evilka il, november 2007, letnik Ul ija Imt tatio-riiikDV ilorcnije 2 LHfl£ cuwes;? IZ IGRA 5 Aleša Meti Zunaj so naletavale prve snežinke, Pisane kače pa so na šolskem dvorišču že nestrpno pričakovale, da se bo izza ovinka pripeljal rumen kombi. V njem sta sedela vodnik Luka in načelnik rodu Matej, ki je tudi jamar, in bo nadobudne tabornike odpeljal raziskovat podzemlje. "Brr, kako je mraz," je dejala Urša, ko je snela kapo in rokavice. "No, še d6bro, da je v jamah vedno okoli 8°C, če je zunaj poletje ali zima," se je zasmejal Matej in odbrzeli so novi dogodivščini naproti. Matej je zanje pripravil škornje, jakne in čelade s svetilkami. Tako opremljeni so se odpravili skozi ozek vhod in kaj kmalu jih je objela tema. Kmalu pa se je rov razširil v dvorano, kjer so osuplo obstali. "Kakšni veliki kapniki," je dejal Matija. "Kako sploh nastanejo?" je vprašujoče pogledal Mateja. "Ko deževnica pronica skozi kamnine, v njih raztaplja apnenec. Ko priteče v jamo, kapljice kapljajo s stropa in iz njih se zopet izloči apnenec, ki mu pravimo siga. Tako nastajajo kapniki, ki visijo s stropa in jim pravimo stalaktiti, ter tisti, ki rastejo iz tal in se imenujejo stalagmiti. Da si boste lažje zapomnili, si predstavljajte takole," je dejal Matej in hitro narisal na kos papirja, ki ga je nosil v žepu. " Kadar pa dva kapnika tako zrasteta, da se združita, nastane steber. Obstaja pa še veliko drugih oblik kapnikov, kot so cevčice, zavese ali celo sigove ponvice," je dodal Matej. "Ali bomo videli tudi človeško ribico?" je zanimalo Katjo. "Morda pa se nam nasmehne sreča," je odgovoril Matej. "Zakaj pa se ji reče človeška ribica?" je povprašal Rok. "Pravzaprav je človeška ribica dvoživka, pridevnik človeška pa je dobila zato, ker ima ravno tako rožnato kožo kot ljudje." "Pa je le mraz v jami, poglejte te ledene kristale!" je vzkliknila Urša. Matej se je zasmejal in jim razložil: "To, kar izgleda kot ledeni kristali, so v resnici aragonitni ježki, ki jih v jamah redko najdemo. To pa niso živali, temveč bodice, ki nastanejo iz podobnih snovi kot kapniki." "Matej, kako hitro pa rastejo kapniki?" je vprašal Matevž. "Zelo počasi, le nekaj centimetrov v 1000 letih." Kljub temu so se Pisane kače odločile, da si vsak izbere svoj kapnik, si ga dobro ogleda, nato pa se bodo čez nekaj deset let vrnili in videli, koliko so kapniki zrasli. 6 ^s november Meti Petra Grmek Ob jasnih jesenskih večerih se ozri v nebo in videl boš veliko lepih zvezd. Če si dovolj daleč od mestnih luči, jih lahko našteješ kar 3000. Nekatere so tudi stokrat večje od Sonca, a ker so tako daleč, jih vidiš le kot drobne pike. Tudi Sonce je zvezda. Skupaj s planeti, ki ga obkrožajo, tvori naše osončje. Si upaš pokukati skozi teleskop? Naše Osončje sestavlja osem planetov, ki obkrožajo Sonce. Večina planetov ima tudi naravne satelite, ki krožijo okoli njih. Zemlja ima le Luno, planet Jupiter pa jih ima kar 63. V Osončju se nahajajo tudi kometi, meteoroidi, druge manjše grude skal ter medzvezdni prah. Sonce je zelo pomembno, saj nam daje toploto in svetlobo. Brez njega življenje na Zemlji ne bi bilo mogoče. Mars imenujemo tudi Rdeči planet. Površje je zelo razgibano z visokimi gorami, vulkanskimi kraterji in velikanskimi puščavami. Na Marsu je tudi največji kanjon v Merkur je najmanjši planet. Podoben je Luni, saj je površje prepredeno s krater- Osončju. Venera je dobila ime po rimski boginji ljubezni. Kadar je vidna, je najsvetlejša točka na nebu, zato jo nekateri zamenjujejo z zvezdo. Od tod tudi imeni zvezda "Večernica"ali zvezda "Danica". Zemlja je največji trdni planet v Osončju. Še vedno je edini prostor v Vesolju, za katerega je znan obstoj življenja. Znanstveniki trdijo, da se je zemlja oblikovala pred širimi in pol milijardami leti. Jupiter je sestavljen iz plina in neprestano prekrit z oblaki. Če ga boste opazovali, lahko že s preprostim teleskopom vidite rdečo pego in nekaj njegovih lun. H IGRA 7 Planeti se razlikujejo v masi zato tudi različno močno privlačijo druga telesa. Na Merkurju bi tehtal samo dvanajst kilogramov in bi med hojo poskakoval visoko v zrak. Jupiter pa bi te privlačil veliko močneje in bi se komaj premikal. Taborniški izlet na Merkur? Nahrbtnik bi bil peresno lahek in tudi najpočasnejši bi kar odskakljali na izlet. A Merkur je tako blizu Sonca, da bi zgoreli. Se je pa že lepše potepati po Zemlji. Saturn je večinoma iz plina, a ima verjetno kamnito jedro. Obdaja ga več prstanov iz ledu in skal, od čisto majhnih delcev do takih, ki so večji od hiše. Uran je edini planet, ki nosi ime grškega boga Vsi ostali imajo imena rimskih bogov in boginj. Tudi Uran ima prstane, ki pa so temnejši in težje vidni kot pri Saturnu. Neptun je od Sonca najbolj oddaljen planet. Da ga obkroži, potrebuje kar 165 let. Vetrovi na Neptu-so najhitrejši v vsem Osončju in dosežejo 2000 kilometrov na uro. fl 1 V Osončju so tudi trije pritlikavi planeti. Ceres se nahaja med Marsom in Jupitrom, Pluton in Erida pa se nahajata še dlje od Sonca kot Neptun. % 8 ZA ) požarno varnost / Na TABORU OE J POSKRBLJENO!^/ Bivak je kakršnokoli zasilno, načrtovano zatočišče ali kakorkoli preživeta noč v naravi. Beseda bivak prvotno prihaja iz francoščine(bivouac), pomeni pa nočno stražo ob ognju, taborjenje pod šotorom oziroma odprtim nebom. Delitev bivakov Poznamo več delitev bivakov: Načrtovani in nenačrtovani (SOS): Pri načrtovanem bivaku s seboj vzamemo vso načrtovano opremo, vnaprej si začrtamo pot do bivaka, prej si izberemo prostor za bivak (upoštevamo prisotnost vode, gozda -les za ogenj, material za bivake itd.), s seboj vzamemo dovolj hrane in pijače. Pri nenačrtovanem bivaku smo prepuščeni svojemu znanju in iznajdljivosti, saj praviloma s seboj nimamo opreme, hrane, vode za brezskrbno preživeto noč. Pri nenačrtovanem ali SOS bivaku se moramo prilagajati naravi in postaviti bivak, ki je primeren razmeram, v katerih smo. Bivaki iz naravnih in umetnih materialov: Pri bivaku iz naravnih materialov uporabljamo izključno material, ki ga pridobimo v naravi (tolerira-mo konopljino vrvico). Streha naj bo debela več kot 5 cm, in sleme mora imeti kot 45 stopinj (odtekanje vode). Pazljivi moramo biti, da veje, travo ipd. obrnemo tako, kot je rasla v naravi, saj v obratnem primeru voda pronica skozi streho. Pri bivakih iz naravnih materialov moramo bivak postaviti iz materiala, ki ga je v okolju največ. Če izgubimo preveč časa pri izbiri materiala, lahko ostanemo brez strehe nad glavo. Najpogostejši bivaki iz umetnih materialov so šotori iz šotork. Pri njihovi postavitvi moramo paziti, da šivamo pravilno in da so žepi obrnejeni navzdol. Za bivake iz umetnih materialov lahko uporabimo še: astrofolijo (paziti moramo, da ne dihamo pod folijo, ker se nabira kondenz in bomo mokri pa še zeblo nas bo), bivak vrečo, nepremočljiva oblačila ipd. Letni bivaki in zimski bivaki: Letne je lažje graditi kot zimske, vendar so zimski bolje izolirani. Zimske gradimo v razmerah, kjer imamo veliko materiala (sneg, led), v drugih situacijah se zatekamo k letnim bivakom. Na splošno moramo pri gradnji bivakov naziti na več dejavnikov, ki so za gradnjo izjemno pomembni. Vprašati se moramo, pred čim se moramo zaščititi (mraz, veter, dež, sonce, divje živali). Po razmisleku, kaj nam lahko med prenočitvijo škodi, se odločimo za ustrezen bivak. Mars je Zemlji najbližji zunanji planet. Zaradi različne obhodne dobe okoli Sonca se Zemlja in Mars srečata na isti strani Sonca približno vsaki dve leti. V tem obdobju je Mars Zemlji najbližje. To je ugoden čas za pošiljanje vesoljskih sond proti Marsu, prav tako pa je to tudi čas, ko je Mars navidezno večji in svetlejši kot sicer in zato v izjemno ugodnem položaju za opazovanje. Mars nikoli ne postane navidezno večji, tako kot Luna, kot to lahko preberemo v kakšnem zavajajočem elektronskem sporočilu! Kljub temu pa v tem času predstavlja zanimiv objekt za opazovanje. 18. decembra, ko bo Mars Zemlji najbližje, bo velik približno eno stotinko navidezne velikosti Lune. To je malo, a kljub temu dovolj, da boste lahko že s pomočjo manjšega teleskopa ugledali posamezna svetlejša in temnejša področja na njegovi površini. 24. decembra, ko bo Mars v opoziciji (natanko na drugi strani Zemlje kot Sonce), se bo od Zemlje že oddaljeval. Razlika v datumih opozicije in najmanjše razdalje nastane zaradi eliptičnosti tirnic Zemlje in Marsa. Kljub temu bo Mars celo letošnjo zimo svetel in zelo visoko na nebu. Gibal se bo retrogradno (v nasprotni smeri, kot sicer) iz smeri Dvojčkov proti Biku, vendar Bika ne bo dosegel, saj bo prej spet spremenil smer gibanja in se obrnil nazaj proti Dvojčkom. Marsa v tem času ne bo težko najti. Visoko na južnem delu neba ga bo izdajala značilna rdeča barva. Našli ga bomo nad zvezdami Oriona in bo približno tako svetel kot Sirij, ki velja za najsvetlejšo zvezdo neba. Sirij bomo lahko našli mnogo nižje na nebu, jugovzhodno od ozvezdja Orion. Sirij je zvezda in je opazno bolj bel od rdečega planeta Marsa. Skica predstavlja pot Marsa med zvezdami v novembru indecembru, ko je Zemlji najbližje. Mars se v tem času giblje retrogradno, torej v nasprotni smeri "normalnega gibanja". (skica: PK) 24 november Miha Matavž, RZR Zreče Minule krompirjeve počitnice so na celjsko-zasavskem območju za tabornike znova mi nile v duhu vodniškega tečaja. Območje je v sodelovanju z Rodom zelena Rogla (RZR) iz Zreč in Rodom bistre Savinje iz Šempetra pri Savinjski dolini znova organiziralo vodniški tečaj na Gorenju pri Zrečah. Devetdnevnega usposabljanja za vodnike vodov MC in GG se je udeležilo 24 tečajnikov. Rdeča nit se je navezovala na aktualni resničnostni šov Kmetija. Štirje vodi so vsak dan določili glavo družine, hlapca in deklo, katerim so bile dodeljene dnevne naloge. Vodja vodniškega tečaja, Jure Vrenko, je tečaj označil za uspelega, vendar je poudaril, da so imeli tečajnikih vidne razlike v predhodnem znanju iz rodov. Za sam potek učnega programa je skrbelo osem predavateljev (Erika, Tadeja, Polona, Bojan, Emil, Jure, Tomaž in Miha), ki so na svojevrsten in zanimiv način podali obvezno snov. Sami tečajniki pa so se zelo dobro odrezali pri organizaciji zabavnih večerov, kjer so pripravili atraktivne uprizoritve raznih komedij, grozljivk, baleta in oddaj (Na zdravje in Trenja). Načelnik celjsko-zasavskega območja, Emil Mumel, je povedal, da za tečaj, ki ga je območje organiziralo že petnajstič, vedno izberejo čas krompirjevih počitnic, saj se takrat ne odvija veliko taborniških akcij in imajo taborniki čas za dodatna izobraževanja. Skupaj z vodjo tečaja sta izpostavila še visoko udeležbo tečajnikov iz kar celotnega območja Slovenije. Vsi tečajniki so uspešno opravili tečaj, na novo pridobljeno znanje pa bodo s pridom uporabili pri vseh njihovih nadaljnjih aktivnostih v vodu, rodu in na mednarodnem področju. Učne aktivnosti so potekale po vodih. Jaka Piletič, RGT, tečajnik: "Meni je bilo ful všeč in bilo je tudi dobro organizirano. Predavatelji so bili odlični in spoznal sem veliko novih taborniških prijateljev. Mislim, da bom tukaj dobljeno znanje za vodnika MC še kako uporabljal pri delu s svojim vodom, ki ga dobim drugo leto. Zadnje dni je bilo res naporno, saj je bil urnik natrpan, a vem da se je izplačalo." Jure Vrenko, RBS, vodja vodniškega tečaja: "S celotnim potekom tečaja sem zelo zadovoljen. Vsi tečajniki so ga bolj ali manj uspešno opravili. Najbolj sem vesel, da so vsi domov odhajali nasmejani, saj mislim, da so bile njihove želje in pričakovanja dosežene. Skupaj z načelnikom celjsko-zasavskega območja, Emilom Mumlom, in predavatelji smo izpeljali ves zadani program. Najlepše pa bi se zahvalil Emilu in predavateljem za izpolnitev vseh pogojev za nemoteno izvedbo programa." AKTUALNOl 25 Izpeljali so tudi improvizirano oddajo Trenja, ki je vključevala nekatere uprizorjene ljudi iz taborniškega in političnega področja. Naučili in obnovili so nekatere taborniške najpomembnejše vozle. Vodni{ki te~aj na kmetiji zre{ki Septembra se je za mnoge spet pričel pouk. Velika večina nas je sedla v šolske klopi. Po dobrem mesecu in pol pouka pa smo imeli šole vrh glave. Idealna priložnost, da si oddahnemo in združimo prijetno s koristnim, se je ponudila v obliki vodniškega tečaja na Gorenju pri Zrečah. Mnogi si želimo v prihodnosti aktivno delovati kot taborniki, predvsem kot vodniki in biti vzor mlajšim članom v rodu. Da bi lahko nalogo kar najbolje opravljali, potrebujemo dobro oziroma odlično izobrazbo, za katero verjamemo, da jo bomo tu tudi pridobili. Tečaj je zasnovan na podlagi popularnega re-sničnostnega šova Kmetija, kar se je izkazalo za zelo zabavno. Tečaj je tudi odlično organiziran, predavatelji pa so super. Delo je zabavno, poučno in koristno za prihodnost. Lakoto potešimo z odlično pripravljenimi obroki pridnih in prijaznih kuharic, ki znajo ustreči še tako izbirčnim jedcem. Dom je prijeten, nastanitev pa udobna. Dolgčas nam ni nikoli, saj vedno vsi skupaj poskrbimo za veliko zabave in smeha. Vodniški tečaj je nepozabna izkušnja za vsakega tabornika in vedno nam bo ostal v lepem spominu. Za konec pa še en velik MMM za vodniški tečaj na Gorenju. KEKČEVA KMETIJA 26 ^ november OTA in JOTI sta mimo. Tisti, ki te spremljali rutkin forum, ste erjetno že dober mesec pred opazili nitko na to temo, me-pred akcijo pa se je pojavil tudi razpis, ki je izšel v oktobrskem Taboru. Sklepajoč po navdušenju lanskih obiskovalcev in zainteresiranosti tabornikov sem pričakoval precejšnjo udeležbo, če že ne kar naval. V takšnem prepričanju smo postavili 14-metrski stolp za anteno (pionirski objekt, seveda), pripravili prostore za spanje, si izposodili dobro opremo in čakali. Bolj se je datum bližal roku za prijave, bolj sem si govoril, da je še čas, da jutri pa le dobim kakšno prijavo. Toda stanje prijav tri dni pred akcijo je bilo točno: 0 (nič). JOTA je bila seveda kljub vsemu izpeljana in imeli smo se dobro. Naj kot zanimivost omenim, da si je vzel čas in nas prišel obiskati celo slavni planinec Pavle Šegula, soustanovitelj Zveze radioamaterjev Slovenije. Tudi tistih nekaj tabornikov, ki so prišli v Škofjo Loko nenapovedano, je povedalo, da je akcija zabavna in zanimiva. Torej je bil moj glavni cilj dosežen. A sem kljub temu postal slabe volje, ko mi je en Anglež povedal, da je pri njih trenutno 40 mladih, še več pa naj bi jih prišlo naslednji dan, sam pa sem sameval. JOTA/JOTI 2007 In tako ne morem mimo vprašanja: Čemu ves ta trud? Za tiste štiri GG-je, ki so se podali na lov na lisico, se vsekakor ni splačalo izposojati opreme in postavljati proge. Za tista dva, ki sta prišla na JOTI, mi vsekakor ne bi bilo treba zapraviti nekaj ur s konfiguracijo routerja. In za skupno borih 14 obiskovalcev in 21 zvez mi vsekakor ne bi bilo treba postavljati 14-metrske-ga stolpa. Verjamem, da mnogi za to akcijo niso vedeli, da niso imeli časa, prevoza itd. Toda tu se spomnim na tistih 40 angležev in se vprašam: A oni so ga pa imeli? Ne vem, kako je minila akcija v drugih rodovih. Upam, da je bilo več odziva. V prihodnost pa skušam gledati pozitivno in upam, da bo drugo leto odziva več. Zavedam se, da sem storil tudi kakšno napako. Za to mi je žal in za to se opravičujem. Sem pač še "zelenec", ki se mora še kaj naučiti. Učimo pa se na napakah. Tekst in foto: Gapi, S57GD - NJO Raziskovalci in raziskovalke dobivajo novo podobo Kakšna bo rutica za starostno vejo Komisija za program za mlade je jeseni začela postopek za oblikovanje oznak starostne skupine raziskovalcev in raziskovalk. To je po mnenju članstva pomemben korak na poti do jasne identifikacije in vzpostavitve okvira delovanja te starostne skupine. Po dveh krogih izbiranja (prvi preko spletne ankete na Rutki in drugi na ROT-u v Šentjurju) in umestitvi predlogov v okvir že obstoječih oznak, sta se oblikovala dva barvna predloga rutic: - Prvi predlog je viola rutica z rumenim robom. Ta predlog nadaljuje zgodbo o odcepitvi RR od grč (zato ostaja barva rutice enaka), hkrati pa dodaja rumeno obrobo kot simbol aktivnega delovanja v programskem smislu (zato imajo obrobo tudi rdeča, zelena in modra rutica). - Drugi predlog je oranžna rutica (barva, ki z ostalimi barvami tvori mavrico), prav tako z rumenim robom. Predlog sledi ideji drugačne osnovne barve, ohranja pa rumen rob z istim pomenom kot pri prvem predlogu. Oba predloga sta zanimiva in se po mojem mnenju lepo podata na podlago kroja, hkrati pa se na zanimiv način vključujeta v "sistem" označevanja vseh starostnih vej. Oba predloga lahko v živo pogledate in otipate v pisarni ZTS. Komisija načrtuje v novembru še zadnji krog glasovanja, na podlagi katerega bo pripravila dokončen predlog oznake. Seveda je ta trenutek še čas za kakršnekoli druge utememljene predloge. Pošljite jih na zts@rutka.net. Tadej Pugelj, Komisija za program za mlade Karavanke (Irena Mušič, Vladimir Habjan) -kratek opis Karavanke slovijo kot prijazne in krotke gore, ki obiskovalce zlasti jeseni bogato nagradijo z razkošnimi razgledi in bogastvom barv. Vendar to drži le delno, saj na severno, avstrijsko stran kažejo precej resnejši obraz. Čez strma ostenja je speljanih nekaj najtežjih zavarovanih plezalnih poti pogorja, ki se lahko kosajo z najtežjimi v Julijskih Alpah. V knjigi je opisanih 66 izbranih ciljev z obeh strani meje. Težave segajo od lažjih izletov in zahtevnejših vzponov v sredogorju do zelo zahtevnih ferat in lažjih grebenskih plezarij v visokogorju. Avtorja sta prehodila vse v knjigi predstavljene poti na obeh straneh meje in opisala najnovejše stanje na terenu. Opisana je tudi najnovejša plezalna zavarovana pot na Cjajnik, nova ferata na Košutnikov turn ter pot čez Meli. Vse ture so nazorno in pregledno predstavljene v sliki in besedi, skice z vrisanimi poteki vzponov in sestopov pa še dodatno olajšajo orientacijo. Pravi izborni vodnik tako za nedeljske izletnike kot najzahtevnejše gornike! Založba Sidarta - www.sidarta.si Karavanke &IDABTA AKTUALNO 29 Brina Krasovec njak idej V času jesenskih počitnic, med 2. in 4. novembrom smo v CŠOD Gorenje na Gorenju nad Zrečami burili domišljijo vodniki GG. Na izobraževalnem modulu, namenjenem vodnikom GG, ki že vodijo svoj vod, smo v prijetni skupini razvijali različne ideje, ki bodo vodnikom pri delu v vodu vsekakor koristile. Spoznavali smo priročnik "Naredimo taborniški projekt", natrosili kopico novih idej za taborniška srečanja in aktivnosti. Glede na učinkovitost udeležencev in velik izbor predlogov za taborniške projekte se ne bojim za prihodnost dela z GG-ji. Mislim, da se nam v prihodnosti obeta kar nekaj zanimivih dogodkov, predvsem zanimiva taborniška srečanja, akcije, kar bo še posebej razveselilo naše GG-je in jih navdalo s še večjim veseljem za delo v vodu. Več v naslednji številki Tabora. Q Foto: Pugy Foto: Pugy 30 november [T mL Nina Medved -Mjedved Priprave na jesenovanje Taborniško leto je že v polnem zagonu in kmalu se bomo odpravili na razna jesenovanja, zimovanja, pom-ladovanja in vse mogoče akcije v naravi, kjer bomo ves dan preživeli na odprtem. Zato kar pričnite pakirati gojzarje pa vetrovke in termo nogavice in ... Kako ne veste, kaj morate vzeti s seboj? Vsako leto znova opažam, da prihajajo otroci na nekajdnevne akcije pomanjkljivo oblečeni. In ne, ne govorim o trinajstletnicah, ki kažejo vse ledvice in ritko, ker so tako pač bolj čedne. Govorim o nesrečnikih, ki pridejo na taborjenje brez kakršne koli različice vetrovke ali jakne. Seveda, zakaj bi pa človek potreboval zaščito pred dežjem, ko pa tako neprestano sije sonce in dežja nismo videli že 30 let? Dobro, ugotovili smo, da se vsa reč nekje zalomi. Glede na to, da starši pripravljajo vse reči svojim ljubim otrokom do kakšnega trinajstega leta, se sprašujem, ali starši ne vedo, da potrebujemo za takšne akcije dodatna oblačila, saj se radi umažemo, ko se zmočimo, pa potrebujemo najmanj tri pare nogavic, preden se znova segrejemo in tako naprej. Kaj se je zgodilo z zaskrbljenostjo staršev, ali bo vse v redu, ali bo njen ali njegov Mihec res dovolj toplo oblečen? Ne, starši se zadnje čase ukvarjajo le s tem, ali so vodniki dovolj vljudni do otrok in jim v vsem us-trežejo in ali lahko izbirčni otroci dobijo poseben meni, ker pač ne jedo paradižnika, svinjskega mesa, juh ali pa vse hrane, ki v Sloveniji sploh obstaja. Iz te kategorije izvzemam vegetarijance, ker so to pač, v večini primerov, odločitve druge vrste. Ne podpiram pa razvajenosti. Ko so mene poslali na taborjenje, so me poslali zato, da me pri tabornikih takšnih nečimrnosti odvadijo. In glej ga zlomka, res so me. Suma sumarum sem pri tabornikih pričela jesti večino vrst mesa (to so bile včasih doma prave bitke), pa zelenjavo, za katero ne bi nikoli priznala, da mi je sedaj okusna (ježešna, pa bučke ...), da sploh ne omenim še 110 drugih koristnih reči. Torej, dragi moji, prihajajte k tabornikom vsaj primerno oblečeni, ostale reči vam bomo tako privzgojili z leti. Brez skrbi. In na koncu vam niti ne bo tako hudo. □ Boris Mrak Zakaj v taborniški organizaciji potrebujemo podatke? Kot vsak mlad tabornik v vlogi načelnika rodu (takrat še odreda) sem se tudi jaz velikokrat spraševal zakaj naša Zveza potrebuje toliko podatkov in kar naprej od nas nekaj zahteva, namesto da bi nas pustila, da lahko v miru izvajamo svoje aktivnosti. Le kaj jim bodo vsi podatki, ko pa na koncu poniknejo v kopici papirjev v pisarni zveze? "Čisto brez veze, da se toliko trudimo!" Ampak zadeve se spreminjajo in to zelo hitro. Spreminja se družba, v kateri živimo, spreminja se tehnologija, s katero delamo (kdo pa še danes ne uporablja računalnika?), vedno pogosteje obdelujemo podatke za najrazličnejše namene. Zaradi vse hitrejšega napredka in zato, da lahko obvladujemo organizacijo in njihovo delo, potrebujemo podatke, ki jih je treba primerno obdelati, da iz njih dobimo kakovostno informacijo, ki nam služi za pravilne odločitve in pravilno načrtovanje prihodnjega dela. Taborniška organizacija je organizacija kot vsaka druga in potrebuje določene podatke za: 1. svoje redno delo (poročila na državni ravni, analiziranje stanja organizacije, ustrezno in pravočasno ukrepanje) in 2. za načrtovanje svojega dela v prihodnje (načrtovanje različnih tečajev, načrtovanje bodočega razvoja organizacije itn.). Seveda teh podatkov in to kvalitetnih (s slabimi in pomanjkljivimi podatki si pač človek ne more veliko pomagati, temveč nas lahko zavedejo in lahko pride do popolnoma napačnih sklepov in posledično napačnih odločitev) ni mogoče enostavno pridobiti prek računalnika in spleta udobno sedeč za svojo pisalno mizo (oh, kako bi to bilo enostavno in hitro). Za to potrebujemo pomoč vseh rodov in predvsem članov, ki natančno vedo, kaj se dogaja v njihovi enoti in kakšno je stanje (število članov, njihova starostna struktura, materialno stanje rodu itn.). Zakaj pišem o zbiranju podatkov in njihovi pomembnosti? V naši organizaciji se sedaj lotevamo malo bolj zahtevnega projekta - priprave in oblikovanja strateškega načrta razvoja naše organizacije v prihodnjih letih. Da bi nam bil načrt kar najbolj pisan na kožo in bil seveda tudi primerno optimistično zastavljen v smeri razvoja in izboljšanja kakovosti našega dela (tudi mi smo izpostavljeni konkurenci drugih sorodnih organizacij, pa če si to priznamo ali ne) in ki bo temeljil na analizi našega dosedanjega dela, potrebujemo kakovostne podatke, ažurne in tekoče. To nam bo omogočilo resen vpogled v nas same in iskanje prihodnjih poti - in to takih, ki nam bodo v veselje in ponos. Zato vas že sedaj prosimo za sodelovanje in kar se da dobro delo pri zbiranju teh podatkov. In kaj bomo potrebovali? Samo to, kar se dogaja v vaših enotah. To, kar se dogaja na ravni celotne organizacije, bomo dobili s skupnimi močmi. Zato, pomagate nam in pomagajte sebi za čim boljši prihodnji program ZTS in prihodnje odločitve, ki bodo, v to sem prepričan, vsem nam koristile. Ljubljana/Domžale, 27. 10. 2007 AKTUALNOl 31 Nina Kusar Se taborniki zavedamo neformalnega učenja v okviru svojega dela? Neformalno učenje je namerno učenje z vnaprej določenimi učnimi cilji ter učno potjo, s katero naj bi dosegli te cilje. Sliši se znano - namen taborništva je prek skavtske metode "vzgojiti mladostnika, ki bo s pozitivnim pristopom odgovorno vstopal v odraslo življenje in se zavedal potrebe po svojem nadaljnjem razvoju". Določeno imamo torej pot, po kateri želimo doseči svoje cilje. Do tu ni nobenega dvoma o izobraževalni naravi taborništva, problem pa se pojavi, ko pridemo do mladinskega dela kot neformalnega učenja. Delo naših vodnikov in načelnikov zagotovo lahko štejemo v kategorijo mladinskega dela. Mladinsko delo pomeni načrtovan program (zlasti izkustvenega) neformalnega izobraževanja, ki je zasnovan z namenom, da (v sodelovanju z drugimi mladimi) pospešuje osebni in socialni razvoj mlade osebe, njeno integracijo v družbo skozi njeno prostovoljno sodelovanje in je komplementarno formalnemu izobraževanju in usposabljanju (Strategija UMRS na področju mladinskega dela). Učenje v mladinskem delu izhaja iz tega, da mladi nastopajo v vlogi načrtovalca in izvajalca aktivnosti, obenem pa so sami tudi uporabniki oziroma udeleženci. Skozi tak proces mladi razvijajo svoje ključne kompetence, ki jih razvrščamo v osem področij: o Komunikacija v materinem jeziku o Komunikacija v tujih jezikih o Številska predstavljivost in kompetence v matematiki, naravoslovju in tehnologiji o Informacijska in komunikacijska tehnologija o Učenje učenja o Medosebne, medkulturne in družbene kompetence o Inovativnost in podjetnost o Kulturna zavest in izražanje Pot do tega, da bo neformalno učenje in z njim pridobivanje sposobnosti iz zgoraj naštetih področij priznano, da bodo delodajalci pogledali še kaj drugega, kot stopnjo izobrazbe in študijsko povprečje kandidatov, ni v rokah taborniške organizacije kot take, pač pa družbe kot celote. Zagotovo pa bi se Zveza tabornikov Slovenije morala usmeriti v to, da bi se njeni člani zavedali svojih sposobnosti, ki jih ne pridobijo na fakulteti, ampak v času, ki ga posvetijo tabornikom. Sama sem do udeležbe na konferenci "Mladinsko delo v kontekstu neformalnega učenja", ki ga je organiziral Zavod MOVIT NA MLADINA, lahko naštela kar precej taborniških aktivnosti, ki sem se jih udeležila ali celo organizirala. Ko pa me je na primer kakšen "nejeverni sošolec" vprašal, kaj imam od tega, se je običajno ustavilo pri "Ful je za- kon!". Zdaj se vsaj zavedam, da je vse kaj več kot samo zakon, pa čeprav verjetno še vedno ne bi uspela dobro razložiti, kaj pravzaprav res pridobim. Kaj torej narediti, da bomo taborniki znali razložiti, zakaj smo boljši, pa naj gre za pogovor s prijatelji ali pa bodočimi delodajalci? Začnemo lahko že na vodovih sestankih, ko s člani spoznavamo naravo, to pa jim pozneje lahko koristi celo v šoli. Vodniki bodo s kvalitetno pripravljenim in uspešno izvedenim vodovim izletom sebi in vsem okoli sebe pokazali, da so sposobni prevzeti odgovornost. Taborniki se moramo začeti zavedati, da je ta-borništvo več kot samo dobra družba in veliko dela v "špici sezone". S funkcijo taborovodje ne pridobimo samo veliko dela in bolj malo spanja na taborjenju, ampak nekaj več. Tisto nekaj, zaradi česar bomo pozneje v življenju bolj uspešni. V razmislek in opozorilo. Viri: http://www.zts.org, http:// www.ursm.gov.si, Dajmo mladim zagon (Movit na Mladina, Ljubljana 2006), Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje (Movit na Mladina, Ljubljana 2006). 32 ^ november Mariborski taborniški center Vizitka: Mariborski taborniški center Trubarjeva 24 2000 Maribor http://maribor.rutka.net številki predstavljamo ljubko hišico, locirano robu mestnega mariborskega parka, imeno Mariborski taborniški center (MTC). MTC stoji že dobrih 47 let, na voljo pa je vsem rodovom v Mariboru in njegovi okolici, večino časa pa se v njem zadržujemo taborniki rodu XI. SNOUB Miloša Zidanška Maribor, saj imamo tam vodove ter klubove sestanke, tam pa izvedemo tudi marsikatero akcijo (npr. Dedkomrazovanje, rodov mnogoboj itn.). Hiša ima veliko uporabnih sob: v pritličju so stranišče in skladišče za opremo ter še nekaj drugih sob, v prvem nadstropju pa tudi majhna kuhinja, "Vodov kotiček", kjer ima več vodov sestanke, pa "Pisarna" in "Ognjišče", kjer je na voljo nekaj več prostora za manevriranje živahne taborniške mladeži. Ker je hišica po velikosti le prava hiša in ker zaživi šele, ko se v njej naselimo taborniki, je naše priljubljeno zbirališče. MTC lahko gosti do 15 oseb, ki si v njem lahko pripravijo tudi topel obrok. Tabornik taborniku nikoli ne odreče prenočišča. Da pa to še ni vse, pove tudi sama lokacija MTC-ja. Nahaja se sredi mestnega parka, v bližini pa so tudi gozdovi, tako da se lahko otroci iz taborniške sobe preselijo naravnost v prvovrstno naravo. Q TC v resnici? AKTUALNO 33 Mjedved Ceprav je bil MTC leta 1960 zgrajen z rokami mariborskih tabornikov in v celoti iz denarnih zalog tabornikov, se trenutno poraja vprašanje: "Cigav je MTC v resnici?" Takrat naj bi sicer občina odstopila zemljišče tabornikom, a letošnje burne debate kažejo, da le ni tako. Leta 1991 je Janez Šauperl nastopil funkcijo predsednika Okrajne zveze tabornikov Občine Maribor (OZTO-Mb), ki jo opravlja še danes. Do leta 1998 pa je očitno nekako spregledal, da MTC ni v taborniški lasti. Istega leta je namreč izšel zakon, ki je dal športnim organizacijam (beri mariborskim tabornikom) natanko eno leto časa, da se vpišejo kot lastnice objekta. Tako je leto dni zatem, leta 1999, ko predsednik OZTO-Mb ni rekel ne bev ne mev, Mestna občina Maribor (MOM) vpisala sama sebe kot lastnico MTC-ja. Od leta 2000 naprej se je MTC revitaliziral z urami in urami prostovoljnega dela, predvsem tabornikov Rodu XI. SNOUB Miloša Zidanška Maribor, pa tudi drugih, ter sredstvi OZTO-Mb. Obnovili smo električno napeljavo, Tudi letos vas Mestna zveza tabornikov Ljubljana vabi na fotoorientacijo po našem glavnem mestu. Fotoo-rientacija bo letos v soboto, 17.novembra 2007. V MZT smo za tekmovalce pripravili zanimive naloge, povezane z Ljubljano. Od 10. do 12. ure poteka štart ekip na Prešernovem trgu v Ljubljani, do 14. ure pa boste imeli čas, da s pomočjo fotografij odkrijete skrite kotičke Ljubljane, kjer vas bodo poleg nalog čakali tudi prijazni kontrolorji. Da preverite, kako dobro poznate Ljubljano, ste vabljeni taborniki vseh starosti. Ekipo sestavlja vodnik z neomejenim številom članov, s seboj pa naj ima 5€ za štartnino. Jesa centralno kurjavo, kuhinjo, namestili popolnoma nova okna, tako da smo lahko v naši hišici znova pričeli z vo-dovimi sestanki. Otroci se vsak teden sestajajo v MTC-ju, ki je sedaj seveda dosti bolj udoben in prijeten. Letos, približno mesec dni zatem, ko smo namestili še nova vrata, je občina izbrskala papirje in ugotovila, da je uradna lastnica MTC-ja in zemljišča ter da bi nam zato rada dala dom, se pravi MTC, v upravljanje. Podžupan MOM-a, Andrej Verlič, je na sestanku s taborniki obljubil, da naj bi dobili MTC brezplačno v upravljanje za daljše časovno obdobje, kar bi bila primerna rešitev. A predsednik OZTO-Mb, edini, ki lahko podpiše to pogodbo z občino, meni drugače. O vsej zadevi je izšla cela serija člankov v Večeru, najdete pa jih lahko tudi na naši spletni strani: http:// maribor.rutka.net . Zdi se, da vsi vemo čigav je MTC v resnici, le zadnje poglavje te burleske še ni bilo "podpisano". ... naj ti dam plamen svoj, in nosi ga vedno s seboj! Imaš rad izzive? Si želiš biti del dinamičnega in zabavnega tirna? Si pripravljen sodelovati^¿Icn^ZSKS^^ Želiš spoznat i no ve prijeti! I je? / Želiš spoznati nove prijatelje? Želiš širiti mir med vse Jjudt? Vse to in še več r vam J Vabljeni ■■ ( ihko ponudimo MI! Ibor za pripravo LM6 pri ZTS info:1^* polona. ro2tnan@gmail. com 34 november Taborniške novice NOT 2007 ZOT Za nami je super oktobrski vikend v super inštruktor-ski druščini. Od zadnjega srečanja inštruktorjev v Zagrebu sta minili že dve leti in ponovno snidenje v glavnem mestu Hrvaške je bilo tako kot prvo odlično organizirano in nepozabno. Po dolgi petkovi noči spoznavanja nočnega življenja v Zagrebu so nas naslednje jutro naši gostitelji s svojim dobro poznanim modrim "scoutbu-som" odpeljali v Varaždin, kjer smo se udeležili tradicionalne "izvi ačke" akcije "Po ulicah Varaždina". Seveda smo se Slovenci med vsemi modrimi uniformami počutili kot pravi eksoti, a smo se vseeno pogumno podali raziskovat to bivšo hrvaško prestolnico. Dan je minil v izgubljanju po ulicah in v dobri družbi. V nedeljo smo si ogledali znamenitosti Zagreba, letos smo obiskali tudi živalski vrt, ki se je izkazal za zelo zanimivega. In kot bi mignil je bila tukaj ura, ki smo jo določili kot uro odhoda. Kako hitro mine čas v dobri družbi prijateljev! Upam, da se kmalu spet vidimo. Naslednje srečanje bo v Sloveniji. SiNi Le še dober mesec nas loči do letošnjega ZNOT-a, ki bo 1. in 2. decembra v okolici Domžal, natančneje v Ihanu. Se dobimo tam! RST Domžale Tako. Prav gotovo ste že mislili, da letos ZOT-a ne bo, saj pa do sedaj v Taboru še nič ni pisalo o štajerskem zimsko-orientacijskem tekmovanju. Ne, ne, ZOT letos bo in tudi sneg smo že naročili, kakor vsako leto. V koledarčke si kar vpišite 25. in 26. januar 2008, pričnite pridno vaditi signalizacijo ter se spravite v kondicijo. Pa ne pozabite natrenirat svojih pevskih točk! Mjedved Interaktivno ali informativno? Kaj ponujamo na spletni strani Rutka.net Štiri, tri, dva, ena bi lahko rekli za skupine obiskovalcev Rutke. Izmed 10 obiskovalcev so štirje popotniki, trije raziskovalci, dve grči in en gozdovnik. V primerjavi z lanskim letom se je prepolovilo število mlajših, torej gozdovnikov (z 10 na 5 %), povečalo pa število grč (z 10 na 17 %). Ostali dve skupini sta ostali na približno istih odstotkih. Kot komentar na izid spletne ankete bi lahko dodali, da je spletna stran bolj informativna in namenjena "starejšim". Za interaktivnost in "vsebine", ki bodo nagovorile tudi mlajše uporabnike (ki vsekakor so obiskovalci interneta) pa bo treba razmisliti o drugačnem pristopu. Seveda se ob tem vsiljujeta dve tezi: prvič, ali se je sploh smiselno spustiti v tekmo z drugimi stranmi, ki to ineraktivnost imajo, in drugič, ali nismo organizacija, ki si za svoje okolje delovanja postavljamo skupino prijateljev in naravo? Pugy Taborniki iz Žirov so 12. oktobra s slavnostno prireditvijo proslavili 50-letnico obstoja rodu. Obiskovalci so si lahko ogledali še taborniško razstavo. Ob jubileju so taborniki izdali tudi zbornik in zgoščenko, kjer so zbrani vsi pomembni taborniški dogodki, ki so se zvrstili v zadnjih 50 letih na Žirovskem. Vsebino zgoščenke in zbornik v elektronski obliki si lahko prenesete s strani rzz.rut-ka.net. Matic Cankar AKTUALNO 35 Taborniki RSO v Galeriji Dali Taborniki Rodu stražnih ognjev smo imeli 11. oktobra informativni večer v Galeriji Dali. Srečanje smo pripravili, da bi obvestili starše in vse mladostnike, kako taborniki delujemo in kaj počnemo. Starešina Kumara nam je razložila, kdo smo taborniki in predstavila vodstvo RSO. Nato smo prostore Galerije napolnili z zvoki kitare in himne RSO, pel pa je zborček PP-jev. Načelnica družine MČ - Muri, nam je razložila, kako MČ-ki preživljajo svoje urice z vodniki in kaj počnejo na raznih akcijah, prigode družine GG pa je predstavila načelnica družine GG - Kala. Skozi slike smo spoznali tudi družino PP, ki nam jo je predstavil vodja Gapi, za zaključek pa je sledil še filmček, ki je nastal ob 100. obletnici skavtstva. Pesem Andreja Šifrerja Ostani z nami nas je popeljala še do Markla, ki je razložil, kako deluje Zveza tabornikov občine Kranj. S tem smo zaključili naše druženje in se polni informacij, nasmejani in veselih src odpravili domov. Kala Na Kovku že diši po zimi ... Da na Kovku že diši po zimi, smo 20. oktobra sklenili udeleženci pohoda do našega prelepega, že skoraj popolnoma obnovljenega taborniškega doma na Kovku. Zbralo se nas je prek 60 tabornikov Rodu mladega bora iz Ajdovščine, skupaj s starši in prijatelji. V prelepem sončnem dnevu smo pot ubrali proti Gori, kjer se za Robom skriva vas Kovk in naša rumena hišica. Že na daleč je zadišalo po pašti, pričakala pa nas je prava gostija, ki so jo pripravile pridne mame. Za posladek še pečen kostanj na kilograme in prve snežinke v sicer sončnem vremenu. Preživeli smo zares prelep dan v naravi in čas je ob čisto novih igrah, ki smo se jih igrali v okviru programa Vsi drugačni - vsi enakopravni, bliskovito minil. Mraz je pritisnil in v spremstvu spektakularne ajdovske burje smo se čez Rob začeli vračati v dolino. K k Od rodov Skupno praznovanje 100-letnice skavtstva Rod puntarjev Tolmin in Rod srebrnih krtov iz Idrije sta se letos združila ob praznovanju stoletnice skavtstva. Kot se skavti vsega sveta med seboj povezujejo že 100 let imata tudi naša dva rodova že dolgo tradicijo druženja ob različnih aktivnostih. Že več desetletij skupaj taborimo v Hrvaški Istri ob vasici Karigador, kjer se skupaj kopamo, organiziramo orientacijske pohode, gozdno šolo in večerne programe. Da bi proslavili svoje dolgoletno prijateljstvo kot tudi obstoj skavtstva, smo se v večernih urah zbrali na polju v bližini taborov. Po nagovoru starešine in načelnika rodov so nam taborniki vseh starosti predstavili različne skeče na temo začetkov skavtstva, vsakdanjih aktivnostih na taborjenju in medsebojnega sodelovanja rodov, kot na primer vedno aktualna kraja zastav med taboroma. Po prijetnem druženju in petju smo skupaj obnovili taborniško prisego in si izmenjali vozle prijateljstva. Ti vozli simbolizirajo povezanost naših rodov ter skavtov nasploh in nas bodo, kot upamo, povezovali še vrsto let. RP Tolmin in RSK Idrija Zveza tabornikov Slovenije v sodelovanju s produkcijsko ekipo Nina Film pripravlja serijo kratkih filmov (klipov) na temo "Naravi prijazna raba prevoznih sredstev". Pri snemanju potrebujemo "taborniške" igralce in statiste, zato vabimo vse zainteresirane tabornike in tabornice v starosti od 15 do 27 let, da sodelujejo pri njihovem nastajanju. Kot gibanje, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja z naravo, želimo na sproščen in šaljiv način širšo slovensko javnost (še posebej pa mlade) nagovoriti k takšnim načinom mobilnosti, ki zmanjšujejo izpustov ogljikovega dioksida in tako upočasnjujejo vplive globalnega segrevanja. Priprava kratkih filmov poteka v okviru projekta "Dobra izbira", ki ga sofinancira tudi Ministrstvo RS za okolje in prostor. Jeseni bo snemanje potekalo pretežno v Ljubljani in okolici, spomladi pa se bomo preselili tudi v druge kraje po Sloveniji. Za sodelovanje honorarji niso predvideni, bodo pa vsi sodelujoči povabljeni na nagradni izlet. Filmi bodo javnosti posredovani prek medmrežja in drugih medijev. Prijave s kontaktinimi podatki (GSM, e-naslov) pošljite na spletni naslov pugy@rutka.net čim prej oziroma najkasneje do 15. novembra 2007. Po zaključku prijavnega roka bo izvedena avdicija (za jesenski del snemanja), vsi prijavljeni pa bodo povabljeni tudi na avdicijo za spomladanski del snemanja. Pugy 36 november Iz taborniške parku za Klemen Kenda C E F C Pelji me še kdaj tja pod zvezdno nebo, F f C a vse, kar sva imela, gori je bilo. maj7 7 G# C E, F f Vonj tvojih las in prvi jasmin, C E7 F v parku za gradom prvi tvoj diš ... f C Prvi spomin ... C E7 Fmaj7 7 maj7 Kot bi bil slep vse do tistega dne, F f C a lom Vlado Kreslin G F Včasih pa sanjam, da nosi me tja ... G F Včasih pa vem, da nosi me tja ... a G F Tam me še ni, tam po tebi diši ... f C Tam sem doma ... C G# C E F f C G C E ■7 F 7 C7 7 maj7 7 Pelji me se kdaj tja pod zvezdno nebo, F f C a ko jasmin zadiSi, ko vse začne, ko da včeraj vse, kar je bilo, G# C E F f G# C E F f ko se rodiš zares in veš da si živ. C E7 F V parku za gradom, kjer si se skrival ... f C Kjer si se odkril ... vonj tujih las in drugi jasmin, C E F v parkih za gradom ena ljubezen ... f C En sam spomin ... E F f C Ena ljubezen ... En sam spomin ... Joj, joj, joj, slabo se mi piše. V parlamentu napovedujejo spremembo zakona o divjadi in lovstvu. Ljudje se pogovarjajo o tem, čigava last bomo vse živali, ki živimo v gozdu. Ali last države in lovske bratovščine, ki nas "opazuje" s prež, ali lastnikov gozdov, ki bodo uveljavljali svoj lastninski interes - če torej hodimo po zasebni lastnini, moramo plačati tudi "davek". To pa pomeni - vsaj tako odmeva po gozdu - da bodo tudi lastniki gozdov postali lovci oziroma bodo organizirali zasebna lovišča za tiste, ki bodo za volčjo kožo pripravljeni odšteti mastne denar-ce. Zasebno last je treba spoštovati in iz nje v današnjih časih ustvarjati profit. Po tej logiki se slabo piše tudi vam, predraga taborniška bratovščina, saj bodo lastniki zahtevali odškodnino tudi za hojo po njihovem gozdu (da ne govorim o nabiranju sadežev ali užitnih rastlin). Torej bo prišla v poštev le še orientacija po mestnih ulicah in bivakiranje v organiziranih "bivak centrih", vse ostalo pa bo prepredeno z bodečo žico in označeno s "Pozor, zasebna lastnina. Prehod prepovedan!" Ob tem se spomnim, da je podobne scenarije že pred desetimi leti napovedovala tudi Skavtska fundacija. Eden pomembnejših ciljev je bil kupiti 8 do 10 tabornih centrov, v katerih bi taborniški rodovi lahko izvajali taborniško dejavnost. Res preroška napoved in pomemben cilj, ki pa je, glede na to, da do sedaj nisem imel priložnosti obiskati niti enega takšnega centra, zaenkrat zgolj preroška napoved Stric volk Uredništvo: Aleš Cipot (ales.cipot@rutka.net) - slavni in adpavarni urednik, MIha Bejek (miha.bejek@rutka.net) - pomočnik urednika, Blaž Verbic (hlaz.verhlc@rutka.net) - urednik fotografije, Meti Buh Gašparič (meti@rutka.net) in Aleša Mrak (alesa.mrak@siol.net) - urednici sklopa Igra, Tomaž Sinigajda (sini@rutka.net) - urednik sklopa Dogodivščina. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak (hizi@rutka.net). Novinarji in sodelavci: Barbara Bačnik (harhara.hacnik@rutka.net), Jaka Bevk (jaka.hevk@tele-cahle.net), Matevž Brataševec (matevzhratasevec@gmail.com), Matic Cankar (matic@rutka.net), Borut Cerkvenič (horut.cerkvenic@guest.arnes.si), Andreja Gomhoc (andreja.gomhoc@pharmaswiss.si), Simon Hudolin (simon.hudolin.salchi@gmail.com), Katarina Jesenko (jesa@rutka.net), Klemen Kenda (huhi@rutka.net), Primož Kolman (primoz.kolman@yahoo.com), Brina Krašovec (hrina.krasovec@gmail.com), Nina Kušar (nina_rla@hotmail.com), Miha Matavž (miha.matavz@siol.net), Nina Medved (nina.medved@guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela@guest.arnes.si), Boris Mrak (horis.mrak@rovas.si), Maja Omahna (omahna.maja@gmail.com), Tadej Pugelj (pugy@rutka.net), Lea Repič (lea.repic@siol.net), Jasna Turk (jasna.turk@varuh-rs.si). Lektoriranje: Miha Bejek (miha.hejek@rutka.net). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tahornikov Slovenije, Ljuhljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport Repuhlike Slovenije. Naslov uredništva: Revija Tahor, Parmova 33, 1 000 Ljuhljana. Telefon 01 /30008-20, fax 01/4361-477, e-pošta: tahor@rutka.net, info@zts.org. HI: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 2,09 € (500 SIT), letna naročnina je 20,86 € (5000 SIT), za tujino pa letna naročnina s pripadajočo poštnino. Transakcijski račun: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vračunan v ceno. Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljuhljana. Števil-ka je hila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljuhljana. Revija Tahor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 792. ISSN 0492-1127 t\| 3 r : \ * n L _L i . ta te X HI, i/IALAl _ ~Še dihaš z mano? Še čutiš napor novega? Še slišiš šepet svežih besed? Molče stojim in ti govorim. Poglej me, vidiš globino duha, praznino telesa, ki k nebu pleza. Vzela je moč, boginja svobode, nepremagljivo po zmagi diši. Neotipljivo med prsti polzi, rešila življenja spon je tegobe. Grenak navdih kipi, krepak spomin še živi. ■TT2 t r ■MRI Andreja Gomboc Vabimo k sodelovanju vse, ki vas zanima ustvarjanje revije Tabor. če bi radi pisali o delu rodov z vašega ali sosednjega kraja. če imate radi fotografijo, ste ilustrator ali le polni novih idej, potem HOČEMO tebe! pridruži se nam!!!