti.
Slovenske revščine v mladinski igri ni krivo samo napačno in preozko dojemanje pisateljev in vzgojiteljev, ne samo preohlapno in premalo skrbno uprizarjanje del samih, ampak posebno zadnji čas tudi neupravičeno monopoliziranje na tem področju, ki je rodilo nezdravo letargijo. Smiselno tekmovanje bi verjetno pokazalo lepe sadove. In v takem tekmovanju je najbrž tudi rešitev s slepega tira. Treba nam je novih del, a teh del toliko časa ne bo, dokler jih ne bo pobudilo spoštljivo uprizarjanje in pravilno razumevanje dosedanjih. Kajti tudi za igralca mladinske igre velja neštetokrat citirano pravilo, da je za mladino najboljše komaj dobro.
76
v Šele ko se bo docela prenovilo naše gledanje na mladinsko knji-£evnost, ko bo mladinska igra enakovredna vrstnica tragedije in ^medije, ko se je bo gledališče lotevalo z enako resnostjo in ljubeznijo, šele takrat bo tudi pisatelja zamikal problem, ki mu mogoče ?e dolgo zori v duši. Pa ne vsakega! Le tistega, ki je notranje zdrav 111 mlad, starec pa se bo še naprej bolno oklepal šmidiad in stokal *a lepimi starimi časi, ko so igrali »Pridnega Janezka in hudobnega ^ihca«. A nas ne bo motilo to stokanje. Saj bomo vedeli, da ne ^elja bistvu, ampak zunanjosti. In tako stokanje ni več pozitivna konservativnost, ampak nazadnjaška starokopitnost. Mi vemo, da nam je Schmid potreben, vemo tudi, da je Stritar opravil svojo Nalogo dobro. Še bolje pa vemo, da kliče današnji čas novega mla-jhnskega dramatika, ki bo imel duha velikih pisateljev, ki so du-*J°vna last vseh časov in vseh krajev. Defoe, Andersen, Grimm in pUgi niso novejši od naših Vrtčarjev in Zvončkarjev, pa so nam ,c duhovno bližji in tudi mikavnejši. Kje je skrivnost razločka? Ne 10 je težko najti! Je v umetniškem daru in psihološki vglobitvi v otl'osko dušo. In to je prvo, kar je potrebno za dobrega pisatelja sPloh, nujno potrebno in dvakrat potrebno pa za mladinskega pisa-i^ia., kajti slabih mladinskih pisateljev ne bi smeli imeti. Zal pa le Pri nas pogosto veljal za takega človek, ki je znal svojo pridi-^arsko modrost tudi napisati. In ker svoje učenosti ni mogel pro-at> odraslim, jo je podtaknil mladini in ustvaril tip mladinske igre, ‘1ad kakršno svet lahko samo strmi. Ze Stritar se ji je v teoriji udil, dasi v praksi ni mogel daleč iz nje.
v Forsterjev »Robinzon ne sme umreti« je delo, kakršnih bi si e'eli še več. Ni vsiljiv, a je tembolj živ. Ni za najmlajše, tudi nc tlas> a mogoče bo prav zato. ker je prevod in ker ga bodo z užitkom ^lcdali tudi odrasli, pobudil med nami umetnika, ki bo odločno Polomil z zastarelo schmidovsko tradicijo pscvdomladinske igre. ak nam bo napisal sočno umetniško delo, še boljše in še sodobnejše Robinzona.
77
OST:
Robinzon ne sme umreti!
Kdo ne pozna knjige Danijela Defoeja »Robinzon Crusoe!?« N' ga do malega pismenega človeka na naši okrogli zemlji, ki ni s trepetom in strahom, z žalostjo in veseljem spremljal čudovite pustolovščine brodolomca Robinzona. Robinzon ni bil samo zaresen brodolomec, kateremu se je razbila barka, podrlo se mu je tudi življenje. Zato je gradil na pustem otoke palisade in gojil nade, hrepenel bolestno po domovini in sanjal o bodočnosti. Vse to se mu je naposled po dolgem trpljenju uresničilo. Zato je »Robinzon Crusoe« knjiga, polna zdravega optimizma, in spada na police mladinskih knjižnic prav tako kot v omare, kjer stoje klasiki, veliki poetje in dobrodušni pripovedovalci za dolge zimske večere.
Pisatelj Danijel Dcfoe je živel sredi razburkane zgodovinske dobe in kovarstvo ga je metalo z vrhov v prepade. Bil je prijatelj in zaupnik kraljev, nato pa je zopet sameval v sivem, mračnem Tow-ru. Ob dnevih, ko je spet užival prostost, mu je v beznicah ob Temzi pripovedoval mornar Aleks Selkirk o svojih popotovanjih, pustolovščinah, pripovedovali je resnične zgodbe in pa take, v katere je veroval ves tedanji svet, o silnih zakladih v lužnem morju, o ljudeh s tremi glavami in podobnem. Ni čuda, bila je to doba odkritij novih dežela in fregate, ki so plule pod angleško zastavo, so odkrivale vsak dan nova otočja in nove zemlje.
Tako je Danijel Defoe zbral in povezal vse dogodke, ki jih slišal, in nastal je »Robinzon Crusoe«. Avtor sam nikoli ni videl rajskih ptic, ne rjavokožca Petka, ne palm in lian — zgolj njegova fantazija je s tvorno silo oživila vse to. Dve stoletji kasneje srečamo podoben primer, ko je Karl May pričel pisati svoje indijanske romane o Winnetouju in orientalske potopise, čeprav nikoli m prestopil meja svoje nemške domovine. — Celo pri nas srečamo moža, ki je znal pognati svojo fantazijo v daljne tuje dežele — Andrejčkov Jože je podal v svoji povesti »Žalost in veselje« tip slovenskega »Robinzona«.
»t*	*»'
78
Kam privede, ako čitajo otroci knjige, ako čitajo romantične . Sodbe, kot je na primer ta »Robinzon«? O tem se prepirajo v tej jgri. Kdo je bolj dostopen romantiki, posebnemu načinu življenja, ' je obdano s težavami, borbo, nenavadnimi situacijami, kot deca. . asi frkavci v letu 1944 so popolnoma enaki onim iz leta 1730 — p1 1 eratura vodi često njih dejanja. Kdo se ni i^ral Robinzona in (~Mj Kdo ni bil v zgodnji mladosti na Rožniku ali Gradu silni ‘d Shatterhand ali Winnetou, kdo ni preganjal Turkov s silnim 'Hccem princa Evgena? Ni ga! Marsikatere hlače so morale biti fasite in marsikatero koleno je cvetelo in mnogo bunk na glavi se lc ‘esketalo v modri in zeleni barvi. Tudi kazni so bile in prav je, Cc se jih ob tej priliki lepo in hvalež,no spominjamo.
A ne vzbuja spomine na lepo, brezskrbno mladost v nas ta °P°zaria nas močno, često z mogočnimi in pretresljivimi po-arki na nekaj, kar imenujemo spomin, in pa na silo, na udarno, ^Premagljivo silo, ki jo ima fantazija na vse tiste, ki imajo božji ar> da
se puste ujeti v njene čarobne mreže. »Ampak veš, draga ITLOia,« pravi bete/ni Defoe, dekletcu Maudi, »če je taka stvar tako P°vedana, kot sem jo povedal v Robinzonu, potem se človeku lahko Prirneri, da nekega dne sam veruje, da je vse to r e s doživel.« isti pa> ki so sc vdali spominu čudovitih zgodb, podležejo prav 0 lahko in iz Savlov postanejo Pavli. —
•	Staremu Defocju se je zrušilo vse. Hiše, denar in posestva, le -rnisl|eni otok mu je ostal. Tja hodi v svojih mislih, v svoj grad, D)SVoiim živalim, k psičku Billi ju, h kozi Robbi, v svoj gozd k mam in lianam. — lz te dežele nehvaležnosti pa hoče vzeti 1*5°.lopato, da si izkoplje grob... Vendar ukrene usoda ob poji Qnji 'zarji drugače. Stari siromak se vrne v življenje s častjo in *vo, kakršno zasluži pisatelj takega slovesa. In kdo povzroči ta eobrat? Naključje, kralj? Ne! Danijel sam nam pove: Otroci so
79
pomagali, Maud je pomagala. S a m o po otrocih dela Bog dandanes čudeže. —
O pisatelju te nad vse ljubeznive in prikupne igrice vemo le malo. Pred nekako desetimi leti je prišla na nemške odre, po časopisnih vesteh sem izvedel, da je pisec osemnajstleten abiturient For-ster. In bogme, res je! Mladost izžareva to delo, tisto neposredno vero in navdušenje za snov, katere je sposoben mlad človek. Kot tak je s pridom prebiral mladinske spise, zagledal se v Robinzona in botrovali so mu Scott, Dickens, Tkakeray in še cela vrsta nepozabnih likov in imen. Edino tako je mogoče vkleniti toliko topline v igro, ki nas greje ves večer.
Igro »Robinzon ne sme umreti« smo na našem odru že igrali pred nekako desetimi leti. Bila je deležna toplega sprejema pri odraslih in malih. Današnji čas, ki je poln velikih dejanj, jo bo sprejel gotovo kot dobrodošel otok miru in oddiha, kajti tudi stari Danijel pravi: »Naveličal sem se nemira! Potikal sem se po tem svetu in sedaj kot starec hočem naposled uživati tisto, kar sem žc zdavnaj spoznal za največjo srečo na svetu: pokoj in mir!«
UPRAVNA VEST
Za dramaturga Drž. gledališča je bil s 15. decembrom 194') imenovan g. profesor Janko Moder.
Herausgeber: Die Intendanz des Staatstheaters in Laibach. Vorsteher: Oton Zupančič. Schriftleiter: Fr. Lipah. Druck: Maks Hrovatin. — Allc in Laibach-Izdajatelj: Uprava Dri. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič-Urednik: Fr. Lipah. Tiskarna Maks Hrovatin. — Vsi v Ljubljani.
Robinzon nOTe umreti!
Robinson sterben!
IGRA V TREH DEJANJIH (OSMIH SL^
Scenograf: KLEMENČIČ
Daniel Dcfoe
Tom, njegov sin . .	•	J.
Gospod v zlatoobrobljeni Mrs. Cantleyeva . . . • ’ Maud, njena hči .
Jim Drinkwater i ,	..	re[
Charly Brown ldva Pr,,a Bob |
Ben |njuni tovariši
Bill )	|
Mister Drinkwater, kurjač Mrs. Drinkwater, Jimova Mister Herodež Pum, fin Miss Hacket, njegova gosp0.1 Krčmar pri »Rumeni papiS1
Mornar.......................  >	’
Vojak na strani	.	•
Sluga ....................  > ’
Specker
/|L^°rin
renSkrbinšek
C°Vec iaT'eVa
_'itenc * Brec,ieva
il'
Par pivcev in gostov pri »Rumeni papigi«.
Potek slik: Prva slika: Velik park. Druga slika: Soba Četrta slika: Pod obokom cestnega mostu. Peta slika: Krčma j Sedma slika: Imenitna soba v gradu. Osma slika: Soba D^1
Kassa um Blagajna ob
16
Beginn
Začetek
-ž°
A
'°KSTER. PREVEL: OST
Režiser: prof. O. ŠEST
t »nski i arlč
r°dSorSek
Sl!**
" .A?ICVa AaMrSt
^roŠec De
ret;a
jarije
s,ik
se vrši v Londonu okrog leta 1730.
igi« g a: Soba v hiši Mistra Drinkwatra. Odmor. esta slika: Pred kraljevim parkom. Odmor.
E n d e um Konec ob
18
.45