'KRANJSKI ZVON
ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju, i Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1940. Št. 5-6.
Posamezna štev. 1 Din.
Naša obljuba
Pri zadnjem sliodu obeh ženskih Marijinih družb A Kranju 19. maja, ko smo obhajali svetovni kongre-sacijski dan, sem omenil, da bi bilo lepo, ko bi n«sa župnija napravila v teh časih obljubo, da bo se-^daJa na starem pokopališču cerkev v čast Kraljici "Urti, če bi nas Bog obvaroval strahot vojne.
Ce smo odkriti sami sebi, moramo priznati, da se 'Uiin v sedanjih razmerah v naši državi še najbolje Sodi. SI ovani imamo pač tudi svoj poseben izvirni ^le'1' da ne znamo sami sebe ceniti m vidimo lepo se bolj drugod. Domače je našim ljudem vse za nič. ^° hi pa naši ljudje šli malo čez mejo pogledat dru-bi pa videli, kako je drugod. Lani je prišel neki le«nski državljan k nam, pa je imenoval našo deželo 'fn gottgesegnetes Pand" —- od Boga blagoslovljeno »ezelo!
s    '*Cs j« P" tudi, da se po vseh državah okrog Jugoslavije zbirajo temni oblaki in da je končno tudi A°zivo, da svetovni požar poseže tudi preko naših me--fa- Nobena država ni  danes popolnoma zavarovana Pi'ed njim. (Je katera država upravičeno upa, da bo S'ula v miru, potem je pač to Jugoslavija, vendar tu-?! nad nas kar čez noč lahko pridrvi kaka vihra, ki 1 naru ne bila zaželjena.
Danes, kakor beremo, iščejo Francozi pomoči v I ,°btvi in pri Bogu. Ko bi bili prej bolj verni, bi ne p,io hun ljudske fronte- in marksizma, ki je spravil ^iiicijo na rob propada in končno v vojno. Odpad - ukega dela francoskega naroda od Boga, se nad to b strašno maščuje. Mislim, da tudi za nas velja: 'e Prec' nesrečo iskati pomoči pri Bogu s pokoro k*1 '»olitvijo, kakor se obračati šele takrat k njemu,
cWeku že teče voda v grlo. V globoki veri, s spo-. ornim srcem in zaupanj eni v Boga, prosimo za mir
"~- prejeli ga bomo. i . Na dan prvega sv. obhajila 19. maja sem v cer-gledal le prelepe vrste naše mladine, ko je prvič ^°Pala bela in nedolžna k sv. obhajilu. Sedaj kakor j^fteli! Kaj jj0 z njjmj cez io- dvajset let? Koliko jih P* ohranilo vero in nedolžnost? Koliko nedolžnega be-^-fta cvetja pomori slana greha, strasti in zapeljeva-aa\ ^°*eP'ano bi v blato vrženo cvetje mladosti je
J bol j žalosten prizor iz človeškega življenja... žn'k    *e ena mi Jfi prišla: Koliko takih nedol-
s". 1,1 otrok danes v vojskujočih se državah trepeta v Val 'n K1"07* na bojiščih! Koliko jih umira pod raz-]*1Tuimj mest in vasi, koliko jih joka v strašnih mu-iia,,» koliko jih leži ranjenih, koliko jih trepeta za v °do svojih očetov in bratov, koliko jih že danes
"je kot sirote za svojimi očeti...
O Bog, obvari nas teh grozot!
In pri sv. obhajilu mi je prišlo na misel, da bi morda sezidali obljubljeno cerkev na čast Kraljici miru na starem pokopališču, ki bi služila pred vsem za to, da bi imela naša šolska mladina tam svojo službo božjo in bi bilo zelo ustreženo tudi potrebam Kokri škega predmestja. Kaj če bi sedaj napravili tako obljubo, da bomo sezidali tako cerkev, če nas Bog obvaruje grozot vojne?!
Nikakor nočem usiljevati svojega mnenja v tem oziru. Jaz bi rad videl, če bi se uresničila ta zamisel, toda tako obljubo bi napravili le, če bi bila za njo večina kranjske župnije.
To misel torej predlagam v pretres vsej župniji. Če bi se pokazalo, da je velika večina župljanovza to, potem bi Marijine družbe šle od hiše do hiše in bi vsak pismeno podal obljubo, koliko bi prispeval v slučaju, da nas Bog obvaruje vojne, v ta namen. Potem bi videli, če bi bilo dovolj obljubljenega denarja, pa bi napravila slovesno vsa župnija tako obljubo, da bi sezidala cerkev na čast Kraljici miru.
Torej kranjski župljani, kaj pravite k temu?
Samomorilna epidemija
V kranjski župniji smo imeli letos v teku treh mescev 5 samomorov in en poizkus samomora. To je pač nad vse žalosten rekord, s katerim se ne more ponašati najbrž nobena župnija v škofiji. Ta tragični pojav pa nam odkriva, da mora biti nekaj gnilega v naših družabnih razmerah.
Vsi samomorilci so bili mladi ljudje 22, 24, 25, 26 in 30 let stari, poizkus samomora pa je napravil mlad poba, komaj 16 let star! In to vse v teku treh mescev. Pri vseh samomorih je bil vzrok, bližnji ali daljni, takozvana »ljubezen". Eden je zahajal ves teden v gostilno k natakarici, ko mu je ta ušla, je skočil v Savo in utonil. Dva sta skupno pila strup, dva sta se v ljubezni ustrelila, oba para pa sta zapustila pismi, da naj ju pokopljejo v skupni grob. Šestnajstletni poba pa je pil strupeno pijačo, ker ni marala imeti z njim nikakih  zvez poštena deklica. '
Samomor je po katoliški morali velik zločin in greh in zato katoliška cerkev prepoveduje cerkveni pogreb onim, ki so si z naklepom, prostovoljno in pri zavesti sami vzeli življenje, če niso dali pred smrtjo kakega znaka, da se kesajo.
Kadar pride do kakega slučaja samomora, se vsak župnik zelo ustraši, predvsem v skrbi zal dušo samomorilca, pa tudi radi težav, ki vedno nastanejo radi pogreba. Župnik mora postopati po svoji vesti in po
Stran 18.
KRANJSKI ZVON
Štev. 5.
predpisih, sorodniki pa na vse načine skušajo doseči, da bi bil njihov človek — samomorilec, cerkveno pokopan. Seveda so vsega usmiljenja vredni sorodniki pokojnika. Razumljivo je, da se prizadevajo, da bi dosegli za svojega sorodnika cerkveni pogreb. lega jim nihče zameriti ne more. To pa ni prav, če skušajo doseči cerkveni pogreb z grožnjami, z nasiljem, z izstopom iz katoliške cerkve, z namigavamjem, da bodo poklicali drugoverskega duhovnika k pogrebu itd. Čudno je to, da se včasih zgodi, da posebno taki ljudje na vse načine pritiskajo za cerkveni pogreb, katerim drugače versko življenje ni kaj posebno pri srcu. Čudno je človeško srce! Kjer ni globoke vere, tam je večja skrb za zunanji pomp, kakor za dušo...
Skoro pri vsakem takem slučaju, posebno če izvrši samomor kak človek iz takozvanih boljših krogov, pride župnik v velike težave. Ljudje kar nočejo razumeti, da mora, duhovnik delati po svoji vesti. Če ni samomorilec dal pred smrtjo nobenega znaka, da se kesa, potem ne sme župnik dovoliti cerkvenega pogreba, razen če proglasi zdravnik pokojnika za abnormalnega, oziroma takega, da ni popolnoma odgovoren za svoja dejanja... In danes dobe sorodniki že skoro pri vsakem takem slučaju od lega ali drugega zdravnika spričevalo, da pokojni samomorilec ni bil pri taki pameti, da bi bil popolnoma odgovoren za svoje dejanje...
Vesten zdravnik, ki se zaveda odgovornosti pred vestjo, Bogom in zakonom, more dati tako spričevalo le v tem slučaju, če je resnično utemeljena sodba, da je bil samomorilec v takem abnormalnem duševnem stanju, da ni bil svoboden v svojem dejanju in se mu odf^ovornost za samomor ne more pripisovati v polnem obsegu.
Dejstvo je, da se med samomorilci najde vsaj nekaj takih, ki so svoj korak napravili v takem duševnem stanju, da niso bili odgovorni za svoje dejanje. Posebno v današnjih časih je vedno več ljudi živčno razrvanih, abnormalnih, ki jih njih bolezen nekako sili v samomor, tako, da niso več popolnoma, svobodni v presoji pri svojem od ločevanju.
Da pa more zdravnik tako bolno dušno stanje u-radno ugotoviti in napisati zato potrebno spričevalo, mora imeti zato pač tehtne razloge! Zdravnik mora predvsem poznati sam samomorilca kot svojega bivšega pacijenta tako, da more z mirno vestjo podati tako izpričevalo, da ni popolnoma odgovoren za svoja dejanja. Možno je pa tudi, da zdravnik na podlagi izjav drugih zdravnikov ali pa vestnih in zanesljivih prič ugotovi pri samomorilcu tako duševno razkroje-nost, da more podati na podlagi tega objektivno spričevalo.
Vesten zdravnik mora v tem slučaju izdati spričevalo s tako vestnostjo in verodostojnostjo, kakor bi moral pričati o svojem pacijentu pred sodiščem, če bi bil samomorilec živ.
Če stoji pred sodiščem kak obtoženec, ki bi moral biti kaznovan, pa nastopi neredko njegov advokat s trditvijo, da je njegov klijent duševno abnormalen in radi tega tudi neodgovoren za svoje dejanje in kot tak tudi ne more biti kaznovan. V tem slučaju pozove sodišče zdravnike specialiste, da preiščejo duševno stanje obtoženca. In ti zdravniki so po vesti in državnem zakonu ter tudi pod službeno prisego dolžni podati spričevalo o duševnem stanju obtoženca objektivno, brez ozira na desno ali levo, brez ozira na sorodnike, brez ozira na to, kdo je obtoženec. Če bi kak zdravnik namenoma ali brez tehtnega razloga proglasil kakega obtoženca za abnormalnega samo radi tega,
da ga reši kazni, bi prišel sam zdravnik upravičeno pred kazensko sodišče.
Tako, kakor bi postopal zdravnik pred sodiščem« mora po vesti in dolžnosti postopati tudi v slučaju sa* niomora, ko gre za spričevalo o samomorilcev! odg0' vernosti.
Vzemimo, da bi stal samomorilec pred nekaj ted-ni pred svojim samomorom pred sodiščem. Ali bi ni°" gel tam isti zdravnik 6 istem človeku podati uradi]0 spričevalo, da je abnormalen in neodgovoren za svoj t-dejanje? Če bi zdravnik pred sodiščem o še ž i večen] ne smel in ne mogel podati take izjave, bi je t u a' ne smel podati za cerkveno oblast, ko je treba i'aZ" sojati o tem ali je samomorilec izvršil samomor s pi'ev' darkom pri popolni odgovornosti ali ne.
Za vse samomorilce v kranjski župniji zadnjih 12 let so prinesli sorodniki taka spričevala od zdravnikov, da so storili svoje dejanje v takem stanju, v katerem niso bili popolnoma odgovorni za svoje "6* janje, radi tega je bil dovoljen cerkveni pogreb.
Kaj, če bi bil kdo tem nesrečnim ljudem kak nw sec pred samomorom to očital, kar so sedaj zdravo«4 uradno trdili v svojih izpričevalih, da niso
popolno«
ma odgovorni za svoja dejanja? Verjetno bi bil vsav izmed njih vsakega tožil pri sodišču, radi razžalJenJa časti. Poklican bi bil zdravnik, da bi podal spričeval0' ali je dotični popolnoma normalen in da se mu °e krivica in jemlje čast, če mu kdo očita abnormalnost-Kako spričevalo bi takrattpodal, isti zdravnik o lfite* človeku!
Ne bom imenoval ne kraja, ne osebe. Seveda se to ni zgodilo v Kranju. Živel je velik naprednjak, |v je smatral, da je to „napredno," da človek nič ne veruje, ali da vsaj ne živi po veri. Neredko se je izraza o veri in duhovnikih posmehljivo. Vse to mu je bil nazadnjaško. Pa kakor vsak človek, je tudi ta moffl, umreti. Bil je pa dosleden v svojem življenju in svoj) smrti. Duhovniki so prihajali, mu prigovarjali, naj_ se dal previ deti pred smrtjo. Toda on je vse odločn odklanjal. Bil je olikan mož, lepo je duhovnika spr*3,' jemal, a o kakih zakramentih ni hotel ničesar $H»ftV Ostal je do zadnjega pri svojem stališču. Ko je unv*v ja pač moral župnik odkloniti v smislu cerkvenih z]' konov cerkveni pogreb. Toda kmalu na to prines^J,* sorodniki pokojnika zdravniško spričevalo, da je " . pokojni duševno neuravnovešen in takega duševneS 4 ustroja, da ni bil odgovoren za svoja dejanja. č)h-ubogi „naprednjak"! Ko bi ti bil kdo pred tvojo • jo kaj takega očital, da nisi prav prizdravi paiue,,' kako bi bila užaljena tvoja naprednost. Da so ti nl°^ , oskrbeti zvonenje, duhovnika pri pogrebu in bla£, si ovijeno zemljo, so te morali proglasiti za abnorW» nega človeka.
Ali bi dotični zdravnik, ki je podal za tega čl°V-ka tako zdravniško spričevalo, da ni povsem v velv{ bilo njegovo duševno življenje, bil isto pričal t11 ^ pred sodiščem kakih par tednov pred smrtjo dotiČn ga pacijenta? Če bi ne bil v stanu pred sodiščem «Sjfl pričati ali napisati, potem je bilo njegovo s'prieev« pravi bumbug! „.jj Slabi študentje so vedno radi „špricali". "afeV časih so zahtevali profesorji od sumljivih    ucenc . zdravniško spričevalo, da je študent bolan in opr* . cen izostajati od šolskega pouka. No v Ljubljani 8' . študentje poznali takega zdravnika, prijatelja štu° . tov, bolj prijatelja pokvarjenih študentov, ki iei,n, pisal vse, kar si hotel, na zdravniško spričevalo«'*tu <*. ta je že kar pri vratih vprašal: ..No, kaj naj pa
Štev. 5.
KRANJSKI ZVON
Stran 19.
pišem, da vam je „falilo"?" Seveda je potem moral profesor razrednik na podlagi zdravnikovega spričevala opravičiti neopravičene ure. Ker se študent ni hotel učiti, ali je pa krokal, pa se je bal v šolo, pa je moral na pomoČ zdravnik prijatelj pokvarjenih študentov, ki je napravil uradno zdravniško spričevalo o taki bolezni, ki je študenta tako „mučila", da mu je bilo nemogoče v šolo...
Ali je tak prijatelj študentov, kaj koristil dijaku? Nasprotno! Ne vem, če je še danes kaj takih zdravnikov, „študentovskih prijateljev"! Tudi tega nikakor nočem trditi, da bi kak zdravnik napravil svoje spričevalo o odgovornosti samomorilca kar brez podlage, brez tehtne utemeljitve, brez določenih simptomov o duševni abnormalnosti. Čudno se mi pa vsekakor zdi, da zdravnik napravi tako zdravniško spričevalo o samomorilcu, ki ga nikdar prej niti videl ni v svojem življenju. Tak zdravnik mora biti pa res izreden specialist za duševne abnormalnosti, da more po smrti človeka, ki ga ni nikdar prej ne preiskoval in nikdar ne videl, zapisati o njem zdravniško spričevalo za uradno uporabo, da je hil dotični neodgovoren za svoje dejanje...
Če bi zdravnik napravi jal taka spričevala, ki ne bi odgovarjala dejanskemu stanju o abnormalnosti, bi bila to velika krivica za one, katerih sorodniki ne morejo ali ne znajo izposlovati takih spričeval.
Pri vsakem samomorilnem slučaju se v župni pisarni razvija nad vse težka, mučna debata. Sorodniki prosijo za cerkveni pogreb. Župnik ga ne sme dovoliti, če je pošten in vesten! Župnik, ki bi dovolil cerkveni pogreb samomorilcu, ki je gotovo izvršil dejanje s prevdarkom, bi grešil in bi moral biti kaznovan od cerkvene oblasti. Torej župnik po svoji vesti tega dovoliti ne more. Pa pridejo s pritiskom: „Tega, in tega in vse ste cerkveno pokopali, samo našega ne. To je krivica!"
Res je krivica, toda mi duhovniki je ne delamo. Župnik ne more nič za to, če eden prinese spričevalo od zdravnika, drugi bi ga pa ne dobil!
Res bi bila to krivica! Dva napravita enako delo, z isto odgovornostjo. Za enega bi sorodniki dobili od zdravnika spričevalo, da je bil abnormalen, za drugega pa takega spričevala ne bi mogli prinesti! Že radi tega so dolžni zdravniki dajati v teh slučajih vestna spričevala, da ne bi prišlo do krivic, da bi n pr. reveži samomorilci bili pokopani necerkveno, bogati pa cerkveno. Župnik se pač mora ozirati na zdravniško spričevalo. Njegova stvar ni, da bi presojal o duševnih boleznih, ki povzročajo, da bolnik ni bil odgovoren za svoje dejanje. To je zadeva* zdravnika. Če bi zdravniki torej po vestt in objektivno ne dajali spričeval, bi to moglo povzročiti velike krivice. Za vse mora biti enaka mera: za reveže in bogate, za učene in neučene, za napredne in nenapredne...
Seveda, če bi pa župnik na podlagi dejstev mogel sklepati, da zdravniško spričevalo nima resne podlage, da je podobno bolj spričevalom onih zdravnikov, ko so z napačnimi spričevali podpirali dijake — „šprica rje", potem bi pač moral župnik tako spričevalo odkloniti in ne dovoliti cerkvenega pogreba.
V naših slučajih je bil vsem samomorilcem dovoljen cerkveni pogreb na podlagi zdravniških spričeval. Nikakor ne morem dvomiti v objektivnost teh izjav. Odlični zdravniki so gotovo izdali svoje izjave na podlagi lastnega opazovanja ali pa na podlagi resnih in objektivnih prič.
Če so zdravniška spričevala o duševnem stanju samomorilcev izdana vestno in na podlagi gotovih simptomov, potem je pa za vso našo javnost podano mučno dejstvo, da se zadnje čase med našim narodom pojavljajo v vedno večjem številu duševne abnormalnosti, duševne depresije, pretresi možganov, ki kvarno vplivajo na duševnost ljudi.
Prav bi bilo, če bi nam naši zdravniki o priliki takih spričeval in dogodkov podali nekaj svaril in opominov, kako se je treba varovati vsega, kar vodi v tako duševno depresijo, melanholijo in pretrese možganov.
Na podlagi zdravniških spričeval bi se moglo nekako generalizirati, da se duševne abnormalnosti kaj rade pojavljajo v družabnih krogih, ki se versko ne udejstvujejo, ki jih ni videti pri zakramentih, ki ob nedeljah »molijo" Boga rajši v naravi, kakor v cerkvi pri sv. maši. Posebno pa je nevarna bolezen — zaljubljenost. Če mi duhovniki pridigujemo proti grešnim znanjem in proti takim znanjem, kjer ni upanja na poroko, nas kaj radi označujejo za nemoderne in na-zadnjake. Morda bi bilo prav, če bi zdravniki na podlagi gotovih opazovanj poučili našo mladino, da je zaljubljenost, ki išče samotnih sestankov, celo po gotovih beznicah ali gozdovih, zelo nevarna bolezen, ki človeku jemlje razsodnost, ga napravi za abnormalnega in ga lahko privede do samomora. Koliko takih abnormalnih ljudi srečavamo lahko vsak dan po mestu in okolici. Pred kratkim sem šel pozno zvečer iz Šmart-na domov čez savski most po Jelenovem klancu in Mest. trgu. Kaj vse sem videl! Pred hotelom „Unionom" celo družbo mladih parov, že precej vinjenih. Na Jelenovem klancu sem opazil dva parčka, ki sta neženira-no in strastno izkazovala svojo „ljubezen". Tz par lokalov se je slišala godba in so se sukali mladi parčki v plesu. Na Mestnem trgu sem opazil več mladih deklet v spremstvu nedoraslih fantov samih, pozno zvečer.
I Pred dnevi mi je pošten in resen mož pripovedoval gorostasne stvari, ki jih je videl v čirčiškem gozdu, onstran pokopališča. Ne upam si tega zapisati, kar mi je pravil...
Slovenska mladina, kam drviš?
Zaljubljenost je v človeškem rodu vedno bila m bo. Ni pa treba, da bi ta ljubezen rodila „»esrečne ljubezni", da bi propadala naša mladina. Kjer vladata morala, poštenost, olika in vsaj nekaj samospoštovanja, tam ne hodijo mlada dekleta sama pozno v noč s fantom po temnih kotih, se ne vlačijo po samotnih gozdovih in tudi ne po hotelih in beznicah, kjer nepošteni gostilničarji in hotelirji nudijo separe sobe...
In naši starši, kje so ti? Kaj rečejo k temu? Ali nimajo nič vesti, ali pa nič moči!
So starši, ki mirno gledajo, kako se nezrela mladina, prava otročad, igra zaljubljence, pa jih puste same fante in dekleta letati okrog po planinah, pozno v noč, po samotnih kopališčih, po raznih zabavnih lokalih, h kino-predstavam dvomljive vrednosti, dovoli »jejo, da nezrela mladina vse bere in se tako zastruplja... Sadovi se prej ali slej pokažejo; bridki sadovi za take starše, toda kesanje je vedno — prepozno. Po toči zvoniti ne pomaga.
So starši, ki jim je glede hčera poglavitna skrb le ta, da hitro dobe fanta in da se porote in radi tega kaj radi zatisnejo eno oko ali pa celo obe očesi, ko drvi mladina v greh. „Saj se bosta vzela", to je vsakdanji izgovor. Po večini se taki ne vzamejo. Če pa pride do poroke, potem se iz takih prezgodnjih, nezrelih znanj rode po večini nesrečni zakoni.
Stran 20.
KRANJSKI ZVON
Štev. 5.
Na drugi .strani pa imamo med nami tudi dobre m skrbne starše, ki se trudijo, da bi svojo mladino ohranili pošteno, toda neredko razmeram niso kos. Takozvana moderna mladina se kaj hitro in prehitro osamosvoji, dobi v roko denar v tovarni že v zgodnji mladosti in. potem misli, da sedaj ne potrebuje več vzgoje, ne svarila, in vodila. Zaman so opomini staršev. Njih otroci drve za drugimi in ne upoštevajo četrte božje zapovedi, zalo pa tudi sreče — ni. Koliko bridkosti povzroče danes otroci dobrim staršem! Ta mladina nima tudi nič več srca. Koliko pretoče dobre matere solz, koliko težkih dni, skrbi in bridkosti, pa na vse to se otroci nič ne ozirajo! Brez srca so. Končno zapuste svoje starše, ki preveč pridigujejo, da so bolj svobodni.. Vedno več svobode. Končno pripelje ta svoboda v nesrečo, gorje in neredko v — prezgodnji grob.
Mislim, da imajo naši zdravniki nekaj tudi prav, ko nesrečni mladini, ki je zapravila, svoje življenje, izstavljajo tako radi spričevala, da je bila abnormalna. Res je, ozračje, v katerem živi naša mladina, je abnormalno. Iz tega ozračja izhaja tudi zmešana mladina, porajajo se nesrečne ljubezni, nesrečna in oskrunjena dekleta, osramočene in zapuščene nezakonske matere, nesrečni zakoni, ločitve zakonov, izstopi iz katoliške cerkve in končno nesrečen zaključek življenja in samomor.
Nikakor nočem trditi, da bi bilo vse to pri nesrečnih mladih ljudeh, ki so pred kratkim končali sami svoje mlado življenje. Kaj jih je gnalo v ta tragičen konec, to ve Bog, ki bo sam sodnik. Mi ne presoj a j mo in ne obsoja jmo. Toda! taki nad vse nesrečni slučaji naj bodo vsej naši mladini in vsem staršem resno svarilo pred „abnormalnostmi" sedanjega življenja,,.
Birma v Kranju
Prihod g. knezoškofa v Kranj in birmovanje se je vršilo po programu, kakor je bil objavljen v zadnji številki »Kranjskega zvona", Sprejem g. škola se je vršil pred občinsko hišo na Mestnem, trgu. K sprejemu so prišli predstavniki vseh oblasti v Kranju, meščanska in ljudska šola, pa tudi mnogo dijakov kranjske gimnazije in veliko vernikov. Poleg zastopnikov oblasti so g. škola pozdravili tudi zastopniki naših kulturnih, verskih in karitativnih organizacij. K sprejemu je prišla poln.ošteviIno tudi četa kranjskih gasilcev. V soboto je priredilo Prosvetno društvo prevzvišeneinu podoknico, pri kateri je zapel pevski zbor tri pesmi. Birma se je 28. aprila izvršila lepo v redu. Birmancev je bilo vseh skupaj v Kranju 747 in sicer domačih 545, iz Šmartna 66, iz Križev 34, iz Predoselj 25, iz Škofje Loke 11, Cerklje pri Kranju so poslale 4, Pod brez je 4, Naklo 6, Šenčur 7, Mavčiče 5, Šmartno pod Šmarno goro 2 in še druge župnije. V Kranj so prišli k birmi otroci iz 38 raznih župnij. Iz kranjske župnije gre vsako leto več otrok k sv. birmi v Ljubljano, zato je kakih 300 kranjskih otrok bilo že drugod pri sv. birmi. V soboto so prezvišeni obiskali tudi podružnico na Primskovem, kjer so vnščani napravili prisrčen sprejem. Škof so obiskali vse razrede vseh ljudskih šol, večino razredov na meščanski šoli in en razred na gimnaziji. Mladina je pokazala, da verouk kar dobro zna.
Pri birmi so prejeli birmanci spominske podobice, ki naj jih ali sami ali starši dopolnijo s tem, da napišejo zadaj med (iskano besedilo datum birme in pa svoje ime, da bodo imeli tako pri sebi vedno spomin
na sv. birmo, da ne bodo nikdar pozabili, kdaj so prejeli ta zakrament.
Prvo sveto obhajilo
v Kranju in na Primskovem
Prvo sveto obhajilo se je slovesno praznovalo v Kranju v nedeljo 19, maja, na Primskovem pa 2. juni la. Obojna slovesnost je bila prav prisrčna in ob veliki udeležbi vernikov,.
V Kranju je bilo 140 prvoobhajancev. Ob slovesnem pritrkavanju je šel nežni sprevod skozi špalir belo oblečenih deklic in mnogoštevilnih gledalcev iz župnišča v cerkev, kjer je bil otrokom pripravljen prostor v okrašenih klopeh. Pel je mladinski zbor dekliške šole pod vodstvom g. upravitelja Potočnika in g. učitelja Roj ine, čigar hčerka nas je med obhajilom iznenadila z ljubkim samospevom. — Marsikatero oko se je orosilo ob pogledu na nedolžne otroke, posebno ob glasni in pogumni ponovitvi krstne obljube med. cerkvenim govorom. Pa tudi marsikatero bolj trdo srce se ob taki priliki otaja, da spet začuti, kje je pravi mir in prava, sreča, kakor je bilo rečeno v govoru.
Po cerkvenem opravilu je bila pogostitev otrok v dvorani Ljudskega doma, ki so jo skrbno pripravila dekleta Marijine družbe. Prvooblia janci so bili vidno razveseljeni. Nekateri so tudi nastopili z deklamacijom!, ki so izražale nepopisno srečo na ta najlepši dan.
Pri vsej prireditvi je lepo sodelovalo tudi učitelj-sl.vo, ki je skrbelo za red, da so se otroci prav v zgledno vedli.
Zvečer so bile mladinske šmarnice, pri katerih so belo oblečeni prvooblia janci delali špalir ob prenosu Najsvetejšega, ostala mladina pa je pela vse pesmi in odpeve pri litanijah.
Naj bo izrečena zahvala vsem, ki so pomagali pri slovesnosti, saj je prav, da ostane prvooblia juncem ta dan v najlepšem spominu.
Nepozaben bo za vse Primskovl jane letošnji dan prvega sv., obhajila. Vršilo se je dne 2. junija;v prijazni cerkvici na Primskovem. Prvoobhajancev je bilo 48. Pred Prosvetnim domom so sei zbrali in potem odšli v cerkev, kjer jih je že pozdravljal otroški pevski zbor, ki je pod vodstvom ge. Martine Bidovčeve res lepo prepeval primerne pesmi. Sv, mašo je opravil g. Rafko Fabiani. Marsikomu se je orosilo oko, ko je gledal vrste otrok, kako so z vso otroško pobožnosijo prihajali in odhajali od sv. obhajila obenem s spremljajočimi deklicami. Lepo in zbrano so ludi od moli I i pred in poobhajilne molitve s posebno prošnjo za mir. Nato so odšli v Prosvetni dom, kjer so požrtvovalna dekleta primskovskega dekliškega krožka, pripravila prvoobhajancem kar bogat, zajtrk. Sledila je kot v proslavo tega, najlepšega, dne krasna igrica, katere glavna vsebina je v tem, kako mala prvoobliajanka Marjanica izprosi v prav za dan svojega prvega sv. obhajila spreobrnjenje svojemu brezverneniu očetu. — Prav občuteno sta tudi prvoobliajanec Janez in prvooblia Janka Marjanica povedala, kako sta srečna sedaj po prvem sv. obhajilu. — Da je ta dan bil tako nepozabno lep, je v veliki meri zasluga učiteljstva primskovske šole in mu bodi zalo še enkrat izrečena prisrčna hvala za vse, — Prav tako prisrčna hvala tudi članicam dekliškega krožka za. vse delo, hvala pa tudi vsem številnim dobrotnikom za darove in pomoč. — Bog daj, da bi bilo prihodnje leto spet tako lepo.
Štev. 5
KRANJSKI ZVON
Stran 21.
Župnija Kranj
OZNANILA ZA JUNIJ:
2. Nedelja sv. Kancijana, ob 6. in 10.30 sv. maša z dvema blagoslovoma, ob poli U. slovesna peta sv. maša. Popoldne ura molitve in slovesne pete litanije presv. Srca Jezusovega. Dopoldne in popoldne pri opravilih je darovanje za cerkev.
7. Prvi petek v mescu, sv. maša ob 6. pred izpostavljenim sv. R T.
9. IV. nedelja)po bink., služba božja po navadi, popoldne ob poli treh kršč. nauk in litanije presv Srca Jezusovega, po liianijah je shod za žensko Mar. dr.
13. Sv. Anton Pad., ob 6. soseskina sv. m. na Rupi.
16. V. nedelja po bink., služba božja po navadi. Popoldne shod za III. red.
20. Celodnevno češčenje sv. R. T. v marijaniški kapeli; ob 6. se izpostavi Najsvetejše, nato litanije presv. Sr. j. in sv. maša, nato bodo sv. maše v Marija-nišču ob 7., 8. in 10. uri. V župni cerkvi bo ta dan sv. maša le ob 6. zjutraj, druge odpadejo.
Uro molitve molijo: Od 1. do 2. III; red, od 2. do 3. žene, od 3. do 4. dekleta, od 4. do 5. moški ob 5. pridiga in litanije presv. Srca Jezusovega z zahvalno pesmijo.
21. Sv. Alojzij.
23. VI. nedelja po bink., služba božja po navadi.
28. Vidov dan, ob 9. uri slovesna peta črna sv. maša za vse, ki so padli za vero in domovino.
29. Sv. Peter in Pavel, zapovedan praznik, ob 6. in, 10.30 sv. maša z blagoslovom, ob 10.30 peta sv. maša.
30. VII. nedelja po bink., služba božja po navadi.
POROČENI PARI:
Finžgar Franc, čevljarski pomočnik, Kranj, Blejska 1 in Suhadolnik Ivana, tov. delavka, Struževo 51, Poročena 24. marca.
Štiglic Viljem, tekstilni tehnik, Kranj, Bleivveisova 29 in Klemene Vida, privatna Uradnica, Kranj. Jezerska 15, poročena 25. marca
- Fabijan Leopold, priv. uradnik, Zagorje ob Savi in Gnim Ivana, poslovodkinja, Kranj, Klanec 78, poročena 24. marca v Celju.
Torkar Vladimir, trgovski poslovodja, Kranj, Ko-krški breg 2 in Kralj Antonija, kuharica, Kranj, Stara cesta 9, poročena 30. marca.
Filipivić Ivan, tkalski mojster, Kranj, Bleivveisova 18 in Časen Marija, delavka, Kranj, Tavčarjeva 2, Poročena 6. aprila.
. Zupanc-Rec.hberg.er Peter, posestnik, Primskovo 14 'n Kozjek Ana, hči posestnika, Čirčiče 21, por. 7. apr„
Kopač Franc, tesar, Ziri in Derlink Ana, kuharica, Kranj, Poljska pot ti, poročena 14. aprila.
Oman Valentin, delavec, Kranj, Mencingerjev' 2 in Gasser Marija, šivilja, Primskovo, poročena 14 apr.
Stnre Ostoj, ing., Ljubljana, Dvofakova 13 in Be-«edik Nežka, zasebnica Kranj, Tavčarjeva 3, poročena !• aprila v Bohinju.
Boštjančič Martin, predilec, Kranj, 'Bleivveisova • 14 in Judež Amalija, služkinja, Primskovo 161, poročena 21. aprila.
Rozman Janez, sin zemljaka, Breg—Preddvor in šifrer Marija, pos. hči, Primskovo 40, poročena] 22. apr.
Rebolj Franc, posestnik, Kranj, Ljubljanska 1 in Knežič Antonija, šivilja, Primskovo 72, poročena 2. 5.
Detiček Friderik, trgovski sotrudnik, Primskovo 151 in Čuk Marija, šivilja, Klanec 68, poročena 5. 5.
Ramoveš Franc, delavec. Trata nad Škof jo Loko in Zorman Palmira, delavka, Struževo 48, poročena 5. 5.
Režuu Albin, slikar, Primskovo 168 in Weisseisen Viktorija, frizerka, Kranj, Puharjeva 2, poročena 5. 5.
Zupan Jožef, čevljar, Sebenje — Križe in Žnidar-šič Kristina, tov. delavka., Struževo 39, poročena 28. maja na Bučki.
Kozjek Egidij, tov. delavec, Šmarjetna gora 26 in Zupan Marija, tov. delavka, Primskovo 186, poročena 12. maja.
MRLIŠKA KRONIKA:
Šimunac Ana, vdova, umrla 2. aprila, stara 37 let.
Zorman Marijana, vdova, umrla 10. 4., stara 58 let.
Romšak Ivana, žena orožnika v pokoju, umrla 21. aprila, stara 55 let,
Gorjanc Marija, vdova, umrla 27. apr., stara 76 let.
Podlipnik Matilda, nezak. hči delavke, umrla 30 4.
Mejač Franc, ključavničar, umrl 7. 5. star 45 let.
Prax Franc, tkalski mojster, umrl 5. 5. star 22 let.
Stanič Stanislava, zasebna urad., umrla 5. maja stara 26 let.
Završnik Alojzija, zasebnica, umrla 9. maja, stara 83 let.
Benedik Marija, vdova, umrla 15. 5., stara 70 let.
Cvenkelj Anton, čevljar, umrl 13. 5. star 25 let.
Kunstelj Silvestra tov. delavka, umrla 13. maja stara 30 let.
Polak Stanislav, tovarnar, umrl 23. 5., star 46 let. Šifrer Janez, sin mesarja, umrl 25. 5., star 2 leti.,
Župnija Šmartin pri Kranju
OZNANILA ZA JUNIJ:
2. III. nedelja po bink. Služba božja ob 6 , 8. in poli 10, v farni cerkvi. Popoldne ob 2. ura molitve, pete litanije Srca Jezusovega in posvetitev Srcu Jez. .
9. IV. nedelja po bink. B. služba ob 6., 8. in poli 10.
16. V. nedelja po bink. B. služba ob 6 , 8. in poli 10,
23. VI. nedelja po bink. B. služba ob 6, 8. in poli 10.
28. Vidov dan. Ob 8. sv. maša in Requiem za vse, ki so padli v boju za vero in domovino.
29. Praznik ap. Petra in Pavla. Božja služba ob 6., 8. in poli 10., v farni cerkvi.
30. VII. nedelja po bink. B. služba ob 6 , 8. in poli 10,
Stran 22. '
KRANJSKI ZVON
Štev. 5.
POROČENI PARI:
Sabotkn Franc, krojač iz Podsrede pri Brežicah in Margereta Zika, šivilja iz Berouna na Češkem, poročena 12. maja.
Klemen Janez, delavec iz Tržiča in Kržič Frančiška, tovarniška delavka iz Vrhnike poročena 5. maja
Briški Alojzij, Žagar iz Fare pri Kostelu in Mar-tinka Pavlic, tov. delavka iz Bele cerkve pri Novem mestu, poročena 12. maja.
Pernar Franc, tov. delavec iz Zg. Bitnja in Rozina Kohal iz Slražišča, poročena 26. maja.
MRLIŠKA KRONIKA:
Lebnn Alojzij, oženjen tov. delavec iz Tolmina, star 29 let, umrl 3. maja.
Križnar Miha, samski delavec iz Orehka, star 73 let, umrl 7. maja.
Katarina Stare, upokojena delavka tobačne tovarne, stara 85 let, umrla 10. maja.
Rus Leon, zak. sin delavca iz Sr. Bitnja, star 1 leto, umrl 13. maja.
Vovk Albin, šofer iz Stražišča, star 34 let, umrl 18. 5.
Grzetič Ivan, upokojeni železniški delovodja v Stražišču, star 58 lel, umrl 19. maja.
Fabjnn Frančiška, samska šivilja v Stražišču, stara 50 let, umrla 24. maja.
Razno
„Kranjski zvon" za maj ni izšel Bilo je preveč dela in ni bilo mogoče pripraviti materiala za tisk.
Tabernakelj bomo morali na Primskovem imeti nov. Tako je bilo rečeno ob priliki škofove vizitacije. Da resno mislimo na to, je dokaz to, da je bil nedavno na Primskovem znani ljubljanski pasar g. Kregar, ki je vzel natančne mere tabernaklja, da bo mogel v zvezi z arhitektom g. Vurnikom napraviti primeren načrt in proračun. Novi tabernakelj bo kovinski in bo seveda precej drag, a tudi neprimerno lepši in varnejši, kot je sedanji. Prosimo že zdaj za prispevke v ta namen. Neimenovana dobrotnica je že darovala 300 din v ta namen. Bog daj, da bi imela kaj dosti posne-malcev, potem bomo kmalu imeli nov lep tabernakelj.
Železni križi na starem pokopališču so bili in so
nepoštenim ljudem zadnje čase v veliko skušnjavo. Kakor čujem, je na starem pokopališču izginilo nekaj starih železnih križev, ki so jih prodali neupravičeni za staro železo. Če je komu izginil železen križ na starem pokopališču, naj takoj to javi v župni pisarni. Naša skrbna policija bo kmalu našla krivca, ki bo moral škodo poravnati.
Podpirajte
Vi ticenci j evo
družbo!
Šmarnični oltar. Letos je bila za šmarnice preurejena in novo napravljena oltarna miza pri šmarničneni oltarju. Na sprednjo stran je prišel lep mozaik, ki ga je napravila gospa prof. Vurnikova, stranice in robovi pa so obloženi z lepim marmorjem. Pri preureditvi glavnega oltarja je bilo treba svečnike glavnega oltarja skrajšati in je ostal neporaben zgornji del svečnikov. Te konce svečnikov je porabil prof. Vurnik za svečnike pri šmarničneni oltarju. Ivan Kregar v Ljubljani je napravil k tem koncem še male podstavke in nastavke za sveče, kovinasti deli so se pritrdili na marmornato podlago in tako tvori 12 svečnikov skupno z marmornato podlago lepo enoto, nekak skupen svečnik. Med dva svečnika je montirana gravirana pl°" šča iz medi, ki je izrezljana, tako da bo stena za svečniki zakrita. Seveda manjka še nekaj na veliki steni nad oltarjem. Kakor vidite, je tam v zidu že stara razpoka, ki smo jo pri zadnji restavraciji sicer zar belili, pa se je zopet pokazala. Tam bo treba to razpoko dobro zazidati in nato na vso steno napravit' kak okras, sliko ali kaj podobnega Jaz bi mislil, oa bi bilo lepo, če bi tam kak umetnik na steno napravil lepo fresko-sliko dveh mogočnih angelov, ki držita nad Marijo nebeško krono. Ko bo še ta stena urejena, potem bo.šele končno ves oltar v celoti dograjen.
Sv. maša ob 5. uri zjutraj se je pričela opravljati z majem ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Te maše pa ne bo več, kakor je bila dosedaj „suha", t° je brez pridige. Vselej bo tudi pri sv. maši ob 5. uri med mašo pridiga. Iz škofije smo prejeli dovoljenje, da sme radi te sv. maše vsako nedeljo opraviti en duhovnik iz Kranja po dve sv. maši.
Huje. S L majem je prevzel službo cerkovnika na Ilujah Šešek Mihael.
Procesija sv. R. T. je potekla v Kranju in tudi na Primskovem v lepem vremenu in redu. Udeležili so se farne procesije vsi zastopniki uradov in mnogo ver-nega ljudstva. Pri procesijah je vladal lep red, If radovednežev, posebno iz tujih župnij je bilo preveo ob cestah, ki so se pa sicer lepo vedli. Kranjska \>T°~ cesija je imela bolj mestni značaj, primskovska je hibi pa lepa kmečka procesija, ki se je v dolgi vrsti razvila po polju med cvetjem in žitom.
Pokopališče. Na novem pokopališču so si nekateri rezervirali svoja mesta. Opozarjal bi na to, da dokler ni kako mesto na pokopališču plačano, cerkveno pred-stojništvo ni dolžno nikomur hraniti kakih grobov Na pokopališču smo tudi letos zasadili nekaj lepotic nega drevja
Prenos mrličev iz starega na novo pokopališče se je vršil v sredo 17. aprila. Pri tej priliki je bilo pr.e7 nesenih 8 mrličev, kolikor so jih sorodniki priglasi11 za prenos. Drugi prenos se bo vršil spomladi leta 194L če se bo prijavilo zadostno število takih, ki žele P1?' nesti svoje pokojne sorodnike na novo pokopališče, tak prenos je še 9 let časa, dokler se ne bo opustil0 staro pokopališče. Iako se torej ni treba nikomur bati* da bi ne mogel prenesti svojih pokojnih na novo P0' kopališče. Časa je še skoro 10 let za to.
Prvo sv, obhajilo za otroke iz ljudske šole v Kranju se je obhajalo v nedeljo presv. Trojice 19. maj«' za šolo na Primskovem pa se je vršilo v nedeljo Srca Jezusovega 2. junija.
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbec, župnik v Kranju. - Tiskarna Tiskovnega društva, KranT