GLASILO
DELOVNEGA KOLEKTIVA
MM PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ
4
leto XII, november 1971 Številkas,'|
Glasilo ureja uredniški odbor«
Eranci Šarabon» Homan Planino, Slavko Teran, Metod Ahačič, ing. Jože Zupan, Metka Grašič in Miro Mandelj.
Glavni in odgovorni uredniki Stojan SAJE.
Izhaja vsak mesec v nakladi 1400 izvodov.
Tiska tlakama Delavske univerze "Tomo Brejc" v Kranju.
29. NOVEMBER
0B28.0BLETNICI ROJSTVA REPUBLIKE
se spominjamo vseh^ ki so se takrat zbrali v majhnem bosanskem mestu ter odločili o usodi bodočnostiustvarili novo državo in sedanjost, pa niso dočakali trenutka, da bi okusili svoje sadove. Uživamo jih mi, njim pa se oddolžimo s tem, da podpiramo enotnost, enakost in bratstvo med nami, mir v svetu ter preziramo vsako nasilje nad svobodo vseh
ČESTITAMO VSEt,I ČLANOM NAŠEGA KOLEKTIVA !
Bružbeno-politične organizacija Samoupravni organi Uredništvo
uvodnik
Kakšno je bilo finančno poslovanje od januarja do septembra ?
Iz poročila o finančnem poslovanju za prvih Aevet mesecev tega leta objavljamo nekatere rezultate poslovanja. Posamezni elementi celotnega dohodka so bili v primerjavi s planiranimi realizirani v sledečih višinah: Izvršitev celotnega dohodka oziroma prodaja izdelkov je znašala 78$ od letno predvidene realizacije ali 104 $ v devetih mesecih. Skoraj pri vseh vrstah materialnih stroškov je opaziti povečanje od predvidenih. Osnovni materialni stroški so bili za 6 $, ostali pomožni materiali pa za 2$ višji od predvidenih. Nižji stroški od planiranih so bili pri proizvodnih in neproizvodnih storitvah zaradi le delno izvršenih predvidenih del vzdrževanja osnovnih sredstev. Največje odstopanje od plana je pri pogodbenih obveznostih, ki so večje za 34$ zaradi močnega zvišanja zavarovalnih premij in obveznosti kreditov, predvsem za obratna sredstva. Zakonske obveznosti so se v primerjavi s planiranimi znižale, kar je posledica spremembe zakonskega predpisa, po katerem obresti poslovnega sklada ne predstavljajo več vkal-kulirane obveznosti, temveč se morajo kriti is poslovnega sklada kot posojilo za dobo treh let.
Doseženi dohodek v času januar — september je v primerjavi s preteklim letom zadovoljiv. Po kritju pogodbenih in zakonskih obveznosti
podjetja in po kritju izplačanih osebnih dohod* kov izkazujemo 4.050.000 dinarjev ostanka dohodka. Z zaključnim računom pa bo potrebno pretežni del ostanki dohodka nameniti za povečanje poslovnega sklada, kar je zaradi velikih potreb po novih investicijah in pa potreb za obratna sredstva, nujno.
Pri primerjavi dejansko porabljene mase sklada osebnih dohodkov s predvidenim zneskom je potrebno upoštevati, da smo v planu za leto 1971 predvideli poprečni osebni dohodek 1.020.— din neto mesečno za 1411 zaposlenih. Zaradi znižanja staleža delovne sile (30.9.1971 je bilo stanje 1293 zaposlenih), kljub povečanim osebnim dohodkom v poprečju, masa izplačanih osebnih dohodkov ne prekoračuje planirane. Zvišanje osebnih dohodkov je bilo izvedeno postopoma in sicer z zvišanjem vrednosti točke (januar - april 5$, maj 10 $, junij 15$, julij - september 20$) in s posebno delitvijo na zaposlenega -april 150 din in september 300 din» Upoštevajoč navedeno, je bilo izplačilo poprečnega mesečnega osebnega dohodka sledeče: za čas januar - september 1.204 dinarjev, izplačani OD v mesecu septembru tega leta pa so znašali (brez posebne delitve 3OO din) v poprečju 1.258 din neto. Zaradi primerjave navajamo, da so bili poprečni OD za leto
1970 987 din, za december 1970 pa I.O48 din. Nadaljnje zvišanje osebnih dohodkov je bilo izvedeno s sklepam delavskega sveta na zadnji seji in sicer zvišanja vrednosti točke še za 55Ž in s posebno delitvijo OD - 5($ mesečnega OD po osnovni postavki pravilnika o osebnih dohodkih.
Stanje zalog surovim in ostalega materiala je vrednostno primerljivo s stanjem v začetku leta, prav tako se količina v zalogah nedovršena proizvodnje na dan 30. septembra niso povečale v primerjavi s preteklimi stanji v teku leta in predstavljajo v glavnem normalno in potrebno višino za proizvodnjo.
Iz pregleda stanja zalog gotovih izdelkov po posameznih grupah izdelkov, je opaziti tudi v zadnjem tromesečju še nadaljnje, sicer manjše znižanje v primerjavi s stanjem ob polletju, medtem, ko je znižanje v primerjavi z zalogami v začetku leta vidnejše. (Zmanjšanje zalog pri tkaninah za 812.000, pri posteljnem perilu pa za 273.000 kvadratnih metrov.
Izračuni vezave obratnih sredstev v dnevih nam kažejo, da dnevi vezave - surovin in vsega ostalega materiala 70 dni, zalog nedovršene proizvodnje 40 dni in zalog gotovih izdelkov 50 dni — predstavljajo normalno višino, medtem ko je stanje terjatev od kupcev previsoko. Kupce naših izdelkov smo v času devetih mesecev tega leta kreditirali v poprečju 91 dni, kar je pri razpoložljivih obratnih sredstvih podjetja vsekakor previsoko in vzrok velikim težavam pri poslovanju.
Stanje obveznosti do naših dobaviteljev se je v skupni vrednosti, v primerjavi s stanjem začetka leta, znižalo. Vendar je vzrok znižanju odobreni prenos * kreditov s strani Narodne banke za nabavo bpmbaža.
Z odobrenim kreditom pa so se menjali tudi plačilni pogoji za nabavo bombaža pri Savezni direkciji za rezerve industrijskih proizvodov v Beogradu. Iz kredita je bil v celoti poravnan obstoječi dolg za bombaž (plačevanje bombaža je bilo v roku 90 dni po dobavi), z odobrenim kreditom pa je plačilo takojšnje oziroma pred dobavo.
Rudi Berlot,
direktor finančnega sektorja
OB PODELITVI
PRIZNANJ
DOLGOLETNIM SODELAVCEM SAMOUPRAVNIH ORGANOV
3.	septembra 1950. leta so izvoljeni organi delovnega kolektiva prevzeli ob navzočnosti članov delavskega sveta podjetje v upravljanje.
Z izvolitvijo delavskega sveta in upravnega odbora je bilo uresničeno ustavno načelo neposrednega sodelovanja delavcev pri izvajanju planskih nalog in gospodarske kontrole. Delavsi so tako dobili"boljši vpogled v delo in probleme podjetja, s tem pa tudi možnost neposrednega vplivanja na proizvodnjo in vodenje podjetja. Pri tem niso bila tìkrnjene pravice in dolžnosti direktorja, pa tudi sindikalna organizacija je ostala pobudnik delavskega razreda pri izvajanju planskih nalog.
Delavskemu svetu in upravnemu odboru Je zakon začrtal široko delovno področje.
Prve volitve v DS so bile maja 1950 in izvoljenih Je bilo 65 članov.
UO Je bil izvoljen tri mesece pozneje in Je štel skupno z direktorjem 11 članov.
Takrat je bilo v podjetju zaposlenih 1582 delavcev.
DS se je ukvarjal z izpolnitvijo in razporeditvijo plana na posameznega delavca, z vprašanjem kvalitete dela, proizvodnimi stroški in zaščito delavstva.
Po drugih volitvah je UO del poslov poveril komisijam: tarifni, stanovanjski in komisiji za izdelavo pravil poslovanja podjetja.
Poleg DS in UO je tudi sindikalna podružnica prevzela po letu 1950 nove naloge. Delavcem je tolmačila spremembe v gospodarstvu, finančnem sistemu in vlogo delavcev samih pri reševanju vseh nalog. Najtesneje je sodelovala s tovarniškim komitejem. Delavstvo je seznanjala 3 problematiko podjetja. Sindikat se je bil dolžan boriti za zboljšanje delovnih pogojev, zaščito socialno šibkih, za uveljavljanje naprednih teženj in demokratičnosti ...
Milanu Tribušonu Albinu Kokalju Janezu Klemencu Metodu Ahačiču Prancu Bačniku
m
M ?
( > '
Pranciju Šarabonu Jožetu Brejcu Andreju Zupanu Marjanu Pernušu Tončki Zaplotnikov! Petru Megliču

.

SV '
liliI
mmmđ m
'
Udeleženci poslušajo nagovor predsednika delavskega sveta
leta I960 je delovalo pri DS 11 komisij.
Danes deluje poleg delavskega sveta 10 kolektivnih izvršilnih organov - odborov.
DS odloča o vseh najpomembnejših vprašanjih, odbori pa prevzemajo izvajanje določenega dela poslovne politike podjetja.
Po tako dolgo prehojeni poti in času, so se politične organizacije, ođbor za kršitve in nagrade ter uprava podjetja, odločili, da ob 20 obletnici samoupravljanja in 30 obletnici OP nagradijo vse, ki so aktivno
delovali v samoupravnih organih nad 10 let.
Na majhni svečanosti, ki je bila 12. novembra so ti člani našega kolektiva prejeli priznanje in skromno darilo za svoje dolgoletno delo.
Tovariško srečanje pa ni bilo samo razgovor o preteklem delu, prisotna je bila tudi zavest o nujnosti nadaljnje aktivnosti samoupravnih organov in vključevanju mladih v te vrste“.
Glavni direktor, tovariš Janko Lončar in predsednik DS Janko Jagodic, sta podelila priznanja naslednjim članom našega kolektiva:
Danilu Bobleku BudiJu Hrovatiču Hazimu Gneroviču Branku Veselinoviču
Miru Pirihu Viliju Perku Stanku Sovi Marjanu Dolinarju Viktorju Švabu
Glrvni direktor podeljuje priznanje tovstrišu Petru Megliču
»
j
i
J
Kot edino žensko predstavnico smo zaprosili za nekaj besed Tončko Zaplotnik, tkalko, ki je zaposlena pri nas že dvajset let:
"V samoupravnih organih delujem že 15 do 16 let in v tem času sam bila pri DS, UO, disciplinski, stanovanjski in kadrovski karnis.ji'. Seveda, tako delovanje vzame preoej prostega časa, a najbrž ga ni nikomur žal, če dola z zavestjo o splošni koristi.
Mislim, da je bilo včasih bolj razgibano družbeno politično življenje, kar pa so zahtevale razmere. Sedaj delujem še v odboru za stanovanjske in socialne zadeve.
Priznati moram, da sem danes prijetno presenečena — nisem pričakovala kakega priznanja, zato mi veliko pomeni."
S, SAJE
V OBČINI
KRVODAJALSKA AKCIJA TUDI LETOS USPESNA
Že v 9 Številki našega glasila ste bili, dragi bralci, obveščeni o pomenu in poteku letošnjo krvodajalske akcije v Tržiču.
V tem sestavku bi se občinski odbor Rdečega križa v prvi vrsti rad zahvalil vsem tistim, ki so se odzvali tej humani akciji, z željo, da bi se vrste prostovolnih krvodajalcev v bodoče še razširile in nadaljevale. Kakor vsako leto, so bili tudi letos primeri, da so že pred peto uro zjutraj naäi večkratni krvodajalci čakali, da bi darovali kri. Vsa zahvala gre tudi občinskemu sindikalnemu svetu in sindikalni organizaciji našega podjetja za pomoč pri izvedbi akcije.
Na območju celotne občine Je darovalo kri 655 oseb. Zaradi lažjih obolenj (prehlada in podobno) Je bilo odklonjenih 39 krvodajalcev, tako, da Je bila kri odvzeta 619 osebam;. Številni plan odvzemov, ki ga Je občinskemu odboru Rdečega križa postavil republiški odbor Rdečega križa v Ljubljani, Je bil tako presežen kor za 13 ?>.
Iz našega kolektiva bi se po planu moralo Javiti na odvzem krvi 180 ljudi. Na odvzem pa Je v obeh dnevih prišlo 194 ljudi, od tega Je bilo 13 odklonjenih, torej Je darovalo kri 181 članov našega podjetja.
Iz navedenega Je razvidno, da smo z uspehom letošnje krvodajalske akcije lahko zadovoljni. Sleherni krvodajalec pa si lahko s ponosom misli, da Je kot brezimni darovalec tudi sam prispeval k rešitvi prenekaterega človeškega življenja.
Za Občinski odbor BK A. J.
AKCIJSKI PROGRAM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA SPREJET
NA ZADNJEM PLENUMU SO BILA POTRJENA OSNOVNA NAČELA IN IZHODIŠČA ZA NADALJNE DELO	f
OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA ( OSS). V TEM ZAPISU NAJ VAM POSREDUJEMO NEKAJ IZVLEČKOV IZ PROGRAMA.
Akcijski program sindikata Slovenije zavezuje vsa sindikalna vodstva v osnovnih sindikalnih organizacijah ali na občinskem nivoju, da takoj pristopijo k izdelavi lastnega programa. Le na ta način bomo vskladili naša prizadevanja in dosegli večjo učinkovitost ter neposredno angažiranost celotnega članstva.	j
Naslednja vprašanja oziroma problemi so za nas primarnega značaja v prihodnjem obdobju, zato jih opredeljuijemo kot svoje glavne in bližnje naloge:
Posebno razveseljivo pa je to, da Je bilo
1. Ustavne spremembe:
med darovalci krvi 36 takih, ki so se letos prvič odločili za to humano dejanje, in pa, da eo to z majhnimi izjemami šemo mladi ljudje.
Zahtevamo dosledno izpolnjevanje ustavnih sprememb, predvsem tistih, ki zagotavljajo neodtujljive pravice delovnih ljudi, da odločajo o pogojih, sredstvih in dosežkih svojega dela.

Posebno intenzivno bomo sodelovali pri izdelavi in tolmačenju sprememb ustave SRS, zlasti pri konkretizaciji določil X3CI, XXII in JUHI I amandmaju ^ ustave SPRJ.	-----
Sodelovali bomo s samoupravnimi orfani pri pripravah za oblikovanje splošnih aktov, kateri se bodo morali prilagoditi ustavnim in zakonskim spremembam.
2.	Gospodarska stabilizacija
Da bi se kar najbolj vključili v splošno in konkretno prizadevanje na stabilizaoiJo gospodarstva, bomo podprli napore občinske skupščine in delovnih organizacij pri izvajanju njihovih stabilizacijskih programov.
S stalnim in pozornim zasledovanjem o stanju vsega gospodarstva ter posameznih delovnih organizacij, bomo imeli pregled situacije in možnosti takojšnjega ukrepanja. Zato je nujna še večja povezava z oddelkom za gospodarstvo in koriščenje poročil službe družbenega knjigovodstva.
3.	Usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov.
Sedaj, ko so verificirani skoraj vsi samoupravni sporazumi, lahko rečemo, da s tem ni končano vse delo in da moramo stremeti, da se ustvari realizacija teh samoupravnih sporazumov. Čeprav so nekatera stališča vsebovana že v sporazumih, ne bo odveč, če Jih še enkrat nanizamo;
-	plačevanje nočnega dela najmanj 25 1-,
-	plačevanje nadurnega dela najmanj 50?4,
-	plačevanje bolezenskih izostankov najmanj 8O5Ž,
-	plačevanje regresa za letni dopust najmanj 300 dinarjev.
Seveda pa bo treba sproti registrirati pri pristojnih institucijah, v kolikor bi slo za prekoračitev znanih zneskov pri OD, dnevnicah, kilometrini itd.
4-. Najnižji OD, standard in socialna_____diferenciacija
Stališče slovenskih sindikatov o najnižjem OD - torej o znesku 1.000 din, oblikovano na III. konferenci bi bilo za razmere v naši občini do konca leta težko dosegljivo. Stremeti pa moramo, da se čimbolj približamo temu znesku.
Ob takem številu zaposlenih je seveda OD osnovni faktor osebnega in družbene-
ga standarda, katerega rast je zaraai sedanjega gibanja cerr vse bolj problematična in nizka. Prav tako bomo podpirali vse akcije republiškega sveta ZSS in občinske skupščine, ki bodo šle v smeri ustalitve cen in trga, da bi tako že v kali zatirali ta, sedaj kar močan vir, nezadovoljstva med članstvom. Ob tem bomo zlasti podpirali in sodelovali pri sledečih akcijah;
-	uresničitev družbenega dogovora o otroškem varstvu, povečanje otroškega dodatka;
-	razločitev podpiranja stanarin in angažiranje vseh razpoložljivih sredstev za gradnjo družbenih stanovanj za delavce z nizkimi osebnimi dohodki in starejše ljudi;
-	zasledovali bomo davčno politiko občinske skupščine ter sodelovali pri oblikovanju novih, bolj pravičnih oblik davčne politike.
5.	Delovni pogoji in varstvo pri delu
Na tem področju imamo sindikati že izoblikovane predvsem naslednje naloge;
-	podpirati politiko, ki bo čim dlje ohranjevala zdravje delavcu na delov^-nem mestu;
-	iskati možnosti za boljše preventivno zdravstveno varstvo ter zahtevati uvajanje in spoštovanje varstvenih ukrepov pri delu;
-	omogočiti brezplačna preventivna zdravljenja delavcem, ki delajo v najtežjih pogojih oziroma na delovnih mestih;
-	spremljati uveljavljanje in izvajanje določil o 42-urnem tedniku;
-	vplivati na izboljšanje delovnih pogojev (topli obrok, cenejša prehrana, prostori za počitek, sodobna kulturna in higienična ureditev delovnega okolja;
-	opozarjati na delovne razmere,v katerih delajo ženske in mladina;
-	sodelovati z RS ZSS in delovnimi organizer-cijami pri omejevanju nočnega dela žensk;
-	zagotoviti možnosti in oblike rekreacije delavoev in njihovih družin pod najugodnejšimi pogoji.
6.	Integriranje in razvoj samoupravljanja V delovnih organizacijah
Zahtevali bomo doeledno izvajanje ustavnih dopolnil, ki opredeljujejo položaj človeka v delovni reprodukciji in sploh dopolnila tako zvezne kot republiške ustave, ki urejajo odnose v organizacijah združenega dela, odnose med organizacijami in sindikalni vpliv do tah odnosov.
y OBČINI
Proučevali in predlagali bomo rešitve za doslednejše-* samoupravljanj® in delitve OD v dislociranim ^razmeščenih; obratih na področju naäe občine.
7.	Izkoriščanje za delo in samoupravljanje
Izkoriščanje za delo in samoupravljanje mora postati sestavni del politike delovnih organizacij ter temeljno družbeno politične skupnosti. Zavzemali se bomo tudi, da bodo v delovnih orgae nizacijah čimprej sprejeli interne akte o sistemizaciji delovnih mest, pravilnike o kadrovski politiki ter dolgoročne kadrovske in izobraževalne načrte.
8.	Mednarodna aktivnost občinskega sveta
a)	Še nadalje bomo gojili in Sirili veze z avstrijskimi sindikati na Koroškem. V zvezi s tem bomo preskrbeli za dobre odnose in sodelovanje z OGB KESTAG v Borovljtìh. V to sodelovanje bomo vključili Se v naprej Sim širši krog članstva občinskega sindikalnega odböra.
b)	Razširili bomo sodelovanje med pobratenimi mesti STE MARIE ATO MINES in Tržičem.
9.	Splošni ljudski odpor
Smatramo, da je uveljavljanje koncepcije splo-Sne ljudske obrambe zelo pomemben faktor uresničevanja samoupravnosti družbe. Z njim potrjujemo naSo voljo po miru, hkrati pa izrar-žamo našo pripravljenost braniti svobodo, mir
in neodvisnost pridobitve naše revoluoijei naš samoupravni sistem;.
Zato izražamo potrebo in zahtevo po trajni skrbi vseh delovnih in drugih samoupravnih organizacij, da izgrajujejo in utrjujejo sistem splošne ljudske obrambe.
To so bili kratki izvlečki akcijskega programa občinskega sindikalnega sveta Tržič, ki je obvezen za vse osnovne sindikalne organizacije; le- te morajo pripraviti svoje akcijske programe.
Danilo Roblek
PROIZVODNJA V OKTOB RU
Odnovni material Predilnica
Preskrba z reprodukcijskim materialom (bombažem in polinoznimi vlakni) jo bila zadovoljiva in ni povzročala nobenih izpadov proizvodnje. Nekoliko slabša kakovost ruskega bombaža (nizek presely in visok micronaire) je povzročalnje trdnosti prej, ki jih izdelujemo iz bele mešanice. Zaloge bomb»* ža za zeleno mešanico so minimalne, vendar izpadov zaradi tega ni bilo, ker so količine teh prej majhne (cca 12.ooo kg mesečno).
Tkalnica:
Količinska oskrba s potrebno prejo je bila zadovoljiva, saj so zaloge le-te večje, kot bi bile potrebne, ker Jih hranimo za kritje vrzeli, ki bodo nestaie ob izpadu proizvodnje predilnice v času, ko se bo izvajala rekonstrukcija čistilnice. Kar pa zadeva kakovost preje, so se tudi v oktobru pojavljale še vedno pomenkijivosti kot v prejšnjih mesecih, kar pa je občutno vplivalo na produktivnost pripravljalnice in tkalnice in na kakovost surovih tkanin.
Oplemenitilnica:
Obstoječe zaloge surovih tkanin za dodelavo so se med mesecem gibale okrog 600.000 metrov in niso ovirale redne proizvodnje. Preveliko število artiklov, ki so istočasno v proizvodnji, pa je terjalo, da smo morali posamezne partije sestavljati iz več različnih artiklov. To pa ni priporočljivo za sistem beljenja, kakršnega imamo mi. Edino zaloge tkanin za dodelavo in nadaljno predelavo v konfekciji, izdelane iz mešanice bombaža in polinoznih vlaken so nekoliko narasle zaradi omejitev v izvozu in manjše proizvodnje konfekcije, kot smo jo predvideli (Astrid).
Konfekcija:
Oskrba z reprodukcijskim materialom je bila v glavnem zadovoljiva, le tkanin za izdelavo rjuh je zlasti v začetku meseca nekoliko primanjkovalo. Precejšnje število artiklov, zlasti pa izvedba v različnih barvah in desenih zaostruje vprašanje pomanjkanja skladiščnih prostorov in smo bili prisiljeni nekatere artikle začasno
vakladiščevatis v sklad. gotovih izdelkov. Problematična je Vila enakomernost Veline Vlaga» kar ae odraža zlasti ,pri -izdelkih, iz katerih s® kompletirajo garniture».
Neenakomerna Velina Vlaga je posledica okvare dozirnih črpalk za apreturne fularde v ople-menitilnici in se odraža ne samo pri tkaninah za konfekcioniranje» temveč tudi pri metrskem Vlaga»
. Proizvodnja	september	Oktober*
Predilnica:		
- izvršev.plana: v e£. kg	100»75$	97,79$
v Vazi.kg	102,44#	98,89$ .
- izkor» strojev	71,80$	74,40$
— proizvodnja: aaz.g/vrh (prst.)	15,45	16,24
Vaz g/pred.m.!uro(BD)	53,83	55.46
HOK ure	19,36	18,52
Tkalnica:		
Z - izvršoplaaas v m	113.48$	105,53$
v votkih	112,34$	107,22$
- izkor.str»Sna pog. statv. ur®	93,10$	91,50$ -
na efostatv.ar®	96,20$	95,40$
— proizvodnjost:enot/del.uro 40,68		40,72
Oplemenitilnicas		
— izvrš.plana v m	105,74$	117»34$
Konfekcija:		
- izvrš.plana: v a	117,88$	109,60$
v enotah	123,42$	112,89$
- izkor.strojev	84,80$	88,60$
- proizvodnost: ur/100 enot 83,29		89,76
V predilnici proizvodni plen ni Vil dosežen niti v efektivnih niti v "baznih kilogramih» ker Rieter prediini stroji v nočni izmeni niso obratovali» To pa ni povzročalo kakšnih motenj v' ostalih ©Vratih» saj smo prodajo preje na domačem trgu skoraj v celoti ukinili» razen tega pa je Vil tudi delni zastoj v izvozu preje, čeprav je Vila le-ta v zalogi. Poleg proizvedenih količin enoni-tne preje je Vilo v sukalnici izdelanih 7;» 381 kg različnih sukancev.
7	tkalnici je Vil proizvodni plan presežen» čeprav manj kót v septembru»
Glavni razlog za to je v krvodajalski akciji» zaradi'katere je Vil precejšen izpad proizvodnje v vseh oVratih podjetja.
V oplemenitllnici je Vil plan visoko presežen ker je Vilo poleg redne fornace proizvodnje predelano okrog 15»ooo m kupljenih	2
damastov in opravljenih približno 22«ooo n' storitev beljenja drugim podjetjem.
Presežen je tudi mesečni proizvodni plan konfekcije» vendar manj kot v septembru. Kljub preseganju v zadnjih mesecih, pa letni plan ne Vo dosežen» ker je zaostanek iz I. polletja prevelik. Čeprav se je' v oktobru že začelo poučevanje v dislociranem obratu konfekcije, kamor so odšle tri osebe iz dosedanjega obrata (vodja novega obrata ih 2 priučevalki), to zaenkrat ni vplivalo na večji obseg proizvodnje.
Vzdrževanje strojev in naprav Predilnica?
-	redna tekoča in vzdrževalna popravila v čistilnici
-	demontaža in montaža 3 starih mikalnikov
Oplemenitilnicas
- razna vzdrževalna dola in tekoča poprar* vila na Velilnem agregatu
Problemi pleskanja dokov in popravila tlar-ka, pomanjkanje rezervnih delov in že omenjenih dozirnih črpalk, o katerih j® odbor za gospodarske zadeve že razpravljal nazadnji seji v oktobru» še niso Vili rešeni in so povzročali iste težav® kot v prejšnih mesecih. Z dogovorom z vzdrževalno službo, pa je že določen prioritetni red» po katerem Vodo te pomaakljivosti v bližnji prihodnosti odpravljen©.
Konfekcija:
Največ popravil je Vilo z vezilnimi aparati» za katere primanjkuje rezervnih delov.
20. oktobra je prišel v podjetje monter, ki je z zamenjavo časovnega releja in tlačne črpalke ter preureditvijo pretočnega ventila odpravil pomonjkljivosti reklamiranega likalnega stroja»
Ugotavlja se» da edini vzdrževalec ni več kos vsem potrebam pò vzdrževanju. Ker v času letnih dopustov niso Vili vsi stroji preventivno očiščeni in pregledani» so okvare na teh pogostejše kot Vi Vil® sicer.
Za priučevanje in kasnejšo redno proizvodnjo je Vilo odposlano v dislocirani obrat skupno 11 strojev, od katerih je Vile sedam novih in štirje taki» ki so pred tern že obratovali.
-	večje popravilo flajerja štev. 1
-	razna dela na raztezalkah
-	remont dveh pradilnih strojev»
Tkalnica:
-	montaža novega škrobilnika in kuhinje škrobilnih raztopin
-	remont EDITEX statev in avtocopserjev
sews ”
SKLENILI SO...
Na 18. redni se,1i delavskega sveta, ki •fra bila 3. n o vem tir a, je tovariš Rudi Berlot, direktor finančnega sektorja, obrazložil poročilo o finančnem poslovanju v Sasu januar - september 1971.
Glede investicij v Loškem potoku je dal obrazložitev tovariš Marjan Šarabon.
Gradbena dela izvaja Gradbeno podjetje Grosuplje in potekajo v redu. S priuče-vanjem se je začelo. Nabavljenih je 11 strojev, skupno pa bo v novem obratu zaposlenih 34 oseb. Glede najemnine za stavbo še ni sklenjen dogovor. Potegujemo pa se na odkup zgradbe iz zemljišča okrog nje. Proizvodnja bo redno stekla z novim letom. Glede volitev v samoupravne organe pa se bo razpravljalo kasneje.
Finančni sektor je dal delavskemu svetu v odobritev 2 predloga:
a)	0 ustanovitvi novega obrata konfekcije v Loškem potoku je delavski svet že sprejel sklep. Na osnovi tega je bil izdelan grob predračun finansiranja investicij oziroma vzdrževalnih del,ki so potrebna do začetka proizvodnje in znaša 894.670,- din.
b)	Najetje investicijskega kredita za nabavo opreme predilnice in tkalnice.
Delavski svet je oba predloga, to je predlog za najetje dolgoročnega kredita v višini 900,000.- din za finansiranje del in nabavo investicijske opreme v novem obratu konfekcije in najetje investicijskega kredita pri GEB Kranj, v višini
2.500.000.- din za dobo 5 let z 8 i obrestmi ter najetje kredita za preventivno sanacijo - za obratna sredstva pri Skupščini občinskega sklada skupnih rezerv Tržič, v višini 1.320.000,- din, za dobo 5 let z Qi obrestmi, potrdil.
Delavski svet je potrdil naslednja 2 predloga kadrovsko družbenega sektorja:
a) Odkupi se 2-sobno stanovanje v Bistrici, last naše delavke Ančke Knific po ceni 81.400.- din, ki bo vseljivo konec leta 1972.
b) Odobri so gradnja stanovanjskega bloka v Bistrici. Gradnjo bo finansiralo naše podjetje, izvajalec del pa bo Splošno gradbeno podjetje Tržič in znaša njihov predračun 2.325*735.“ din. Stsr-novanjski blok bo imel 29 stanovanj in sicer: 5 garsonier, 18 enosobnih stanovanj in 6 dvosobnih stanovanj. Z gradnjo bi predvidoma začeli spomladi 1972, vseljiv pa bi bil jeseni 1973«leta.
Finansiranje se predvideva iz sklada skupne porabe. Plan odplačila po ponudbi SGP Tržič: 50 i> do 1. novembra 1973, 50 i 1. maja 1974*
Delavski svet je bil seznanjen s sklepam Odbora za gospodarsko zadeve z dne 2.11.1971* to je, da se vsem tistim, ki so že zapustili naše podjetje in tistim, ki ga v bodočnosti ^e bodo, stanujejo pa v stanovanju, ki je rast BPT, le-to takoj odpove.
Delavski svet s sklepom odbora soglaša in je mnenja, naj se to res dosledno izvaja.
Delavski svet je potrdil predlog 24. redne seje Odbora za organizacijo dala in delitev dohodka z dne 21.9.1971:
-	da se poveča vrednost točke e 1.10.1971 za
5 in
-	da se spremeni tabela za ugotavljanje višini OD v Pravilniku za ocenjevanje delovnih rezultatov (pravilnik o delitvi OD):
0	-	10	točk	1.	grupa	2	Ì osebne		ocene
10	-	20	ti	2.	n	4	Ì	II	H
20	-	30	n	3.	u	6	*	II	H
30	-	40	n	4.	u	8	Ì	II	II
40	-	50	n	5.	u	10	Ì	II	n
50	-	60	n	6.	tl	12	Ì	n	N
60	-	70	h	7.	u	14	io	u	u
70	-	80	n	8.	u	16	io	H	n
80	-	90	li	9.	u	18	io	U	«
90	-	100	n	10.	u	20	io	II	u
S.	S.
OD meseca do meseca v podjetju
Obiskali smo Loški potok
V prejšnji številki ste brali članek tovariša Toneta Markoviča, vodje novega obrata v loškem potoku, o pripravah za začetek obratovanja.
Priučevanje prve skupine delavk se je pričelo zadnji teden v oktobru; ker so sedaj tudi oni (oziroma one) člani našega kolektiva, nas je zanimalo, kaj si mislijo o delu, ki ga bodo opravljali v bodoče in kakšne so njihove začetne težave ....
.... Bilo ja na petek in naš avto je rezal jutranjo meglo, ki se je vlekla od Sorškega polja proti Ljubljani. Prebili smo se skozi jutranju mestni premet in pri Škofljici smo zavili na kočevsko cesto. Do tu vam je večini pot še znana. Od tu se cesta vije po delu barske ravnine, med širnimi pašniki in precej nenaseljeno zemljo. Dvigne se do Turjaka in skozi Baščioo proti Velikim Laščam - to je edini večji kraj na poti proti Ribnici. Naprej se peljete mimo gradu Ortneka do kraja Žlebič; tu se ena cesta odcepi proti Sodražici, druga pa pelje naprej, proti Ribnici in Kočevju. Mi smo zavili na prvo in pri Sodražici zapeljali na še ožjo, makadamsko cesto, ki se vije levo oa glavne-cerkniške.
Cesta se vspenja v hrib, med gozdovi in človek dobi občutek, kakor bi se peljal kam na Pokljuko, le da ni tako strmo. Hribov je veliko, samo bolj zaobljeni so in ne tako visoki kot naš Storžič, a pogled na širne gozdove je veličasten (čeprav to še niso kočevski) in pomislite na zimo ter številne medvede, ki pridejo prav do vasi. No, ostanimo na naši poti!
Na vrha se odpre prečudovit razgled na dolino Loškega potoka in kraj Retje, ki počiva globoko pod cesto. Še malo in že smo na cilju. Pred nami Je majhen, a prijazen kraj; imenuje se Hrib.
V tej vasi imamo naš novi obrat, ki počasi dobiva svojo pravo podobo.
Takole je zglodala stavba s sprednje strani, takrat.
Danes so spodnji prostori
že precej preurejeni, in
tudi zunanji videz je drugačen.
T
Tovarišica Mara Stegnar, tovariša Tone Markovič in Hazim Omerovič ter tovarišica Mara Seiko, med pogovorom v piäarni«

S
Ivanka Debeljak pri stroju -poučuje jo M. Seiko
Marija Mohar
Antonija Buček

i1	t
	rti \ \
\ i	/X
In še nasmeh pred odhodom domov

Le kratek čas je “bil odmerjen za pogovor, ker se jim je že mudilo domov — tisti dan namreč ni Lilo elektrike in eo čakali samo nas.
Ivanka Debeljak nam je povedala»
Ustanovitev takega obrata je bila velika potreba za naš kraj - mislila sem še na zaposlitev, pa ni bilo priložnosti. Pri tem delu se dobro počutim, saj je lepo, in imam tudi veselje zanj. Res, da sem že doma šivala, ampak tu ge drugače; malo pa vseeno pomaga. Prvi dan je bilo težje, upam, da bo šlo, le paziti bo treba.
Marija Mohar je najmlajša delavkai. Prišla je iz šole in še ni bila v službi. Tudi šiva prvič. Od začetka je bilo res bolj težko, sedaj pa že zna prišivati vezenino,, izdelovati konice in izrez. Tudi njej delo ugaja in trudila se bo po svojih močeh, da ne bo nič slabša od starejših;.
Antonija Buček se nam je ves čas nasmihala in že zato smo jo zaprosili za nekaj besed. Resno je odvrnila* še vsa leta sem gospodinja in še nisem bila zaposlena - no, dela je bilo vseeno dovolj.
Kaj ne bi bilo dobro delo? Öisto je in kar se da "žensko". Naučila sem se vseh vrst šivov in sedaj prehajamo na težje stvari. Saj veste, hitro se bo treba pripraviti na pravi začetek!
Na koncu smo zaprosili za razgovor še tovarišico Maro Seiko, mojstrico iz konfekcije, ki skupaj s tovarišico Maro Stegnar poučuje naše nove delavke in se trudi, da bi bili uspehi čim boljši.
Rekla je: "Priučevanje poteka dobro in ženske so disciplinirane, zato ni težav. Prvo Je bilo na vrsti poučevanje o stroju in ravnanje z njim. Nato smo se naučili kako je treba stroj vključiti v električno omrežje tìn vse začetne
’ faze dela. Dalj časa so vadile vklapljanje sklopke, da dobijo občutek v noge - stroj mora steči počasi. Na vrsto je prišel dvig s kolenom, vstavljanje materiala - začetek je bil, seveda, na papirju. Potem smo začeli počasi šivati na formularjih, ki jih je pripravil naš center za izobraževanje, Pri vajah smo hitro napredovali in tudi veliko naredili.
Dopolnjevali smo tudi s prostim šivanjem, kjer črte niso bile narisane; to je za pridobitev občutka, ki ja potreben za šivanje po zaželjeni liniji.
Nekatere so delale hitreje in bolj površno, zato so vaje ponovile, druge so bile spet počasnejše in zato bolj natančne; tako smo vaje končali istočasno.
Na vrsto je prišlo vdevanje niti in razne vrste šivov; položeni, francoski in angleški. Po teh šivih smo začeli s nastavljanjem vezenine naprej v ravnih linijah, nato pa konice (malo in veliko). Začeli pa smo tudi že s celim izrezom.
Priučevanje poteka dobro, samo moram reči, da je bila kakšna stvar pri nas premalo pripravljena. S tovarišico Stegnarjevo se vedno posvetujeva med seboj in s šefom, da so tako naša navodila čim bolj enotna."
Vsi so nas prijazno sprejeli in bili so veseli, da smo jih obiskali. Čeprav kratek, pa vseeno prijeten ja bil naš pogovor. Le opravičiti se moram, če je bila zaradi naglice kakšna beseda netočno zapisana!
Najbrž delim mnenje nas vseh, če rečem, da njihovi napori niso majhni in da si skrbno prizadevajo čim prej uresničiti zadane naloge. Prav gotovo Jih bomo v tem razumeli in podprli.
Želimo jim čim več uspeha !
Stojan Saje
Izobraževanje doma
TEČAJ ZA AVTOKARISTE IN---------
VILIČARJE USPEŠNO ZAKLJUČEN	~
Po določilih 116. člena Temeljnega zakona o varstvu pri delu Je bil preko nagega centra za izobraževanje in varnostne službe organiziran obvezen TEČAJ ZA VILIČARJE UT AVTOKARISTE.
Tečaj, ki Je bil od 18. oktobra do 5. nov. 1971 v EPT, Je izvedel Center varnostne tehnike iz Ljubljane, pod vodstvom tovariša Prosena Marjana.
Iz našega podjetja se ga Je udeležilo 10 delavcev, kateri zasedajo delovna mesta viličarja oziroma avtokarista in sicer»
štirje iz tkalnice, dva iz oplemenitilnioe in štirje iz skladišča bombaža.
Tečaja pa se Je udeležilo tudi 10 oseb iz ostalih tržiških podjetij»
iz tovarne "PEKO" - štirje, iz Tovarne kos in srpov - dva, iz tovarne "ZLIT" - trije in iz "PLANIKE" Kranj - eden.
Tako Je tečaj obiskovalo 20 oseb, kar Je vsekakor pohvalno, kajti predavanje Je bilo vsak dan od 15 do 19 ure in snovi,ki so Jo morali pridobiti v tako kratkem času Je bilo precej; vse to Je bilo dokaj naporno.
V 10 dneh teoretičnega dela pouka Je 5 predavateljev predavalo naslednje teme» vzdrgèvanje viličarjev, prometne predpise, osnovS varstva pri delu, motoroznanstvo, transport; 5 dni pa Je bilo praktičnega dela - katerega Je poučeval tovariš Prane Krulc.
Pri izpitih, ki so bili 5. novembra, Be Je pokazalo, da prizadevanje predavateljev kot tečajnikov ni bilo zaman, saj so izpite iz praktičnega in teoretičnega dela pred petčlansko komisijo vsi uspešno opravili;.
Vsem tečajnikom ISKRENE ČESTITKE, z željo, da pridobljeno znanje na svojih delovnih mestih uspešno uporabljajo!
Predavateljem in vodji tečaja iz Centra varnostne tehnike v Ljubljani se za sodelovanje zahvaljuje Center za izobraževanje EPT, kakor tudi tečajniki.
ZAČEL SE JE TEČAJ ZA PODMOJSTRE
Večina vas Je že seznanjenih, da smo organizirali tečaj za podmojstre predilska in tkalske stroke. K temu nas Je vodilo veliko zanimanje posameznih kandidatov, ki so na delovnem mestu "podmojster", vendar za to še nimajo potrebne izobrazbe.
S tem tečajem pa bodo pridobili potrebno teoretično in praktično znanje.
Iz obvestil Je bilo razvidno, da se na tečaj lahko prijavi vsak, ki ga želi obiskovati ( iz predilnice in tkalnice). Uspešno zaključen tečaj bo za le-te eden izmed pogojev za napredovanje.
Tečaj se je začel 8. novembra in bo zaključen ob koncu tega leta. Sam program je precej skrčen, zato pa je vsak izmed tečajnikov dobil material - skripta - za učenje doma« Vsega skupaj je 9 predmetov in sicer» tehnologija predenja in tkanja, strokovno računstvo, vezave in dekompozioija (samo za tkalce), blagoznanstvo, strojni elementi, HTV, splošno računstvo, poslovno dopisovanje in praktičen pouk. Tečaj Je 5 krat na teden»
4 krat teoretični in enkrat praktični pouk»
Teoretični pouk je ob določenih dnevih in to od 16 do 19,30 ure, praktični pouk pa Je vsako Boboto popoldan.
Predavatelji so domači strokovni sodelavci.
Na tečaj se je prijavilo šestindvajset kandidatov: 12 iz I. delovne enote in 14 iz druge delovne enote. Od teh jih 12 v tkalnici že zaseda delovna mesta "podmojster' II. grupe" in v predilnici trije.
Po usnešno končanem tečaju lahko dobo naziv podmojster I. grupe če imajo že dvoleten staž na tem delovnem mestu in če uspešno opravijo praktični preizkus znanja.
Center za izobraževanje
KAJ DELA MLADINA ? MLADINA PRED MIKROFONOM
Dalo mladinske organizacije teče po predpisanih programih in v preteklem obdobju smo opravili vse, kar smo si v programu zastavili.
Ker nismo imeli popolnega spiska našega članstva, smo si zadali nalogo, to stvar urediti. Seveda, to ni bila majhna naloga, vendar je opravljena; sedaj pa bo treba redno vsakomesečno ta seznam dopolnjevati z ozirom na fluktuacijo delovne sile.
Udeležili smo se oddaje "Mladina pred mikrofonom", o katerem sporočamo v posebnem sestavku.
Ker bo 20. novembra na Jesenicah druga oddaja iz tega ciklusa, sa nanjo že pripravljamo. Nastopili bodo isti kot na oddaji v Kropi, le da tekmovanje ekip, ki bi odgovarjala na vprar-šanja ne bo, namesto tega pa se bo med oddajo vršila modna revija. Žal, točnega časa začetka oddaje še ne vemo, toda upamo, da bomo pravočasno seznanjeni tudi s tem. Seveda pa so naše misli že usmerjene na organizacijo oddaje "Mladina pred mikrofonom" v Tržiču. Potrebno bo sestaviti material za tekmovanje ekip, ki bodo odgovarjala na vprašanja. Smatramo, da bo najprimernejša tema za to vrsto tekmovanja iz zgodovine našega podjetja. Po predvidevanjih bo oddaja v drugi polovici januarja 72 v Cankarjevem domu v Tržiču. Na naših sejah smo govorili tudi o izvedbi problemske konference, ki bo 6. decembra v Mladinskem klubu. V ta namen bodo še v mesecu novembru in decembru proizvodni sestanki z mladimi delavci, na katerih bodo med drugimi izvolili tudi delegate za konferenco. Proizvodni sestanki bodo mod odmori in sicer bodo trajali okoli 10 minut, vodili pa jih bodo člani tovarniškega komiteja ZMS. Na konferenci bomo obravnavali tekoče probleme naše mladino, analizirali bomo naše dosedanje delo ter sprejeli smernice za naše akcije v prihodnje.
Upamo, da bo konferenca uspela in da bodo mladi na njej povedali svoja mnenja, željo, težave in s tem prispevali svoj delež k uspehu konferenco. Vsekakor pa računamo na polno udeležbo tako delegatov kot ostalih členov naše organizacijo* Zavedati se moramo, da je konferenca mesto, na katerem se lahkis iznesejo problemi nas mladih; prepričan pa sem, da je problemov dovolj in bodo tudi diskusije take, kakršne morajo biti na problemski konferenci.
Na zadnji seji TK smo se domenili, da bomo organizirali delovno akcijo v obratu predilnice v zvezi s predvideno modernizacijo čistilnice. Prvo teh akcij smo že izvedli v ponedeljek,
8.	novembra, in sicer smo demontirali nakladalnik in del 6. baterja. Po potrebi bomo take ali podobne akcije še organizirali.
j Kot smo poročali že v prejšnji številki,
' je bila v soboto,23. oktobra ob 19 uri v Sindikalnem domu v Kropi zabavno-gl a-zbena oddaja "Mladina pred mikrofonom".
Prireditelj oddaje je bil mladinski aktiv tovarne "PLAMEN" iz Krope, ki je na oddajo povabil še aktives Železarne Jesenice, Verige iz Leso, ter PEKO in BPT iz Tržiča. To je bila tradicionalna oddaja-po treh letih premora. Prej so na podobnih oddajah sodelovali aktivi drugih podjetij, v glavnem tekstilci ter aktiv PEKO in PLAMEN. Tokrat sta poleg tradicionalnih treh sodelovala še dva aktiva kovinske industrije, kar vsekakor ustreza temi na katere so odgovarjale ekipe, in sicer o poznavanju zgodovine železarstva v Kropi in Kamni gorici.
EKIPA NAŠEGA KOLEKTIVA:
Na vprašanja so odgovarjali:
Milan ŠEGA
Jožica MALI
m Andrej ŠEGA
Iz našega aktiva so sodelovali na tej oddaji pevci, instrumentalni ansambel in ekipa, ki Je odgovarjala na vprašanja. Skupaj z aktivom PEKO smo organizirali prevoz z avtobusom do Krope, tako za nastopajoče kakor tudi za gledalce ali bolje rečeno "navijače" Tržičanov.
Takoj po prihodu avtobusa v Kropo smo opazili, da članice naše ekipe Metke Grašič ni v Kropi. Po polurnem čakanju smo šli ponjo, a Je žal tudi doma nismo našli. Na hitro smo sa morali odločiti in določili smo tretjega člana ekipe, da bi se tako, vsaj kar zadeva sestave ekipe, izognili kritikam in nepotrebnem izgovarjanju, zakaj smo prišli na tekmovanje samo z dvema Slanoma ekipe. Tako smo določili Andreja šega, ki Je poleg Milana Šega in Jožice Mali mrzlično čakal na začetek oddajo. Žreb nam Je bil naklonjen in ekipa Je nastopila
, zadnja. Ves ta čas, ko so ostale ekipe , odgovarjala na vprašanja, so naši trije j "študirali" gradivo, katerega bi morala 1 odgovarjati Grašičeva. Skušali so rešiti, kar se Je v danem slučaju sploh še rešiti dalo. Napovedovalec Je poklical na oder našo ekipo, te pa ni bilo za odrom in začelo so Je iskanje po vseh prostorih. Na srečo smo Jih še pravočasno našli pri učenju in že so se znašli pred mikrofonom.
Na prva vprašanja so naši brezhibno odgovorili in prejeli 15 točk. Vse tri pravilne odgovore in s tem 15 točk so prejeli še mladinci aktiva "PLAMEN" in ? ŽELEZARNE" Jesenice,.
Zato so bila na vrsti dodatna vprašanja, na katera so vse tri ekipe zopet pravilno odgovorile. Tudi druga serija dodatnih vprašanj ni prinesla spremembe. V tretji seriji vprašanj pa se je ekipama "PLAMENA in BPT " zataknilo in Jeseničani so bili s tem zmagovalci. Ker sta imelj ekipi "PLAMENA in BPT" enako število točk tudi po "kiksu" v tretji seriji, je bilo na vrsti še za vsako ekjJSo po eno vprašanje, nanj pa naši niso odgovorili popolno in s tem je bil končni vrstni red določen*
1. MA	ŽELEZARNE Jesenice	15	točk
	+ dodatnih	20	točk
2. MA	PLAMEN Kropa	15	točk
	+ dodatnih	17	točk
3. MA	BPT Tržič	15	točk
	+ dodatnih	12	točk
4. MA	VERIGA Lesce	10	točk
5. MA	PEKO Tržič	5	točk
0 pravilnosti odgovorov je odločal član strokovne žirije, sestavljalec teme, ing. Janez Šmitek.
Sledilo je tekmovanje recitatorjev, kjer ni bilo našega predstavnika.
Zmagal je Borut Verovšek iz Jesenic, pred Lidijo Kržan iz Jesenic in Brankom Baričem iz Lesc. Precej bolj zanimivo za nas je bilo tekmovanje ansamblov. Npši fantje (ansambel Karavanke) so z dvema narodno-zabavnima skladbama ogreli dlani gledalcev in premočno zasedli prvo mesto pred ansamblom " Antlantim" iz Jesenic in "Tirfoni" iz Krope. Našim je treba samo čestitati, posebno še harmonikarju Stanetu Kemperlu, ki je pokazal kako je treba igrati, da pri publiki in strokovni žiriji "vžge".
Zadnji so nastopili pevci, kateri}} Je bilo največ. Po vrstnem redu, ki ga Je določil žreb so se vrstili drug za drugim pevci in pevke, ki so skušali zapeti svojo popevko čimboljše. Med njimi Je bila tudi Jelica Goreč iz konfekcije, ki Je zapela "Siroto" tako dobro, da Ji Je žirija dosodila 19 točk. Najboljši sta bili v duetu Helena Krajnik in Nada Pirc iz železarne Jesenice z 21. točkami, sledil Je Anton Tramte iz Verige Lesce, ki Je zapel popularno "Trideset let" in prejel 20 točk. Naša pavka pa Je z 19. točkami delila tretje mesto z Damjanom Žbontarjem iz Krope in mladinskim moškim zborom iz Krope. Druga predstavnica iz Tržiča članica MA Peko, Ivanka Klemenc, Je zasedla 7 mesto s 17-točkami.
Po končanem tekmovanju Je bila na sporedu točka za občinstvo,v kateri so trije gledalo! morali pojesti pol žemlje in napihniti balonček, toliko, da je počil. Zmagovalec je prejel steklenico vina, drugi steklenico piva, zadnji pa steklenico radenske. Med tem je strokovna žirija pripravila rezultate in najboljši v posameznih skupinah so prejeli lepa darila - izdelek umetnega kovaštva iz Krope. Razglasitvi rezultatov je sledil ples, na katerem je igral ansambel "Radia Tržič" ki je v tekmovalnem delu oddaje spremljal pevce. Resda je bila dvorana nabito polna a vendar se je temu prerivanju reklo "plea's
Ob koncu še par besed o naših,. Z nastopom naših predstavnikov smo lahko zelo zadovoljni, saj so dosegli uspeh, kakršnega nismo pričakovali. Vsi od prvega do zadnjega zaslužijo priznanje, saj so častno zastopali naš aktiv in s tem tudi naše podjetje.
Ne morem pa mimo dejstva, da so med nami tudi taki, ki jim je popolnoma vseeno, kako zastopamo aktiv in jim ni mar, če s svojo neresnostjo in neodgovornostjo mečejo slabo luč nad celotno organizacijo ZM v podjetju. Upamo, da so podobni primeri kot tokrat z Grašičevo ne bodo več ponovili, kajti pri izbiri predstavnikov bomo gledali na to, da bodo v ekipi res taki, na katere se lahko zanesemo.
Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, slabost je bila edino le v neposrečenem vrstnem redu nastopajočih, saj je bilo od časa do časa že dolgočasno poslušati samo ekipe, ki so odgovarjala na vprašanja, nato samo recitatorje itd.
V bistvu pa je oddaja uspela in upamo, da se bomo na ostalih srečanjih zopet uspešno pomerili v zhanju in sposobnostih z ostalimi štirimi aktivi.
J.Z.
NOVE KNJIGE
Strokovna knjižnica EPT je v novembru prejela naslednje knjige:
336 - FINANCE
Stavo Mraovič:	Porez na promet nekre-
tnina i prava ...,(Propisi, objašnjenja, sudska i upravna praksa)
Zagreb, Informator, IPK 7l/7
1971, (XII) + 114 str. 8°
Inv. št. 1898 lit.iur. II. 2/XVIII,7
•Tkalec - Crnjak: Porez na promet (sudska praksa, objašnjenja, propisi) Zagreb, Informator, IPK 71/11-12-13 1971, (XVI) + 427 str. 8
InV. št. 1900 Lit.iur.II. 2/XVIII,
11-12-13
338 - GOSPODARSKO GIBANJE
John Argenti : Die Laugfriatplanung (Volker Rammele):
im Unternehmen, Verlag Moderne industrie, München
1970,	246 + (2) str. 8 .
Inv. št. 1902 Lit. techa.I:. 113
65 - VODSTVO IN ORGANIZACIJA INDUSTRIJE
Brozovič - Crnjak: Primjena kontnog plana u privrednim organizacijama
Zagreb, Informator, IPK 71/8-9-10
1971,	(XXVIII) + 374 str. 8 >
Inv. st. 1899
Lit. iur. II. 2/XVIII, 8-9-10
Management - Enzyklopädie
Das Managementwissen unserer Zeit,
5 - Bend
" Qnalitätskontrole" bis “Verkaufsabwicklung“,
Verlag Moderne Industrie
München, 1971
12222 + (2) str. 4°.
Inv. št. 1908
Encycl. II. 10	. <
JE BIL TEČAJ ZA VILIČARJE TEŽAK?
Vsak dan jih srečujemo in videvamo na dvoriäcu, hodnikih in v obratih. Marsikdo pomisli:
"Temu je pa fletno, ko se ves dan samo vosi!" Pa ni tako. Delo voznikov viličarjev in avtokar ni preprosto, kakor zgleda na prvi pogled. Predvsem pa je odgovorno. Prevažajo težke tovore in povsod tam, kjer odpove človekova moč, priskoči na pomoč viličar. Precej transporta je odvisnega od njih in tudi proizvodnja bi ne potekala nemoteno, če ne bi bili vedno na svojem mestu.
Pri vsem tem pa morajo imeti odprte oči tudi za varnost svojih sodelavcev, saj so "stroji", katere uporabljajo, precej nevarna reč in majhna neprevidnost je dovolj za nesrečo.
Prav zato podjetje nenehno skrbi za njihovo izpopolnjevanje in izobraževanje. V začetku meseca so zaključili obvezen tečaj. Kako je bilo tam, pa naj povejo sami!
Tilko AHAČIČ - skladiSče bombaža -nam je povedal:
Zame tečaj ni bil težak, saj opravljam to delo že Stiri leta in imam tudi izpit iz B kategorije.
Res je, da nisem zamudil niti ure predavanj in zato je Slo pri teoriji kar dobro, čeprav ni bila lahka. S praktično vožn.jo pa ni bilo težav.
Naučil sem se seveda precej novega: varstvo pri aelu je zelo važno, pa tudi pri vzdrževanju in transportu je kup podrobnosti, ki jih bomo s pridom uporabljali.
Sedaj, ko smo opravili tečaj, bomo morali sami odgovarjati za vse, prej pa je precej odgovornosti nosilo podjetje. To je prav, bo pa tudi težko, saj vsaka nespretnost lahko povzroči nesrečo. Tak primer je bil že na tečaju samem, ko se je eden od udeležencev prevrnil, a na srečo ni bilo nič hudega.
Zanimivo je to, da sem bil pri vseh vajah prvi na vrsti, ker sem bil tudi prvi po abecedi, pa vseeno nisem imel nič treme.
Kranei LUPŠA - voznik viličarja v skladiSču prejo - 'tkalnica:
2	VPRAŠANJA - 6 ODGOVOROV
Tečaj se mi ni zdel težak; viličarja vozim že pet let in v tem času sem obiskal že tri seminarje.
Zvedel sem več novega o vzdrževanju in tudi strojeznanstvo jo bilo zanimivo.
Pri praktičnem delu se ni nič zataknilo, čeprav so bili predavatelji zelo strogi.
Malo težje je bilo, ko sem moral eri teden izostati zaradi izmene; malo sem pogledal skripta in je kor šlo. Trema je bila pa vseeno pred izpitom!
Seveda se teorija razlikuje od prakse in Se bi hotel vedno delati tako po "šolsko", bi zjutraj ne mogel zvoziti vsega v obrat, pa tudi premalo bi nas bilo.
Mislim, da je praksa velika šola, čeprav je pravilno, da tečaji so.
Bila so dobra in poučna predavanja in sedaj vem, da nekaj sem - imam kvalifikacijo.
Na tečaju smo se povezali tudi z vozniki iz drugih podjetij in si izmenjali izkušnje.
Sam poklio je dober in ga rad opravljam, le v grdem vremenu in mrazu je bolj težko. Zato bi bilo dobro, če bi vozila imela streho, kakor imajo ponekod drugje.
Sedaj je tudi veliko boljše, ker so naredili v skladišču "rampe" (prej je bila stopnica1) in pa garderobo, da se vsaj včasih malo pogrejemo.
Želel bi le, da bi to pomagalo vsaj malo tudi pri plači, saj bomo imeli precej večjo odgovornost.
Janez Avaenek, sklad, surovih tkanini
Mislim, da je bil tečaj potreben. Pokazalo se je, da ni bilo narsikaj znanega - tudi teorija je pomembna.
Veliko smo slišali o prevažanju, pravilnem postavljanju vozila in tovora, kaj se sne ter kaj ne, kakšne so organizacijske oblike transporta ...
Sam tečaj je bil dobro organiziran in predavatelji so odlično predavali snov; bilo pa je zahtevno, saj so bila predavanja vsak dan poleg službe in tako je ostalo malo prostega časa. Največ sem se naučil kor na predavanjih, skripta so bila le dodatna pomoč.
Pred izpitom je bilo malo trene, pa je vseeno kar dobro šlo. Moram reči, da je bil tudi praktični del izpita zahteven, saj so ocenjevalci merili pravilno postavitev palet celo s kljunastim merilom.
Viličarja vozim skoraj dve leti - imam 600 kilogramskega CBI-a. Pri takem delu kot ga opravljam, "zdrži" okoli osem ur, potem pa ga je potrebno polniti; trikrat tedensko se mora doliti voda in kontrolirati tudi olje;
Delo je dobro, menim pa, da bi se sedaj, ko smo opravili tečaj in bo tudi odgovornost večja, moralo to poznati še pri plači.
ZAKAJ SO SE PRIJAVILI ZA PODMOJSTRSKI TEČAJ ?
Prav gotovo že veste, da organizira naš oenter za izobraževanje podmojstrski tečaj za tkalce in nredilce, ki bo trajal tja do konoa decembra,	Eaj več o tem ste si lahko
prebrali že v članku"Izobraževanje doma".
Nas pa zanima predvsem, kaj je udeleženoe vodilo k temu, da so se prijavili in da tečaj obiskujejo! Pred nekaj dnevi smo jih zmotili mod odmorom in prav radi so nam razkrili svoje misli.
Tomaž ZOSMAČ, tkalec, je povedal: Res je, da si človek nabere z leti veliko prakse, a tudi
2	VPRAŠANJA - 6 ODGOVOROV
teorija je potrebna - več bomo vedeli o strojih;»; tehnologiji in tudi kakšno drugo "skrivnost" bomo še odkrili. Od predmetov bo najbrž najtežja matematika, vsaj zame. Dela ne bo malo, a splača se potruditi. Ce naredim tečaj in preizkus znanja, dobim naziv podmoj-ster prve grupe in z leti imam možnost napredovanja za asistenta.
* Jelko RAVNIK,___izplakovaleo mikalnih oblog v
predilnici*
Tečaj je velika možnost, da pridemo naprej. Prav je, da podjetje organizira take tečaje; čeprav je danes možnosti za izobraževanje precej, je taka oblika zelo primarna, ker je dostopna vsakemu delavcu.
To je velik korak za podjetje in za nas. Prijavili smo se prostovoljno, z željo po pridobitvi znanja in napredovanju*
Največ novega bomo najbrž zvedeli pri blago—
Silvo SREČNIK - podmojster v tkalnici:
Dve loti som žo na tem delovnem mestu in zato je prav, da opravim točaj in pridobim tudi teoretično znanje.
Mislim, da so bom naučil še veliko novega, največ pa pri blagoznanstvu.
Čeprav je dopoldne služba in predavanja popoldan» to ne bo prevelika obremenitev. Nerodno bo le zaradi izmeno - dva z istega delovnega mosta sva namreč na točaju in se bova morala odpovedati nekaterim predavanjem.
Eden od vzrokov, da bi naredili točaj, je tudi v tem, da se nam bo to "poznalo pri denarju".
znanstvu, zanimivo bo pa povsod, saj so razlaga dobro.
Udeleženci podmojstrskega točaja pri teoretičnem delu v učilnici centra za izobraževanje.
Neobveščen delavec mora zgolj zaupati?
neobveščenost je najpogostejši vzrok za zaostritve v delovnih organizacijah -
OBVEŠČANJE ŠE VEDNO PREPUŠČAMO BOLJ NAKLJUČJEM - SUHOPARNA GLASILA
Nemalokrat amo lahko ža prebrali, da ja do raznih nesoglasij, sporov in tudi stavk v taj
ali oni delovni organizaciji prišlo prav zaradi slabega obveščanja in velike nevednosti.
Šele takšni, pogosto pošteno zaostreni dogodki, nas opozorijo na rahitičnost obveščanja
v delovnih kolektivih in odločno pokažejo na njegovo pomembnost. Najhuje pa je, da skromna obveščenost večini delavcev zapira sioer priznane možnosti, da bi lahko stalno in
povsem neposredno vplivali na odločanja v svojih delovnih organizacijah in tako resničneje
čutili tudi moč svojih besed.
Stopnja obveščenosti je odraz demokratičnosti in samoupravnosti odnosov v delovni skupnosti. Večja stopnja obveščenosti omogoča zaposlenim večjo vlogo pri soodločanju, e tem pa jim daje več možnosti za vplivanje na odločitve organov upravljanja. K vsemu temu je treba priključiti še dosti boljšo notranjo kontrolo, kar preprečuje, da bi o kakršnikoli zadevah, ki veljajo za celotno podjetje, odločali le posamezniki ali ozke skupinice ljudi
ZGOLJ LEPE BESEDE STATUTA ?
Strah pred izgubo možnosti, da bi poslej sami ne mogli več odločati pripelje nekatere vodilne delavce do sklepov, da je popolnejša obveščenost delovnega kolektiva povsem nepotrebna. Povzročala bi jim lahko le nepotrebne preglavice, kakšnega "zunanjega" radovedneža pa ročno potolažijo z lepimi besedami, zapisanimi v statutih in drugih aktih delovnih organizacij.
To Je ena plat te medalje. Druga tiči v dejstvu, v naših podjetjih še kako prisotnem, da se pomena, vloge in nujnosti stalne, popolne in pravočasne obveščenosti sploh ne zavedamo in jo prepuščamo naključju.
Pri slovenskih sindikatih pravijo:
Član delovne skupnosti mora prvi (natančno) vedeti za vse dobro in slabo v avojem kolektivu. Od tega Je odvisno, kako bo izoblikoval odnos do lastno delovne organizacije, oziroma kolikšno bo njegovo zaupanje. Če bo vedel, kje so vzroki slabosti in napak, ae bo z njimi
tudi sam spopadel.Prizadeval si bo, da jih odstrani. In ne ve, kot je pri nas navada, da delavoi šele "od zunaj", iz časopisov zvedo, da Je njihova tovarna v tako in tako težkem položaju ■»>;.> Nič čudnega ni potem, da se še sami obrnejo proti njaj." Člani kolektiva se čutijo prizadete. Postajajo ma-lodušni, namesto, da bi bili najboljši propagator ji.
"NEVEDNI"ČLANI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Podatki stari nekaj let, govore, da je v naših delovnih organizacijah le nekaj nad 40 odstotkov zaposlenih seznanjenih z določili upravljanja, kar je sicer za vsako sodelovanje pri poslovanju nujno potrebno. Zadeva vzbuja še toliko več skrbi, ker je med "nevedneži" kar precej članov samoupravnih organov.
Takšna podoba tudi danes ni dosti spremenjena.
Še vedno se dogaja, da sestanek ali posvetovanje skličejo brez možnosti za poprejšnje priprave, tako, da udeleženci šele tam zvedo za kaj pravzaprav gre in se z ponudenimi predlogi - nepripravljeni - kaj kmalu strinjajo!
Načinov in oblik obveščanja v delovnih organizacijah je veliko. Zaenkrat najpogosteje segajo po glasilu, biltenu in oglasni deski, medtem, ko so razno neposredne oblike (sestanki, pogovori, tribune ...), ki so sicer veliko bolj učinkovite, še zelo zapostavljene.
Pravilno pripravljena kombinacija obeh načinov (neposrednega in posrednega), bi nedvomno omogočila boljše obveščanje. Zdaj v Sloveniji izhaja približno 180 glasil
delovnih organizacij a povprečno mesečno naklado okrog 380.000 izvodov. V delovnih organizacijah, ki izhajajo ta glasila, je zaposlenih 260,000 ljudi. Številke so sicer obetavne, vendar je vsebina teh glasil, kakor smo lahko prebrali v brošuri kranjska delavske univerze, še zelo "odbijajoče".
SUHOPARNA GLASILA
I
Glavna značilnost je, da je večina prispevkov neosebna in suhoparna, dostikrat napisana tako, da so za manj strokovno podkovane	‘
delavce akoroda docela nerazumljivi. Skromno je število informacij, ki bi govorile o poslovanju in proizvodnji določene delovne organizacije. Več prostora je odmerjenega "zunanjim" novostim in spremembam. Pretežno jizhajajo nepravočasno, blizu polovice prispevkov pa je izpod peres vodilnih delavcev.
Kljub vsemu je opaziti, da v vodstva delovnih organizacij sicer počasi a vseeno zanesljivo prodira zavest o pomenu obveščenosti za razvoj samoupravljanja. Vsak delavec mora občutiti, da ima možnost soodločanja, vplivanja. Ko bomo to uresničili, bomo lahko govorili o razvitem samoupravnem sistemu obveščanja!
Nedvomno bomo morali z malo več volje kot doslej poskrbeti, da bo v delovni organizaciji lahko vsak delavec zvedel za "vse". Seveda, pravočasno! Le tako mu bomo pripomogli, da bo resnično sam upravljal!
Po DELU
Čeprav se je predavanje zavleklo, smo si vseeno z veseljem oglodali tudi njihovo proizvodnjo. Zanimivi so posamezni stroji, ki izgledajo kot neka miniatura, vendar je njihova proizvodnja tolikšna, da zadosti potrebam inštituta za preizkušanja posameznih vrst preje, oziroma tkanin. Imajo predilnico, tkalnico, oplemenitilnico, konfekcijo ter pletilnico.
Inštitut izdela določeno vrsto tkanine po predlogih lastnih strokovnjakov. Po preizkušanju izdelanih tkanin dajo že konkretna zapažanja posameznim tekstilnim tovarnam o artiklih, ki jih bodo lahko izdelovale za določene namene. Talco ni začudujoče če ima inštitut 2ooo zaposlenih.
ČE ŠTUDENT NA RAJŽO GRE...
£ if, •naaUxije.vasije )
V tekstilnem inšitutu v Delftu so nas seznanili z obstoječim stanjem, nato pa so nam zaupali nekajletni plan. -Po kratkem uvodniku so nam "servirali" dvoje predavanj, ki so jih pripravili izrecno za to priložnost. Njihovo mnenje je bilo, da so aktualna predvsem za bodoče tekstilce -strokovnjake.
Temi predavanj sta bili interesantni. Prvo predavanje se je nanašalo nfl, dojemanje barv s fizikalnega aspekta. Drugo predavanje je obravnavalo preizkusne metode, ki pokažejo,
Se Je določena tkanina dovolj kvalitetna za ženske kostime oziroma moške obleke. Preizkusi se vrše na nelcrojeni, krojeni in sešiti tkanini.
Čas, namenjen za ogled zadnje države Beneluxa je minil. Ostali so nam spomini, ki so delno zbledeli ob misli na naslednjo državo - Z3 Nemčijo.
poti do naslednjega našega postanka burga, smo se ustavili v majhnem mestu -eher - z namenom, da se spoznamo vsaj delno emško tekstilno industrijo.
Ogledali smo si tovarno Jagri. Izdelujejo apar-rate za barvanje in kemično industrijo.
Težnja proizvodnje se giblje v smeri kemičnih aparatov (grelci, agregati itd.). S tem zar-nemarjajo proizvodnjo aparatov za barvanje.
Tovarna Je bila ustanovljena leta 1948s Po-			
djetje je bilo v začetku svojega obstoja		r	
majhno in se Je šele pred kratkim povečalo, .*■' j			,	
tako, da sedaj zaposluje tovarna 150 dela-			
vcev. -—j			
S povečanjem se je razširila tudi njihova _ 	—_		Noslleo -ì		
proizvodnja. Poleg že omenjenega, so začeli ,,			križnih
izdelovati reakcijske kotle ip dozirna j -			
posode. _J.				
.			
			
			
		~*5C	;		—
Z neserijsko proizvodnjo so dosegli dobre rezultate in najbolj važno, kar ja pri tem je dober ekonomski efekt oziroma moment.
Črpalke za barvarske aparate izdelujejo iz nerjavečega jekla. Za aparate kupujejo edino ventile, vendar bodo le-te v bližnji prihodnosti začeli izdelovati sami. S tem se bodo izognili nerodnim dobavnim rokom,*
Poleg proizvodnjih obratov imajo tudi konstrukcijski biror, ki šteje 12-15 ljudi!.1
V zvezi o samo proizvodnjo in razvojem tovarne je ostalo še veliko nepojasnjenih vprašanj.
Kilometri so naredili svoje, saj je bila pot še dolga in morali smo so zadovoljiti -s površno seznenitvi jo te zanimive tovarn*.
Prispeli smo v Hamburg. To je pristaniško mesto ob Severnem morju in šteje več milijonov prebivalcev.
Dopoldansko križarjenje z "ladjo" po pristanišču nem je dalo bežno sliko o velikosti tega pristanišča. Vreme, ki je bilo oblačno se je popoldan še poslabšalo in pričelo je deževati. Dež nam je prikrižal načrte, saj smo vse zanimivosti tega mesta gledali iz primerne oddaljenosti - avtobusa. Najbolj so nas presenetile posamezne četrti mesta, ki so strogo ločene - naprimer črnska četrt od četrti "revežev".
/
Za večer smo si prihranili še najinteresantnej šo zanimivost. Ta zanimivost je zabavno središče Hamburga _ St. Paoli. Porazgubili smo se v množici turistov. Dekor je bil svečan saj je bila razsvetljava barv in zabavišč pisana - enkratna. Reko turistov ni privabilo le to svetlobno razkošje, empak pre— vsem "dekleta v izložbah", ki so sedela v najrazličnejših pozah in privabljala to množico. Za vse užitke, ki jih nudi St. Paoli, pa je treba odšteti čedno vsoto nemških, mark, zato Je najboljše zdravilo? " Hitro si prlšel-še hitreje pojdi."	- —
Trajekt bo odpeljal proti Kopenhagnu
Kopenhagen
Naveličani dolgotrajne vožnje z avtobusom, smo se vseeno z veseljem odpeljali še bolj na sever - Dansko. Cesta nas je peljala mimo velikih pašnikov. Zglodalo je, kot da se vozimo po Gorenjski, vendar smo pogrešali planine,ki krasa našo Slovenijo.
Vožnja je minila dokaj hitro, saj je bila raznolika!, Kopenhagen, ki je bil naš cilj, leži na otoku Sjaelland. Do otoka smo se pripeljali s trajektom . Vožnja s trajektom je bila udobna, saj ima poleg ■ ostalega Ja tudi restavracij«, z jedili. Ker nam je začelo primanjkovati denarja, smo jedilnico opazovali le od daleč. Potrebno je bilo nekaj ur kopenske vožnje in prišli smo do zadnjega cilja pred povratkom proti Jugoslaviji - Kopenhagna.
Marjan Kogoj
hamljevm/e ptiimujil' !
364
ČLOVEŠKE POTREBE V INDUSTRIJI
Človeške potrete ao zelo številne. Vsi___
moramo imeti zrak, hrano, streho nad glavo. Prav tako realne so tudi potrete po priznanju za naš trud in občutek pripadnosti, toda te je dostikrat težko zadovoljiti.
Industrija je znatno napredovala v svojem hotenju, da tako delavcu kot vodilnemu uslužbencu pomaga pri zadovoljevanju nekaterih ekonomskih potret in mu nudi tudi fizično ugodje. Toda ta napredek je til znatno počasnejši na področju pomoči delavcu, da ti lahko doživljal občutek pripadnosti in da ti lahko uresničeval svoje lastne ambicije. Pri spodbujanju človeka, da ti si pridobil znanje in ga uporabljal za sprostitev vseh svojih zmožnosti je napredek zelo majhen; eden izmed vzrokov za to je, da se človekove potrebe s časom in okoliščinami spreminjajo. V mladosti si ljudje iščejo priložnosti, na starost pa želijo gotovosti. Starost je torej ena od poglavitnih silnic, ki delujejo na človekove potrebe. Večina industrijskih delavcev je starih med osemnajst in petinštirideset let, na upravnih položajih pa delajo v glavnem od dvajsetega leta do upokojitve. Obseg individualnih razlik v mejah človekovega delovnega območja je pa tako širok, da je,kdo lahko biološko in psihološko prav tako mlad kot kdo drug, ki je sicer dvajset let mlajši.
Toda kljub tem individualnim razlikam lahko rečemo, da se psihološke potrebe s starostjo spreminjajo in da te spremembe delujejo na naše zadržanje do dela.
MLADOST se sprememb zaveda in si jih tudi želi. Ko posameznik odrašča, se njegov svet širi. Človek, ki je pravkar prišel z univerze in ki začenja svojo poklicno pbt v tehniki, trgovini ali na podobnem področju, se oprijema sleherne prilike, ki bi ga utegnila spraviti naprej, pri čemer ima dovolj energije za tekmovanje. Izzivanja si celo želi in ga pričakuje, ker je prav to pot, ki vodi k priznanju. Na starost pa si sprememb ne želi več in se jim celo upira. Sanje o lepši prihodnosti so že mimo in svet se oži. Izogiba se tekmovanju, ker nima več vztrajnosti, da bi šel lahko v korak z drugimi.
Problemi mladosti so številni. Študent se mora v zadnjem letu študija odločiti, ali se bo takoj zaposlil, ali se bo specializiral. Ko začne delati, mora gledati, da svoje duševne potrebe prilagodi novim ekonomskim nujnostim.
Iskati mora priložnosti, kje bi lahko svoje zamisli uresničil in kje bi lahko dobil plačilo za svoj entuziazem. Prvič morda ne uspe. Toda mladost ima to veliko prednost, da so razočaranja ob upu na boljšo prihodnost kmalu pozabljena.
Zoprnosti enega posla se reši tako, da se loti drugega. Številne možnosti, ki jih ima mladina, pri njej vzbujajo zaupanje in uporabnost - ravno nasprotno kci pri starejšem človeku. Mladina v delovnih vrstah ne gleda na svojo omejeno izobrazbo, ampak ima Optimističen pogled v prihodnost. Njena telesna moč in vitalnost do neke mere nadomestita pomanjkljivo izobrazbo in izkušnje. Zadovoljitev želja, ki jih ni mogoče izpolniti že danes, se prenese v prihodnost.
V SREDNJIH LETIH človek ugotavlja, ali bo uspešen ali ne bo, a to presoja z merilom svojih lastnih ciljev. V poklicih, pri katerih je za produktivno dejavnost in ekonomsko neodvisnost potrebno dolgotrajno poklicno šolanje, kot sta reoimo tehnika in znanost, se ljudje, ki še niso dobili samostojnega dela, lahko štejejo za razmeroma mlade. Na drugi strani pa se delavec, ki je lahko istih let kot na primer novo imenovani pravnik v podjetju, lahko počuti starega že pri petintridesetih. Jeklar in rudar lahko čutita, da sta dosegla svoj vrhunec v isti starosti, pri kateri inženir in računovodja šele začneta uspevati.
Vzporedno s pešanjem moči se slovo od mladosti kaže tudi v redčenju las, to je doba, ki ji pri nekaterih hitro sledi tako imenovani "revolt srednjih let". Dri delavcih to navadno nastopa prej, pri vodilnem in strokovnem osebju pa nekoliko kasneje. Mnogi ga doživljajo v obliki izgubljenih iluzij in nemoči, da bi šli v korak z neizprosno tekmovalnostjo. Ta revolt nastopi tedaj, ko se človek ne more izgovarjati niti na mladostno neizkušenost niti na starostno oslabelost. Včasih človek srednjih let izraža občutek krivde zaradi neuspeha in si očita, da ni izbral pravega poklica.
Ko ga mlajši začno ogovarjati z "gospodom", tedaj se človek srednjih let rad-nagiba k poveličevanju svojih problemov. Naslednji udarec za njegov "jaz" je doba, ko mu začno pešati oči in ko mora-za zavarovanje prispevati vsako leto večje vplačilo. V tej dobi marsikak človek srednjih let postane napadalen do svoje družine in do svojega dela. V tej dobi druge čustvene mladosti je z marsikaterim delavcem srednjih let zelo težko ravnati, z marsikaterim poslovodjem teh let pa zelo težko sodelovati.
Zalo osupljivi so motivacijski problemi, ki sa porajajo v življenju odraslega ŽLko-veka in ki nekoliko spominjajo na probleme, kakršne srečujemo v šolskem obdobju« Znane so nam individualne krize v srednjih letih, ki se porajajo ob pogledu na nekoč zastavljene vrednote, ki pa so bile preplitke, da bi lahko trajale vse življenje. Za nekatere pomenijo srednja leta čas, ko jih nova odkritja spričo mnogih izkušenj zmeraj manj mikajo in ko pred seboj opažajo probleme, s katerimi se v mladosti niso srečali in zato niso gotovi, ali jim bodo kos ali ne>
A če vzamemo svetlejšo stran, so za druge srednja leta čas, ko imajo dovolj izkušenj in poguma za svoj vzpon, ko je prvi strah pred odgovornostjo premagan in ko se čutijo na višku svoje kariere. Nehali so se mučiti s taktiko in zamislimi in se začenjajo vzpenjati k ciljem, ki jim nudijo več zadovoljstva. Srednja leta predstavljajo tudi čas, ko se ljudje nehajo ozirati na to "kaj si bodo ljudje mislili".
Srednja leta so čas, ko se je posameznik že dokončno posvetil kakemu poklicu in se oprijel določenega načina življenja. Starokopitnost, ki se pogosto pojavi v srednjih letih, se lahko razvije v obrambo 'tistega, "kar mi je še preostalo".
Marjeta Pirih
ORGANIZACIJSKI PREDPISI-TEMELJ ZA VSKLAJEVANJE POSLOVNIH ODNOSOV V PODJETJU
Najboljšo učinkovitost pri vsklajevanju posameznih organizacijskih vprašanj v podjetju nimogoče doseči samo z izdajanjem raznih pravilnikov, poslovnikov, okrožnic navodil, obvestil in drugo. To tembolj, ker praksa omogoča, da razne organizacijske rešitve predpisujejo iz svojega delokroga vodje obratov in služb, kakor tudi uprava podjetja. Tak način dela pri vsklajevanju organizacijskih vprašanj vodi do zmede, tako po obliki kot po vsebini. Nekoordinirana izdelava organizacijskega standarda v podjetju deluje v smeri organizacijskega kršenja le-tega. To pomeni, če neka služba ali obrat uravnava posamezna organiza-
cijska vprašanja pismeno, ne zajame vseh točk z ostalimi organizacijskimi deli podjetja in s tem ne zagotovi enotnost cilja in interesa.
Napredovanje organizacijskega stanja v podjetju zahteva obvezne definicije, s katerimi bi bila predpisana;
vsebina in oblika organizacijskega predpisa, postopek izdelave in izdaje organizacijskega predpisa ter označevanje in evidenca organizacijskega predpisa.
OSNOVNI ORGANIZACIJSKI PREDPISI UT NJIHOVA IZDELAVA
1.
Namen in cilj organizacijskega predpisa
Sistem upravljanja in vodenja procesa proizvodnje in poslovanja je določen z organizacijsko shemo podjetja.
Pri izvrševanju nalog po sistemu vodenja,ki je zarisan z organizacijsko shemo podjetja, je možno doseči vsklajenost, če enostavno določimo medsebojne dolžnosti, pravice in dolžnosti pri procesu dela.
Osvojene organizacijske sheme, kakor sheme
posameznih organizacijskih enot, zahtevajo
pri izdaji veliko število organizacijskih
predpisov in to;
na nivoju podjetja in'
na nivoju obrata ter samostojnih služb.
Iz navedenega sledi, da se organizacijski predpisi izdajajo z namenom, da služijo kot konkretno navodilo pri delu vsem tistim, ki se bodo po svoji službeni dolžnosti balzili z izdelavo organizacijskih predpisov?
zagotovijo enotnost v postopku izdelave organizacijskih predpisov;
omogočajo lažjo izvedbo in kontrolo izvajanja, ker vsebuje vsak organizacijski predpis take elemente, iz katerih so jasno in nedvoumno razvidne naloge ia način izvrševanja na posameznih delovnih mestih.
2,
Pojem in vrsta organizacijskih predpisov
Pod pojmom organizacijski predpis razumemo INTERNE PREDPISE, ki jih izdajajo posa-, nežne službe ter obrati in s katerimi podrobno prikazujejo način izvrševanja določenih nalog.
Zaradi lažje evidence v podjetju imamo običajno tri vrste predpisov:
trajne organizacijske predpise, začasne organizacijske predpise in obvestila.
3.
Trajni organizacijski predpisi
To so interni predpisi, ki vsklajujejo trajno izvrševanje stalnih nalog oziroma funkcij.
Z ozirom na področje delovanja delimo orgat-nizacijske predpise na! predpise, ki delujejo na področje višje-skupne službe in obrate?
predpise, ki delujejo samo na področju ene službe ali obrata ( v ožjem slislu).
4.
Vsebina organizacijskega predpisa
Biti mora taka, da Je v skladu s splošnimi predpisi,
v skladu z drugimi organizacijskimi predpisi in organizacijsko shemo podjetja,
Jasna, pregledna in lahko razumljiva.
Jasnost, preglednost in razumljivost organizacijskega predpisa izdelamo najlaže po naslednjih vprašanjih:
kdo naj dela ?	- oznaka delovnega mesta
kaj naj dela ?	- točen opis naloge
kako naj dela ? - podroben opis izvrševanja naloge
kdaj naj dela ? - čas, v katerem mora biti naloga izvršena
komu naj dela ? - točna oznaka delovnega
mesta, kateremu se «tostarvi j a izvršena naloga»
Poleg tega mora vsak predpis vsebovati še:
predpis organa, ki bo vršil kontrolo sprejetega predpisa?
datum veljavnosti?
spisek predpisov, ki jim preneha veljavnost? podpis vodje službe ali obrata ter vodje organizacijskega oddelka in
spisek delovnih mest, katerim se mora dostar-viti predpis.
5»
Oblika organizacijskega predpisa
Oblika organizacijskega predpisa mora biti taka, da se iz nje jasno razločijo bistveni elementi vsebine.
Da bi to dosegli in s tem olajšali njihov sprejem, uvajamo dve obliki organizacijskih predpisov:
organizacijski predpisi v obliki teksta, organizacijski predpisi v obliki hodogrsma.
KADROVSKE VESTI
V mesecu oktobru so v naše podjetje
vstopili naslednji sodelavci in sodelavke:
-	v predilnico:	Marija Ksmič
Silva Zorc Pranjo Majerhof Husein Osmič Joži Jančič Milan Zrnič Jela Brkič Maja Brkič Šefika Mašič Padila Čizmič Tehvida Uzeirovič Tomislav Smolič Lucija Smolič Marjan Mali
-	v tkalnioo:	Cvetana Kališnik
Nevenka Kojič Mara Boštnjakovič Marija Gregorčič Mira Mihajlovič Srečko Meznarič Pehim Kapidžič Marjana Savič Ruža Miljevič Prane Ranko
-	v oplemenitil.:Jože Eržen
-	v konfekcijo :Rudolf Rojc
Žaga Sajovic Danica Zaplotnik Julka Unetič
-	konfekcija
Loški potok:	Pavla Lavrič
Antonija Debeljak Ivana Lavrič Marija Levstik Marjeta Anzelc Pavla Kordiš Prančiška Sterle Stana Lavrič Antonija Kordiš Marija Tesel Štefanija Bartol Marija Car Ivana Car Antonija Buček Marija Bartol Marija Anzelji Melita Turk Olga Lavrič Marija Mohar Anica Mohar Pavla Modec Ljudmila Gregorič Ivana Debeljak
ing. Miro PIRIH
Jožefa Turk Anica Slaveo Marija Ruparčič Karla Lavrič
- v vzdržev.obr.:	Prane Gregorčič
- v upravo:	Meri Cteerovlč Ivanka Kovač Silva Prijatelj
V mesecu oktobru pa	so iz podjetja odšli:
- samovoljno:	Prane Purlan Jože Ravnik Marija Mandič Vika Lavsegar Marija Benedik Marjan Nunar Jasminka Merdanovič Sonja Laibacher Zvonka Čuden Ivanka Ribnikar Vida Aljančič
- pravilno odpoved:	Anica Valjavec
- v preizk.dobi:	Prane Gregorčič Ivanka Sedlovski Ankiea Sedlovski Anto Brkič Ivana Lavrič -Loški p;.
- potek odločbe za določen čas:	Vladimir Bitežnik
v pokoj:	Bronislava Stanjko Marija Šajnič Prancka Novak
Malči Vesel, Referent za kadrovsko evidenco	
VOJAKI NAM PIŠEJO ....	
Tokrat smo prejeli lepo razglednico z Bleda -žal se je na da ob j aviti, ker jo v Barvah;.
Na poti v Škofjo Loko, se nem ja oglasil Marjan Meglič. Bil je na tečaju komandnega oddelka v Bohinjski Beli, sedaj pa ho služil vojački rok na tem naslovu:
desetar M.Meglič, V.P. 1098/30-C
64220 Škofja Loka
Prosi, da hi mu Tekstilca pošiljali tja, želi, da bi mu kdo pisal, nam pa čim več uspehov pri nadaljnem delu.
Hvala za prijazne hesode in dobre želje, pa oglasi se še kaj!
NAGRAJENI REŠEVALCI KRIŽANKE:
1.	Ančka MOHORKO	- uprava,	25,00	din
2.	Prane ŠLIBAR	- tkalnica,	15,00	din
3.	Marija BAJRIČ	- predilnica,	10,00	din
ReSevalcem se opravičujemo za napako v tekstu križanke, kjer je bil za št. 21 vodoravno podatek s številke 22, le-ta pa je izpadel; ravno tako se opravičujemo za izpad ločnih črt nad 38 navpično in med 42 navpično ter 43 vodoravno.
REŠITVE ANKETE bomo objavili, ko bomo zbrali zadostno število odgovorov. Zato prosimo vse člane kolektiva, da se potrudijo inIZPOLNIJ.O anketni list iz 10 številke ter ga oddajo do 10.decembra v nabiralnik TT !
ZANIMA NAS, ALI SI ŽELITE NOVO OBLIKO ( časopis)!
Uredništvo
POPRAVEK
V 10. številki Tržiškega tekstilca v članku "Osebni dohodki v septembru 1971" nismo za delovni mesti vodja prodajnega oddelka in fakturista odšteli nadur,
zato je povprečje OD v rednem času nekoliko nižje:		delovnem
Najvišji	Najnižji	Povprečni
netto OD	netto OD	netto OD
Vodja		
prodaj. -odđelka		2.642
Pakturist 1.326	1.277	1.298
Za neljubo napako se opravičujemo!
VARU) MO SE NEZGOD !
V mesecih juliju, avgustu, septembru in oktobru se je pripetilo 13 obratnih nezgod. Če vas zanima, kakšne so bile, si preberite naslednjih nekaj vrstic!
Jožica Slapar, zaposlena v oplemenitjlnici, je pri hoji padla in si pri tem poškodovala desno roko.
Vzrok: Ni znan.
Ivan Mikolič, zaposlen v mehanični delavnici kot strugar, si je pri struženju tkalniške gredi poškodoval sredinec leve roke.
Vzrok: Nevaren način dela.
Janez Klemenc, zaposlen kot mojster v čistilnici^ si je pri popravilu stroja ob ohišju poškodoval desno roko.
Vzrok: Naglica pri delu.
Jože Slatnar, zaposlen v tkalnici, si je pri zabijanju zagozde poškodoval kazalec desne roke.
Vzrok: Nevaren način dela.
Štefan Gregorčič, zaposlen v tkalnici si je pri popravljanju tkalniškega avtomata poškodoval komolec leve roke.
Vzrok: Nevaren način dela.
Mariji Srečnik, zaposleni v upravi, je pri prenašanju vroče tekočine spodrsnilo in pri tem si je opekla prste desne roke.
Vzrok: Naglica pri delu.
Jože Meglič, zaposlen v mehanični dolavnici, si je pri montaži tkalskega stroja poškodoval levo roko v komolcu.
Vzrok: Naglica pri delu.
Milica Klobučar, zaposlena v tkalnici, si je poškodovala stegnenico desne noge na slabo pritrjeni plošči jaška.
Vzrok: Ni osebnega faktorja.
Marija Velkavrh, zaposlena v oplemonitilnici, je hotela zravnati blago pri sušilnem stroju; zgrabil jo je valj in poškodoval levo roko.
Vzrok: Nevaren način dela.
Nuši lumbar, zaposleni v navijalnici, je pokrov navijalnega stroja poškodoval paleo desne noge.
Vzrok: Natrpano delovišče.
Matevž Primožič, zaposlen v vzdrževalnih obratih, si je pri izstopu iz avtomobila zvil levo nogo.
Vzrok: Ni znan.
Vse člane delovna skupnosti ponovno opozarjamo, da prijavijo vsako obratno nezgodo še isti dan in sicer mojstru ali obratovodji, ker v nasprotnem primeru ne bomo priznali obratnih nezgod!
Organizator varnosti dela:
A. Štamcar
Če kdo ne ve kaj je to, naj povemo, da je lil nekoč opornik klopi ob pot' k staremu upravnemu poslopju.
Ker pač klop sann ne nore prijaviti nezgoda, ji toga ne priznajo ...
PA ŠE RESJE...
Takim lepoti cam ae pa takle
nered res no poda !(skladišče preje)
Star škrobilni stroj sameva na hodniku -verjetno je radunai na boljše mesto v pokoju.
Moramo priznati, da so delavci iz mizarske in mehanične delavnica res "razumevajoči", že vse dolgo sušno poletje in jesen "odtekajo" kar v Bistrico, da hi tako povečali vodni pretok.
No,po prvem dežju bo vode dovolj in tako bodo lahko hodili spet v stranišča... Mogoče jih pa nimajo!?
Pri nas pa nihče ne pije •••
Ta skriti kotiček smo našli pod kotlarno ob centralnem skladišču.
Na odpadu dobiš, kar hočeš; ta dva železna kolesa že dolgo kljubujeta "vsem ugodnostim odprtega stanovanja", a jim zob časa ne pride do živega.
Mogoče bi komu prišla še prav?
BODE..
Z vsakim podjetjem, v naši družbi, upravljajo delavci sami in to preko svojih samoupravnih organov, v katerem izvolijo svoje predstav^ nike. Ti naj bi v svojem imenu in v imenu sodelavcev pomagali gospodariti v podjetju, ter s tem doseči čimboljši uspeh. Obstojajo, po statutu seveda, pravice in dolžnosti članov DS: te bomo danes obravnavali - po le-teh naj bi se vsak ravnal;. Navedel bom le nekaj dejstev, ki nam nikakor niso v čast:
Zamujanje sej ... v zadnjem času, se vse pogosteje pojavlja teh 5 do 10 minut čakanja, da se člani zbero, kar seveda zelo vpliva na občutek tistih, ki so soočni. Dobiva se občutek, da imajo vsi toliko dela, ne vem pa, ali vedno ali pa samo takrat, ko je seja. Če bo šlo tako naprej in bo vedno obstajal strah zaradi sklepčnosti, bi bilo gotovo boljše, da so seje ob prostih sobotah, kot pa med delovnim časom. Toda to ni najhujše, imamo še ....
ODSOTNOST - in to opravičeno in neopravičeno. Nekaj je celo takih članov, ki sploh ne morejo priti na seje, da pa ni vedno enako, so enkrat neopravičeno, drugič pa oprar-vičeno odsotni. Mislim, da teh ne bi smela doleteti čast, da so člani kakršnegakoli samoupravnega organa in da se jih vsaj javno opomni, če ne že izključi,. Če se sedaj dotaknem še tistih, ki pridejo na sejo, ne morem mimo dejstva, da obstoja ...
NEPRIPRAVLJENOST za sejo - to je precej nepošten odnos do svojih dolžnosti in svojih sodelavcev, ki so jih z zaupanjem volili. Milo rečeno, prišli so formalno opravit svojo dolžnost, za katero so celo plačani.
Posledica vsega tega pa je
AKTIVNOST NA SEJAH - to je nasprotno od neaktivnosti. Postalo bo praksa, če bo šlo tako naprej, da bo DS peščica ljudi, ki bodo odločali.in sklepali.
Zakaj? Vedno se oglašajo eni in isti, pomagajo reševati probleme, sprašujejo itd., ostala večina pa.je le bolj število, ki skrbi, da je seja sklepčna. Delno je to posledica nepripravljenosti in neproučitve gradiva, delno pa tudi bojazen, da ga kaj ne polomiš;. Seveda pa je lahko tudi posledica
PEIPEAVLJENEGA GRADIVA - za seje - če je gradiva za sejo premalo, ali se samo v grobih obrisih dotakne problematike ter da zveš vsebino materiala šele na seji;, se je težko na licu mesta odločiti in podati trezno utemeljitev.
Primer je 18. redna seja, za katero se je dobil material pred sejo - od predlaganih štirih točk dnevnega reda, samo za eno«
Čeprav na koncu, česar se v principu ne bi smelo obsojati, se bom dotaknil še potrjevanja in sprejemanja sklepov o stvareh, ki so že v teku, oziroma se žd izvajajo. To so razna povišanja OD, pri katerih radi zamižimo, češ, samo da bo denari, čeprav tudi pri tem ne bi smeli odstopati, Podobno, je tudi pri pd* trditvi.raznih investicij (zadnja seja ) za stroje, ki že obratujejo.
Vsi delamo napake, toda upajmo, da ne bodo Imele resnih posledio in da se na njih tudi kaj naučimo.
Vaš trn
SESUTE Sl SVEČANO OBLEKO
Silveatrevo Jo prod vrati in Sas Jo, da si pripravite voöorno oblaka za to slavjo. Najprej premislite, kjo b03ta sllvaetrovala in si temu primerno izborita obleko.
Skioa vam prikazujejo pot modelov veSornib oblek, izdelanih iz muslina, žameta, svile, oripe-de-ohine-a ali lamo ja.
1.	Za večerne obleke se je uveljavila moksi dolžina; če se bolje počutite v oblaki Sanai ali mini dolžine, ei jo lahko brez obotavljanja izberete. Za primer obleka ganol dolžine, izdelana iz muslina s potiskanimi progami. Rokavi so volanasti, obleka pa se v dolnjem delu zvonasto raširi.
2.	Kombinacija belo — Srno jo vodno lopa, vedno elegantna. Obleka na skici je laliko izdelana iz črnega žameta z bolim ovratnikom, pas pa je okragen s šopkom bolih rpž iz iste tkanine kakor ovratnik.
3.	Obleka z visokim rokovnim izrezom jo sešita iz enobarvnega volnenega cripe-de—ohine-a, poživi jo ročno vezenje na prednjem dolu.
4.	Večerne obleke iz žameta, dajo svojstven šarm. Obleka na skici je izdelana iz enobarvnega žameta, zvonasti rokavi pa iz muslina, okrašenega s strojnim vezenjem; iz istega materiala je šal, zavezan okrog pasu.
5.	Dolgo krilo iz "zmečkanega" notiskanoga žameta, z volanom nn sprednjem robu, učinkuje
zelo romantično. Bluza je narejena iz sv-lenega cripe-de-chino-a z izrezom v obliki črke V in širokimi rokavi, ki bo končajo z zapestniki; pas je iz semiša.
Premislite tudi, kaj boste oblekle preko večerne obleke. Malo katera si luhko za to priložnost omisli plašč. Veliko bolj enostavna in cenejša je pelerina enostavnega kroja, prirejena za večerno slovesnost - polog tega p:	je letos v modi. Elegantno in ljubko učinkuje tudi kratka
Jopa iz pravega krzna ali imitacije.
M.SMOJE-T. R:

©
"?roT, gospod župan, S J tako!" je omagal brivec.
"As vidu, de j po moje, pa se s šopiru!
Kuga Budi5a, se nam je blo treba kregat, kdr edn drujmu mormo pomagat kokr ldje."
Tako sta dobila vsak svoje. Stari ljudski modrec bi rekel, da je volk sit, koza pa oela. Župan je ubogal ženo, brivec župana, županja sovražnika, sovražnik pa je bil naključen in izmišljen, vendar, kot je ugotovil Luigi, nepogrešljiv v verigi pre-maganIR zveri: prišla je miš iz mišnice pod goro, pod-to goro zeleno; ker pa veriga zabriše podrobnosti, glide bi rekel, kdor ne pozna slovenskega pravopisa, je briveo ostal revolucionar, pa še zaslužil je: slavo in denar, župan je bil še vedno dopadljiv oblasti in srenji, županja pa je bila dopadljiva že od prej.
Spustila so jo črna, gosta, ter lepljiva noš z okusom po mandelji. Vse mestece Je spalo, sveče so prižigali le tisti, ki so se vrnili s prireditve. Spustili so žaluzije, da nebi privabljale muh, da auRe ne bi pikale prožnih ženskih in dekliških teles, ki so se v snu zaradi soparne noči razgalile. Pa smo spat pri verigi iz ljudske pesmi in daleč od slavnega filma še bolj slavne Yoko Ono.
V	luigijevem stanovanju je še dišalo po ostankih večerje, toda gorela je petrolejka na omarici pri kanafeju, na katerem je ležal Luigi, obložen s svojimi knjigami.
Öistu na vrhu je bil Leopardi, pod njim
pa vse knjige italijanske klasike. Danteju pa Je odprl oči in objem: čital je polglasno njegove verze in videlo se Je, da je užival v njih po vsem tem kegljanju in vsem tem pršutu. Kdor bi se povspel na teraso in pogledal skozi okno, bi se prepričal, da je zdravnik monden gospod.Bere pa bere, oblečen v vrhni del pižame, po nogah pa nah, zdaj tiše, zdaj glasneje kar pa je odvisno samo od tega, kaj počenja njegova žena Bepina.
Kot bi bila vlita v spalno srajao Je ležala na drugi strani postelje in se spreminjala
V	eno samo veliko uho. Pa ne zato, da bi poslušala, kaj bere Luigi, še tega bi se manijkalo, temveč, da Ji nebi ušla niti sama samcata malenkost pri županovih, kjer se
je slovesnost, ki so Jo priredili pilotu na čast že končala. Kot bi sama brščas težko priznala, bi se njenemu početju reklo prisluškovanju. B:la Je kot na trnih. Ko pa je ! gramofon zapel} " Stala sem na sred mostička, ; prala rjuhe am-za DIL", Je bila kljub o-čitnemu anahronizmu, ki ga - kadar gre za popularni napev - ne opazi niti tako čislana !
dama leposlovnega peresa, kot je Mimi Malenšek, vsa iz sebe.Kar stresla se je da je postelja neprijetno zaškripala. To je bilo zdravniku preveč in zadru se Je nanjo:
"Dej no umakn nogo, ne bod no tok skočna kot pr dvejsetL . Men je zdajle bi do literature kt do mladost!"
"Na zamer Luigi, se nč ne mišim nate, čist ponevedoma ..." se je izmotavala Bepina.
"Čs t je vroče, pejt u kopalnco pa se skoplji al pa uzom en mrzu obkladk, mena pa pust pr gmahJ" se je komaj obvladal, da ni planil pokonci, in se spet zatopil v branje.
"De j prtelela ena punčara, b biv tud ti letu na veselico, a na, Luigi ?"
"Ne, še na misu m ne pride, ženske so ra od nekdo j zoprne!"
"To J pa čudn. A nis govoru, de jh rad pogledaš. Kar epomn se!"
"Govoru sm t, govoru, ampak srn bil še mlad. Takrat pa res niem mogu tri mesce zdržat brez ženske."
"Kuga j pa poj pršlo, Luigi, reo no, kuga J tista nardila, k s t je zamerla pa vs žensk svet tob prgrajala?"
"Nič ni blo, hudiča, kuga pa nej blo . De po pravio povem punca ni bla slaba. Sam n® vem, kako j to nardila, de se je usak zagledu vano. No, sm pa še Jest hotu probat, koko se u postelj obrača, pa me j objela pa čista na uho govorila: pridno k men, pšanček moj, moj boh, kokr de mej eden s skiro po gvav, use se j podrl. Men, dohtarju Luigiju k sm pošten pa temeljit deset let dol u Padov medicino študirov, pa reče pšanček moj.Ker preo sm jo odkuru!"
"To pa rada slišm. Kdaj sm se t pa Jest zameri as pščanšek moj!"
"Še tega se m manjka!" Napel je ušesa, dvignil glavo, pa jo spet udobno naslonil na blazino in rekel: "kako lep je vendar tale šlagar." Zapel pa ga je po svoje:"Ramona, a s ti kaj vidla mojga psa! - zapr no okn," ja še rekal.
Bepina je vstala. Šla je proti oknu, pa ne, da bi ga zaprla, temveč zahotelo se Ji Je na teraso, naslonila se je na ograjo in -napeta kakor puška - prisluškovala v noč.
"0 sveta pomagavka, kej tacga! Pridno Luigi samo da vidš. županova se kokr lutka suče okol pilota pa z očmi kar venga strela.
Osvaja ga mal, a t nisem rekla. Spodila J uae goste, samo dej j sama z nmo! Ježš,
pa ahta aroplan, sirota, a ne. Kakšna kurba Ja županova, ja, kdo b pa mislu.
Ti, a s mačka, da tud ponoč vidš?"
"Se mam rešpetin u refe. No mal pobit,Luigi.
Zdi se m, da se objemata!"
"Prmejduš, Bepina, še ponoč m ne daš gmaha,"
Je zarobantil zdravnik, toda skobacal se Je-iz postelje in brez hlač odšel na teraso.
"Dej m no Bepina, tistle rošpetin, de vidm kuga delajo. Ja, sej kokr u Jovanovičovnu teatru al pa u Paplovrjh pa Joklinh literarnih kozerijah! No, poglej no !"
It	6
Župan pa sedi s polcajem, pa ahta aroplan, nore !"
"Kuga pa J teb, tud ti s usa s sebe, za kuga pas n8 stiska, ne tebe!"
"Rajh Je u ìuft, Luigi, frišn-je!"
"Poli pa kar preč u postlo, de se-m ne prehladiš, če nočš ti, grem pa Jesti" Vrnil Ji Je daljnogled in stekel v posteljo. Vzel Je v roke Danteja in daljeval z literarnim užitkom. " Ti, Bepina, a J kej novga," Jo Je vprašal, n® da bi odlepil pogled s knjige. "Ti, a sta se že slekla?"
"Nista, samo kušujeta se, pa-žgačkata!"
"Ti, hudič, ti, kuga pa še čaka. Kakšen soldat pa Je, če se sam kušne pa žgačka!
Dej,če s dede uzem s Jo de se bo kar kadiv!
Ja, Ja Bepina, k sm bil Jest mlad, k srn bil Jest u negovh leth, sm bil pa kavi, de-slih ne soldat!"
"Ampak župan jé'pa reva. Kdr bo not u sojo hišo stopt hotu, se bo mogu dobr mogu pognat, da se ne bo rogoy polomu!"
"Kuga pa zdej delata?"Ja fejst-sta se objela, pa umaknila od okna, pa svečo sta upihnila, de se nč več ne vid."
"No, umakn se še ti zganka, pa um se m!Kdr bo spet en aroplan prfrču, ga bom pa Jest vahtu!"
"Jest pa nam kej tacga delala, za vse ml Jone na svet ne. Se nisem vndr kokr županova!"
"Boh na dej."
"Kuga pa govoriš Luigi."
"Nč, pesm berem."
Zavalila se Je na posteljo, toda tokrat malo bliže k Luigiju, gledala ga Je in gLedala, čeprav Jo niti opazil ni in Je bral in bral, kot da Je Bepina kos lesa. Bilo Je dve po polnoči in čez, ko Je ugasnil luč in se obrnil na levov Skoraj Je zaspal, in zaspal bi, da ga nebi vprašala Bepina:
"Ti, Luigi, kdaj me boš pa odpela pred oltar?" “Jutr, al pa pojutršnem, lubica, sam de pre- -skrbim dokumente, samo brce J me pa le ne." Bepina Je globoko dihala in naivno obležala na postelji. Ni Ji bilo lahko in kake pol ure je potrebovala, da se je umirila; zaprla oči in zaspala.
Tako je na tem svetu: kadar človek poseje žlahtno same, pričakuje, da mu bo rodilo, in :rodU mu za boga. Kaj pa bi drugega. Vse Je zakonito; in kar se je začelo se mora končati. Tako jo povsod po svetu in tako je tudi v našem mestecu.
župan je koz zmeraj sedel za svojo mizo in uničeval alkohol. Zdravnik ja ponavadi ke—
I glav in tekal po zaletišču, da ga je bilo prijetno gledati, metal kot iz topa, pozibaval se, stajal, poučeval, kričal, psoval - vse ukroti. Belina je lizala svojo pašteto in ležala pod mizo, tako je bila lena, da niti z repom ni mahala, da bi sitne mušice odganjala^ Ta bi bila pravšna za Toko Ono! Tajnik je igral šah in učitelj tudi. Prečastiti se je hvala bodi bogu, spet zafrkaval in mešal v igro. Usa, ampak prou use je bilo potrebno. Nič se ni spremeni.
"Roko!" Je klical župan natakarja," "Roko, še eno rundo, pa plačat!"	- -
"Preč, gospod župan, prše. hnel ste, gospod župan dvanajst vrčkov, s temule trinajst. Štirna?"
"Kurbin sin, za dnar sprašuje, ne za giaže!" Udar Je s pestjo ob mizo in kot ponavadi so-so mu tudi zdaj gostje prikrito smejali. Njegovega duha so vonjali po svoje.
Toda iznenada, ne da bi ga kdo pričakoval je pritekel vroč kot pravkar pečen kruh -mestni poštar in kričal.
"Bohtar, župan, gospa bo usak cajt ...
Zdravnik se Je uzravnal, toda krogel ni izpustil. Bil je jezen, da ga motijo. Stopil je k županu, ga premeril, pretehtal z očmi in bi mu najraje s kroglo razbil glavo, če bi mogel, seveda.
"Tud tefe se je tko mudil, da ga nis deset minut bi pol naredu, de b jest u mir kugle vrgu, pol pa ga na svet spravu. Roko, merki na moje kugle, de jh kdo ne uzame.
"Pr men so kt u trezorju, nč ne skrbite!"
"Eh, moja Belina, tud ti se ne morč oddahnt." Držal je že Belinin pas, odpravljal se je že? ko je rekel župan:
"Kuga j s tabo, de s tok držiš, kokr bi ti kura krh pojedla?"
"A ni u mojh leth-mal pozn, de s m otroc rode," ga je vprašal, nagnil kozarec in nagnil glavo.-"Kuga, hudiča, bo pozn. En anglešk admiral je dobil sina po 75 letih, de t Charliju Chaplinu ne govorim. Ena Eranzozna j pa tempirala usak dan do 80.leta. Niti en dan ni mogla brez dasca. Zate j pa prepozn, kaj. Še kerga boš naredu, kar vrjèm m." Obrnil se je, potegnil Belino za seboj, se umaknil z njo v senco, toda sence skoraj ni bilo, zato ni bilo naključje, da si je rekel:
"Še kerga boš naredu, če še kdaj pade kakšn aroplan z neba."
(Nadaljevanje sledi)
T ?rénar :
LjUDSKEMU PEVCU
OB PETINOSEMDESETI OBLETNICI KURNIKOVE SMRTI
Večerno sonce pozibava temna reko.
Ub nji udarja kladivo prešerno pesem.
Jez sanja ples valov in daljno tšsen. Trepetajoč narava seli se v človeka. Enakomerno kakor tok valov mu čas poteka; Hrast se odene v pisan plašč na jesen, Ugrabi jutro biser v nebu zvezdnem,
Kot bela deklica zasije v gori smreka.
Ukanil pevec je človeka in naravo;
Razdrl in spet sestavil je mogočno pesem kladiv.
Na ganjkih in vrtovih je slapove nageljnov posadil
In vsaki reči poiskal besedo pravo.
Ker reč človeku vrača, kar ji človek da, Uspavanko poetu temna reka šepeta.
VOJTEH KURNIK % 1826— 1886
Visoko na skalo Vrh Čicovce grem,
V dolino se zalo Tržiško ozrem.
Ne morem se zd«ržr.t Moram zaukat Na kraju Kot v raju
To pesmico začnem ... (Teržiška dolina)
Vojteh KURNIK se je rodil 9. avgusta 1826 pri Rodarju v Tržiču. Tu je prebil svoja otroška leta. Ko je dovršil šolo, ga je peljal oče, ki je bil kolarski mojster, po tedanji navadi učit v Celovec kolarskega rokodelstva. Uči.1 ga je profesor Ahacelj, ki je zbiral slovenske narodne pesmi in že on mu je vzbudil ljubezen do domače vezane besede. Ko se je izučil in odslužil vojake, se je vrnil domov; bil je pomočnik pri bratu Bortunatu, ki je bil tudi zelo razgledan. Podpiral je svojega brata in ima največ zaslug, da so se njegove pesmi ohranile.
Mladega Vojteha je gnalo srce večkrat po svetu, a se je vedno vrnil v tržiško dolino, ki jo je imel rad.
1859. leta je odšel v Ljubljano k prijatelju Hribarju in po njegovi smrti prevzel sto-larsko obrt ter se z njo skromno preživljal do konca svojega živeljenja. V Ljubljani se je tudi dvakrat oženil in imel devet otrok. Umrl je leta 1886.
Napisal je veliko pesmi. Največ njegovih del, v katerih se čuti zlasti Vodnikov vpliv, je bilo objavljenih v "Novicah","Slovenski Čebelici", "Danici"- itd., in sicer v letih 1854 - 1870. Nabiral je tudi pregovore -samo v Ljubljani jih je nabral nad 700.
Bil je originalen v svojem izražanju - tak je bil tudi njegov način ustvarjanja; sredi dela je začel pisati dolge kitice na gladke deske. Če ni bil z njimi zadovoljen, jih je pooblal, drugače pa prepisal na papir.
To je odkril njegov brat Fortunat in iz oblancev rešil marsikatero "okroglo" pred pozabo.
Za Tržičane imajo Kurnikove zbirke posebno vrednost, saj ni bilo kraja v Tržiču, katerega ne bi pesnik opeval, prav tako vseh poklicev, navad in slabosti.
Vse njegove zbirke so zrcalo pristne, marljive in neizprijene duše pravega Tržičana, polne voljnosti, šaljivosti, dovtipa in velike ljubezni do rodnega gnezda.
?o članku, ki je bil objavljen januarja 1927 v "Cerkvenem Glasniku" in ga hrani "Muzej v Tržiču".
V
NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA
IZZ fizdelovl tras! I	Istane Eb
ORA= Uprann cKin\/ *nsoiA Livree n itonii ,-n_ mtk/a^ i«
						ORA- NJE	izdelov kerann. izdelkov	SNOV	S jajčaste ohlike	NOTES	rutenij	Stane Cerar	NCVAK	Göthen jeva mati			
						r									&GAVA		
		9$SS!			1	L											
						PLUG					naskc* naval	IDOL					
		i" 1 i				Luka v Čilu (fon.)						visok gorski vrh	pritok Rena	osebni zaimek SALVA			
		VI A DIM				Pruvtj[ ca'*'				neumen							
			D mir							Novi sad							
						veznik			provin= ca v Južni Afriki						kazalni zaimek		
JOZ		PISAR	'M		Žjme	Panče- vo											
etiketa									otroške vozilo						bivša kratica Ei Niš		
obsežne glasbe= ■odelo							moško ime	italijan, te levi= zija	tuje žensko ime	Jean alaude oksjdi= rnnjp					med i ljudske knjiga j		
yoko						državno blagaj= na					amper		mesto v ZRN				RADIJ
											Spani= ta		zvezda /škoro				
ljubim; kanje (turško!												SIDRO visoke yz petni	i				
boleči= na v nosu											gg trdenje			brez = barven plin	Dredloa indijska zenska onteka		
	NAŠ FILMSKI IGM1EC mßMi f» g				‘uj dvo= glasnik			preizku avtom aim čas aqenc.	5								izob i čenje
					južiaf r intilopa				tiskar napake							Avstriia visoka karta	
	y*ryr		m	fJS»,	atek				kisik								
				tJ tuj	;		tehtan Nova Zeland										
	1 m S mMMM			ÉÌ					Zapor, črki veleto < vSJta.			vijak -prope = ler					
				;kilo=				števnik				selen			jutravc	tona vroč vrelec	
								stara Slovelo				moško ime					
		kotač															
luknjica v koži						figure pri šahu	Sombor			irne01«			s osami: tev				
							oranje			departma v							
make = Ionsko kolo					steza				vozilo					laSSlt različ. črki			
					konec življen.				alkalolč v čaju								
ceniti oceniti											staram rimska lUkaot Tiberi						
Ivan Tavčar				Mplib= den_ PEČ			irldii				Jalen kazal' zaimek						TRST
čarov = niči										Tovarno Mafrbg ru				košček sukam ca			
prijet, zaprt										osebni zaimek				vrsta rastlin stebla			
SESTAVIL : JOZ	NARISAL : H.DERLINK
v
enajst i
številki ste bral
uvodniki
E. Berlot:	Kakšno je bilo finančno poslovanje
S.Saje:
V OBČINI:	A.Jeno:
V PODJETJU:
D.Roblek:
S.Saje:
S.Saje:
J.Purlan:
2	VPRAŠANJA- 6 ODGOVOROV:
S.	Saja:
ČLOVEK IN DEPO:
M.Kogoj: Marjeta Pirih: -Miro Pirih:
IZ UREDNIŠTVA:
ZA ŽENO IN DOM:
A. Gregorič
BRAm_smANi T.Pretnar:
T.	Pretnar:
376 Glasni
KIM» KOLEKTIVA «Hill PAEMJMZ 01TKJW TKŽld
Stran:
od januarja do septembra	342,
343
Ob podelitvi priznanj dolgolet. delavcem samoupravnih org.	343,344
Krvodajalska akcija	345
Akcijski program OSS sprejet	345-347
Proizvodnja v oktobru	347,348
Sklenili so v.i«	349
Obiskali smo loški potok	350 -352
Tečaj za avtokariste,
Podmojstrski tečaj	353
Kaj dela mladina ?	354-356
Je bil tečaj za viličarje težak?
Zakaj so se prijavili za podmoj. tečaj?	357-359
Neobvešeen delavec mora zgolj zaupati?	360-361
Če študent na rajžo gre ...	361-363
Človeške potrebe v industriji	364-365
Organizacijski predpisi	365,366
Kadrovske vesti	366,367
Varujmo se nezgod!	368
Bode ...
Sešijte si svečano obleko	371
Kronika o našem mestecu	372,373
ljudskemu pevcu
m'
OBVESTILO
Vsem delovnim invali-dom EPT Tržič sporočamo in jih tudi obenem prosimo, da se v čim večjem številu udeležijo letne konference, ki se bo vršila v soboto, 11.dec;, v veliki sejni dvorani občine Tržič.
ljudno vabljeni!
Odbor