I I * Največji (loremld dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Zm. inozemctro celo leto S7.00 GLAS 9 1 Ii Listisloverisfeihidelavcev v Ameriki. TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered u Second Clagg Matter, September 21, 1903, at the Poit Office at New York, N. Y., render the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 41. — ŠTEV. 41. The largest Slovenian Daily In the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 287«. NEW YORK. MONDAY, FEBRUARY 18 1924. — PONDELJEK, 18. FEBRUABJA. 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXTL STAVKA PRISTANIŠKIH NAKLADALCEV V angleških pristaniščih je zaštrajkalo 120,000 delavcev. Prizadetih bo nad en milijon delavcev v drugih strokah, ki so odvisne od rednega dela v pristanih. — Najprej bo zmanjkalo špeha, jajc in mlekarskih proizvodov. — Tudi premoga bo zmanjkalo. — Farnikov ni mogoče natovoriti. POLET KROG SVETA PREKO London, Anglija, 17. februarja. — Včeraj opoldne se jo avtomatično pričela stavka, ki in vol vira 120,000 dobro organiziranih pristaniških delavcev. Ta stavka bo prekinila vse delovanje v pristaniščih Anglije in če bo trajala le količkaj časa, bo izgubilo delo milijon nadaljnib delavcev, kojih zaslužek je odvisen od dela v pristaniščih. Stavka pristaniških delavcev je vzbudila od početka manj sitnosti za splošno javnost kot pa zadnja stavka železniških strojnikov in kurjače v, a učinki stavke pristaniških delavcev bodo bolj resni, kajti tekom stavke železničarjev bi bila vlada zmožna v večji ali manjši meri zagotoviti dobavo živil ter bistveno potrebno javno službo, a vsako daljše prekinjen je dela na pomolih, ki bi preprečilo razkladanje prihajajočega blaga in surovin, pa bi skoro onemogočilo eelq najbolj voljni in pripravljeni vla-.!i pnshi&jSt« se te ali one odpomoči. Ker so bile pristaniške oblasti vnaprej obveščene o stavki, so pospešile razkladanje ladij ter odredile liadalj-nt. stvari, da odpomorejo stvari. Vsled tega .ni vrjetno. .la l)i se neposredno pojavilo pomanjkanje živil. Neizogibne pa bodx) velike izgube pri blagu, ki se liitro pokvari. če bi stavka trajala dalj časa'in skoro gotovo je, da bodo takoj poskočile cene vseh življenskih potrebščin. Delodajalci v londonskem pristanišču so objavili včeraj zvečer da bodo plače vseh mož, zaposlenih za londonskih pomolih, povišane za en šiling na dan in cla se bo '•bencin tudi zopet uveljavilo iste pristojbine za delo od kosa kot so veljale junija meseca preteklega lota. Domneva se, da so nekateri delodajalci v provincah manj nepopustljivi kot pa delodajalci v Londonu in da bodo najbrž tekom prihodnjega tedna voditelji stavkar-jrv poskusili uvesti separatna pogajanja za delodajalci v različnih pristaniščih, v namenu, da sklenejo separatne dogovore tor izvedejo s tem pritisk na delodajalce v splošnem. . Prvi učinek stavke, katerega bodo občutile angleške iiosvKulinje, bo pomanjkanje špeha, jajc, surovega masla in drugih mlekarskih proizvodov, katere so uvaža v velikih množinah i z skandinavskih dežel v Newcastle, kjer ie približno šosr tisoč pristaniških delavcev neposredno prizadetih. V osemnajstih škotskih pristaniščih stavka 12.000 pristaniških delavcev in nekako pot tisoč teh jo v Olasgowu. kjer jo prenehalo razkladanje s šestdesetih parnikov. Tudi premogovniki so direktno prizadeti, kaiti pristanišča v South Wales imajo nekako 10,000 stavkarjev. Posledica tega bo, da bo kmalu dosti premoga rje v nezaposlenih. 1 Nadaljni učinek stavke tukaj jo bil. da so zanrli lo-doniška skladišča, ki spadajo med največja na svetu ter vsebujejo na tisoče ton živil. Canadski parnik Montcalm je dospel včeraj oh desetih zjutraj in hitro so pričelo razkladati tovor. To ^ jo zgodilo v rekordnem času pet in štiridesetih minut. Nihala ah mož ni razpolago, da bi natovorili parnik Olympic, ki bo odplul proti New Torku iz Southampton;! v sredo, a kompanija je odredila, da bo odplul parnik pravočasno, tudi če no bo mogel vzeti s seboj tovora. DVAINDVAJSETIH DEŽELA. Cd___4* i* • MILLERAND SPREJEL NEMŠKEGA POSLANIKA j pomočjo francoske do/bre voljo, j ki m ti zo pomagala. Predsednik Millerand je v svojem odgovoru čestital novemu po ■ " J »laniku na ugodnem utisu, kate Dr. Leopold w>n Hoesch je bil in-'re*ra l>il napravil v Parizu to formiran, da "je napravil dober utia na predsednika francoske republike. — Prepričan je, da bo njegova misija uspela. Pariz, Francija, 17. febr. — Dr .Leopold fQrf Hoesch je bil včeraj formaJno sprejet od predsednika francoske I'epublike. Mil-loranda kot novi nemški poslanik v Franciji. Poslanik je predložil predsednik*u »voje poverilne lisi ine v Elizejski palači, sredi običajnega pom pa in slovesnosti ob lakih prilikah v navzočnosti mi-rmtrske*ra predsednika Poincare-ja ter članov predsednikove ofi-eijelne družine. — 1'vaševairje po rod h — je izjavil predsednik MHlerand tekom sprejema, — je temeljni ka-m^n reiltve težkoč, zvezanih z re-paracijskim vprašanjem. Dr. v on Iloesch je v nenavadno kratkem govoru rekel, da te v polni meri zadeva t*žko& svoje, naloge., da nspeien * dostavil, da je itreba nemškega zastopnika, ki ima poverilo podajati se v delikatnih zadevah, osebno informirati glede misli in vo lje Francije. Predsednik je omenil svojo izjavo. katero je bil podal ob pri-četkn novega le*a, ko je rekel, da se lahko francosko stališče pojasni s par besedami, ki kc glase: Uvaievanje pogodb V kratkem »•e času bodo poleteli krog sveta ameriški armad na zra koplovi-i. I>viguili kaziije. kod bodo lei «?li. lw>lo v Los Angeles. Leteli bodo preko dvaindvajsetih dežel. rta nam po- SUHAC ODSTRELIL 'KRIVIČNO' POSTOPANJE NIKAKEGA POLETA VELIKE DEMONSTRACIJE V NEMČIJI SENATORJA GREENE-A PROTI 0IAM0ND0MA NA SEVERNI TLČAJ l]Ui„„ ^ ^^L nju in dogodkom, ki so se završili v Pfalzu. — Za -stopniki tridesetih narodov protestirajo proti versaill-ski mirovni pogodbi. — Državna banka je posodila farmerjem 25,000,000 dolarjev za umetni gnoj. — Ropu in tatvini se pravi po francoski — konfiskacija. Senatorja. Greene je zadela kro- Zagovornik obeh banditov, ki sta Polet mračne ladje "Shenandoah" glja iz revolverja prohibicij-skega agenta, in njegovo stanje se je po operaciji slabše. obrnilo na Washington, D. C.. 17. febr. — Zdravstveno stanje senatorja bila spoznana krivim umera po prvem redu, je ostro napadel i postopanje ter rekel, da je bila porota krivična. na Severni t ečaj je bil opu-, ščen, ker ne more kongres pravočasno ukrepati glede te zadeve. A- 1. Nova. zagovornik Morris Diamondfl ter njegovega brata Greene iz Vermonta je bUo včeraj Josepha. je Izjavil, da bo vložil republikanec i/, ponoči zelo resno, čeprav se jo priziv proti obr-nia pravorekoma nekoliko izboljšalo neposredni ter ostro kritiziral sodnika Crop-po operaciji, -katero so izvršili J seva ter njegova navodila porot-zdravnjki tekom popoldneva. nikom Malo pred polnočjo so imeli Obra brata Diamond se naha-zdravniki nadnljno posvetovanje, jata v je-tnišniei na Kavniond St.. Izdali ni-;o ni kakega butetina, kjer čaka.ta smrtne obsodb** radi izjavili so. da so se tekom ve- sovdeložhe pri ropu in umoru čera razvili simptomi, ki niso po- dveh bančnih uslužbencev, sebno ugodni. Ničesar pa ne mfl.| Glede navodil sodnika ( rop-rejo reči glede konečnega izida sova je rp^^ Nova: poškodbe, katero je dobil sena- -- , . . , , . tor G e — Način, kako je dal ta navo- dila. je bil še bolj obsojanja vre-V«lo kurtizani, ki ima samo par plačaniii Ijubim-čel proces proti John Farmi, na-! ni hotel danes izraziti glede od-j^ev. Tudi Anglija ni srečna. Dokaz temu SO tamošnii daljnem obtožencu v tej zadevi, j redbe predsednika Ooolidge^ naj , brezposelni." danes, dne IS. februarja. I se preloži potovanje zračne ladje TTnlo«#loL-'; w i t- Morris Diamond, je včeraj v je-1 7-a toliko časa. dokler bi kongre« i '-K, " T ^ I™*™™"** > ^vil: ----: I ne odobril akcije. Rekel je le: i . J,ni(ln".iemo ^ navadnem življenju tatvino in rop, ime- — Bedasto je reči, da sem T10 ranciJa konfiskacijo. V imenu človeeanstva prote- iti jstiramo proti versaillski mirovni pogodbi." prilike, katere jf imel nmj kli-jent. Ko je sodnik omenil to. kar jf1 pripovedoval Joe. da se mu jo pripetilo v uradu okrajnega prav- Washington, I). ('.. 17. febr..— Kongresnik John Jacob Rogers, Massachusettsa, je danes priznal, da je bil defi-nitivno opuščen načrt za predlagani polet zračne ladje ''.Shenandoah" lin Severni tečaj tekom letošnje sezije. Mr. Rogers je avtor resolucije, ki bi avtorizirala potrebni sklad ter dala dov«ilj«-nj<' kongresa za potovanje. Takoj jo objavi stališča katero j«- zavzel predsednik Coolidge v torn pogle Predsednik mnenja, da je, ite bre- sepha. Izvedelo se spal niti minute od časa, ko je izvedel, da je bil tudi njegov brat j nj<* P°l,lta- spoznan krivim Tudi ni včeraj; ~ ničesar zavžtl in večkrat se je pri j _ čel solziti. Ko so ga vprašali ka.i I FRANCOZI SE BOJE mu je je rekel, da misii na s v o ! IZVEDENCEV. jega brata. " ' Pariz, Francija. 17. februarja, i USPEHA Ko je bil Joe Diamond spoznan krivim umora po prvem redu pr 35 minut posvetovanja porote, sr ga odvedli nazaj v ječo, kjer jt obvestil svojega brata o usodi, ki ga^čaka. Morris se je strašno raz buril ter upil. da je policiji dobrr Francozi so pričeli dajafci izraza strahu, da bodo rcparaeijski izvedenci tako trdno postavili Nem-; čijo na noge, da bo pretila Franciji nova nevarnost. Francosko časopisje je konečno : pričelo spoznavati izbiro, na ka- UXRADENI DEMANTI. znano, da je Joe nedolžen. Joseph . . , 4 tero so oix>zarjali Angleži ze vec > pa je ostal miren ter je z užitkom L _ .. J J® . . i večerjal Francija mora. izbirati med __' «jabo Nemčijo, ki ne .more pla^ I čati vojne odškodnine ter močno ' Nemčijo, ki lahko plača ter bi obenem tudi pomenila orožen je ' Francije. Uplivni politični plsa-i tel j i so v zadnjih par dneh po-I svetili veJiko pozor«ostii temti i predmetu. Polofieijelni Temps svari proti temu, da se na ta!k način poma-I ga Nemčiji, da bodo stale Franci-i ja, Belgija in Italija edine dežele i v Evropi, kaitere je umčiia vojna. Vsled tega bo skušala Francija na vsak način obdržati Ruhr hi okraj in Porens&o, da se na ta način zavaruje pred nemtilco nevarnostjo. Cleveland, O.. 15. februarja. — Irvin Livennan, prodajalec neke juvelirske tvrdke v Rochester, N. Y., je sporočil oblastim, da so ga trije moški oropali demantov v skupni vrednosti od petdeset do šestdeset tisoč dolarjev. O storilcih nimajo oblasti zaenkrat še nobenega sledu. terem je \-ide4 -agent kotel. Soglasno s policijo je eden aretiranih priznal, a izjavit, da je bil neoboroien. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU •t potom nftit banko ixvriajejo lane«ljlro, hitro In po ^»»fc cenah: Dane« so nai« cono alododo: JUGOSLAVIJA HaspoHlIa na radnje poŠte ln UplaČnJ« "Pogtn! erkornt »a vod" In "Jadranska banka" t LJubljani, Zagrebu, Beograda. Kranja, Celja Maribora. Dubrovnika, Splitu, Sarajevu ali drugod kjer je [»S ta hitro lsplaSIlo najugodneje. 1000 Din. ...... $13.60 2000 Din.......$27.00 6000 Din- ...... $67.00 Pri nakazilih, Id maiajo manj kot en ttoofi 4inarj«v raSunlmo mhInJ m 1B eantsv sa po itn I no In druga stroške. ITALIJA IN ZA8EDZNO OZEMLJI: BaapoBlja na aadnje pošte ln bq>laCn> "Jadranska banka" v Trsta. Opatiji In Zadrn. 200 lir ........ $ 9.90 300 lir ........$14.55 600 lir........ $23.75 1000 lir ........ $46.50 Pri neka till h. ki male le manj ket toe lir niunlim »eseOaj pa II eentev sa paitnlna In druge strelke. •Za peilljatTe, ki prtaecak meacfc M tiso« torjev mil po to* dsei Ur JeveUaJiMi peisgetiieeM ie popaat. Vrednost dinarjem ln liram sedaj nI stalna, menja se rečkrat ln neprl-Sskorano: ls tega raslega nam u! mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po cent onega dne, ko nam dospe poslani denar ▼ roke. OM» Izplačil v delarjih glejte v Um v^m. Denar Tork je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa Me« Draft . . W Tel.: Certian«« rastopniitro " i • .'i : - GLAS XATIODA, IS. PEER. 1924^ "GLAS NARODA" XSLOVBNB DAILYJ Own«) and Published by # ftovenic Publishing Gomp&nj (A Corporation) FRANK tAKICR, PrMldtt« LOUlt »CNKOIK, Tr—Uf Placo of BualnoM of tha Corporation and Add at Cortlandt atr—fc. Borough of Manhattan, of Abova Offloarai York City. W. Y. ••a LAS NARODA" (Volca of tha Paopla) iMuod g vary Day Except Sundaya and Holiday. Ka mi o loto volja za Amort ko In Canada ............. WJO Za pol lata ....................— t3.0d Za totrt lota .................. Za Now York ta lolo l«t».........gi Za pol lata ....................... Za Inozomatvo za ««lo lata a Za pol lata ....................... Subscription Yearly fg.00 Advortiaoment on Agreomant. "Olaa Naroda" Izhaja vaakl dan Izvzemžl nedolj In praznikov. Dopisi bre* podpis« m otbenoiU «e ne prlobCuJeJo. Denar naj ao blagovoli po-■lljatl po Money Order. Prt spremembi kraja naroCnlkor, proalmo. te aa U*m tudi prejšnjo bllvalliCo naraanl. da hitreje najdemo naaloaalfca. _ "O L. A 8 N A H O D A" H Cortland* ttfWt Borouflh of Manhatttan, NM Y#fl» Ft Y» Telephone: Cortlandt U7I____ dno se vloži prošnja. Prosilec mo-J d išče določi iliui. kdaj naj se pro-ra lastnoročno podpisati prošnjo.Jsilec zglasi na sodišče v svrho Zahteva se, da zna govoriti angle- končnega zaslišanja, (final liear-ški. jrazun ako ni v stanu za to ra-'ing>, in obvesti prosilca o tem. di telesne liibe ali ako ima home- Priče morajo bili prisotne ob za-stead na javnem zemljišču. Pri-'sližanjn. Ako sodnik najde.1 da je stojbina za prošnjo znaša $4, ki prosilee vpravičen do naturaliza-na se plača sodnemu klerku. * c* i j o. mora ta za priseči zvestobo Postopanje: Najprej priskrbi si Združenim Državam in dobi svo-tiskovino Form 2214. bodisi od sod-'je državljansko spričevalo (Vernega klerka, ali od naturalizacij-jtificate of Xanralization), ali skega urada ali pa od kakega ljud-j*'*drugi papir". šolskega učitelja, in izpolni jo skrb j Za nadaljne informacije treba no. Za ta formulami nikake pri- j obrniti se na Commissioner of Xa-lojbine in naturalizaeijski urad ali j turalization, Department of La-Ijudskošolski učitelj rad pomaga bor. Washington. D. C., ali pa na izpolniti ga. Ko je formular iz-fpristojne natural izacijske urade, polnjen, naj ga kandidat pošlje po katerih vodja nosi naslov Xatura- DO PASU V PETROLEJU. f .—=—-—. Y ii'dn'iii držari na svetu se politični položaj tako Lil n. in temeljita ne izpreniinja kot baš v Združenih državah. Vsak. ki se količkaj bavi s ]>olitiko. je bil pred par ledni prepričan, da bosta pri prihodnjih volitvah kandidirala za predsednika Coolidge in McAdoo. Prvi je iz-\• djencc republikanske, drugi pa demokratske stranke. Nadalje je bilo jasno, da ne bo uganjala nobenih sitnosti lakozvana *4tretja stranka", kajti MeAdoo je imel ii.i strani vse elemente, ki ponavadi tvorijo 4*tretjo stranko". Ku je pa kapnHa na politično površino ogromna peli« »lejska paeka. se je mahoma vse prediiigaeilo. < oolidge je se vedno edini resni kandidat svoje M ranke. i >cmokrai je so pa izgubili svojega voditelja MeAddo ja, i r i poslediea tega bo pojav 4 4 tretje stranke". Republikanska stranka izgublja v narodu- svoj kredit. X jeni voditelji že od nekdaj trgujejo s petrolejem. ^Nje-i:A imperi jalistirua politika ni bila ničesar drugega kot verižen je s petrol jem. Njena zunanja politika se je vršila vprid Standard Oils. O tem vedo preeej povedati Mehika, Vzhodna Azija in eelo Rusija. A' t<» (»ljnato-mastno reč so bili zapleteni Fall, Harding, Mellon, Roosevelt, Hughes, Denby — kratkomalo vsi s'ebri zadnje in predzadnje republikanske administracije. Kljub temjj pa demokratska stranka kratkega vleče. W ilsonova stranka pa sedaj silno zaudaja po petrolju, ker s«, ljudje, ki so bili nekoč kot Wilsonovi ministri odločni nasprotniki petrolejskih magnatov. ]>ostali v privatnem življenju udani služabniki petrolejske gospode. IVodali so za visoko eeno same sebe, svoje politične oilnošaje in svoj politični pni. MeAdoo je strašno diskreditiran. Ne zato, ker je bil pravni zastopnik Dolienva in Sinelaira. Ta dva namreč nista kii]lila MeAdoo-ja kot pravnega zastopnika, pač pa ZMeAdoo-ja kot politika. Podobno je skoraj z vsemi ostalimi voditelji bivše "\\ ilsonove adminisf raeije. Razloček je le ta, da so republikanski roditelji do-bičkaželjni politiki, dočim so njihovi demokratični tovariši še hinavci poleglega. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Fortign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.) POTREBNI KORAKI ZA NATURALIZACIJO. Federalni naturalizacijski urad je priobčil sledeči kratki, ali jako jasni izvleček naturalizacijskih predpisov, vključivši tudi najnovejšo odredbe: Prvi korak: Izjava o nameri (prvi papir). Da vloži "izjava o nameri" (Decla rat i on of Intention) ali, kakor pravi, tla, se vzame prvi papir, zahtevajo se sledeči pred-giugoji: Inozemec mora biti be-lejra ali at'rikonskega plemena; star mora bili najmanj 18 let; živeti mora v delokrogu sodišča, kjer se mu izda prvi papir. Postopanje : Inozemec naj si najprej priskrbi tiskovino, Form 2213 jo izpolni in prinese na sodni urad (Clerk of Court). Klerk mu izda prvi papir. Prič ni treba. Pristojbina znaša $1. Ako inozf inee ne zna pisati, naj se pod-križa. Prvi papir velja za sedem let od dnčva, ko je bil izdan. J Drugi korak. Vložitev prošnje < za naturalizacijo (drogi pa-fL Pir). Da sme vložiti prošnjo za natu ralizacijo, mora inozemec odgo varjati sledečim predpisom: Mora biti belega ali afrikanskega ple mena; star mora biti najmanj 21 let: njegov "prvi papir" mora bi ii najmanj 2 leti in največ 7 let star: živeti mora v okraju sodišča, kjer vloži prošnjo, mora biti neprenehoma nastanjen v Združenih Državah najmanj pet let in v isti državi najmanj eno leto od dneva vložitve prošnje nazaj raeunaje. imeti mora dve priči, državljana Združenih Dražav, ki naj priseže-ta, da osebno znata o neprestanem bivanju kandidata vsaj za dobo, kar isti živi v dotični državi, da je isti dobrega moralnega značaja. Ako kandidat ni živel v tej sami državi vso prehodno petletno dobo, on mora dokazati svoje bivanje v drugih državah potom teh samih ali drugih prič, ki naj osebno prideta na sodišče, ali potom pismenih zapriseženih izjav. Ako je treba teh pismenih izjav, se lphUo dobi predpisana tiskovina od naturalizacijakega urada, (Naturalization Examiner), pre- pošti ali prinese osebno, skupaj s prvim papirjem, na urad Naturalization Examinerja (naturaliza- lization Examiner. Ti uradi se na liajajo v sledečih mestih: Boston (Post Office Building. New York cij.ski urad), katerega adresa je Oit.v— <154 Nassau Street). Port navedena v formularju. Natiirali-;land. Ore. —. (Post Office Build- zaeijski urad bo opravil potrebne ing). St. Louis—(Custom House), podrobnosti in obvestil kandida-jšan Francisco — (Post Office ta, kdaj in kje naj se zglasi s pri- j Building) in v Federal Buildings čama v svrho vložitve prošnje za | sledečih mest: Buffalo, Chicago. naturalizacijo. ] Cincinnati. Cleveland. Detroit. j Duhitli, Iloustpn. Kansas City, Tretji ali končni korak.—Sodno j (Mo.l, Los Angeles. Xew Orleans- zaslišanje. Predno prosilec, , sme j Omaha, Philadelphia, Pittsburgh, priti pred sodnika v svrho končne Providence. St. Paul. Salt Lake rešitve njegove prošnje za n»tura-! rhy Sa„ Antollio Seattle. y SYO, lizacijo. treba da mine vsaj de-|.. ..... , , , 4 . . . - - • J' materinščini pa lahko pišete na vetdeset dni po vložitvi prošnje,! V tekom katerega časa objava o tej!Foroi^n L<™?«age Information prošnji ostane nabita na javni de- j Service, Jugoslav Bureau. 1H> W. ski v uradu sodnega klerka. So- 41 st Street, New York City. Peter Zgaga Po pravici rečeno, dosti žganja, piva rn vina bi bilo v Amerikr, če bi suhači ne pili opojnih pfjač. " . ' . Zakoni so različni. Neštetokrat | pripeti, da je možu žal, ker se je oženil, in neštetokrat, da je ženi žal, ker sc je omožiila. Skoraj v vseh slučajih je pa oboma žal. ker srta se vzela. * * * Rojak mi je pisal, kako bi se dalo najboljše poangležiti priimek K overt a. Po mojem mnenju bi bil najboljši angleški izraz za to "Coward". Glasi se precej podobno, pomen je pa izrazitejši kot je v slovenščini. Kar pišite! Pod tem Imenom ga pozna sleherni v Chieagu. * * * K advokatu, ki je bil strokovnjak, za ločitve zakona, je prišel dragi rojak. — Torej, vi pravite, da ^e hočete ločiti ? a < k — Da. ločiti se hočem. — jZakaj ste se pa poročili T — Zato. ker sem hit sit pečlar-skega stanu. — Zakaj se pa hočete ločiti ? — Zato. ker sem se zakonskega i preob jedel. Iz Jugoslav!) e. Svctosavska slavnost. Pravoslavna eerkev je obhajala dne 27. jai\uarja praznik velikega ibskeea s^retmka svetega Save. Te to eden prvWi praznikov -si^b-skega naroda, kajti titcmeljitelj srbske naeijonalnc misli in kultu-i e je fbil sv. Sava. Cisto v .službi > vojega naroda je b;4 sv. Sava in njegov patriiotizem ie bil tako velik, da je v' sklatin s Kristusovim naukom, da rnora dati dwber Trdovraten samomorilec. V Beogradu je bila telefonsko obveščena rezilna postaja, da jt* jurki Mita Stevanovič v palilul- Sugnslrmtuifika Ustanovljena L 1898 SCatfli. 3^&ti0ta Inkorporirana 1. 190^ GLAVNI URAD v ELY, MINN. Qlavnl odborniki: EreaeOnlk: RUDOLF PERDAN, 9» E. 18S St., Clarelaa«. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10« Pearl Ava.. Loatt, O, Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely. Minn. Blagajnik; LOUIS CHAMPA. Iiox SCI. Ely. Minn. Olacajnlk ntlzplačanm amrtnln: JOHN UOVXAN. 411 — Utk Ave. Dulutk. Mina. __ Vrhovni zdravnik: Or. JOS. V. ORAHEK. SCI American Btata Bank Bid«.. Nl Grant BL a| BUU» Ave.. Plttaburdt Pa. Nadzorni odbor: ANTON HBaSnIK. Room SO« BaJcawaU Bid«., »ar. DUnoai Qimal Streets, Plttsburfb, Pa. MOHOR MLADIC. 18S< W. 18 Street. Chicago, ni FRANK BKHABEC. 4123 Washington Street, De&Tsr, Cat«. Porotni odbor. t.KONARD BLABODNIK. Box 410. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, 110 Stevenson Bid«.. Puyallu*. Waal. FRANK BORICH. 1117 St. Clair Ave.. ClavoUnd. O. Zdruiavalnf odbor: VALENTIN PTRC, 710 London Rd., N. E., Cleveland. PAULINE ERMENC, S«1 Park Str.. Milwaukee. Wla. JOSLP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CElARC, Kit Market Street. Waukecan. 111. - Jednotlno ara dno Kimallo: "Glaa Naroda". . - ■ . Vaa stvari tikajoče aa uradnih aadev kakor tudi denarna poBUjatve naj so pošiljajo na rlavnesa tajnika. Vse pritožbe naj aa polil ja na prod-aednlka porotnega odbora. ProiSnje sa sprejem novih Članov ln bolniška aprifievala naj so pofillja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katollika Jednota se priporoča vaaas Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor Seli postati Clan te organlsaclje. naj aa sglasl tajnik« bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drudtev ae pa obrnite na gL tajnika. Novo drufitvo se lahko vstanovl z I člani ali Slanicami. Jugoslavia irredenta. Mnssclinijevo pismo društvu "'Dinte Aliq;hieri". Oegarea je dal natisniti: Naš "Veliki dan" v Chiea^fn. Poročilo se tiee takozvaneg.t katoliškepa shoda, ki se je zakljn-l č 1 z veselo oheetjo. Veliki dan je dal Cegara v ušesa ("). 1 Ža-J. da s«. ............ malo premajhna ■ceil! o km.] u v s:i!iio morilnem na-ix, . . , ,, , . . .... .. , .... UNajmanj oslovska bi morala bUi. jenu izp.il ver jo kolfejno oete ]>ene stopile na usta. kljub temu pa je nahru-lil rešlliM) mošt\*o, da izsrwie tja. (ko. Zadnje dni" je bil nekega večera e Zoro na neki zabava, kjer je Zora plesala tudi z drugimi. Gjor-gje se je vsled tega čutil užaljenega, ljubosumje mu je zmeaaJo pamet in je odšel ter se trikrat iistraH. z revolverjem. Ko ga našli, je bil že mrtev. šalo, ga je minula samomorilna Oddali so o-a v opazovalnico. V smrt zaradi bede. nudi sedaj izborila prilika, da pokaže svoje krmarske zmožnosti-• * * Iz starega kraja so poslali ze-manija in si je sam poiskal zdrav-1 mljevid. ki predstavlja .Tugosla-nika. ki ga je rešil smrti Vzrok t vi jo. tega njegovega početja ni znan.j Zemjevid je krasen in natančen. Iz njega je* razvidno, koliko prebivalcev imajo mesta, kjer se I'pokojen i geometer Riihard Po- L prideluje to ali ono. kje so zalo- lak v Zagrebu ^i je pognal v jMisa j ge rud, lesa itd. kmglo. ki ie prodrla sre« ter gaj Ogromno in krasno delo. ranila smrtiu nevarno. Prepeljali! Kljub temu je pa zemljevid za- so ga v Imlnieo. vetidar ni upanja Vse. kar je zabileženo na da bi okreval. Palak je živel v ve-!njem f<1 ZHbilf^no v eiriltei- liki bed,i. Imel je le 240tJ kron j 0itati 7immre]o sanio srb; meseiine miro\mme, kar par- ni i- . v. , . . ' , .. . . . . 111 oni. ki so se pod srbskim pri za(i(-s»ia!o 11 rt i za najnujnejše žtv- IjensJve potrebščine. Eeka v bodočem italijanskem parlamentu. Italijanski listi poročajo, da PretUetlnik Mussolini j«* jioslal ])redloži .MiKsolini v italijanskem »Irušivu "Dante Alighi«..ri" pismo patlamentii. ki st- sestane lakom v katereo proslavlja delovanje le-aprila. že v pr\ ib s<-j::h načrt vo-j ^a društva, katere /.av/.emft x\-<-tlu lilnega zakona za Rt-ko. <» zakonu: mesto v zgodovini Italije in velja - e doznava. da temelji na sistemu i za s-lmbol neokrnjene zvi^stobe in večine tu sLčeii oneiuii ki velja m .porušenega odpora. Z obramb.« za Zadal. Zakonski načn pride v jezika hrani društva* i t Pijansko tazpravo, čira zbornica osvoji uza-j tradicije in / tibi:uubo italijanske -.onitev aiieksije R^ke ]><• itfUijan- j t radie: je '»iuni moralno a-diiistvai k'-ru kraljestvu. Volilni zakon za v-t h Italjanov, raztresenih Reko (b-loei tudi dan volitev. Tega svetu. Pohvala predsa-du'"'ka )lu>-dne ne nameniva .Mnssa lini zavit- s »linija, izrečena dinštvu "Dante t"; ia
  • č-| naše narotlnosti in našrga jezika. volilnega reda. /lasti izpopol-j A^io je hvahnrefluo tlelo itali.jan tlruštva za duševno enot-SVa'tll. !!jt vanj" v itiiuih spissov. V skraj-| sk-*ga nem siučaju namerava vlada preil-J nost Italijanov vs«mu lt.viti volilne spiske, ki so veljali kaka» je šele potrebno in \T«i'in pri zadnjih ..bčinskih v« lit vali. opravičevanja naše d<-l-> /n <»in a- halijanska vlada se. tudi bavi z mi- nite v našega ljudstva pred na- čitom. da >7. Reke stvot' vred'secj rodno snirtja*. v lastni domovini, nove pokrajine (province). na svojih lastnih tleh' i tiskom cirilice naučili. Smrtna nesreča pri sankanju. Dnje 22. januarja je v Kop ravni pri Cm i smmo ponesrečil 12ietiii Pavel Metkina. Vozil .se je s sanmi po snegu na strmem bregu. Ker n i mogel sani vsled hitre votžnje ustavit', je padel s sanmi vred čez neko skalo in obležal mrtev. Roparski umor. Pred nekaj tedni je povzročil v Sarajevu vljko razburjenje roparski umor. ki sta ga izvršila 20-letni »Smailiašn in ISletni Sulje Vhmagiič. Prvega morilca so aretirali na postaji Visoko, kjer je še s krvavimi sledovi kupoval vozni listek do Broda. Pri zaslišanju je te dni priznal, da sta izvršila u-mor skupno z Ahmagiičem. kar jima je manjkalo denarja, da bi se oalpeJjala v Slavonijo, kjer hi vstopila v Oaingico -družbo. Koliko so pojedli- in popili Za-grrebčani L 1923 iz raznih uradnih podatkov je Tudi Bolgari in Rusi lahko raz-|tolmačijo tiste kljuke. Za Evropejca in Amerik an en je ]>a zemljevid brez pomena. To je približno tako kot če bi kdo spisal slavno knjigo v koee-varskem narečju. Živimo v dobi. ko je dosti laže kamenje metati kot pa zidati, 4 * • Stodeset milijonski ameriški, narod se deli v dve polovici. Prva polovica" nima skoraj nobenega apetita. pa strašno dosti za jesti. Druga polovica ima pa strašanski apetit. pa nima skoraj ničesar za jesti. * * * Philadelphijski milijonor Bok je razpisal nagrado 1000,000 dolarjev za načrt glede ustanovitve miru na svetu. Sprejel je nad deset tisoč načrtov. Vsem tem deset tisočeri m. ki so sestavil načrte za svetovni mir, t razvidno, da so pojedli Zagrebča- Je šlo vprvi vrsti za 100,000 dolar-ni v minulem letu 2040 vajgonov I jev. dočim jim je bilo ustanov-moke, 28 600 goved, 50,000 telet. [ ljenje svetovnega miru deveta :ifi.000 prašičev. 704^ jagnjet, 317 briga. konj, nad 2 milijoa kilogramov- suhega mesa in 546,000 kilc^ramna masti. Popili pa so v tem času 70 tisoč hektolitrom vima, 36.000 hektolitrov piva. 6450 hektOlitVov žganja. 58S hektolitrov likerjev in 16.7QP steklenic šampanjca! Naš zavod, kojega glavni posel je pošiljatev denarja in prejemanje vlog na obresti, ne bavi se samo s tem poslom, kakor bi mnogi mislili. Pri nas izvršujemo vse javno-notarske posle, kakor: Affidavite, pooblastila, dolžna pisma, pobotnice, kakor tudi druge dokumente v katerem jeziku želite. Za vsa taka dela računamo samo naše lastne stroške. Odnosna navodila dajemo vsakemu brezplačno. Za iTiiiogc, katerim smo poslali affidavite preteklo leto in katerim ni bilo možno priti v to deželo, treba bo za prihodnjo kvoto izstaviti novo, ker ameriške oblasti ne pri-poznajo takih, nad eno leto starih izjav. V vseh gori navedenih zadevah bo za Vas najbolje in najceneje, ako se poslužite poznate — Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N.Y. Nesreča na železnici. Na postaji Ralja v Srbiji je 27. januarja Simplon-ekspnes trčil v tovorni vlak. ki je na postaji mar nevriral. Lokomotiva ekspresa je poškodovana, dva tovorna vagona razbita. Človečkih žrtev ni bilo. 122 a unmvi xvjis4 NA KRVAVIH POLJANAH T BPT/TiNJE m strahote s bojnih pohodov biviega j slovenskega planinskega polka. < V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Ii Galicije, z Doberdoške planote, 2 gorovja s Tirol, Fa ji« jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in B polkovem nporn ter njega sakletvi. TMlraj« 871 itnai ia S aUk la rofm. Kajiga J0 trdo '•QXmAM »Aanni' aa Oorttadi m. v. - NARODA, 18. FEBR. 1924 Uspešno delo izurjenega detektiva. Beulah Binford ni bila nikaka Kleopatra. Brez šolske izobrazbe, frivolna in pretkana je razpolagala Be i/la h le z otroško mičnost-jo, ki je postala nsodepolna za marsikaterega. ki je prišel v stifc žiijo. V stnrotfi dvanajstih let je spo--znala vse naslade življenja. Njena debela. plavola^a mati ni storila oči v ki no ničesar, da jo spravi s te presne poti. Ko je bila stara petnajst let, je dobila Beiu lah otroka in sam Bog ve, kdo je bil nee teogo malo bitje na svrt t<»r bilo kmalu nato tudi pokopano. Ta afera se je končala, ko se je mladi Henry Clay Beattie oženil. Njegov oče se je bil priselil iz severnih držav. jZakon se je dobro pričel. Mladi Beattie je bil čeden in bogat. Lujiza Owen pa je bila članica start* južne družine, ^lla-da dvojica je zavzemala izvrstno socijalno stališče v South Rich-mondn. kjer je bil starejši Beattie bančni uradnik. Mladi mož je bil sieer razvajen, je kadil preveč cigaret, izdajal preveč denar- z ja ter imel preveč trenutnih znank, a domnevalo se je spl< šno. d a se bo uletel. ko bo dobil pričakovano dete. L«-ta 1911 je izginila Beulah Binford s površja. Potikala se je po drugih južnih mestih. Ilenrv CLav Beattie pa se je vozil po Riehmondu v svojem velikem avtomobilu. Njegova žena je medtem že rodila dete, katero so občudovali vsi znanci. Pri neki baseball igri v Newport News pa se je Ilenry Clay Btattis zopet sestal z Beulah Binford. brezskrbno, plavolaso sireno, ki je postala zanj tako uso. depolna. Beulah se je vrnila v Richmond. Ni popolnoma pojasnjeno, na kak način se je vrnila. Beattie je izjavil, tla ji je pisal in povedal, naj ne pride, a da je prisila kljub temu. Ker pa se je upiral čarom Beuliah, je posta! tem lažje njih plen. Pričakoval jo je na postaji. Po njenem po vrat ku jo je videl večkrat na teden rn nameraval je ;najti zanjo stanovanje, kjer bi jo lahko obiskoval ne da bi kdo vedel za to- Tako je pisala Beulah v svojem dnevniku. Nekega dne julija meseca, je prišel Hnery Beattie k svojemu bratrancu Paulu ter proeii slednjega. naj mu kupi revolver. Paul je bil ubog sorodnik ter sprevodnik na poulični železnici. Brez dvoma ga je veselido, da ga je ogovoril njegov bogati sorodnik. Paid je šel v neko zastavljalnico ter izvedel, da prepovedujejo postave Vrrginije prodajo revolverjev ali pušk brez dovoljenja Vrnil se je vsled tega s staro pn Kko-enocwko in tremi pafcrona mi, katere je izročil .bogatemu sorodniku. Ponedeljek zvečer je preživel Henry Beattie v družbi Beulah Binford. V torek, dne 18. julija pa je vzel a oeboj svojo mno, ni leči vsem udobnostim življenja iz gole ljubezni do stvari, ki so se ji nevrjetno povest. Povest se je ti- • T>osvetile- kala divjega moža, z dolgo svetlo CiosPa Krupskaja, Leninova že-brado in puško Tujec je baje na-J110 Je bila neko^' taka narodnica. enkrat stopil iz grmičevja pred jBržčas ima tudi odtod svojo skrom j avtomobil ter se pričel prepirati, [»ORt. ki diči-v toliki meri. Kdor^ ker je zavzemal avtomobil skoro;> impl k(laJ priliko videti jo, se f-elo cesto. Beattie je rekel, da je začudil nad to naravnost siro-] streljal tujec brez svarila ter za masen vtis napravijajočo žensko, del njegovo ženo. Beattie je rekel, da je nato skočil iz avtomobila ter se pričel boriti s tujcem za posest puške, katero je dobil Tujec je nato izginil po cesti. Puško i' baje vrgel Beattie iz avtomobila ko se je vračal proti mesju. Naslednjega dne pa je našla na kateri ni bilo prav nič reprezen-' tativnega. Zdravniki, ki so prišli v Moskvo lečit Lenina, so se Čudi-' li zunanjosti Leninove žene. Ni jm šlo v glavo, da je gospa Krupskaja (kakor se Leninova žena piše po svojih roditeljih), tako skromna in pa nad 60 let stara. puško neika črnka, ne ob cesti, jStarost ge. Krupskaje je dala lju-' temveč dvajset čevljev vstran, ob železnici. Naslednjega dne so tudi našli detektivi dve mlakuži kr- dem povod za razlage, da je tako' skromna — radi svojih let. j Nadežda Krupskaja je doma iz vi nekako dvajset čevljev nara- Jobližja Volge. V študentovskih ča-! zen. na nekem samotnem mestu (sih svojega življenja se je poga-' ceste. Obleka Baattic je bila okr- njala za revolucijoname ideje, ra-' vavljena in kstotako sedeži v av- di česar so jo pregnali v Sibirijo.' tomobilu. v Tam se je seznanila z Vladimirom' •Tug je storil, kar stori sikoro! lljičem. Kmalu so postale vezi skoro vedno v takih slučajih. Are= t iral je takoj nekega črnca. Ousrn-ljeni črnec, Irwing Brown, pa je "Vsled tega oglasa sem začel kaditi naboljšo cigareto kdaj napravljeno!" Liggett & Myers Tobacco Co. izpred sodišča. Nehvaležne usluge. V artilerijski delavnici v Ljub- lahkoto dokazal spolni za noč umora. Oblasti so ga morale izpustiti, čeprav ne rade. Medtem pa so še privedli krvne pse na pozorišče zločina. Psi pa so le letali naokrog v ^rogih. Od tam so jih odvedli v gozdove mnenju, da se skriva tam skrivnostni morilec. Tudi v goadovih niso mogli psi zaslediti sledu morilca. Ferdamana baba! rekla y Ptuju kmetica je rema y rtuju Kinenea Ivana i Javurnikova v prepiru Neži Hrgo I FTrgova si je mislila, zdaj jo j njima tako trdne, da se nista lo-|liani sta bibi svoječa*no odpušče- čila vse življenje. Krupskaja je,,iadri*wa Joie£ Vehar ^ Jv? , t , iZakrajšek. Da bi se maščevala živela z Leninom celo v pregnan-' , , * s • . a, r , . , i nad nadzornikom delavnice stvu v SV1C1- ^udirala je obenem' ........ } ^ Jo d|l.| ^0vi še ni bilo do*i. pa se je pe vi. pa !>om. psi je šla na sodišče, ki je in ob-l Pa "Favornikovo opi-ostilo. Pa Hr-'> i. na rja. enem na lep naein prišla tta sestavila pismo, v ka-j 11 ere m sta zahtevala od nadzorni-Iju tako izpopolnila, da je postala ka delaYnice s-totnika Miladinovi-i deal en tip učiteljice par excelen-| ,-.a naj jinia je m. naslov * K«>t- s svojim možem probleme družbe' in se je tudi na znanstvenem po-' ijala na okrožno sodišče v Maribor. pa tucfci to je izreklo, da ta izraz ni žaljivka, in je .Iav<«rni-kr vo oprostilo. Dve kreni sta služila na dan ee. Bila je že dolgo včlanjena v nik\ oožtnoležeče Ljubljana. 20(H) ruski komunistični stranki in je* dinarjev. V slučaju, da tega ne prisegala na "njeno ideologijo. V stori, ga bosta naznanila zaradi j Ferdinand Špurej in IMhard Šoba. širokih krogih pa je bila malo zna-J raznih nerodnosti, ki da se vrše v lei -ta bila uslužJbena pri Mariji na. predstavljati ženo genija. Midlothian križišče so smatrali mnogo pisala v "Pravdo*'-! »Jt-slala. Toda uspeh pisma je ibtl! vala. sta ukradla svoji ljudje splošno za nevaren kraj- Ukvarjala st je največ z vprašanji.ve% tirng^ičen, kot *ta si ga želela] pšenico kur v snopju i Vsletl tega je bil svet tudi tudi proletarske ideologije. i in t brisanea. Preiskava v artilerij-i pri >:>sedu omlatila, na pripravljen sprejeti povest Beat-ija- Tej povesti p® 11' vrjel en iovek, LouLs Scherer. Scberer je bil železniški detesktiv Chesapeake Ohio železnice ter star prijatelj družine Owen. (Konec prihodnjič) Nihče si ne bi mogel-pod njo delavnici. To pismo sta dala pre- jjergant. \ eleposestniei v Slivnici. Zadnja' pisati M ari, Zak rajsko vi in ga od-1 Ker jima pa ta plača ni zi«h>st:»- sta ukradla svoji gospodinji in sta si jo proletarske ideologije i preorisauca. i-re^sivava v aniH-ri-1 jjri >.»seuu oiuia-ma. nato pa pro- Odkar so priSli boljševiki na'>ki (,elavl:ici -je ^^ leV*1 r"': 1>olicija ^ Je -vejo g^dnijo za svoto do . . .. . i pa malo zanimala m pisce ugort«- dinarjev. Sodi-sue je tbsodilo vsa- ^redsednica komisarijata za izo-\ „ - t »T u - , „ , , . ■ , . J vila. Sodišče je ol>soculo veliarja! Ue«ja na H tednov zapora, brazevanjet ljudstva. Uradovala je| in Zakraj§ka na 10 tedjl0VJ drugega pa na 1 mesec zapora, Muri Zakrajškovi pa je odmerilo 14 tin i zapora za uslugo ki jima stolov in kozarcev; zato pa se na-j daljuje pričkanje pred ljubljan-j skim okr-?:jn:«ni -bliščem, ki jc! razpravo v svrlio zasliševanja prič za enkrat od god if o. Tatinska tovariša. Pred ei i:u ' krožni in sodi-em ju pu d(Muačlui zasačili, --ta pustila k<-š z ukr:ide-'i!!n blagon* )m- zbežala. Ivaušek je bil obrnjen na <> nn-seeev poostrene iC'-e. K »si pa je medtem že zadala pravična >»Li. I" i I je najbrž odličen član o-Jie tatinske družbe, ki je že dalj časa kradla po Pusavju. Ko nekega večera skrili ukradeno blago pod kozolec, kjer se je našlo prihodnjega dne, so orožniki preža li na storilce. Prihodnjo n« č se je pojavil da bi y.ravil bhijro na varno. Ko r-e ne klie ni u>ravil i«- orožnik nsti*flil ni:no z;idel. KOLEDAR za leto 1924 t^ STANE SAMO 40c Naročite ga takoj, da ne boste brez njega "G LAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobite edino pri: NAVINŠEK-POTOKAR 331 Greeve Conuntugh, P«. PlSlTiSPO CENIK. Fašistovska agitacija. iSa fašiste agitimjo tudi uradne osebe, med katerimi se najrbolj odlikuje sežanski podprefekt. Nedavno je posetil v spremstvu ne-kesa poročnika fašistovske mililce tudi Dutovije in začel s svojo ag-i-tacijo. Ker se mu je pa zdelo, da je imel premalo u=peha, — nikdo «e ni namreč oh tej priliki Mpi^al fašistovske vrste — sta agitatorja s popolnoma službenimi oto-ra*i prišla k županu in se začela zanimati za razne obrtne koncesije in sta županu ukazala, naj jima preskrba seznam v*»eh ohrtnir kov. Ukazala sta tudi županu, da na vse obrtnike vpliva, da pristopijo k fašistom. Iz Mlj težko privadijo. Ko je kontrolni organ pregledoval da.včne listke .v gonilni "KoloT? na Koroški cesti v ilari-boru, je zapazil, da je imelo 5 gostov listke starega datuma. Stvar je prišla pred sodišče iai je bil go-5 til ni čar Valentin GluŠič obsojen na 200 Din kazni. Na prijav je odredilo okroč. sodišče ponovno razpravo pred okraj, sodiščem. Tudi financar mora imeti orožni list, kor ga pa ni imel, pač pa je nosil pri sebi sa mokroti, je bdi finančni pripravnik Luka Bočenko v Mariboru obsojen na 100 dinarjev kazni »li pa dva dni zapora. Smukavec! je rekel posestnik Tomaž Štibler s Fale pri Mairiboru svojemu mejašu Terfcmeku, ko sta se prepirala zaradi meje. Seveda Tertinek ni bil s tem.zadovoljen, pa je iskal zadoščenje pri sodišču, ki je obsodilo Štiblerja na 600 Din kazni. Nepošten najditelj. Meseca novembra je našel sarski vajenec Stanislav Pernat iz Ptuja pred gostilno Stanec listni-i-o s 13 Din, jo vtaknil v žep, pa zbežal. Prisotni, ki so videli, so opozorili izgnb-itelja, ki je stekel za .njditeljem in ga tudi dohitel. Ko ga je prijel -za roko, mu jc padla listnica iz rokava. Zoreč je rtvar ovadil in Pernat je zato sedel en dan v zaporu. Družabno življenje v Črni vasi. Sest fantov je stopilo na Štefanovo v krčmo v Črni vasi in si naročilo pol litra vina — ker so bili sila žujni. Krč mar pa je imel dober nos in je takoj zaslutil, da hočejo napraviti dober do4.Lp. kot so si ga že baje enkrat privoščili na račun krčmarjere svetiljke. Ker je precej razborit človek, mu je k*i malce vzkipela in stopil je k prvemu ter ga na najnežnejši način skušal odstraniti. Ker pa mladi Jakob nikakor ni kazal umevanja za krčmarjeve želje in je nasprotno dosti energično nastopil, se je gostilničar poslnžH bližnjih steklenih predmetov, da bi s pomočjo ročnih dokazi! prepričal do&lece, da zanje pri njem žal ne bo prostora. Mladeniči 00 krivo razumeli rahlo trkanje gospodarjevih steklenic po Jakobovem hitotu in raz-so svoje bojne prapore — in fegnitev koncesije. Ako bo|naraiiCaJu> »oee om suženj ca- va nje«oV prizlv pa ga je okrci- viti so |*k ItaHjari otvoriti jnčnjd; ristične proflosti vsled čeaar slu-jno softee oprostilo, vpo6teWajoč' začela se je veseBea ita to hitro d1 • P Vi : ■ «?»* I razburjenje. lMl Obležalo je -to pot sieer le nekaj ■ - , 1 ..._______1.., _. ; Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. Siov.-Angleška Slovnica Otaegft sledeč*: Prvi del: GLASOSLOVJE. thrugi del: OBLIKOSLOVm Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA-! Peti del: SLOVEN.-ANčLEŠKl BESEDNJAK. • Beati del: [VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere . mora znati vsakdo pri nabavi držav« I ljanskega papirja. A Vse angleške besede so navedene, kako se pile« Jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakenra priučiti se angleŠfchie i brez učitelja. Lwjign ]• trdo Tesana, vsebuje 250 atranl,^ 1 50j cena a poštnina ™ " Slovenic Publishing Company m eortliuwit »real : Mew York, IT. Ti GLAS N.A1*ODA. 18. FESRIt. 13*4 GOSPICA MALA .....Spini JEAN RAMKATJ. Za "Glu Narod*" priredil J. T. Nadaljevanje.) Naslednjega dne mi je ustavil pr^d jrradom voz in iz njejra je Mopil sivc>las jrosjxxl. Bil j<- prnsjMxl Lerosel. Angleška drnžabniea mu j«- namreč skrivaj l»rzojavila, da je Katarinea zbolela. Bojee se Zii njeno zdravje, se je takoj odpravil k nji. — - Ta |>ot je h i l;i lirezpotrehna — mu je očitala Katarinea. — Nič mi ni in v treh dneh bom »drava kot riba. Ko siii sedela v salonu, mn je rekla brez posebnega uvoda : — Oče, prosim te. daj mi stopetdeset tisoč frankov. — Kuj ?. ... Kaj — Kaj.... ? — se je začudil oče in jo čudno "leda!, misleč, da se ji blede. — Zakaj bos potrebovala denar? — Grad boni kupila od svoje prijateljice. — Krasno, krasno, to se pa res izplača. O, ti šemica, ti! -- Keei mi karkoli hočeš, samo stopetdeset tisoč frankov mi rčen pozdrav tako izi&nadil, da je kar zardela. — Odpustite mi. »losti »b-la imam. Toda se«lite. Na, kako j«-kaj.' Dobro? — Par dni sem bila bolna. Tega pa nisem vedela. Zakaj niste poklicali očeta t — Nisem vas hotela vznemirjati, ko pa vi? — Hvala, dobro. - — Kako je minila slovesost ! Privednjte mi. Vse mi povejte -— Kakšna slovesnost? — No, ko ste podpisali ženitno pogodbo. ^— Čestitam vam k vaši novi sreči. — Hvala vam. Pa nikar ne povejte Albertu, če bo prišel kdaj slučajno k vam. Morda bi mu bilo težko in bi bil žalosten. — Nikar se ne bojte. Nasvidenje! — Nasvidenje, Katarinea! Naslednjega jutra je šla Katarinea k notarju, mu je vse razjasnila ter mu rekla, naj se začne pogajali z gospodom zdravnikom. Notar je natančno poznal vrednost posestva. Istotako je bila /.nana vrednost zdravniku. Pogodili so se za stopetdeset tisoč frankov. Katarinea je bila jezna, ker zdravnik ni popustil par tisočakov, končno je bila zadovoljna, ker je že vsaj spoznala -^njegovo pohlepnost in pohlep njegove hčere. Par dni pozneje je izvedela v tihem samostanu sestra Bernarda, da se je Albert zaročil z gospieo Malo. Zaročencema se ni zdelo vredno obvestiti Roheno o tem. Pa je hitro izvedela — še prehitro, in njena jeza ni poznala nobene meje. Grajski cvetličnjak je pa kmalu sprejel v svojo sredo srečen zakonski par. Dolgo in mirno se je borilo zvesto žensko srce ter si je priborilo življensko srečo in dosmrtni mir. (K O N £ C). Oče Napoleon. Gaston Berardi. Pravkar smo končali obed a*j Bil je poročen. Njegova krivo-I grajski jedilnici, ko se je prika-j gleda žena je bila silno krepka in .al paž pri odprtem oknu. A'eselo je zaklical: — Sedaj ga pa imamo. — Koga — Tatu! Veste kdo je? — Kdo? — Oče Napoleon! Kdo bi si to I preživljala se je s tem, da je hodi-jla delat po raznih kmetijah. Tam i je spala ali pa je prenočevala po . drvarskih kočah, če ne kar pod j milim nebom, posebno, če se ga I je malo preveč nasrkala. Oni dan so jo videli v bližini. mislil pri njegovi starosti. Njegov Ko se pa oče Napoleon, ki je izgi-jmehur za tobak smo našli poleg nil v ldevn, le ni prikazal, se je Toda sedaj je že boljše. Ka iIliknje v podstrešju, skozi katero nekdo'spomnil nanjo in vprašal: j je zlezel v hišo, in tik poleg zida — Kje je neki njegova žena? odtise njegovih eokelj. . . Sieer je' Orožnik, ki se mu je Čas že zdel pa vse priznal. predolg, je dejal: — Priznal? — Iločem pogledati, kaj dela tu — Da, pokazali smo mu mehur,;notri. Roberta se je zasmejala. toda njen nasmeh je bil precej prisi- rekoč: "Ali poznaš tole?" Začel' Toda ko je prestopil prag hle- 1 jen. Kaj Še ne veste.' Mi sploh nismo podpisali nobene pogodbe. U1' jecljati, a čez nekaj časa je de-;va, je tako zaklel, da so vsi vede-Kaj pravite? Ne? ' jal: "To je moj mehur; izgubil li- d« se je zgodilo nekaj strašne- Vse se je razdrlo . . . .faz nisem hotela. ' i?a ..." — £'Da, poleg luk- ga. — Re>? Vi niste hoteli? »Ue- »kozi katero si zlezel v hišo Na slami, skoraj pod konjskimi - Ne.... Že zdavnaj sem mislila priti k vam. da bi vam vse J in ukradel iz omare šeststo fran- kopiti, je ležalo veliko telo nai povedala, pa res nisem imela časa. Bala sem o- nudba prav posebno ugajala, — pa še kaj drugega bi rada. Veste kaj. gospodična Roberta, ker pravite, da ne boste prebivali v tem kraju. bLmorada lahko dobila vse skupaj nazaj. Roberta se je stresla Z zobmi je stisnila us-tniee kot berač, kateremu puLijo kos kruha iz ust. Končno je pa vseeno izpregovorila jako zamolklo: — No, reda. IS 11 I^^^^P^^^^^IH — <> rečeni, da bi rada dobila vse skupaj nazaj, se pravi, da ! ^stari Pastir i* s »kionjeno plahi rada vse skupaj kupila. Grad in posestvo hočem kupiti od vas vo po*aiiI ko™kal dvorišče. . . ter vam plačati toliko kolikor sem jaz plačala zanj. J " * — Toda ni bil moj namen — je jeeala Bretonka ter zardela Pastir ? Bil je le tu in tam pastir. «lo ušes. "če so ga sprejel za nekaj časa; si- — Zakaj pa ne? To je umevno, rad je vaš. Saj sem -a vara od- «er pa opravljal na vseh kme->topila in sva obe podpisali pogodbo. Nikar ne mislite, moja «dra- jah različna težka dela. za kos sla-ga, da sem vam hotela grad tako vzeti, meni nič. tebi nič. Jaz Ionec j»he in I>ar pip tobaka.; bom poklieala par strokovnjakov, ali jih pa vi pokličite, ki bodo Že od pamtiveka je stanoval v ma-natančno precenili vso vrednst. In kolikor bodo izvedenci rekli, da Vl koC*i* ki mu j° kot Je samj je vredno, vam bom pri priči izplačala. Ali ste zadovoljni! pravil podaril prejšnji njegov go- Roberta je v zadregi vedno boij rdela. jspodar, ki je bil njegov tovariš V njenem, sicer svežem obrazu, so se pojavile čudne gube in i"1 ^'asa Napoleonovih vojsk. Ker' potebze. ki «o razodeval^ pohlep in skopo.st dvajsetletne^ra de- vedel mnogo povedati iz teh ča-; klet a. I sov, predvsem o velikem cesarju Pritekla skledo. samo i — T" .ie mleko. Dajte mu ga In skočila je h kmetici, ji iztrgala skledo in jo treščila po tleh. Skozi napol zaprte oči očeta Napoleona je šinil blisk, njegovo J fZPLAČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — w more lsplaCatl dolarje le potaft-kom t Ameriko proti predloiltrl od umeiVSkega. konzula potrjenega potnega lista ln ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je sedaj približno $1-10.— hi enega potnika. T »lučaju, da naslovljenec m 1» pUOlo dolarjev nebi mogel predlo-iiti potrjenega potnega llcta. dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo narod lsplaCeti na* kamni orešek v dinarjih. Nadalje se nam sdl umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati feks v Jngoslavl- Sploflno mnenje vlada, da se Ml, ki se glass na dolarje, tudi v dolarjih Izpit Ca jo, kar pa nI res, ker, kot ie sgoraj omenjeno, je ▼ Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano tsplačevati dolarje. Tudi pofitljajo mnogi navadne ameriške Ceke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni sa ljudi na defiell, ker so banke oddaljene ln izplačajo take čeke v dinarjih We potem, ko dobe is Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deisll tal as potujejo t Ameriko, je najbolje polil jati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim lsplačajo na aadnji poŠt* »res neprillk. ' Tudi sa nabavo potnega Usta f— (posa) je najprlpravnejs poslati dinarje. Dokler namred potni Ust nI potrjen od ameriškega konsnta. ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroška aa rane Ustlne ln potni Ust s* pa lahko pUčs tndl a dlaarjL V Italiji iS ttMdoM OMmlju — so veljavne povsem drtigtCaš odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega sneeka. Ca je pa namenjen denar le sa potovanja je na nakaznici označiti vidno: Is-plačati le, ako naslovnik potuje. Valed naraŠčnjoOh stroškov mmo se morali odločiti prevredltl pristojbino sa dolarska isplačUa kakor dedi: Za izplačila do 92S. računamo po 75 centov; od 928. naprej po «%, to Se ps I easts sd dolarja. Na aafcasafd a Ta pristojbina Jd dolarska IsplaHla t JhmMJI ta ItalljL FRANK ŠAKSER STATE BANK 82 CsvthaJt St, New TsrkDty februarja: ^ W Albert Bal lin, Cherbourg ln Hambors. 20. februarja: Rochambeau, Havre; Ohio. Cherbourg Id Hamburg; Pre«. Van Buren. Cherbourg. 23. februarja: Free. Roosevelt, Cherbourg: in Bremen; lonzolla. Cherbourz; Conte Rosso. Genoa. 27. februarja: Suffren, Havre; Plttsbur»h, Cherbourg tn Hamburg. 1. marcs: La Savoie, Havre: Olympic. Cher-ourg; Antonla, Cherbourg; Tres. Harding, herbourp, Bremen. 4. marca: Stuttgart, Bremen. 5. marca: Veendam, Boulogne. 0. marca: Thuringia, Hamburg. 8. marca: Ceorgre Washington. Cherbourg, Bra-men; Berengarla." Cherbourg; Colombo, Genoa. 11. marca: Pres. Wilson, Trst; Chicago, Havre; Canopic, Cherbourg. Hamburg. Paris, Bremen. America, Cherbourg. ALI NAMERAVATE DOBITI ROJAKE V AMERIKO? S42C JUGOSLOVANOV BO LETOS PRIŠLO V DEŽELO. Naj Cunard proga pomaga VaBlm rojakom, da dobijo liste, vlzlranja ter jim da potrebna navodila, ki so potrebna za potovanje v Ameriko. Vse potnike spremljajo do parntka drtiSblnl uradniki brez kakega posebnega doplačila. Pftnlkom, ki Imajo Cunarduve vozne listke, nikdar nI treba f-akatl, ker odpluje 11 Evrope večkrat v tednu kak parnik te trte. Vozni listki Cunard proge so veljavni za najhitrejše parnike na svetu. Za n&daljna pojasnila ie obrnit« na na&t-ga meaturga agenta. 15. marca: Aquitania. Cherbourg; Orduna, Cherbourg; Orduna, Cherbourg, Hamburg; New Amsterdam, Boulogne; Conte Verde. Genoa. 20. marca: Cleveland, Cherbourg in Hamburg; Mlnnokahda. Cherbo-,*-» tn Hamburg. 22. marca: Leviathan. Cherbourg: Olympic. Cherbourg; Rochambeau. Havre; Saxonia, Cherbourg; Zeeland. Cherbourg. 26. marca: Bremen. Bremen. 27. marca: Dutlo, Genoa. 2®. marca: La SavoJe. Ham; Pres. Harding, Chr«-bourg; Orca. Cherbourg. Hamburg: Anda-nia, Cherbourg. 2. aprila: Bering:)rla, Cherbourg. V Jugoslavijo II 9 dneh. Vuk« >eboto edplaje eJca ■■riliih vdik«M< AQUITANIA............. 45,674 ton MAURETANIA.......... 30,704 tone BERENGARIA .......... 62,022 ton Ita2ko£ne kabine S. razreda s 2-4-1 posteljami. Prekraan« Jedilnice, kadil nice In počivališča. Pokrit krov za letanje. Domača kuhinja. Domača udobnost. Brezskrbnost. Nakaznice denarja potom Cuaard, la-plačljive v Jugoslaviji hitro, sigurno zaupno. Za karte tn nasvete vpra-lajte pri najblltj^m "agentu v avojem kraju. CUNARD ANCHOR LIN t K JUGOSLAVIJE NA U. S. VLADNIH PARNIKOV Preko Cherbourg ali Bremen _ , Potuje udobno na velikih. hitrih in razkošnih parnikib amer. vlade. Vprašajte glede novih kabin tretjega razreda. 1'osebne sobe £a družine in zakonske pare. Najboljša in raznolika hrana. 1'ljndni postrežniki. J'ro-titore obednice. Promenadni krovi. Zbirališča in kadilnice. Vsakvrstne udobnosti. «»npi.r*r.i.\ v/, new yorka Pres. Roosevelt .. 23. feb.; 19. apr. Pres. Harding .. 1. mar.: 29. mar. Geo Washington 8. mar.; 5. apr. America ........ 12. mar. 9. apr. Leviathan ...... 22. mar.; 12. apr. i'tsite po slovensko knjižico in cene. UNITED STATUS LINES 45 Broadway New York City l.okalni agentje po »trli mestih, t'jiraviteljl za United States Shipping Board ^erdh New York. Plymouth. Have, Pari« PARIS .................... 12. marca New York, Havre. Paris ROCHAMBEAU ........ 20. februarja SUFFERN ..............27. februarja LA SAVOIE"..."............. 1. marca CHICAGO ...................11. marca New York. Vigo [SpainJ. Bordeaux LA BOURDONNAIS ...... 4. marca Kfita a unfit UUm i|Mti ali u flare ini: 19 STATE STREET. NEW YOR* [?r.ro.«iu» za nje-S(iv nttsl.iv. ali «"e rita ta oglas, naj se mi javi. — Anton Slane. I".i>x 270. Terraee. Allegheny Co.. Pa. tlS-20—>) Išre se JANEZ DVOUXIK, df»ma i/. Kar je vasi. ki se je nahajal ,»red 2«. !"ti v I.a Salle. III. (V je komu kaj znano o njem, naj 7>ot\K*a njesrwi s^tri, ali nyj so pa sam javi. ker mu je diniia posestvo na razpolago. — Ana Dvornik. Iun'-ja va.s it. S, pt>šta Krškavas, Slovenia. Jugoslavia. Izšel je "Slovensko-Amerikanski Koledar" za leto 1924-. — Saj vendar veste, da še nisem polnoletna — je rekla slednjič. — Brez očetovega dovoljenja ne morem ničesar prodati ifi ničesar kupiti ^ — H\alif Vam. Pnositn Vas. obvestite svojega očeta o mojem [i predlogu Žal mi je, da ga ni ma Kdaj bi lahko govorila ž nj*ra? Morda jutri zjutraj? — Dobro. Jutri zjutraj bom že zgodaj tukaj. Lahko noč, dra-g* prijateljica! ' - LaWto nož, draga KUaiaca! /■. [ | || * * * * T -"-'iSljfecMIC-. 'ŠT, W • . irU • ^ « *\apoleonu. so ga splošno klicali očeta Napoleona. >Včasih je eele tedne preživel v grozdu, nabiral suha dr%-a za zimo,< ali pa jagod, gob in mravljinčnih jajc. Če se je tvežer kadilo iz njegove koče, so dejali drvarji: — Oče Napoleon kuha juho. Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne bine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : inočrns ga is Din. Cena s poštnino 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena. ^ i 8L0YENIC PUBLISHING COMPANY 82 Coitlandt Street : Hew York, N. 7. Prav vsakdo— kdor kaj iiče; kdol loj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek mali oglasi v "Glas Naroda91. Vuk pme bi moral novo iada jo ♦ "FKS1CARICA GLiAZBSNl MATICI" Et Štiri moike glaaon Uredil MaUj HmM Knjiga, ima 296 strani, ter vaebu j« 103 najboljših in najnovejftik peami x notami Oat 0 poitntno |S.0S. "QLAS KAKODA" misH kup«"ti. na.i psše jw> pojasnila. T A. liramovieh, East Pnltonham, Ol.io. (16-19—2) RAVNOKAR JE IZ&LA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJI6A Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani Cen« s poštnino $2.— SLOVEN 10 FUBUSHIHa 82 Oortlandt ti. How York City, 9. T. CO. mm* DA7DDnni I IT^ Imamo v zalogi par sto slovenskih MirnlHMJJl. COLUMBIA. PLOŠČ po 50c. Pišite hitre pe cenik dekler zaloga ne poide. IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemaugh, Pa.