1*1 SEJA GLAVNEGA ODBORA JUU. Na osnovi cl. 18. pravil Jugoslovenskega učiteljskega udruženja čl. 5. poslovnika in sklepa izvršnega odbora z dne 18. aprila 1936. se bo vršila seja glavnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja 31. maja, 1., in 2. junija 1936. v Beogradu, Kralja Miljutina ul. 66, ob 9. uri z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika JUU. 2. Poročiio tajnika in referentov JUU. 3. Porocila predsednikov sekcij JUU in sicer: I. Narodna osnovna šola: a) socialni položaj otrok; b) vzgoja in izobrazba otrok; c) ovire pri vzgoji; č) materialna stran šole. II. Narodni učitelj: a) šolsko in izven šolsko delo; b) državljanske pravice in dolžnosti; c) odnošaji napram narodii in napfam ob]as.te;m; č) pravni položaj učiteljstva; d) materialni položaj. "jIII. Šol^ko nadzorstvo. IV. Učiteljska organizacija: a) bližnji in daljnji smotri;' b) idejno delo za dosego smo- trov organizacije; c) administrativna stran organizacije; č) idejna bližina in sodelovanje. 4. Poročila o uredbah: a) o vzdrževanju šol; b) o disciplinskem postopku za u^iteljstvo narodnih šol; c) o šolskih učbenikih; č) o višji pedagoški šbli (priprava šolskih nadzornikov in učiteljev za dcfektno deco); d) o gospodinjskih šolah in tečajih. Ostala vprašanja finančnega zakona za 1. 1936./37. 5. Učni načrt in program za osnovne in višje narodne šole. ¦ : 6. Personalna prosvetna politika in izvajanje »Osnovriih načel personalno prosvetne politike in intervencij JUU« in učiteljska štalnost. 7. Organiziranje sekcijskih počitniških tečajev v svrho utrjevarija stanovske ideologije po »deklaraciji o smeri stanovske politike JUU« in programatičnega, sistcmatičnega dela v organizaciji in izven nje, kakor tudi organizirarija pedagoških ekskurzij v inozemslvo. 8. Nova pravila JUU, splošni poslovnik, poslovnik za skupščme in zborovanja JUU, poslovnik stanovskega razsodišča in njihova izvedba. 9. Sklicanje banovinskih sekcijskih skupščm JUU. 10.'Mednarodni kongres učiteljske internacionale iz Pariza v Beogradu — avgusta 1936. — Všeslovanska učlteljska zveza. 11. Kraj, čas in dnevni red XVI. glavne skupščine JUU. 12. Proračun JUU za 1936./37. 13. Poročilo nadzornega odbora JUU. 14. Prfedlogi glavnega odbora za glavno skupščino. 15. Vprašanja in predlogi. — Veliko zborovanje učiteljstva se bo vršilo v prvi polovici meseca junija v Rogaški Slatini. Doslcj je svojo udeležbo prijavilo 8 sreskih društev. Pedagoško predavanje je prevzel g. profesor Šilih iz Maribora, poročilo o stanovskih zadevah pa bo podal tovariš predsednik Dimnik. Pričakovati je tudi nekaj udelcžbe iz savske banovine. — Reforma učiteljske izobrazbe v Jugoslaviji. JUU v Beogradu je izdalo IV. zvezek pedagoške biblioteke, ki vsebuje misli o refornii ueiteljske iz&brazbe v Jugoslaviji ,«d Dušaria Pride, liredhika »Narod'neTT>roš^e1:e'«in prof. Guštava.Ši^iha. Brošurastane 4 Din in se naroča" pri JUU, ižvršrii bdbor fBeograd, Kralja Milutina 66. — Praktičnii učiteljski izpit na državni učiteljski šoli v Mariboru, ki sc je vršil v dneh od 20. aprila do 27. aprila 1936. pred izpitnim odborom pod predsedstvom direktorja Kadunca Frana, so položili sledeči učitelji-pripravniki:' Burja Ljudmila iz Strukovcev, Čede Amalija iz Pristove, Gajšek Nada iz Tepanja, Hojer Irma iz Sv. Jurija ob Taboru, Kolšek Miran iz Št. Janža na Drav. polju, Kosi Anton iz Beltincev, Mikuž Stanko iz Sv. Pavla pri Preboldu, Novak Tatjana iz Martjancev, Pepelnjak Ivan iz Nove Cerkve, Rotmann Ervin iz Sv. Jurija, Serajnik Ivan iz Sladkega vrha, Strnad Rudolf iz Tihja. Dve karididatinji tef en kandidat so bili reprobitani. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi v počastitev 25 - letnice neumornega delovanja dirigenta g. Zorka Prelovca dne 8. t. m. ob 20. uri v Filharmoniji koncert, ki ga vodi slavljenec sam. Na vzporedu so samo slavljenčeve ipesmi. — Tovariši in tovarišice! Počastimo s posetom koncerta prijatelja našega stanu. — Jugoslovenske narodne pripovetke. Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu je osnovalo, v smislu sklepa sarajevske skupščine Mladinsko matico. Kot prva knjiga te matice so izšle »Jugoslovenske narodne pripovetke«. Knjiga ima 80 strani z 25 slikami. Ccna knjige je 5 Din, a da bi prišli do knjige tudi siromašnejši otroci, se pošlje za vsakih pošlanih 20 Diri 5 knjig. Knilga je tiskana tako, da je polovica pripovedk tiskanih v cirilici, polovica pa v Iatinici. Naročnina se pošlie na poštno čekovni račun 53.081 ali pa s poštno nakaznico na JUU Beograd, Kralja Miljutina 66, s pripombo kaj se naroča. — Učiteljski dom v Splitu. Tudi učiteljstvo iz našega Primorja zbira žt dolgo časa prispevke za svoj dom. Že pred vojno se je začela akcija za zidanje učiteljškega doma v Splitu. L. 1920. je bila osnovana zadruga »Učiteljski dom« z. z o. z. v Splitu. Namen zadruge je zgraditi v Splitu dorri, kjer bi bil konvikt in tiskarna. Zadružni deleži znašajo po 100 Din, a pravila predvidevajo tudi ustanovnike, ki vplačajo po 1000 Din in dobrotnike, ki vplačajo enkratni znesek 2500' Din. Pred kratkirn je zadruga razposkla na učiteljstvo svojega področia in tudi izven njega pozive za pristop k zadrugi. — Želimo tovarišem iz primorske bariovinc. da bi svoje započeto delo kaj kmalu dovedli do popolnega uspeha. | VALENTIN ZAVRL 24. apirla je umrl v Ljubljani po kratki bolezni tovariš Valentin Žavrl, šol. upravitelj v p., star 72 let. Pokojni tovariš Zavrl je bil po rojstvu Ljubljančan, rojen 1864. Z 19 leti je dovršil učiteljišče v Ljubljani. Začetek njegovega učiteljskega službbvanja j« bil na Dolenjskem v novomeškem okraju, kjer je ostal 13 let do 1896. ko je prišel za šolskega upravitelja v Begunje pri Radovljici. Tu je ostal do svojo upokojitve 1923!, polnih 27 let. ¦ Pokoini je bil nad vse čislan in spoštovan učitelj in vzgojitelj šolske in izvenšolske mladine, vesten v svojem poklicu in kot tak ljubezniv in zvest stanovski tovariš in obče v družbi dober in vesel družabnik. Sicer bolj tihega in mirnega zadržanja, a odločen in kremenit v svojem mišljenju in prepričanju. Zato so ga ondotni tovariši(-ce) tudi odbrali za svojega zastopnika v takratni okrajni šolskj svet. Izven svojih stanovskih dolžnosti je posvetil vse svoje sposobnosti in zmožnosti v prostem času ža gospodarski in prosvetni napredek ljudstva. Z vso vnemo se je žrtvoval za napredek sadjar.stva in kmetijstva. Bil je požrtvovalen vodja kmetijske podružnice, vnet član in načeinik gasilske čete, neutrudljiv vodja gledaliških predstav. Za vso to požrtvovalnost ga je ljudstvo tudi cenilo in spoštovalo in ga bo ohranik* v hvaležnerri spominu. Njegovo -delovanje je toliko bolj upoštevanja vredno, ker v tedanjih časih ni bilo učiteljstvu z rožicami postlano, bodisi pri njegovem upoštevanju, pravicah in še veliko rnanj v gmotnih ozirih. Tovarišu Zavrlu bo ohranjcn svetal spomin! L. P.