2
Izvestje 5 •  2008 Čl a n k i
Članki
Le Kse MI ROMANsKeGA I zv ORA v BRIŠKI 
v INOGRADNIŠKO-v INARsKI te RMINOLOGIjI
DANILA ZULJAN KUMAR*
UVOD
v 
geografskem smislu Brda gravitirajo 
na Furlanijo. Brice in sosednje Furlane 
druži enaka arhitektura bivalnih prostorov, 
podobna hrana in način življenja, povezan z 
vodilno gospodarsko dejavnostjo Brd in so-
sednjih furlanskih krajev – vinogradništvom. 
Kulturno posebnost kmetijstva pa je tako 
v Brdih kot Furlaniji izoblikovala dedišči-
na posebnih družbenih razmer in odnosov, 
povezanih z obliko lastništva vinogradov in 
delovnih razmerij, imenovanih kolonat ali 
spolovinarstvo.
1
 
Celoten slovarček vinogradniške in vinar-
ske terminologije Brd je predstavljen v pri-
spevku Brda – pokrajina dveh kultur (Zuljan 
Kumar 2008), tu pa bomo predstavili samo 
romanske izposojenke. Nekatere od njih so 
prevzete iz italijanščine (npr. atomizer, banča, 
kjantarica, ) druge iz furlanščine (npr. baroc, 
brajda, čaldir, kvinč, lodrica, škalir, šoflet), tre-
tja vrsta prevzetih leksemov pa so tisti lekse-
mi, za katere ne vemo, iz katerega jezika ne-
posredno so bili prevzeti, saj v enaki ali zelo 
podobni obliki obstajajo v furlanščini in itali-
janščini (npr. bičerin, brenca, kareta, vinja).   
*	
dr. jezikoslovnih znanosti, Inštitut za slovenski jezik 
Frana Ramovša ZRC SAZU, DZuljan@zrc-sazu.si
	
Kolonat je bil oblika zakupa zemljišča, pri katerem 
je bil kmet svoboden, njegovo razmerje z lastnikom 
zemljišča pa so določale kratkoročne, odpovedljive 
pogodbe. Najemnino in dajatve so koloni plačevali v 
pridelku in z delom. Razen v Brdih je bil kolonat na 
Slovenskem znan le še v spodnji Vipavski dolini.
SLOVARČEK ROMANSKIH IZPOSOJENK 
V BRIŠKI VINOGRADNIŠKO-VINARSKI 
TERMINOLOGIJI
2
Zbrane romanske izposojenke so prikazane 
v slovarski obliki. Geslo je sestavljeno iz ge-
selske glave, pomenskega in/ali razlagalnega 
razdelka, ki mu pri izposojenkah sledi etimo-
loški razdelek, v katerem je navedena izvorna 
beseda. Geselska glava obsega iztočnico v po-
knjiženi in narečni obliki, sledijo ji druga slo-
varska oblika (pri pregibnih besednih vrstah) 
in slovnični podatki (samostalnik je označen 
s kraticami za spol, glagol s podatkom o vidu). 
Narečni iztočnici sledi knjižna ustreznica ali 
pomenska razlaga. Nekateri geselski članki so 
opremljeni s ponazarjalnim gradivom.
atomizer

 ▶ atomiˈzeːr -ja m razpršilnik Ⓘ ← 
it. atomizzatore ‘razpršilnik’ ▍ ⇨ tifon. 
banča ▶ ˈbaːnča -e ž raven pas zemlje pod 
brežino vinograda, navadno namenjen za 
	
Osnovno vprašalnico za vinogradniško in vi-
narsko izrazje je sestavila Rada Cossutta na 
podlagi Italijanskega lingvističnega atlasa (ALI) in 
Zgodovinsko-lingvistično-etnografskega atlasa Furlani-
je Julijske krajine (ASLEF), dopolnjujejo pa jo v 
izbirnem diplomskem seminarju iz dialektolo-
gije in lingvistične geografije, ki ga vodi prof. 
dr. Vera Smole na Oddelku za slovenistiko FF 
v Ljubljani. Vprašalnico smo izpolnili v vaseh 
Medana (informatorja: Rudi Zuljan, Stanko 
Srebrnič), Števerjan (informatorka: Marija Vo-
grič) in Vipolže (informator: Ili Filej).
	
Geselski članki so zapisani v vnašalnem sistemu ZRCo-
la, ki jo je na ZRC SAZU razvil dr. Peter Weiss.
Izvestje_5_tekstblok.indd   12 4.12.2008   13:03:40


Izvestje 5 •  2008 Čl a n k i
zelenjavni vrt: ˈbaːnča jə, ki jə bla γˈriːva 
an ˈpoːle ˈraːno, ˈnoːtər u ˈbaːnče sa 
saˈdiːl zələnˈjaːvu Ⓘ ← it. banco (~ furl. 
banchìne, bancìne) ‘sipina, peščina’. 
baroc ▶ baˈroːc -a m ročni voziček na dveh ko-
lesih : baˈroːc je ˈməː samo ˈaːdnə uəˈləː an 
s γa uəˈziːla na ˈəːrkiχ Ⓘ ← furl. baroccio 
‘ročni voziček na dveh kolesih’.
baštard ▶ bašˈtaːrt –da m jalovka |mladika, ki 
požene iz starega lesa trsa| Ⓘ ← furl. ba-
stárt, it. bastardo ‘izrodek’.
baštardovje ▶ bašˈtaːrduje -ja s skup. jalovke 
Ⓘ ← nar. baštard + -ovje. 
baton ▶ baˈtoːn -a m večji sod ‌‌|15–20 hl| Ⓘ ← 
furl. botòn (avgm.) ‘večji sod’ (~ it. botte 
‘velik sod’ < bote ‘sod’) ❙ ⇨ kalater.
bičerin ▶ bəčəˈriːn -a m  kozarček |posoda|, 2 
kozarček |žganja|: bomo sˈpiːl an bəčəˈriːn 
Ⓘ ← furl. bicjarìn, it. bicchierino ‘ ko-
zarček, 2 kozarček žganja’. 
bičerinič ▶ bəčəˈriːnč -a m manjšalnica od bi-
čerin Ⓘ ← nar. bičerin + -ič.
bival ▶ biˈvaː -ˈaːla m trsnica: so ˈriːəzli ˈnoːve 
γˈlaːve an jəχ kˈlaːdli u biˈvaː Ⓘ ← furl. 
vivâl (~ furl. tudi vivâr; it. vivaio di viti) 
‘trsnica’.
brajda ▶ bˈraːjda -e ž vinograd s sadnimi dre-
vesi Ⓘ ← furl. braide ‘posestvo, kmetija, 
njiva’
brenca ▶ bˈreːnca -e ž brenta |posoda| Ⓘ ← 
furl. brènte, sev. it. brenta ‘brenta’ Ⓚ lese-
na posoda za nabiranje grozdja, manjša kot 
kot ornač in kvinč ▍ ⇨ ornač, kvinč. 
bulida ▶ buˈliːda -e ž zavretek iz kutin in divje-
ga hmelja kot dišava za sode: za buˈliːdu sə 
sˈkuːχlo ˈkuːtne an ˈduːj χˈmeːj an sə uˈliːlo 
ˈnoːtər, də doˈbiːlo žˈməːχ ‘vonj’ Ⓘ ← furl. 
bulìde ‘zavretje, zavretek’.
cedirati ▶ ceˈdiːərət -əm nedov. 〈3 ed. ceˈdiːəre〉 
puščati: kalaˈteːr ceˈdiːəre Ⓘ ← furl. cédi, 
it. cedere ‘popuščati, popustiti, vdati se’.
cengulati ▶ cenγuˈlaːt -ˈaːm nedov. zibati: 
smo cenγuˈlaːl ˈtiːste kalaˈterːje, də smo jəχ 
opˈraːl ˈdoːbro Ⓘ nejasno; morda ← furl. 
zingulâ ‘preplesti, zamotati, zavozlati’.
cukar ▶ ˈcuːkər -kra m sladkor Ⓘ ← iz nem. 
preko it. (Snoj 2003: 77), prim. furl. zùcar, 
it. zucchero ‘sladkor’. 
čaldir ▶ čalˈdiːər -ja m majhno vedro Ⓘ ← 
furl. cialdîr ‘manjše leseno vedro’ ❙ ⇨ še-
glot, sela.
čamp ▶ ˈčəːmp -a m ploščinska mera 3650 m
2 
Ⓘ ← furl. ciàmp, it. campo ‘ploščinska 
mera 3650 m
2
’.
čerkon ▶ čərˈkoːn -a m dolg lesen čep za lesen 
vinski sod Ⓘ ← furl. cèrkli
4
 (~ it. cerchio) 
‘zamašek’ + furl. večalno priponsko obra-
zilo -on ❙ ⇨ čep, pilka.
češpa ▶ ˈčiːəšpa -e ž sliva Ⓘ ← furl. séspe ‘sliva’.
češpov ▶ ˈčiːəšpu -uva -o slivov Ⓘ ← nar. 
češpa + -ov.
dzej ▶ ˈʒeːj -a m košara |za obiranje grozdja| Ⓘ 
← furl. zèi ‘košara’.
falčič ▶ ˈfaːuč(č) -a m nož z zakrivljenim rezi-
lom za obiranje grozdja Ⓘ ← furl. fal srp, 
it. falce ‘kosa’ + -ič.
feca ▶ ˈfeːca -e ž kvas |iz usedlin pri fermenta-
ciji vina| Ⓘ ← furl. fèce ‘kvas’.
flaška ▶ fˈlaːška -e ž steklenica Ⓘ ← iz nem. 
preko it. in furl. (Striedter-Temps 1963: 
120), prim. furl. flàs’cie, it. fiasca. 
flaškon ▶ flašˈkoːn -a m velika pletenka Ⓘ ← 
furl. flas’ciòn (avgm.) ‘velika pletenka’. 
flaškonič ▶ flašˈkoːnč -a m pletenka Ⓘ ← nar. 
flaškon + -(i)č , prim. flaškon. 
folador ▶ falaˈduːr -ja m prostor za mastenje 
grozdja Ⓘ furl. foladôr, tudi foledôr ‘vrel-
na klet’.
golber ▶ ˈγoːlbər -ja m sod |do 3 hl| Ⓘ ← furl. 
ólbar ❙ ⇨ kalater.
glerija ▶ γˈleːrja -e ž prod Ⓘ ← furl. glerie (~ 
it. ghiaia) ‘prod, gramoz’. 
grampa ▶ γˈraːmpa -e ž vinski kamen Ⓘ prim. 
istr. rom. grapá, gropa ‘zgrbančen’ (Bezlaj 
1976: 170).
in gringola ▶ in gˈriːngola povdk. nekoli-
ko pijan: na ˈoːχcetiχ ˈteːte so poˈmaːγli, 
stˈriːci so bli pa in gˈriːngola Ⓘ ← furl. in 
grìngule ‘gizdavo, prešerno. 
kalater ▶ kalaˈteːr -ja m sod Ⓘ ← furl. caratèl, 
it. caratello ‘sodček’ ❙ ⇨ štrtin, golber, baton.
	
V ASLEF-u je leksem v več glasovnih različicah za-
pisan v krajih, koder se govori t. i. obsoška furlanšči-
na, npr. čérkli, sérkli, v T119a Lonzano in T155 Fara 
d’Isonzo tudi kot čalkón. Več o obsoški furlanščini 
glej v Skubic 2006. 
Izvestje_5_tekstblok.indd   13 4.12.2008   13:03:40


Izvestje 5 •  2008 Čl a n k i
kareta ▶ kaˈreːta -e ž dvokolesni voz Ⓘ ← furl. 
carète, it. carretta ‘enoosni voz’.
kjantarica ▶ kˈjaːntərca -e ž dvolitrska stekle-
nica ← it. chiánti ‌‌‌‘trpko italijansko rdeče 
vino’ ❙ ⇨ doplerica.
klempati ▶ kˈleːmpət -əm nedov. kotaliti (se) • 
klempati kalater kotaliti sod, poln vode 
(tekočine) Ⓘ ← nejasno; morda v zvezi s 
furl. clopâ ‘zibati se, gugati se, nihati’.
kordon ▶ korˈdoːn -a m vodoravno rastoče 
trtno deblo |ob žici| Ⓘ ← furl. cordòn, it. 
cordone ‘vrv, žica, venec’.
korenta ▶ koˈreːnta -e ž patoka |zadnje žganje| 
Ⓘ ← furl. corentìe, it. corrente ‘tek, tok, 
struja’.
koš ▶ ˈkoːš -a m  košara, 2 koš |del stiskalnice, 
v katerega se da drozga|: ˈnoːtər u ˈkoːš smo 
ˈdaːl kˈiːnče. 
krgati ▶ kərˈγaːt -ˈaːm nedov. nakladati, na-
tovarjati Ⓘ ← furl. cargâ (~ it. caricare) 
‘nakladati, natovarjati’ ❙ ⇨ nakrgati.
kunfin ▶ kunˈfiːn -a m mejnik |med parcelami| 
Ⓘ ← furl. confìn, it. confine ‘meja’. 
kvartin ▶ kuərˈtiːn -a m četrt litra vina Ⓘ ← 
nar. kvart iz furl. cuàrt, it. quarto ‘četrt, 
četrtina’ + furl. manjšalno besedotvorno 
priponsko obrazilo -in.
kvinč ▶ kˈiːnč -a m visoka, ozka lesena poso-
da za grozdje, ki se nosi na hrbtu Ⓘ ← furl. 
cuìnz ‘čeber, škaf’ Ⓚ kvinč je večji, ožji in 
višji kot brenca ❙ ⇨ brenca, ornač.
lodrica ▶ lodˈriːca -e ž podolgovat sod |5–7 hl| 
Ⓘ ← furl. ludrìze ‘sod’; prim. tudi ben. it. 
ludro ‘meh’.
makinja ▶ ˈmaːkinja -e ž naprava, stroj • maki -
nja za metati žveplo nahrbtna naprava 
za žveplanje • makinja za mleti grozd -
je grozdni mlin • makinja za metati 
vidrijol nahrbtna škropilnica Ⓘ ← furl. 
màchine, it. màcchina naprava, stroj.
mufa ▶ ˈmuːfa -e ž plesen Ⓘ ← furl. mùfe, it. 
muffa ‘plesen’.
(na) kordih ▶ na ˈkoːrdiχ v prisl. rabi po dogo-
voru, po vnaprej določeni ceni: so koˈpaːl na 
ˈkoːrdiχ, so si pˈriːət zˈmiːənli Ⓘ v predlo-
žni zvezi se pojavlja v narečju neohranjeni 
samostalnik *kord, prevzet iz furl. acuàrt, 
it. accordo ‘dogovor’. 
nakrgati ▶ nakərˈγaːt -ˈaːm dov. naložiti 
|grozdje na voz| Ⓘ nar. sln. krgati + na-, 
prim. krgati ❙ ⇨ naložiti.
orna ▶ ˈoːrna -e ž majhna kad Ⓘ ← furl. òrne, 
it. orna majhna kad |kot merska enota za 
vino; navadno šest veder| (Pirona 1992: 
673) ❙ ⇨ sempla.
ornač ▶ orˈnaːč -a m brenta brez ročajev: 
orˈnəːč smo ˈnuːcli za uəˈziːt ˈviːno, ˈtiːst, 
ki jə ˈmiːə ˈmaːlo; sa ˈnuːcli tut ˈmaːme za 
pˈraːt ˈžeːχtu Ⓘ nar. sln. orna + -ač Ⓚ ve-
čja, nižja in širša posoda kot brenca ❙ ⇨ 
brenca, kvinč.
pal ▶ ˈpaːl -a m glavni oporni kol Ⓘ ← furl. 
pâl, it. palo da vite ‘kol’.
peštati ▶ pešˈtaːti -ˈaːm nedov. mečkati, sti-
skati |grozdje| Ⓘ ← furl. pestâ, it. pestare 
‘poteptati, pomečkati’ • peštati grozdje 
tlačiti grozdje ❙ ⇨ mastiti
pikon ▶ piˈkoːn -a m kramp Ⓘ ← furl. picòn, 
it. piccone ‘kramp’.
pilka ▶ ˈpiːlka -e ž čep |lesen zamašek za sode|: 
ˈtuːə si ˈluːəže na ˈvəːrγ, də na pˈriːde ˈmoːšt 
u sˈtiːk z zˈraːkən Ⓘ morda izpeljano iz 
svn. pîl ‘luknja za čep’ (Bezlaj III: 37) ❙ ⇨ 
čep, čerkon. 
pitijot ▶ pitiˈjoːt -a m delanec |vino iz tropin, 
sladkorja in vode| Ⓘ ← furl. peteòt, ben. 
pitiò ‘‘vino iz vode in droži tropin’. 
planta ▶ pˈlaːnta -e ž vrsta trt |ob žični opori|: 
ˈboːmo bˈraːl ˈtoː pˈlaːntu Ⓘ ← furl. plànte 
(~ it. pianta)  ‘rastlina’, 2 ‘vrsta, drevo-
red’.
pledra ▶ pˈleːdra -e ž majhen lijak Ⓘ ← furl. 
plére (~ it. pevera) ‘lij, lijček, lijak’.
pompon ▶ pomˈpoːn -a m nahrbtna škropilnica 
za trte Ⓘ ← furl. pompòn nahrbtna škro-
pilnica za trte.
rač ▶ ˈəːrč -a m skup. več grozdov skupaj, 
grozdje: ˈrəːč smo ˈneːsli daˈmuː, də smo 
γa ˈloːžli u kˈliːət Ⓘ ← furl. ràs’chie, it. ra-
cchio ‘majhen grozd’.
rakac ▶ rəˈkaːc -a m akacija Ⓘ nejasno, verje-
tno ← furl. acàç (~ it. acacia) ‘akacija’.
rakla ▶ ˈraːkla -e ž trtni kol Ⓘ ← furl. ràcli 
‘prekla’. 
raklati ▶ rəkˈlaːt -ˈaːm nedov. količiti Ⓘ ← 
furl. raclâ ‘količiti’ ❙ ⇨ drožiti. 
Izvestje_5_tekstblok.indd   14 4.12.2008   13:03:40

5
Izvestje 5 •  2008 Čl a n k i
ramast ▶ ˈraːməst -a -o prid. bakren Ⓘ ← 
furl. ram, it. rame ‘baker’ + -ast. 
rebula ▶ ərˈbuːla -e ž rebula  avtohtona briška 
trta z belimi grozdi 2 vino iz tega grozdja Ⓘ 
← furl. ribuèle, it. ribolla ‘rebula’.
sela ▶ ˈse:la -e ž vedro Ⓘ ← furl. sêle ‘manjše 
leseno vedro’ ❙ ⇨ šeglot, čaldir.
sempla ▶ ˈseːmpla -e ž lesena posoda |pod prešo 
ali čebrom|: ˈseːmpla je za ˈloːšt pot pˈreːšu 
Ⓘ ← furl. sèmple ‘vinska posoda, manjši 
čeber, čebrič’ ❙ ⇨ plavnik.
skrgati ▶ skərˈγaːt -ˈaːm dov. raztovoriti, ra-
zložiti Ⓘ krgati. 
sporniti ▶ sporˈniːt -əm dov. izprazniti • spor -
niti prešt sprazniti, zliti mošt iz čebra. 
šeglot ▶ šəγˈloːt -a m vedro Ⓘ ← furl. seglòt 
‘vedro’ ❙ ⇨ čaldir, sela.
škalir ▶ škaˈliːər -ja m del kmečkega voza |na 
katerega so v vinogradu postavili vinsko po-
sodo| Ⓘ ← furl. scalîr ‘del kmečkega voza’.
škalon ▶ škaˈloːn -a m nosilec za sode Ⓘ ← 
furl. scjalòn ‘nosilec za sode’ Ⓚ na voz so 
položili dva trama, 80 cm narazen, na to 
so oprli sod, ki so ga podložili z dvema 
snopoma koruzne slame.
šoflet ▶ šofˈleːt -a m ročni žveplalnik Ⓘ ← 
furl. soflèt ‘ročni prašilnik’. 
špiron ▶ špəˈroːn -a m šparon |del rozge po 
obrezovanju| Ⓘ ← furl. spiròn ‘obrezana 
trtna mladika’ < furl. spironâ ‘obrezati ra-
stlino pri tleh, da ostane malo očes’.
špina ▶ šˈpiːna -e ž pipa |pri sodu|: šˈpiːna je 
ˈtiːste, kə sə zaˈtəːkənlo u kalaˈteːr, də ni 
ˈteːklo ˈviːno ˈuəːn Ⓘ ← furl. spìne, it. spi-
na ‘pipa’ ❙ ⇨ pipa.
šponda ▶ šˈpoːnda -e ž stranska deska na vozu 
Ⓘ ← it. spónda (~ furl. spuìnde) ‘stranska 
deska na vozu’.
štanga ▶ šˈtaːŋγa -e ž prečna železna palica pri 
stiskalnici Ⓘ ← srvn. stange ‘drog’ (Bezlaj 
IV: 106); prim. tudi furl. stanǧhe, it. stanga 
‘kol, palica, drog’.
štradon ▶ štərˈdoːn -a m prehod v vinogradu 
Ⓘ ← furl. stradòn, it. stradóne ‘drevored, 
široka in dolga cesta, pot’.
štreca ▶ štˈreːca -e ž kita iz upognjenih preple-
tenih rozg Ⓘ ← furl. strèce (~ it. trecca) 
‘kita iz upognjenih prepletenih rozg’.
šur ▶ ˈšuːr -a m čep pri vehi Ⓘ ← trž. oz. ben. 
it. suro ‘plutovina’ (Bezlaj IV: 133).
taja ▶ ˈtaːja -e ž lega |lesena podloga za sode 
v kleti| Ⓘ ← obs. furl. ta (T155 Fara 
d'Isonzo), tas (T196 Ruda) ‘podloga za 
sode’.
tifon ▶ tiˈfoːn -a m traktorska škropilnica Ⓘ 
← furl. tifòn, it. tifóne ‘traktorska škropil-
nica’ ❙ ⇨ atomizer. 
travazati ▶ trəvəˈzaːt -ˈaːm nedov. pretakati Ⓘ 
← furl. travasâ, it. travasare  ‘prelivati’, 
2.‘pretakati vino’.
turkla ▶ ˈtuːrkla -e ž  preša 2 vijak stiskalne 
osi Ⓘ ← furl. tùrcli (~ tudi turclatôr, it. 
torchio) ‘stiskalnica, preša’ ❙ ⇨ preša.
vidrijol ▶ vədərˈjuː -ˈuːəla m raztopina modre 
galice Ⓘ ← furl. vidriûl, it. vetriòlo ‘mo-
dra galica’. 
vendima ▶ vənˈdiːma -e ž trgatev: vənˈdiːma 
jə ku ˈrəːč trgatev je bogata Ⓘ ← furl. 
vendème (~ it. vendemmia) ‘trgatev’. 
vinja ▶ ˈviːnja -e ž vinograd Ⓘ ← furl. vìgne, it. 
vigna (~ tudi vigneto) ‘vinograd’ ❙ ⇨ vinjal. 
vinjal ▶ ˈviːnjal -a in vinˈjaː -la m vinograd Ⓘ 
← furl. vignâl ‘vinograd’ ❙ ⇨ vinja.
zablekati ▶ zableˈkaːt -ˈaːm dov. zamašiti |sod|: 
Ⓘ ← furl. blecâ, imblecâ ‘zakrpati, pokr-
pati’. 
SKLEP
Od zbranih 217 leksemov vinogradniško-vi-
narske terminologije je bilo 87 leksemov ro-
manskega izvora, torej dobra tretjina, pri če-
mer smo v prispevek uvrstili le leksemi, katerih 
izvor je nesporno romanski, pustili pa smo le-
kseme, katerih izvora nismo uspeli pojasniti, 
npr. methan ‘zeliščen’, žbilfa  ‘necepljena trta’, 
montikula, kobar ‘divja trtna podlaga’.  
KRATICE, KRAJŠAVE, POSEBNI ZNAKI
I = imenovalnik, R = rodilnik, D = dajalnik, T = 
tožilnik, M = mestnik, m = moški spol, ž = ženski 
spol, s = srednji spol, ned. = nedovršnik, dov. = 
dovršnik, skup. = skupinsko, avgm. = avgmenta-
Izvestje_5_tekstblok.indd   15 4.12.2008   13:03:41


Izvestje 5 •  2008 Čl a n k i
tiv, povdk. = povedkovnik, prisl. = prislov, gl. = 
glagol, sed. = sedanjiški, mn. = množina, nar. prid. 
= narečni pridevnik, sln. = slovensko, nar. sln. = 
narečno slovensko, nar. = narečno, knj. = knjižno, 
psl. = praslovansko, furl. = furlansko, furlanščina, 
obs. furl. = obsoška furlanščina, it. = italijansko, 
italijanščina, ben. = beneško, beneščina, it. trž. 
= italijanskotržaško, trž. ben. = tržaškobeneško, 
sev. it. = severnoitalijansko, istr. rom. =istrsko-
romansko, nem. = nemško, srvn. = srednjeviso-
konemško, prim. = primerjaj, ▶ = uvaja narečno 
iztočnico, |xxx| = zamejevalni pomen, 〈〉 = dodatni 
oblikoslovni podatki, Ⓘ = izvor, uvaja etimološki 
razdelek ← izhaja iz, < = se razvije iz, ~ = proti, • 
= uvaja besednozvezno-frazemski razdelek, Ⓚ = 
komentar, : = uvaja ponazarjalno gradivo, ❙ ⇨ = 
uvaja sopomenski niz. 
LITERATURA
Atlante Storico-Linguistico-Etnografico del 
Friuli-Venezia-Giulia (ASLEF�� F�� 1972–1986, 
ur. G. B. PELLEGRINI. Padova: Istituto di 
Glottologia e Fonetica dell’Università di 
Padova – Udine: Istituto di Filologia Ro-
manza della Facoltà di Lingue e Letteratu-
re straniere dell’Università di Udine. 
Maria Barbina TORE, 2004: Vocabolario della 
lingua friulana: Italiano-friulano. Udine: 
Messagero Veneto.
France BEZLAJ, 1976, 1982, 1995, 2005: Eti-
mološki slovar slovenskega jezika 1–4.. Lju-
bljana.
Marijan BRECELJ, 2005: Furlansko-slovenski 
slovar. Nova Gorica: Goriška knjižnica 
Franceta Bevka.
Rada COSSUTTA, 2002: Poljedelsko in vino-
gradniško izrazje v slovenski Istri. Koper: 
Zgodovinsko društvo za južno Primorsko 
– Znanstveno-raziskovalno središče Re-
publike Slovenije (Annales 26).
Giorgio FAGGIN, 1985: Vocabolario della lin-
gua friulana 1–2. Udine. 
Lojze HRČEK, 1994: Kmetijski tehnični slovar. 
Ljubljana: Biotehnična fakulteta Univerze 
v Ljubljani. 
Karmen KENDA-JEŽ, 2008: Shranli smo jih v 
bančah: Slovarski prispevek k poznavanju 
oblačilne kulture v Kanalski dolini. Ukve: 
S.K.S. Planika, Slori – Ljubljana: Inštitut 
za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC 
SAZU.
Giorgio DE LEIDI, 1984: I suffissi nel friulano. 
Udine: Società Filologica Friulana.
Gianni NAZZI, 2003: Vocabolario italiano-
friulano, friulano-italiano. Udine: Clape 
Culturâl Acuilee. 
G. B. Pellegrini – C. Marcato, 1988: Termino-
logia agricola friulana 1–2. Udine: Società 
Filologica Friulana.
Giulio Andrea PIRONA idr., 21992: Il nuovo 
Pirona: vocabolario friulano., ur. Giovanni 
Frau. Udine: Società Filologica Friulana.
Maks PLETERŠNIK: Slovensko-nemški slo-
var 1–2. Ljubljana,1894–1895 [elektronska 
različica].
Enrico ROSAMANI, 1990: Vocabolario giuli-
ano. Trieste: Edizione LINT. 
Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana 
1998 [elektronska različica].
Mitja SKUBIC, 1997: Romanske jezikovne pr-
vine na zahodni slovenski jezikovni meji. 
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske 
fakultete.
Mitja SKUBIC, 2006: Slovenske jezikovne pr-
vine v obsoški furlanščini. Ljubljana: Znan-
stveni inštitut Filozofske fakultete.
Marko SNOJ, 22003: Slovenski etimološki slo-
var. Ljubljana: Modrijan. 
Hildegard STRIEDTER-TEMPS, 1963: Deut-
sche Lehnwörter im Slowenischen. Berlin: 
Osteuropa-Institut, Wiesbaden: in Kom-
mission bei O. Harrassowitz.
Sergij ŠLENC, 2006. Veliki italijansko- sloven-
ski slovar. DZS: Ljubljana.
Nicola ZINGARELLI, 122004: Vocabolario 
della lingua italiana, ur. Miro Dogliotti 
– Luigi Rosiello.
ZULJAN KUMAR, Danila. Brda - pokrajina 
dveh kultur. V: KOŠUTA, Miran (ur.). Slo-
venščina med kulturami, (Zbornik Slavi-
stičnega društva Slovenije, 19). Celovec [i. 
e. Ljubljana]: Slavistično društvo Sloveni-
je, 2008, str. [234]–248.
Izvestje_5_tekstblok.indd   16 4.12.2008   13:03:41