GLASILO OBČINE DOMŽALE 10. februarja 2000 - letnik XXXIX, št.2 stran 1 1 Na trasi AC bo potrebno zgraditi 10 premostitvenih objektov, med njimi 39 mostov, 18 nadvozov, 39 prepuslov smo prepisali iz članka o avtocesti Blagovica-Šentjakob avtorja gospoda Aljoša Brusa. Če želite zvedeti kaj več, morate prebrati celoten članek. stran 13 Breda Smolnikar Pisateljica Breda Smolnikar: »Usode ljudi so pač zapisane v mojem srcu, da preprosto rečem. Veste, narod si zmeraj ohrani tisto, kar je zanj pomembno. Lahko še tako seži-gamo dokumente, umikamo informacije pred narodom, kar je za narod pomembno, si bo ohranil.« Osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Občina Domžale, Zveza kulturnih društev Domžale ter Sklad RS za ljubiteljske dejavnosti, Izpostava Domžale so 7. februarja 2000 ob 20.00. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale pripravili osrednjo občinsko slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostni govornik je bil g. Milan Marinič. stran 22 VELE odmev združitve Proces združevanja treh družb Napredka iz Domžal, Tabora iz Gro-suplja in Kočne iz Kamnika, se je začel sredi leta 1997. Tripartitno pismo o nameri je bilo podpisano leto kasneje. Glavni dokumenti, pogodbi o združitvi in poročilo uprav, so bili podpisani, prav tako so dali soglasje pristojni organi, zlasti nadzorni sveti. Tako je bila osnova za »rojstvo« Vele, Trgovske družbe d. d. sklenjena. Nova družba je tako nastala 11.8. 1999. In kakšen je odmev združitve. O smo združiti tri firme brez vlaga-tem sem povprašala gospoda Stane- nja kapitala. Nastali so sicer do-ta Skoka - predsednika uprave. ločeni stroški s pripravo gradiv. Odmev je zelo ugoden, uspeli vendar so bili minimalni. Podpisniki pogodbe o združitvi: gospod Marjan Ahlin (Tabor Grosu gosj -na ipod Stane~Skok (Napredek Domžale) ter gospod ioieKopuiarfKoi-Kamnik). Uspešno, VELE! Teja Gregorin na mladinskem svetovnem prvenstvu Le 13 sekund od medalje Prepričan sem, daje smučarska tekačica Teja Gregorin po uspešnih nastopih na mladinskem svetovnem prvenstvu v Strbskem Plesu na Slovaškem dobila svojo novo najljubšo tekmo. Lanski 14. in 17. mesto na enakem tekmovanju, ki ju je ocenila kot »...te tekme se spominjam najraje, saj sta uspeha presenetila tudi mene«, namreč lahko zlahka zamenja za letošnji 4. in 11. mesto, ki sta hkrati tudi najboljši uvrstitvi devetčlanske slovenske zasedbe na največjem mladinskem tekmovanju v smučarskih tekih. mesto med in ostale pomoči izhaja iz znanja domačih strokovnjakov. Te ljudi je treba poslušali, jim zaupati in po njihovih načrtih delati in spet delati in še samo delali, drugače ne gre.« Teji Čestitamo in že- limo še boljše nadaljevanje uspešno začete sezone ter veliko dobrih smučarskih tekov ter športne sreče, ki jo bodo pripeljali do zastavljenega cilja v letu 2002! B. V. 18. februar ob 19. uri KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE LITERARNI VEČER S PESNIKOM JURIJEM HUDOLINOM IN LITERARNIM KRITIKOM MITJO ĆANDEKOM Vabljeni! Mfc^ OBČINSKI SVET Na tej strani lahko zveste vse o J2. seji Občinskega sveta, nadaljujemo pa tudi z rubriko Predstavljamo svetnike. Tokrat lahko halje spoznate gospoda Janeza Vasleta, SKD, in gospoda Zorana Poljska, Usta podjetnikov in obrtnikov. STRAN i- I IZ NAŠIH KS Morda ste že pozabili, kdo je predsednik vaše KS, vprašanje pa je tudi, ali sploh veste, kdaj ima vaša KS uradne ure. Če si boste podrobneje ugledali tO stran, potem v prihodnje ne boste v zadregi, ko bo potrebno najti koga na KS. STRAN PREDSTAVLJAMO NOVEGA KOMANDIRJA S l. februarjem 2000je mesto komandirju Policijske postaje Domžale prevzel g. Ho Udar Fekonja. Preberite, kaj meni o naši občini. STRAN 10 CENTER ZA MLADE DOMŽALE Center za mlade Domžale vam tokrat celovito predstavlja, kako so mladi v njegovem okviru preživeli leto 2000. Morda v kopici njihovih ah i j najdete priložnost zase. Poskusite/ STRAN 12 ČESTITAMO Mladoporočenca Vesna Cerar in Jernej Nejc Skarja, zlatoporočenca Cecilija in Franc Rak ter biseroporočenca Fani in Jo Že Klopćić so naši gostje na strani, ki jo namenjamo vsem, ki praznujejo. STRAN r DOBRO JE VEDETI Vse, kar še niste vedeli o spremembah višin kazni, ki so predvidene v občinskih odlokih. Teja si je četrto 75 nastopajočimi takoj za Rusinjo, Finko in Nemko, ki so v drugačnem vrstnem redu slavile tudi na 15 km progi, pritekla že prvi dan tekmovanja, in sicer v petkilometrskem prostem teku. »Zelo sem vesela tega rezultata, saj je ob zaključku nastopanja v mladinski konkurenci kot pika na i za dosedanje delo in trud, ki gaje bilo potrebno vložiti za dosego tega cilja. Zavedam se, da zdaj prihaja obdobje prilagajanja članski konkurenci, kije zelo močna. S trdnim delom bom poskušala čimprej ujeli korak tudi v članski konkurenci, saj je moj cilj, da leta 2002 nastopim na zimskih olimpijskih igrah v Ameriki.« Uspešni nastopi Teje so bili polinoma pričakovani, saj je le dober teden pred Icm osvojila drugo mesto na državnem pr- venstvu v Sprintu na Pokljuki, kjer je v finalu zaostala le za Malijevo, druga je bila tudi v zasledovalnem teku. Predvsem nanjo in štafeti pa je stavil tudi prvi trener reprezentance, Finec Jarnto Punkkinen. V januarju pa je bila Teja tudi četrta na ICC pokalu v Brussonu, s šestim mestom štafete v tekmi WC pa si je Teja pritekla tudi mednarodni razred športnikov po kategorizaciji Olimpijskega komiteja. Nad nastopi in uvrstitvami je zelo zadovoljen tudi njen oče, ki je hkrati njen trener, in ki mu četrto mesto pomeni enako kot kolajna. »Seveda se cela družina veseli tega uspeha, jaz kot oče in obenem trener pa sem še posebno vesel, saj je v lem rezultatom poplačan ves trud in odrekanja predvsem nje same pa tudi družine. Rad pa bi povedal še tole: ves proces treningov Prijetne in varne zimske počitnice Smučarsko društvo Domžale je vse snežne dni na Postovki organiziralo smučanje. Vozila je vlečnica, ob sobotah in nedeljah pa so pripravili tudi smučarske tečaje. Vlečnica je bila tudi na bližnji slalomski progi nedaleč od ihanske skakalnice. Glavni pobudnik aktivnosti je bil tudi tokrat gospod Miha Kosec, vaditelja in učitelja pa ' Fero in Janez. OBČINSKI SVET stran Dragi bralci m bralke, dober dan, Se tudi vam zdi, da dnevi kar bežijo? Zlasti v zadnjih dneh, ki jih je sonce že pošteno ogrelo, imam občutek, kot da. skupaj s svojimi sodelavci, komaj lovim dan z nočjo in da dnevi kar prehitevajo drug drugega. Čeprav nekateri obetajo se obilne snežne padavine, je najbrž večina že v pomladi, v pričakovanju Valentinovega, pustovanj in marčevskih prazničnih dni in se je iz njihovih src mrzla zima že poslovila. Veselite se pomladi, poiščite v njej prav zase in svoje najbližje prijetne dni in jih privoščite tudi drugim. V tej številki smo še malce zimski, saj so bile nekatere fotografije posnete še v januarju. Prvič smo med vami po treh tednih in upamo, da ste to opazili. Tudi v te številki je nekaj tematskih strani. Tako vas z objavo povzetkov spremenjenih odlokov kaznih, ki jih za posamezna področja življenja in dela v naši občini le-ta lahko predpiše, želimo opozoriti na stvari, ki jih ne smete delati. Pa nc /ato, ker boste v primeru prekrška plačali kazen, temveč zato, da bi nam bilo lepše, varnejše in prijetnejše. Ko sem v teh dneh pripravljala letno poročilo za Občinski svet naše občine, sem vesela ugotovila, da se mreža naših dopisnikov širi, da prispevke prinašajo novi obrazi, pridružili pa so se nam tudi nekateri, ki nekaj časa niso pisali v Slamnik. DobrodošR! Če bi se morda tudi vi želeli vključiti med dopisnike, pokličite. Zlasti vabimo med nas bodoče novinarje, saj s svojimi mladimi in svežimi idejami lahko prispevajo, da bo SLAMNIK bralcem še bolj všeč. Ob tem pa bi želela, da bi bilo med dopisniki čimveč stalnih, saj je tri tedne za bralce najbrž veliko, za uredništvo pa zelo kratek čas za nastanek nove številke - še zlasti ker ne želimo biti le zbiralci gradiva, temveč sc trudimo, da bi nekatere članke napovedovali tudi vnaprej. Tako lahko v prihodnjih številkah pričakujete nove rubrike, ki jih lahko tudi predlagate. Na predlog naših bralcev tako danes že lahko berete o mladih šahistih, objavljamo članek o kmetijstvu, pa tudi nekaterih drugih tem smo sc lotili na vaše pobude. Vsak sicer raje bere pohvale, vendar skušamo tudi graje vzeti za dobro in jih upoštevati. Tako lahko pričakujete večje črke, morda tudi večje fotografije, predvsem pa bomo skušali biti bolj aktualni. Toliko za danes. Za konec pa še misel, ki jo navadno ob posamezni številki izberem /lasti zase, želim pa si, da bi morda pomaga tudi komu od miših bralcev. Tudi današnja je taka: »Skrivnost sreče je v tem, da pričakuješ mnogo od sebe, pa malo od drugih« (Ciuinon). Srečno, torej! Odgovorna urednica Prva seja v letu 2000 Protipoplavni ukrepi, delovni program, proslave, pomoč na domu, KS in še marsikaj Dvanajsta seja Občinskega sveta Občine Domžale je bila 2. februarja in bo v zgodovini ostala zapisana kot prva seja v okroglem letu 2000. Vodil jo je mag. Milan firman, podžupan, ki je za začetek ugotovil, da je na seji prisotnih 26 svetnikov in da sta dodatno na dnevni red predlagani dve točki. Svetniki so brez razprave sprejeli dnevni red in tako odločili, da bodo na 12. seji obravnavali 13 točk: Volitve in imenovanja Pri sprejemu zapisnika prejšnje seje se je malce zataknilo, saj je svetnik g. Roman Lcnassi. SKD, opozorit da na seji danih odgovor na svetniška vprašanja, pobude in predloge v zapisniku ni. Drugić naj bodo, je kratko zaključil predsedujoči, svetniki pa zapisnik soglasno sprejeli. Po dogovoru se je Občinski svet najprej lotil točke Volitve in imenovanja. Ker je mag. Romana Jordan Ci-zelj, članica Upravnega odbora Stanovanjskega sklada občine Domžale, postala predsednica Nadzornega odbora, funkciji pa sta nezdružljivi, je podala izjavo, da odstopa z dosedanje funkcije, so svetniki na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, brez razprave sprejeli naslednja sklepa: /. Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da je članica Upravnega odbora Stanovanjskega sklada Občine Domžale odstopila z mesta članice Upravnega odbora. 2. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja takoj prične postopek za imenovanje novega člana Upravnega odbora Stanovanjskega sklada Občine Domžale. Kdaj zadrževalnik Drtijsčica? To je bilo glavno vprašanje pri obravnavi poročila DARS o protipoplav-nih ukrepih na območju naše občine, ki jih predstavljamo posebej. Najprej je o temi spregovorila županja, ki je predlagala tudi popravek in nove sklepe, s strani izvajalcev ukrepov pa je govoril g Bogomir Uršej, DDC. Svetniki so se seznanili s stališči pristojnih odborov, nato sc je začela obširna vse- binska razprava, ki je prinesla tudi nekatere dodatne zahteve. Tako je Pavel Cerar, LDS, predlagal, da se med ukrepe uvrsti tudi ureditev propusta v KS Dob na Kidričevi ulici, dr. Marko Starbck, SKD, se je zavzel za celovito rešitev problematike poplav in za določitev prioritet znotraj celovitega programa; enako pa je Toni Dragu, LDS, zahteval, da se ukrepi izvajajo tudi na območju KS Ihan, jasne odgovore na vprašanje, kdaj in kako zadrževalnik na Drtijščici, ki je ključnega pomena za poplavno varnost na našem območju, pa so zahtevali tudi g Franci Gerbec, ZLSD, Marko Vrcsk, LDS, in Anton Preskar, LDS, ki ga je zanimal tudi potek razpisa za oddajo del na AC in njenem sklopu tudi omenjenega zadrževalnika. Po pojasnilih g Uršeja, ki je zagotovil, da se bodo prva dela na zadrževalniku, »če bo vse v redu«, začela v aprilu, in pojasnilih g. Potočnika, PNZ, so svetniki prisluhnili še g Franciju Sala, z Urada za varstvo narave, ki je predstavil celovit program urejanja vodotokov v naši občini. Nato so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Občinski svet Občine Domžale se seznanja s poročilom o protipoplavnih ukrepih, kijih izvaja DARS na območju občine Domžale ob gradnji avtoceste. 2. Občinski svet Občine Domžale zahteva od DARS-a, da se protipoplavni ukrepi, ki jih zahteva Uredba Vlade Republike Slovenije o lokacijskem načrtu za avtocesto Blagovica-Šentjaknh realizirajo v celoti v skladu s sprejetim terminskim planom, pri čemer je posebnega pomena odprava zaostankov pri pripravljalnih delih za gradnjo zadrževalnika Drtijsčica, za katerega Občinski svet ugotavlja, da ne bo zgrajen sočasno z gradnjo odseka avtoceste Šentjakoh-Krtina, če ne bodo sprejeti ukrepi v okviru Družbe za državne ceste (DDC) in DARS-a za odpravo dosedanjih zaostankov. 3. Občina Domžale podpira predlog rešitve in odprave poplav stanovanjskih hiš nad sotočjem Rače in Radomlje ob cesti Doh-Krumperk, kot so ga posredovali in predlagali predstavniki Constructe inženiring in krajani prizadetih hiš. Investitor del avtoceste naj v okviru 12. in 23. člena Uredbe o lokaciji poteka avtoceste preko občine Domžale, poskrbi za vse potrebne aktivnosti, da se omenjeni ukrepi čimprej izvedejo. Izdelava dokumentacije in izvedbe protipoplavnih ukrepov za prizadete tri hiše ob cesti Doh-Krumperk, naj se izvede skupaj s predvideno rekonstrukcijo ceste Doh-Krumperk, od cerkve v Dobu do deviacije, še v mesecu marcu oz. aprilu 2000, da se prepreči poplavljanje pomladanskih vod. 4. Občinski svet Občine Domžale zahteva, da se v okviru protipoplavnih ukrepov na območju občine Domžale uredi - rekonstruira propust na cesti Doh-Krtina: Kidričeva ulica v Dobu -plato žage Dob. 5. Občinski svet Občine Domžale opozarja in od investitorja zahteva celovito zaščito in izvedbo protipoplavnih ukrepov na območju Zaboršta in Preloga, pri čemer je potrebno prepro-jektirati protipoplavne ukrepe v sodelovanju z upravo RS za varstvo narave tako, da se uredi odvodnjavanje tako s trase avtoceste kot tudi odvodnjavanje naselja. 6. Občina Domžale predlaga, da se v najkrajšem možnem času organizira sestanek z vodstvom DARS-a zaradi nekateri odprtih vprašanj ob gradnji avtoceste. Brez razprave so svetniki, z enim glasom PROTI, sprejeli Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o povečanju davka od premoženja v občini domža-le, nato pa sc lotili predloga programa. Program dela Občinskega sveta za prvo polovico leta 2000 Volilna komisija pri preverjanju rezultatov prvega tajnega glasovanja v tem mandatu. V razpravi sta Franc Čcrnagoj, Zeleni (3 predlogi) in Franc Poznič, Dc-SUS, (I predlog) predlagala dopolnitev programa, g. Franci Gerbec, ZLSD, pa je govoril o sanaciji odlagališča v Dobu. Svetniki so sprejeli naslednji sklep. Občinski svet Občine Domžale sprejema okvirni program dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2000, skupaj s sprejetimi dopolnitvami: • v mesecu juniju se doda »Obravnava in sprejem poročila o realizaciji Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o organizaciji pomoči na dnmu in merilih za določanje plačil storitev, glede na spremenjene kriterije in cene«; (predlog Franc Poznič, DeSUS); • V mesecu maju se doda »Obravnava in sprejem programa zapiranja in sanacije odlagališča komunalnih odpadkov v Dobu« (predlog Franc Čcmagoj, Zeleni). Brez razprave in z dvema glasoma PROTI je Občinski svet sprejel naslednji Program proslav in prireditev občinskega pomena v letu 2000: >- 8. februar - PREŠERNOV DAN (Slovenski kulturni praznik) *■ 19. april - PRAZNIK OBČINE DOMŽALE >- 27. april - DAN BOJA PROTI OKUPATORJU >- 25. junij - DAN DRŽAVNOSTI >• 26. december - DAN SAMOSTOJNOSTI. Pomoč na domu in občinske socialne pomoči Povsem brez razprave so svetniki sprejeli Odlok o spremembi in dopol- nitvi Odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev ter zadolžili Občinsko upravo, da bo na podlagi podatkov Centra za socialno delo Domžale poročala Občinskemu svetu o uresničevanju izvajanja obsega storitev s poudarkom na izvajanju določil 10. člena Odloka n organiziranju pomoči na dnmu in merilih za določanje plačil storitev. Fnako hitro je f>il sprejet Pravilnik o spremembah Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči. Oba dokumenta bomo podrobneje predstavili v naslednji številki. Financiranje krajevnih skupnosti po novem? Občinska uprava je pripravila nov odlok o financiranju KS, ki upošteva pri delitvi sredstev, ki jih Občinski svet zagotovi v proračunu občine za KS, kot izhodišče število prebivalcev - glavarino. V razpravi so sodelovali: Martina Ubanija, SDS, ki je predstavila stališča Odbora za finance, ki predlaga, da se pri delitvi ne upošteva le število prebivalcev, kar posebej prizadene KS z majhnim številom prebivalstva, temveč tudi velikost območja in objekte v lasti KS, osebno pa sc je zavzela tudi /a upoštevanje komunalne opremljenosti KS; Roman Lcnassi, SKD, je opozoril na različna zneska v proračunu in predlogu Odloka; Anton Preskar, LDS, pa predlagal, da sc 20% predvidenih sredstev za KS razdeli glede na velikost območja, ter opozoril, da so dodatni kriteriji težko merljivi. Občinski svet je z enim glasom proti predlog Odloka o financiranju krajevnih skupnosti iz Poročilo DARS O protipoplavnih ukrepih v naši občini Na podlagi spejetega sklepa Občinskega sveta Občine Domžale je DARS posredoval poročilo o protipoplavnih ukrepih na območju Občine Domžale, ki ga je na svoji 12. seji - 2. februarja 2000 obravnaval Občinski svet. Njegove sklepe lahko preberete v poročilu s seje, tu pa vam predstavljamo njihovo poročilo: Izgradnja zadrževalnika Drtijsčica: zaradi pritožbe ponudnika Grassetto S. p. A. na izbor izvajalca Sc vedno ni končan postopek oddaje del za gradnjo zadrževalnika Drtijsčica in dovodnega vodnega rova. Za dostopno pot do zadrževalnika Drtijsčica je vložena vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja, za pregrado zadrževalnika je vloga za ED pripravljena, pridobivajo se soglasja. Ureditev Radomlje do Rovščice: Zgrajen je bil armirano betonski zid, visok 1,20 m, na robu brežine v dolžini 150 m, od jarka J 1.3.2. sp. do Rovščice je navdušen desni breg z zemeljskim nasipom v dolžini 420 m. Za preprečevanje prelivanja visokih voda proti Dobu je nadvišan desni breg Rovščice z zemeljskim nasipom v dolžini 529 m. Nadvišan je desni breg jarka J 1.3.2. zg. z zemeljskim nasipom v dolžini 350 m. Delno je nadvišan levi breg Radomlje med Dobom in Krtino z zemeljskim nasipom v dolžini 300 m. Izvedba melioracijskih jarkov med Dobom in Krtino je večinoma končana, potrebno je izvesti še nove drene. Pod avtocesto je izvedenih pet prepustov fi 140 cm za odvajanje vod pod avtocesto. Na premostitvenih objektih na avtocesti na Raci in Krumpcrku sta bila v sklopu objektov zgrajena zapornica objekta ter povezovalni jarek med Račo in Krum-perkom kot sistem zadrževalnika Rača. Regulacija potoka Krumperk med avtocesto in Dobom ni predvidena v lokacijskem načrtu niti v investicijskem programu za izvedbo AC Blagovica - Šentjakob. Očiščen je bil melioracijski jarek južno od potoka Krumperk. Predvidena je izvedba zaporničnega objekta na mostu na deviaciji Vir - Krumperk, ki bo zadrževal vodo s področja Mlak. Vzdolž avtoceste bo na levi strani zgrajen jarek, ki bo odvajal površinsko vodo s cestišča preko zadrževalnika v Kamniško bistrico. Vsi zgoraj našteti ukrepi se izvajajo v skladu z Uredbo o lokacijskem načrtu za AC odsek Blagovica - Šentjakob, po potrjeni projektni dokumentaciji in vodnogospodarskim soglasjem št. 355-08-126/99 z dne 10.5. 1999. STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE Upravni odbor objavlja RAZPIS za nakup stanovanj na območju Občine Domžale Predmet razpisa so stanovanja, ki jih v letu 2000 za uresničevanje nalog na stanovanjskem področju želi odkupiti Stanovanjski sklad Občine Domžale od pravnih in fizičnih oseb. Zaželene so vse vrste stanovanj - garsonjere, enosobna, enoinpolsobna in dvosobna (prednostno manjša stanovanja). Stanovanja so lahko tudi starejša in brez centralnega ogrevanja. Ponudbe zainteresiranih morajo vsebovati: • ime in naslov ponudnika - prodajalca • podatke o velikosti, legi in opremljenosti stanovanja • ponudbeno ceno in način plačila • datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 6o dni) • rok izročitve praznega stanovanja Ponudbe pošljite na naslov: STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska c. 69, 1230 DOMŽALE, s pripisom »za nakup stanovanj«. Pri odločitvah o nakupu bodo poleg ponuđene cene upoštevali tudi rok izročitve praznega stanovanja. Razpis časovno ni omejen, število odkupljenih stanovanj je vezano na razpoložljiva namenska sredstva Stanovanjskega sklada Občine Domžale. Ponudniki bodo o odločitvah o nakupu obveščeni. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na telefonskih številkah: 713-686 in 722-022. Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 1935 (I številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 714-599, 720-100, (0609) 634505 Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK Člani urednišlva SAŠA KOS, IONI DRAGAR, PAVEL PEVEC, JANEZ STIBRIČ, LEON MARC, URBAN ŽNIDARŠIČ, ROK RAVNIKAR. Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KO-ČAR, 714-599, 720-100 URADNE URE: vsak petek od 13.-14. ure Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS. štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere sc obračunava DDV po stopnji 19%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana. stran OBČINSKI SVET proračuna Občine Domžale sprejel in ugotovil njegovo primernost za nadaljnjo obravnavo. Kako bo urejena Kolodvorska? Uvodno obrazložitev jc podal g Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za okolje in prostor, ki je opozoril na nc-zaninianjc občanov in občank za javno obravnavo o tej temi. zato predlaga, da Občinski svet s posebnim sklepom omogoči sodelovanje domžalskih KS. Na kralko je predstavil tudi urbanistično delavnico, Franci Gerbec pa je kot predsednik Odbora za prostor in varstvo okolja podal stališča odbora. V razpravi so sodelovali: Anton Preskar. LDS, ki jc podprl predlagani sklep; Janez Grmek, SDS. ki jc predlagal podaljšanje javne obravnave, in zastavil vprašanje o odnosu lastnikov zemljišč do predlaganega Odloka o ureditvenem načrtu območja Dl/I Ob Kolodvorski ter opozoril na predloge in pripombe okrogle mize o tej temi. ki jc bila v Knjižnici; Pavel Pevce. ZLSD - domžalske KS so Želele počakali strokovna izhodišča in se nato odločati; Juri j Berlot, SI S - kakšno je mnenje lastnikov zemljišč v Kolodvorski; Cveta Zalokar Orazem, Županja je poudarila pomembnost upoštevanja predpisanih postopkov in dejstvo, da mora biti zazidalni nacri ekonomsko zanimiv; mag. Peter Pengal, LDS, jc Pogovor z dr. Janezom Vasletom, svetnikom SKD Domžalčan, ki gleda grško televizijo Gospod Vasle, po diplomatski epizodi v Grčiji v domovini kol zasebnik spet nadaljujete svoj osnovni poklic zdravnika pediatra. Kako kot zasebnik gledate na zdravstvo v Sloveniji in še posebej v domžalski občini? Zasebnik sem od 1. julija lani, a pravzaprav nc v domžalski, ampak v mengeški občini, čeprav jc domžalsko zdravstvo organizirano v mejah nekdanje občine. Menim, da je v občini zdravstvo tako v zasebnem kol javnem delu zelo dobro organizirano in da imamo občani Domžal visok zdravstveni standard. Sicer pa se zasebni zdravstveni delavec s koncesijo nc razlikuje bistveno od javnega. Sam delam enako dobro ali »enako slabo« kot prej. Zdravnikov nas jc na tukajšnjem območju dovolj. Res pa je, da razen v Ljubljani otroci nimajo 24-urne nujne pediatrične pomoči. Zdaj potekajo pogovori, da bi tudi drugod začeli ustanavljati taksne pediatrične centre. Tudi v Domžalah? I )a, sam sem predlagal, da bi dobili tak center ali v Domžalah ali v Kamniku, ker imata oba kraja tudi svoje zaledje in ne bo zadoščalo, da nas bi priključili kar k I jiihljani. Kako hi ocenili zdravje otrok na našem območju ? Po štiriletni odsotnosti opažam, da je otrok precej, skoraj polovico manj. V Mengšu je bilo v časih, ko sem začel svojo poklicno pot okoli 120 rojstev letno. No, mengeSki župnik mi jc lani dejal, da še v mesecu septembru število krstov ni preseglo števila pogrebov - svojcas je bilo tako samo do februarja. Seveda pa jc treba za te otroke toliko bolj skrbeti. Ze od tedaj, ko je bila na našem območju vodja pediatrične službe dr. Kovačeva, zelo skrbimo za čimvečjo precepiicnosl otrok, delež se jc gibal okrog 94-95%, s čimer sc Ljubljana Sc zdaleč nc more pohvaliti. Sicer pa se na olrokih nc kažejo kakšna znamenja socialnih kriz, o čemer sc veliko govori. Zdravstveno stanje otrok jc dobro, so pa -takšen je tudi trend v razvitem svetu - v porastu različne alergije, ekcemi, astma. Kako usklajujete delo zdravnika in občinskega svetnika? Težko! Nerodnost je v tem, da imam prav ob sredah, ko so seje občinskega sveta, ordinacijo. To poskušam sedaj urediti. Zaradi I' časovne sliske mi Se kako pridejo prav koordinacijski sestanki, bodisi na ravni SKD, kot tudi med SKD in SDS. Z SLS-om pa žal nimamo pravega sodelovanja. V zadnjem času precej prahu ■ tako v občinskem svetu kot tudi v Slamniku - dviga vprašanje finančne soudeležbe občine pri projektu zasebnega doma starostnikov. Kako Vi gledate na ta projekt? Vprašanje jc res razburkalo eno od sej občinskega sveta. Nikakor ne nasprotujem gradnji taksnih objektov, saj sc že s samo gradnjo taksnega objekta lahko zagotovi delo toliko in toliko ljudem. Res jc, da bomo tudi nadstandardne tovrstne objekte vse bolj potrebovali. Toda občina mora dosledno spoštovati zakonodajo, tu pa se je ugotovilo, tla postopki v zvezi z domom niso bili pravilno izpeljani. Stranke, ki so na oblasti v občini, bi lahko to bolje izpeljale, včasih delajo praveč na silo, po starih mani rah. Sporno se mi zdi tudi to, da se v sredino takšnega nadstandar-dnega objekta postavi socialni del. Bojim se, da bo to ustvarjalo nepotrebne delitve oz. napetosti. Na vsak način pa se mi nc zdi prav, da je bil projekt s strani občine izveden brez, razpisa, saj jc vrednost zadevnega zemljišča kar okrog 75 milijonov SIT. Poleg tega se je izkazalo, da investitor sploh nima nobene koncesije, kot je to trdil, ampak le neobvezno mnenje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Očitno je bilo res nekaj narobe, saj so se zagovorniki projekta potegnili nazaj, posebej zanimivo pa je bilo pismo, ki smo ga svetniki dobili od notarja Jožeta Rozmana, v katerem ta piSe, da je bilo v osnutku pogodbe o projektu zlorabljeno njegovo ime in da je zaradi tega tudi izstopil iz Združene liste. In kakor, da nc bi bilo spornih stvari žc dovolj, sc jc ugotovilo, da naj bi šlo za zemljišče -bivšo deponijo odpadkov. Kako Vam je v politiki prišla prav diplomatska izkušnja? Ne, tO je bilo popolnoma drugo delo, predvsem uradniško, mi je pa pomagalo, da se nekoliko bolje /najdeni med papirji. Uradnimi listi ipd. Vidim, da še vedno spremljate dogajanje v Grčiji, prek satelita sprejemate celo grško televizijo ... Podatke za nastavitev satelitskega sprejemnika mi je posredovala grška ambasada v Sloveniji, z njihovim osebjem sem v prijateljskih odnosih. Grški veleposlanik sc je pošalil, da sem verjetno edini, ki v Sloveniji gleda grško IV. Vsem v družini se nam je zdelo škoda, da bi izgubili stik s to deželo, saj smo se naučili jezika, posebej sin, ki je v Grčiji tudi diplomiral. Bližajo se parlamentarne volitve. Prav danes, ko izide Slamnik, bomo SKD v Domžalah gostili na pogovoru iMJzeta Peterleta, ki bo govoril o tem, kaj Shveniji ponuja nova koalicija »Slovenija«. Kaj od nje pričakujete Vi? Pozdravljam, daje končno prišlo do čvrstejšega dogovora o sodelovanju pred volitvami, / namenom da spremenimo to stanje zaustavitve Slovenije. Država je pre-zadolžena, aparat se širi... Stranke kontinuitete so bile predolgo na oblasti in so ohranile preveč starih navad. Upam. da sc koaliciji pridruži kmalu tudi SLS. Hvala za pogovor. Poctovarial se je LEON marc poudaril pomembnost upoštevanja zakonitosti in iskanja skupnih interesov. Sprejeli so bili naslednji sklepi. 1. Občinski svet Občine Domžale sprejema informacijo, da med javno razgrnitvijo in javno obravnavo Odloka o ureditvenem načrtu območja D 1/ I ob Kolodvorski ni bilo pripomb in predlogov in sprejema sklep, da se lahko nadaljuje postopek sprejemanja odloka. 2. Občinska uprava naj do konca leta 2000 predloži Občinskemu svet u (Hiti ne Domžale v obravnavo programsko zasnovo ureditve centra Domžal. 3. Občinski svet Občine Domžale pozove krajevne skupnosti z območja mesta Domžale, da se aktivno vključijo v oblikovanje programskih zasnov dolgoročne prostorske izrabe centra Domžal in naj do konca meseca marca 2000 posredujejo občinski upravi ustrezne predloge. Odlok o ZN Otoka V 7 Helios - 7/1 Helios Po uvodni obrazložitvi Zorana Vi-toroviča, načelnika Oddelka za okolje in prostor, jc stališče Odbora za okolje in prostor predstavil predsednik Franci Gerbec, ZLSD. ki jc kol prvopod-pisani spregovoril tudi o stališču skupine svetnikov do predloga Za spremembo in dopolnitev gabaritov zaradi projekta nove cerkve na Viru. Podpisani svetniki so zapisali, da se pripomba Župnije Dob, g. Jožeta Tomšiča, župnika, nc sprejme, lemveč je investitor dolžan projektno dokumentacijo za gradnjo cerkve na Viru izdelati v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom. V razpravi so svetniki največ govorili prav o tej temi. Tako jc dr. Marko Starbek, SKD, enako pogrešal osnovne podatke o predlagani spremembi in vprašal, čc jc bil prcdlaga-lelj pozvan, da predlagano spremembo dopolni s konkretnimi podatki. Enako ic bilo stališče Bogdana Oso-lina, SKD, ki je predlagal, da sc Občinski svet najprej seznani z načrti cerkve, nato pa odloči; Janez Grmek. SDS, je dejal, naj sc upošteva mnenje stroke, vendar za vse; Anton Preskar, LDS. je razočaran nad stroko; Roman Kurmanšek, SDS, pa jc podprl predlog predlagatelja (»Pripomba je načeloma sprejemljiva...«), mag. Milan Pirman. LDS, je dejal, da 0 pripombi odloča Občinski svet, strokovna služba le pripravi predlog; za upoštevanje stroke se je zavzel Martin Grošelj LDS; Marko Vrcsk, LDS, jc opozoril na ncnačclnosl obravnave in sprejema aktov ter na ustavno spornost sprejemanja soglasja k spremembi gabaritov, ker predlagatelj nc razpolaga s podat- ki; mag. Peter Pengal, LDS, je opozoril na nedorečenost strokovnega stališča in potrebo po upoštevanju že sprejetih prostorskih dokumentov; ob koncu je Borut Ulčar, Regijska razvojna služba, pojasnil, da podatkov o potrebnih gabaritih ni, županja pa je povedala, da jc potrebno akte sprejemati po zakoniti poti; posamezni uporabniki prostora pa lahko, čc želijo, predlagajo spremembe zazidalnih načrtov. Občinski svet je sprejel naslednja sklepa: /. Stališče do pripombe pod točko štev. 2 se ne sprejme. Investitor je dolžan projektno dokumentacijo za izgradnjo cerkve na Viru izdelati v skladu z veljavnim zazidalnim načrtom. 2. Občinski svet Občine Domžale sprejema stališča do pripomb in predlo-Hov z javne razgrnitve in javne obravnave Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu otoka V 7 Helios za podobmočje V 7/1 Helios, skupaj s sprejeto pripombo. Prvo tajno glasovanje Na predlog osmih svetnikov je Občinski svet tajno glasoval o sprejemu Odloka o pogojih, postopkih in merilih za podeljevanje koncesije za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom v prvi obravnavi kot primerno podlago za nadaljnji postopek sprejemanja ter sklep, da predlagatelj pri pripravi predloga odloka za drugo obravnavo upošteva predloge in pripombe iz razprave na odborih Občinskega sveta in seji Občinskega sveta. Še pred glasovanjem je o omenjenem odloku razpravljal Martin Grošelj, LDS, Roman Kurmanšek, vodja projektne skupine za izgradnjo plinifikacije v Občini Domžale pa je utemeljil razloge za sprejem odloka, o katerem bomo več pisali v eni prihodnjih številk. Razpravljal je tudi Roman Lcnassi. SDS. Oba predlagana sklepa sta bila s tajnim glasovanjem sprejeta. Pred zaključkom seje je Občinski svet Občine Domžale razpravljal o prevzemu garancije občine Domžale za JKP PRODNIK, d. o. o., Domžale, za odplačilo kredita pri Ekološkem skladu Republike Slovenije za gradnjo plinovodnega omrežja na območju Domžale - Sever 1 ter sprejel predlagane sklepe: 1. Občinski svet soglaša, da Občina Domžale da garancijo JKP, PRODNIK., d. o. o., Domžale, za odplačilo kredita pri Kkološkem skladu Republike Slovenije za gradnjo plinovodnega omrežja na območju Domžale - Sever 1., pod naslednjimi pogoji: • znesek kredita: 66,000 mio Sil. • odplačilna doba: 15 let, • obrestna mera: TOM + 2% (letno). 2. Občina Domžale prevzema odplačilo anuitet navedenega kredita v breme proračuna Občine Domžale na podlagi pogodbe i. JKP PRODNIK, d. o. o., Domžale, s katero podjetje prenese zgrajeno plinovodno omrežje v last Občine Domžale. 3. Za izdajo garancije za JKP PRODNIK, d. o. o. Domžale iz I. točke in z.a podpis pogodbe iz 2. točke Občinski svet Občine Domžale pooblašča županjo, Cveto Zalokar-Oražem. Na koncu seje pa so bila postavljena tudi tri svetniška vprašanja: dr. Marko Starbek - ukrepi Občine Domžale zaradi neizpolnjevanja pogodbe o enotni vozovnici. Županja je pojasnila, da bo odgovor mogoče pripraviti po sestanku z Ministrstvom za promet in zveze. Oddelek za družbene dejavnosti bo pripravil odgovor na vprašanje Milene Srcbotnjak. SLS. o pokrivanju stroškov lastnega prevoza otroka v šolo, ki je oddaljena več kot štiri km, Franc Cernagoj, Zeleni, pa je postavil vprašanje v zvezi z javnim WC v mestu Domžale. Sejo jc s povabilom na osrednjo občinsko slovesnost ob kulturnem prazniku zaključila županja Cveta Zalokar Oražem. ODGOVORNA UREDNICA Predstavljamo svetnike -Lista obrtnikov in podjetnikov Zoran Poljšak Listo obrtnikov in podjetnikov v Občinskem svetu naše občine zastopata dva svetnika: g. Andrej Po-čivavšek in g. Zoran Poljšak. Danes predstavljam g. Zorana Poljšaka, univ. dipl. ing. kemije, iz Doba, kjer živi že 16 let. V Dob, kjer z ženo Katjo in hčerkama Nino in Ano živi v lepo urejeni hiši, katere okolico ureja kar sam, se je pravi Primorec preselil leta 1983. Zakaj, je bilo moje prvo vprašanje. Mož moje tete Aleksandre je bil g. Jože Koželj, daleč po tedanji Jugoslaviji in tudi zunaj nje poznan zeliščar, za nekatere ljudi pravi čudodelnik, odličen diagnostik, pri recepturah za zdravila pa mu jc pomagal tast gospod Poljšak. V Ljubljani sem študiral kemijo, med počitnicami pa delal pri Koželje-vih in spoznaval osnove zdravilstva in zdravilnih zcliSč. Po dokončanju študija sem sc otlločil, da nadaljujem predelavo zdravilnih zelišč in izdelave zdravil - sprva kot obrtnik, nato pa, tudi zaradi zakonodaje, v okviru podjetja Koželj d. o. o. »Začeti mi ni bilo težko, saj sem svoje delo gradil na zelo znani blagovni znamki Koželj, ki so jo ljudje poznali, cenili in tudi kupovali. Proizvoda, s katerima sem nadaljeval delo g. Jožeta Koželja, kot sta paragin in rastin, sta Se danes splošno poznana kot kvalitetni zdravili, katerih učinke ljudje poznajo in ne potrebujeta reklame. Podjetje jc registriralo ri-bodermin, ki jc nadomestil priljubljeni jekoderni. prevzeli pa smo tudi izdelke blagovne znamke Celin. Podjetje je pridobilo odločbo Ministrstva za zdravstvo za proizvodnjo zdravil skupine C, kol tudi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za veterinarske izdelke. Naše izdelke, tako zdravila kot izdelke splošne rabe, dobite samo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Kakšna je sedanjost, predvsem pa prihodnost vaše firme? Koželj d, o. o. je firma s tradicijo in tradicija nekdanjega zdra- vilstva »Zcksarjevcga Pepcta« iz Doba nikoli ni bila pozabljena. Kot zdravili se prodajata le paragin (proti vnetju dlesni in ustne sluznice, preprečuje krvavenje dlesni in majavost zob, tudi z.a vsakodnevno nego in krepitev ustne sluznice in dlesni) in ribo-dermin (zdravljenje različnih opeklin, za zdravljenje suhe in občutljive kože, pri kožnih ekcemih, pri celjenju ran in kožnih razpok), druge pa kot izdelke splošne rabe, saj je registracija teh kot zdravil preveč zapletena. Ena najbolj znanih mazil je rastin, ki se uspešno uporablja za lajšanje bolečin pri revmatičnih obolenjih. Prihodnost je izdelati čimveč izdelkov, ki bi pripomogli k zdravju ljudi. Dolgoročno pa razvoj športne kolekcije, ki jo nekateri vrhunski športniki že testirajo, ter izdelava kataloga proizvodov Koželj, d. o. o. Kakšen je odnos ljudi do naravnih zdravil in zdravilnih zelišč? Ljudje imajo do naravnih zdravil in zdravilnih zelišč čedalje boljši odnos, zato ni čudno, da jeza to področje vedno več zanimanja. Rad pa bi opozoril, da ljudje, kakšnega zdravila ali preparata nc želijo le kupiti, temveč sc o njem predhodno tudi pogovoriti. Pogovor je zelo pomemben za kupca, saj navadno pomaga prav toliko kot zdravilo, zato naše lekarne ne bi smele biti le trgovine. Živite v Dobu. Vam je všeč? Zaradi bližine Ljubljane in Domžal kol gospodarskega, izobraževalnega, nakupovalnega in obrtnega centra jc Dob skoraj idealno območje, ki sc je v zadnjih letih precej razvilo. Le sonca ni, zato ga velikokrat poiščemo na Primorskem. Vam delo v Občinskem svetu in njegovih organih vzame veliko časa? Katera področja posebej spremljate? Delo v Občinskem svetu mi vzame kar nekaj časa, saj so gradiva precej obširna. Ce se žc odločiš za delo v politiki, je prav. da ga jemlješ resno. Minilo je prvo leto dela v svetu in s tem konec prilagajanja ter začetek še intenzivnejšega dela. Posebej spremljam delo Odbora za prostor in varstvo okolja ter vse, kar je v povezavi z obrtjo in gospodarstvom. Vrsto let ste aktivni član ožjega vodstva Območne obrtne zbornice in nekaterih organov Obrtne zbornice Slovenije. Zato to področje dobro poznate? Kateri so trenutno največji problemi? Kaj lahko občina naredi? Po mojem mnenju je največji problem plačilna nedisciplina. Delovna zakonodaja nas, male delodajalec, še zmeraj preveč omejuje, premalo pa je spodbud za razvoj obrti. Obrnik se mora ukvarjati s preobširnim administrira-njem. Od občine čutimo zanimanje za obrt in podjetništvo, saj se zavzema za odprtje novih obrtnih con, za kreditiranje in izobraževanje Vendar bi bilo to lahko podprto z večjimi finančnimi sredstvi Pričakujem pa 'udi podporo občine- pri odprtju novega parkirišča za tovornjake. Vam ostane kaj prostega časa in kako ga izkoristite? Aktiven sem tudi pri delu organizacij, kot je Sožitje, ki skrbi za boljše življenje otrok Z drugačnimi potrebami. Ce si delo razporedim, mi Sc vedno ostaja dovolj časa za rekreacijo in druženje s svojo družino, ki mi vedno stoji ob strani in mi pomaga. Hvala! VERA VOJSKA Vele -odmev združitve Kakšen dolgoročen pomeri ima nastanek Vele - Trgovske družbe? Pred združitvijo so bili Napredek, Kočna in Tabor vezani Ic na občinsko področje. To so bile firme, ki so opravljale svojo dejavnost na občinski ravni Z združitvijo smo omogočili delovanje na širšme teritoriju. Poenotili smo vrsto dejavnosti: finančno, nabavno, razvoj informatike, vlaganja v druga področja in s tem dosegli boljše sinergijske učinke, kar se bo poznalo na rezultatih poslovanja. Vele je pomemben poslovni subjekt tudi v slovenskem gospodarskem prostoru, saj po visini prihodka spada med 20 največjih družb. Sedež firme je v Domžalah, kako odmeva združitev v Kamniku in Grosuplju? Pozitivno, ker bo združena firma lažje reševala razvojne programe, kot pa posamezna firma. V Kamniku bo v tem letu /grajena nova blagovnica, enak načrt se pripravlja za Grosuplje. Socialna varnost zaposlenih je večja kot v manjših firmah. Združitev v firmo Vele jc omogočila nadaljnjo pove/o vanje v Gospodarsko inte resno združenje SUMA 2000. To pomeni, da se je trgovina združila Se s petimi drugimi trgovskimi družbami in predstavlja drugo največjo sk)vensko trgovsko verigo. In katere družbe so to? To so Vele, Živila Kranj, Era Velenje, Kolonialc Maribor in Potrošnik Murska Sobota. Skupaj pokrivamo 15% slovenske trgovine. Vsepovsod je prisotna tuja konkurenca. Je to boljše ali slabše za občino Domžale, Kamnik in Grosuplje? Kar se tiče konkurence, jo združevanje ne preprečuje. Tako združevanje omogoča le hitrejši razvoj trgovine, kar je ovira za vdor tuje konkurence. Će naredimo v Kamniku blagovnico, to pomeni, da je možnost vlaganja tujega kapitala manjša, oziroma ni tako velikega interesa, saj je področje pokrito. Ali se bo ponudba v vseh treh občinah izboljšala? Prav tako zanima naše bralce, kaj je pridobil /. združitvijo kupec? Kot večja firma imamo boljše možnosti za nakupe na domačem in tujem področju, ker jemljemo večje količine, dobivamo boljše cene, posledica tega so nižje naše cene, nižja cena blaga v trgovinah, kar je za potrošnika ugodno. Mi smo postali bolj konkurenčni. Začelo se je leta 2000, kaj v tej prelomnici načrtujete? V mesecu rnarcu odpiramo blagovnico VELE v Celju v velikosti 3.500 m', blagovnica v Kamniku bo zgrajena do konca leta. pripravili bomo vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo blagovnice v občini Grosuplje. Vzporedno bomo obnovili vrsto živilskih in neživil-skih trgovin. Kako velika bo blagovnica v Kamniku? Načrtujemo blagovnico v velikosti približno 8.000 in na lokaciji, ki jc predvidena z občinskim zazidalnim načrtom. 'Jo bo blagovnica v pravem pomenu besede, s kompletnim živilskim in ne-živilskim programom, bo pa še vrsto drugih dejavnosti, ki bodo to ponudbo dopolnjevale. S predsednikom uprave se je pogovarjala SAŠA KOS Krajevna skupnost Krtina Plan za leto 2000 »Svet Krajevne skupnosti Krtina je sprejel plan dela za leto 2000. Želje krajanov in vodstva so velike in jih bo težko uresničiti. Trudili se bomo, da čimveč akcij spel jemo ali pa jih vsaj pripravimo za čas, ko bodo finančna sredstva,« je povedal g. Mavricij Grošelj, predsednik Sveta in poudaril, da bodo imele prednost akcije, ki so že začete ali pa so skoraj dokončno pripravljene ter da se bo potrebno pošteno potruditi, da ga izpeljejo vsaj v točkah, kjer bodo finančna sredstva in interes občanov. Plan za leto 2000 je naslednji: • nadaljevanje gradnje kanalizacije in kolektorska povezava z Dobom: • naročilo idejne zasnove za nadaljevanje gradnje kanalizacije za vasi Dolenja vas, Brezje, Škocjan, Studenec. Ta akcija je planirana teminsko za dlje Časa, saj bo potrebno opraviti usklajevanje trase s prizadetimi lastniki, pridobiti pa bomo morali tudi vsa sog-lajsa z.a to gradnjo; • rekonstrukcija ceste Račni vrh - Kavetc z javno razsvetljavo - rok dokončanja: 30. april 2000; • rekonstrukcija ceste v Zgornji Krtini proti Cerarju, za katero se pridobiva gradbeno dovoljenje • naročilo idejne zasnove in projekta za most v Zalogu; • rekoastrukcija ceste v Ko-košnjah proti Peterki. Idejna zsnova je napravljena, gradbeni odbor je ustanovljen, potrebno jc pridobiti soglasja in naročili projekt; • naročilo idejne zasnove za rekonstrukcijo ceste Studenec-Zalog; • gradnja javne razsvetljave proti Erbežniku; • nadaljevanje rekonstrukcije ceste Brezjc-Gorjusa. Cesta je izredno potrebna rekonstrukcije, siti po njej vozijo odpadke iz Moravč na deponijo v Dob, povečal pa se jc tudi ostali promet - zaradi prenatr-panosti magistralne ceste proti Domžalam, vozniki namreč velikokrat iščejo bližnjico. Glede na problematiko pričakujemo, da bodo sredstva zanesljivo zagotovljena v proračunu; • gradnja ceste v Rači - z njo naj bi končno dokončali rekonstrukcijo te ceste; • nadaljevanje obnove obzidja pri cerkvi na Krtini in pridobitev idejne zasnove pri širitvi pokopališča: obnova ostrejša na cerkvi v Škocjanu; • sodelovanje z društvi in organizacijami, ki delujejo v Krajevni skupnosti Krtina: • redno vzdrževanje makadamskih in drugih cest, ki so v pristojnosti KS Krtina; • organizacija izleta ter akcij, kot npr. očistimo okolje v aprilu in maju; posip in čiščenje pokopališč ob dnevu mrtvih; V. V. IZ NAŠIH KS Sp rasujemo Dob v letu 2000 Prvi mesec letošnjega leta je za nami. Čeprav zima še kaže roge, kot radi rečemo, se v naših krajevnih skupnostih že pripravljajo na gradbeno sezono. Kaj lahko v krajevni skupnosti, zlasti na področju komunalnih investicij, pričakujejo v letu 2000, sem vprašala predsednika Sveta KS Dob g. Pavleta Cerarja. Preberite, kaj je povedal. Obnovljena varovalna ograja Uporabniki ceste iz Doba proti Sv. Trojici smo si po večih mesecih oddahnili. Sicer težaven ovinek pod Gorjušo, ki se po klancu izteka preko mosta in predstavlja črno točko že več let, je prav v zimskih mesecih ostal brez varovalne ograje. Kot že večkrat poprej, jo je jeseni zopet poškodoval premalo previdni voznik, ki ga je zaneslo prav z mosta. Ograja je sedaj obnovljena, ni pa še jasno, zakaj so mojstri ostanke prejšnje pustili neugledno ležati po okolici. ROK RAVNIKAR »Na cestnem področju načrtujemo preplastitev Gubčcvc ulice, ki jc v letu 1999 dobila hodnik za pešce, rekonstruirali bomo Kidričevo cesto v Dobu in ob tej priložnosti zamenjali vodovodne cevi, uredili javno razsvetljavo in zgradili pločnik za pešce. Nadaljevali bomo gradnjo ceste oz. poti v Dolino na Sveti Trojici, v Žcjah pa uredili postajališče za avtobus in javno razsvetljavo. Boljšo javno razsvetljavo lahko pričakujejo tudi v vaseh Češcnik in Turnšc, kjer bomo rekonstruirali tudi eno od makadamskih cest. Največ skrbi bomo namenili pridobivanju dokumentacije, ki nam bo omogočila nadaljevanje uspešnega dela. Tako bomo sku- šali dobiti potrebno dokumentacijo za gradnjo pločnika med Dobom in Virom, za razširitev pokopališča ter rekonstrukcijo cest stran Dob-Gorjuša (pločnik in javna razsvetljava) ter Dob-Krtina, ki naj bi jo uredili v sklopu avtocestnih del. Najbrž, bo ob teh investicijah potrebno še več manjših vzdrževalnih del. Pričakujem, da bomo del sredstev usmerili tudi v razvoj družbenih objektov, računam pa tudi na dobro delo društev in drugih organizacij, ki pomembno prispevajo k lepšemu življenju naše krajevne skupnosti.« Hvala. V. V. Predavanja za kmetovalce Z več znanja do še uspešnejšega kmetovanja Ker je zimski čas primeren za izobraževanje, je Kmetijski zavod Ljubljana, Kmetijska svetovalna služba Domžale, v januarju in februarju pripravila ciklus strokovnega izobraževanja, v okviru katerega so njegovi udeleženci pridobili vrsto znanj s posameznih področij kmetijstva. Predavanja so bila dobro obiskana in so ponudila številne novosti, predvsem pa veliko praktičnih izkušenj, ki bodo pomagale udeležencem predavanj pri prizadevanjih, da bodo pri gospodarjenju na svojih kmetijah še uspešnejši. Tokrat predstavljamo januarski ciklus predavanj. Dan poljedelcev -gnojenje V okviru dneva poljedelcev so bila izvedena tri predavanja V prvem - predavateljica Irena Bantan, so udeleženci dobili celovito informacijo o gnojenju pošljščin in krmnih rastlin, nato jim je g. Janez Sušin predaval o dušičnih gnojilih in njihovi uporabi, zadnji predavatelj Anton Povšič pa je predstavil Fertilo-va gnojila. Dan kmetovalcev G. Ervin Kuhar jc številnim udeležencem, ki so se tokrat izjemno zbrali v Kulturnem domu na Viru, sicer so bila vsa predavanja v prostorih Krajevne skupnosti Dob, predstavil Kmetijsko gozdarsko zbornico. Dan vrtnin Dan vrtnin se je začel z okroglo mizo o varstvu vrtnin, ki jo je vodil g. Andrej Simončić. V nadaljevanju je predavateljica Ana Ogore-lec spregovorila o tehnologiji pri pridelavi vrtnin, dan pa je končal s predstavitvijo BSF škropiv in COM-POVIH gnojil, ki jo je opravila ga. Andreja Jevšenak. Dan mlekarstva Glede na zahteve Evropske skupnosti in nekatere probleme, ki spremljajo predelavo mleka tudi na našem območju, je bilo predavanje o novih zahtevah v mlekarstvu, predvsem pa praktična predstavitev, kako jih doseči, za vse udeležence zelo dobrodošlo. O tem jc spregovoril g. Janez Koprivnikar, o odkupu mleka v letu 2000 pa g. Andrej Kos. V januarju je Kmetijska svetovalna služba Domžale pripravila tudi dvodnevni tečaj za boljše gospodarjenje na kmetiji, tega sc je udeležilo več kmetovalcev in kme-tovalk. Kot smo žc navedli, se bodo predavanja nadaljevala v februarju, zato bomo o njih še pisali. V. V. Pridelovanje zdrave zelenjave in sadja Leta 1924 je dr. Rudolf Steiner imel poljedelski tečaj v Kobervvi-tzu v Nemčiji, kjer je med drugim povedal, da lahko pridelamo zdrave in odporne rastline samo z oživljanjem tal. Da bi lahko harmonizirali zemeljske in kozmične vplive, ki delujejo na rastline, je poljedelcem priporočil posebne postopke, s katerimi razna zdravilna zelišča naredimo bolj učinkovita. Pol ali eno leto jih izpostavimo zemeljskim in kozmičnim silam. Će takšne preparate vstavimo v gnoj ali kompost, bomo dobili gnojilo, ki zelo ugodno vpliva na rast poljščin, trav, zelenjave in sadnega drevja. Ustvarja bolj odporne rastline proti škodljivcem ter poveća aromo in hranljivost rastlin. Danes, ko je zemlja tako onesnažena s kemikalijami, je priporočljivo gnojiti s tako pripravljenim gnojem. Prišli bodo časi Kdor si tudi v bodoče želi zagotoviti zdravo in polnovredno hrano, je vabljen na uvodni tečaj biološko dinamičnega kmetovanja ki bo dne 18. 2.2000 ob 19.30 v Knjižnici Domžale, Ljubljanska 58. Predavala bo ga. Meta Vrtnine, predsednica društva Ajda iz Horjula. oziroma so že tu, ko rastline nc bodo imele več vitalnosti, da bi človeku dajale zdravo hrano. Društvo AJDA Časi »gozdne pločevine« še niso minili pa delo za komunalnega nadzornika. ROK RAVNIKAR Na svoj način si je razlagal recikliranje in klic »Nazaj k naravi!« za zdaj še neznani lastnik osebnega avtomobila. Oskubljcjo pločevino je, potem ko mu je avto odslužil, namesto na odpad pripeljal na Sv. Trojico in jih zavalil v gozd pod cesto proti Javorščici. Številni obiskovalci in pohodniki sc zgražajo nad nemarnostjo, s kakršno sc lahko nekateri »izkažejo« tudi še v letu 2000. Ostaja Dobro je vedeti Uradne ure naših krajevnih skupnosti KRAJEVNA SKUPNOST DOB Sedež: Dob, UI. 7. avgusta štev. 9, 1233 Dob Predsednik: Pavel Cerar Telefonska številka: 7242-566, 712-167 Uradne ure: ponedeljek od 8. do 11. ure sreda od 8. do 11. ure in od 17. do 19. ure petek od 8. do 11. ure KRAJEVNA SKUPNOST DRAGOMEU PŠATA Sedež: Pšata, gasilski dom, 1292 Dol pri Ljubljani Predsednik: Jože Rozman Telefonska številka: 1626-546 Uradne ure: torek od 17. do 18. ure KRAJEVNA SKUPNOST HOMKC-NOZlCE Sedež: Homec, Bolkova ul. štev. 46, 1235 Radomlje Predsednik: Alojz Rogina Telefonska Številka: 727-430 Uradne ure: torek od 18. do 19. ure KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE-RODICA Sedež: Srednje Jarše, Jarška ul. štev. 37, 1230 Domžale Predsednik: Marjan Ručigaj Telefonska številka: 7241-369 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 17. do 19. ure torek od 8. do 12. ure petek od 8. do 11.30 NISSAN KREDITI BREZ POLOGA NA POLOŽNICE Z OSEBNO IZKAZNICO TOM +0% KRAJEVNA SKUPNOS1 IHAN Sedež: Ihan. Brcznikova cesta Stev. 78, 1230 Domžale Predsednik: Boštjan D^kan Telefonska številka: 722-756 Uradne ure: vsak drugi in četrti četrtek od 18. do 19. ure KRAJEVNA SKUPNOST KRTINA Sedež: Krtina 41, 1233 Dob Predsednik: Mavricij Grošelj Telefonska Številka: 7249-017 Uradne ure: vsak četrtek od 19. do 21. ure KRAJEVNA SKUPNOST PRESERJE Sedež: Preserje. Pelechova 15, 1235 Radomlje Predsednik: Janez Hribar Telefonska številka: 727-604. 041/683-019 Uradne ure: torek, četrtek od 7.30 do 9.30 KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE Sedež: Radomlje, Prešernova 43, 1235 Radomlje Predsednica: Lidija Ambrož Merčun Telefonska številka: 727-933, 041/683-019 Uradne ure: sreda od 10. do 13. ure, od 14. do 15. ure KRAJEVNA SKUPNOST ROVA Sedež: Rova, Ziška c. 10, 1235 Radomlje Predsednik: Milan Šinkovec Telefonska številka: 727-018, 727-892 Uradne ure: sreda od 17. do 18. ure KRAJEVNA SKUPNOST TOMA BREJCA VIR Sedež: Vir, Saranovičeva 19, 1230 Domžale Predsedik: mag. Milan Pirman Telefonska številka: 712-143 Uradne ure: ponedeljek, pelek od 9. do 12. ure; sreda od 14. do 17. ure KRAJEVNA SKUPNOST SIMONA JENKA Sedež: Domžale, Slanini karska cesta 14 Predsednik: Peter Pavli telefonska številka: 711-064, 715-217 Uradne ure: ponedeljek, petek od 8. do 13. ure sreda od 8. do 16. ure KRAJEVNA SKUPNOST SLAVKA ŠLANDRA Sedež: Domžale, Slamnikarska cesta 14 Predsednik: Pavel Pevec Telefonska Številka: 711-064, 715-217 Uradne ure: ponedeljek, petek od 8. do 13. ure sreda od 8. do 16. ure KRAJEVNA SKUPNOST VENCUA PERKA Sedež: Domžale, Slamnikarska cesta 14 Predsednik: Janez. Ulčar Telefonska številka: 711-064. 715-217 Uradne ure: ponedeljek, petek od 8. do 13. ure sreda od 8. do 16. ure URAD ŽUPANJE j ZNANJE JE POT DO USPEHA... RAČUNALNIŠKI TEČAJI j ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: J WINDOWS, VVORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ' ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU.. Ljubljanska 80 (SPBT), Domžale Tel./faks 713-660 j Ugodnosti: E-poita: clip@ctip-domzals.sl i -10% popust nudimo za skupine j - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. Turizem jutri V Sloveniji v turizmu vse več ljudi išče življenjsko perspektivo in, kar je razveseljujoče, sprejema ga kot način življenja. Toda turizem ne sme biti volilni temveč razvojni sistem. Načelno smo večina za turizem, pa vendar je vse preveč ovir za tako usmeritev in naravnanost. Manjka ekonomske pripravljenosti za turistični razvoj, predpisi bolj omejujejo, kot da bi usmerjali in spodbujali. V turističnih društvih bomo morali obrniti nov list v razvijanju društvene dejavnosti. Ta bo morala odgovoriti z dejanji na razmere in nove izzive, ki so tu. Pred nami je visok jubilej slovenskega turizma - 95 let delovanja Turistične zveze Slovenije, organizacije in združenja ljudi za turizem. To naj bo motiv napredka in naravnan pogled naprej. Turistična društva -pomemben dejavnik pri razvijanju turizma Naklonjenost domačinov do turistov, enodnevnih in večdnevnih, kakor tudi tranzitnih bo pomembnejša kot kdajkoli doslej. Marsikaj društva storijo in postorijo v krajih. Izboljšujejo videz kraja, prirejajo prireditve, opozarjajo na zadeve, ki jih sami ne zmorejo. Sodelujejo z drugimi društvi v kraju in zunaj njega. Izdajajo razglednice, zloženke, krajevna informacijska glasila, obujajo običaje in skoraj že pozabljene navade, spodbujajo ljudi za razumevanje za turizem in še kaj bi se našlo. Kar osem turističnih društev je prijavljenih v občini in motiviranih za razvoj turizma v občini, z več ali manj pripravljenimi programi, ki jih vsak po svoje skuša čimbolj uresničiti. Mladi in študij turizma Vse več mladih se odloča za poklicno, srednje in višje ožje specializirano strokovno izobraževanje. Podiplomski študij turizma še ni povsem zaživel. Pa še bo. Zagotovo. Tudi tukaj gre razvoj postopoma naprej. Tudi iz naše občine je kar nekaj deklet in fantov, sedem jih jc, po sedaj zbranih podatkih, ki študirajo na višjih in visokih Šolah smer turizem oz. gostinstvo. Vsem, ki so v preteklem letu diplomirali, komisija za razvoj turizma iskreno čestita z željo, da bi dobili zaposlitev v turizmu in v njem tudi ostali. IGOR KUZMIČ m "1.. . " -v KLEPARSTVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS ANDREJ VRTAČ IC Fortunata Berganta 3, 1 240 Kamnik Telefon/faks: 06 1 812 355, GSM 04 1 689 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: - BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE - TRIMO TREBNJE Nudimo vam kompletno izvedbo krovsko kleparskih del stanovanjskih ter industrijskih objektov. NUDIMO VAM STORIM PO KONKURENČNIH CSNAH! Garancija: ■ 10 let za delo do 50 let za material KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA! LETNIK 99 DO 410.000 SIT POPUSTA stran KAJ JE NOVEGA Kaj vse piše v pogodbi O razdružitvi premoženja občin Domžale in Trzin Občinski svet jc na 11. seji konec leta 1999 sprejel tudi Pogodbo o razdružitvi premoženja z Občino Trzin. V gradivu, ki ga je podpisala županja Cveta Zalokar Oražem, smo lahko prebrali: Med občino Domžale in Občino Trzin so v letu 1999 potekali intenzivni dogovori in pogajanja glede sporazumne razdelitve premoženja. Pristop k osnovam je bil podoben, kot ga določa zakon v primeru, če do sporazuma ne bi prišlo in sicer: Nepremičnine, javno dobro in infrastruktura postanejo premoženje občine, na območju katere ležijo (po legi); Vsaka občina prevzame ustanoviteljske pravice v javnih zavodih, javnih podjetjih in skladih s sedežem na svojem območju; Posamezno občino bremenijo vsa bremena premoženja, ki ji jc pripadl Druge premoženjske pravice, denarna sredstva in vrednostni pKipirji ter bremena, ki niso nastala zaradi financiranja izgradnje ali pridobitve premoženja, sc razdelijo v sorazmerju s številom prebivalcev na območ- ju posamezne občine (splošni ključ>, - Nepremičnih in premičnih stvari, ki so namenjene izvajanju dejavnosti in z njimi upravlja javni zavod ali javno podjetje, ni mogoče fizično delili. Občini imata pravico sodelovati pri upravljanju javnih zavodov in javnih podjetij ter skladov, ki izvajajo javne službe oziroma drugo dejavnost lokalnega javnega pomena na njihovem območju v sorazmerju, ki pomeni idealni delež lastnine posamezne občine na nepremičnem in premičnem premoženju, namenjenem za izvajanje dejavnosti zavoda, podjetja ali sklada oziroma, če tak- šnega premoženja ni, v sorazmerju z deležem uporabnikov storitev ali dobrin, ki jih zagotavlja javni zavod, javno podjetje ali sklad med prebivalci posamezne občine. Sodelovanje pri upravljanju javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada je upravičenim občinam dolžna zagotoviti občina, ki so ji pripadle ustanoviteljske pravice. Na osnovi teh, za marsikaterega od bralcev, suhoparnih ugotovitev, je bilo ugotovljeno razmerje števila prebivalcev 9,43% v Občini Trzin ter 90,57 v Občini Domžale. Prvi rezultati pogajanj so bili določitev delitvenih razmerij o finančnih obveznostih med običanama, ki je bila sprejeta sredi maja na seji Občinskega sveta. V skladu s pogodbo so bile vse nepremičnine razdeljene po legi, enako kot infrastruktura, medtem ko so se ustanovi teveni deleži v javnih pod- jetjih in zavodih skupnega pomena razdelili v skladu s ključem - številom prebivalstva. Najtežja pogajanja so po mnenju županje potekala glede vplačanega komunalnega prispevka v letu 1998 na račun Občine Domžale za objekte v občini Trzin. Na koncu jc bil sklenjen dogovor, da bo s tega naslova Občina Domžale s skupnega premoženja izločila dve stanovanji in en poslovni prostor v objektu Malin v Radomljah, ki so bili pridobljeni prav iz omenjenega prispevka. Drugi večji problem pa so predstavljale nerealizirane obveznosti iz pogodb o izračunih komunalnega prispevka v OIC Trzin, ter neurejene dokumentacije in ne pridobljenih uporabnih dovoljenj v OIC Trzin. Ugotovljenih je bilo za 55 mio neizpolnjenih obveznosti. Občina Domžale se je zato zavzela, da bo Občini Trzin v dveh letih za realizacijo omenjenih neizpolnjenih obveznosti izplačala 25 mio srn Za področje predšolske vzgoje je bila na osnovi Pogodbe o razdružitvi skupnega premoženja podpisana posebna pogodba o ureditvi medsebojnih odnosov iz naslova prevzema ustanoviteljskih pravic do enot Vrtca Domžale na območju obeh občin, katere glavni rezultat je, da je že ustanovljen samostojni zavod Vrtec Trzin, v katerega sta vključeni enoti Zabiča in Palčiča, sprejet je bil sporazum o prevzemu delavcev, za nemoteno zagotavljanje dostave prehrane v Vrtec Trzin pa je le-ta dobil v last kombinirano vozilo. Pogodba posebej določa tudi ustanoviteljske pravice in obveznosti do zavodov, ki pokrivajo več občin: OŠ Roje, Knjižnica Za poslovanje navedenih zavodov in stroške investicijskega vzdrževanja občini zagotavljata sredstva po splošnem ključu -številu prebivalstva, ki smo ga že omenili. Razdeljena so sredstva in oprema civilne zaščite, motorna vozila ostanejo v Domžalah, občina Domžale pa izplača denarno vrednost po splošnem ključu, obe občini ostajata solastnici na počitniških objektih, posebej pa so določene tudi obveznosti do sanacije Komunalnega odlagališča v Dobu V posebnih pogodbah sta določena prenosa poslovnih deležev in delnic v zvezi s Centralno čistilno napravo Domžalc-Kamnik ter Javnim komunalnim podjetjem Prodnik, d. o. o. Domžale. V zadnjih členih pa so opredeljene tudi obveznosti občin iz določb, najetih kreditov ter poroštev. GOSPA CVETA ZALOKAR ORAŽEM, županja Občine Domžale Vesela sem, da smo se z novo občino Trzin kljub zapletenosti problema o delitvi premoženja dogovorili prej kot v letu dni. To jc pomembno zaradi nemotenega, transpa-rentnega in samostojnega poslovanja obeh občin, nenazadnje pa omogoča tudi zadolževanje in kandidiranje na republiških razpisih in razpisih skladov. Pogajanja z občino Trzin so bila korektna in naporna, vendar sta obe komisiji dobro opravili svoje delo, po svojih močeh pa sva h končni odločitvi prispevala tudi oba župana, zlasti pa delavci občinske uprave, ki so pripravljali slrokovna izhodišča. Prepričana sem, da smo premično in nepremično ter ostalo premoženje razdelili po dejanskem stanju - v okviru možnosti pravično in v zadovoljstvo obeh občin ter občank in občanov. Pri urejanju odprtih in nerešenih problemov, ki sc bodo pojavljali in ugotavljali kasneje, pa bo Občina Domžale aktivno in korektno sodelovala in se dogovarjala tudi v prihodnje. Občini Trzin želim uspešno nadaljno pot in pričakujem tudi v prihodnje korektno sodelovanje. GOSPOD ANTON PERŠAK, župan Občine Trzin Ocenjujem, da je dejstvo, da je bila delitvena bilanca sklenjena prej kot v letu dni, pozitivno. Ob tem pa velja, da sta oba partnerja do neke meje zadovoljna, do neke pa najbrž tudi nezadovoljna. Z vidika Občine Trzin so še odprti stroški s področja urejanja Obrtne cone, ki jih jc treba pokrivati hitro, vložek pa sc bo povrnil po daljšem času. Ob tem odkrivamo, da je bilo veliko sklenjenih dogovorov, zlasti v /vezi z zemljišči, ki bremenijo obe občini in jih žal nismo uspeli do konca razčisliti. Glede na izkušnje ostalih občin, je ocena še vedno pozitivna, saj je pomembno, da sta se občini sporazumeli na način, ki omogoča nadaljnje skupno sodelovanje in morda tudi skupne projekte. V januarju je občina pripravila tudi javno razpravo o predlogu proračuna Občine Domžale za leto 2000. V sejni sobi se je poleg predstavnikov Občinske uprave zbralo kar nekaj proračunskih porabnikov, največ pa jih je bilo iz krajevnih skupnosti. Mednarodna urbanistična delavnica Kako, zakaj in kje oblikovati središče Domžal Rezultati Mednarodne urbanistične delavnice, ki jo jc pod naslovom: Kako, zakaj in Kje oblikovati središče Domžal, omogočila občina, inje v juniju potekala v našem mestu, 90 pred dnevi našli svoje mesto v posebni publikaciji. V njej so predstavljeni rezultati dela štirih skupin arhitektov in urbanistov, iz tujine in Slovenije, ter študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubi jani. ki so se najprej seznanili s prostorskimi in drugimi problemi, načrtovanimi spremembami cestnega omrežja na širšem in ožjem območju mesta, načrtovanimi ureditvami ožjega centra ter raziskavami o urejanju naselij v somestjih Ljubljane, s poudarkom na Domžalah ter primerljivih strokovnih problemov v tujini. Po ogledu in delu v projektnih skupinah so pripravili vmesne in končne predstavitve rezultatov dela projektnih skupin, ki so bili predstavljeni tudi na tiskovni konferenci in posebni razstavi v Likovnem razstavišču Domžale. Ker jc preobširno, da bi predstavili ugotovitve in rezultate vseh štirih skupin, katerih ugotovitve o prihodnjem oblikovanju središča Domžal po mnenju mag. Lučke Asmnn Momirski lahko strnemo v dve alineji: - Pred pričetkom naročanja in izvajanja projektov v središču Domžal jc potrebno revidirati načrtovano prometno omrežje in ga prilagoditi/podrediti interesu oblikovanja središča; - To jc nemogoče oblikovati v širokem razponu različnih meril nove arhitekture; od skrajno monumentalne do skoraj (ponovno) vaške, smo za pokušino, pa tudi zato, da bi med bralci vzbudili zanimanje, izbrali Ic nekaj naj/animivej-ših ugotovitev. Vsi, ki pa bi se želeli podrobneje seznanili z rezultati delavnice, lahko publikacijo Prevzamete v Uradu Županje, Prva skupina Vodila sta jo g. Evgen Cargo in g. Ferdo Jordan, oba z Ljubljanskega urbanističnega zavoda, ki sta skupaj s sodelavci o bodočem mestnem trgu napisala: Mestni trg Osrednji mestni prostor jc omejen s pnmcr-nimi cestnimi osmi M jugu in vzhodu, sekundarno cestno povezavo na zahodu in terciarno na severu. Torej jc območje najiiilcn-zivncjšc javne rabe (lako programa kol javnega odprtega prostora) na južnem in vzhodnem robu kareja Severna stran jc prometno najslabše dostopna, torej jc programsko najbolj introvertirana (stanovanjski, zdravstveni programi), zahodni rod ima mešano poslovno-trgovsko-stanovanjsko rabo. Morfologija pozidave nadaljuje obstoječ, zazidalni vzorec velikih ploskovnih objefc tov ki so vmešćeni na rob kareja. Višina objektov ne presega višinskih gabaritov stavb v kareju (P+-H saj ustvarjajo značilno domžalsko silhueto že obstoječe stanovanjske stolpnice in PSOv neposredni bl,- Osredje tvori urejena parkovna površina dvema historičnima Objektoma (klasit.sl.c na vila ob Ljubljanski cesti in arhitektura zgodnje industrijske dobe kompleksa In-duplali). V parku so vmeščeni prostosto-ječi paviljoni z javnim programom, ki gc-nerirajo »mirni« javni prostor (v nasprotju s »hrupnim« javnim prostorom ob ljubljanski cesti). Ta sc izteče v sistem javnih ploščadi na zahodu, orientiranih tako na mestno prometno os kol tudi mirno zeleno osredje parka. Športna dvorana sc bo predvidoma izselila v rekreacijsko območje ob Kamniški Bistrici, zalo predlagamo, da sc obstoječa slavba preuredi v tržni prostor, trg pred njo pa v tržnico na odprtem. Druga skupina Vodji projekta sta bila mag. Lučka Ažman Momirski, Fakulteta za arhitekturo. Univerza v Ljubljani, ter g. Marko Venturini, Istituto Universitario di Architet-tura di Venezia. O oblikovanju centra Domžal pa sta skupaj s sodelavci zapisala: Oblikovanje centra Domžal ( enter IX>mžal danes zaznamujeta dva dejavnika: tranzitni značaj centra in mešana struktura zazidavc, kjer najbolj izstopajo objekti nekdanjih vasi na (cm območju in kompleks SPB. Pri prihodnjem oblikovanju centra jc potrebno predvsem pazljivo prepoznati te obstoječe kvalitelc v mestu, ludi tiste na krajih, kjer se zdi, da nc obstajajo. Zato sc zavzemamo za ohranitev nekaterih sklopov nekdanje vaške arhitekture kol ostankov mozaika v strukturi načrta ter prenovo parterja in zunanje, cestne fasade kompleksa SPB. Med ljubljansko cesto in kompleksom Univerzah je dovolj prostora za oblikovanje osrednjega mestnega trga/trgov z različnim programom. Ta Irg naj bi sc kol zelena poleza nadaljeval vse od Sumbcrka proti Ljubljanski cesli in se kol klin /;iril prek nje. V tlorisnem gabarilu Irg prevzema dve obstoječi gradbeni liniji/usmeritvi. Posebej pomembno jc ustvariti povezave naselja prek obstoječe Železniške proge in s tem omogočiti lažjo komunikacijo med centrom Domžal in stanovanjskim delom naselja. Tretja skupina Gospa Tatjana Capuder in g. Borut Ulčar s sodelavci predlagajo naslednjo projektno rešitev prometa za širše območje: Promet Vzhodno od ceste ob kamniški progi in vzporedno z njo predlagamo vzpostavitev osrednje komunikacijske osi, sestavljene iz obstoječih fragmentov cest oziroma ulic v smeri scver-jug, tako da jih v tej smeri povežemo med seboj. Nova scverno-juz-na os postane osrednja konurbacijska os od Domžal do Kamnika. Vzhodno od obeh omenjenih urbanih osi in zahodno od Kamniške Bistrice teče tretja scverno-južna komunikacijska os. Tudi ta os je sestavljena iz Zc obstoječih eesl/ulic in poli ter predstavlja I. im. zeleno pol/ulico, ki sledi zahodnemu robu zahodnega rekreacijskega nabrežja reke ter z njim povezuje individualno stanovanjsko gradnjo vzhodnih Domžal. Četrta os v smeri sever-jug jc t. im industrijska os, na katero je pripeta industrija. Teče po območju vzhodno od reke in obrežnega zelenega pasu. Industrijska os sc neposredno priključuje na avtocesto pri ZaborStu jugovzhodno od Domžal, medtem ko je središče mesta z zaledjem na avtocesto priključeno posredno prek industrijske ceste, tako da postane mcslna vpadnica (Karantanska cesla) podrejen priključek na industrijsko cesto. S tem jc občutno zmanjšan tranzit skozi mestno središče. Četrta skupina Sanja Filep, Arhitektonski fakultet, Sveučilište u Zagrebu, ter Ivan Stanič, Urbanistični inštitut RS, sta skupaj s sodelavci v zaključku zapisala: Zaključek lema urbanistične delavnice je bila oblikovanje centra Domžal. Menimo, da bi bilo pred pričetkom kakršnih koli dejanj glede preureditve središča mesta vseeno koristno še enkrat preveriti izhodišča prometnega urejanja mesta in navezave na avtocestni sistem prav zaradi neposrednega vpliva priključka na prihodnji mestni razvoj. Prav približevanje avtoceste Domžalam in izboljšana dostopnost po cesti Gl (njeni rekonstrukciji) pomenita možnost izboljšanja prostorske organizacije vsega urbaniziranega prostora občine, pa tudi izboljšanje bivanjskih kakovosti v samem središču. Podrobna programska artikulacija in povezovanje povezljivih vsebin v mestu lahko omogočita dejansko identiteto in prostorsko preobrazbo mesta, ki tako ne bi bilo več nek anonimen privesek Ljubljane, temveč ali predvsem naselje z vsemi ponotranjenimi elementi svojsicosti. URAD ŽUPANJE Novice iz Domžal na Radiu GLAS LJUBLJAjNE 99.5 Mil/, 100,2 MHz ter I04,X MM/ so frekvence, na katerih lahko poslušate Radio GLAS Ljubljane (radio, ki ga lahko tudi vidite!), ki vsak ponedeljek okoli 13. ure prinaša tudi aklualne novice iz občine Domžale. Poslušajte in se prepričajte! už Domžalsko policijsko postajo vodi novi komandir S 1. februarjem 2000 je me komandirja Policijske postaje Domžale prevzel novi komandir Božidar Fekonja. Kljub temu, da je komaj nastopil novo službo, je bil prijazno pripravljen odgovoriti na nekaj vprašanj o sebi in svojem novem delovnem mestu. Gospod Fekonja, nam labko poveste, od kod prihajate in kako ste prišli v Domžale? Doma sem iz Pohorja, iz Ribnice ua Pohorju, če smo natančni, leta 1981 sem končal Srednjo policijsko kadetsko šolo in kot pripravnik delal na Policijski postaji Bežigrad, kjer sem bil vodja varnostnega okoliša, kot se je takrat imenoval. Ob delu sem doštudiral na Višji soli za notranje zadeve in kasneje eno leto delal kot komandir Policijskega okoliš;] Črnuče in eno leto kot komandir Policijskega okoliša Ljubljana Polje. Leta 1994 sem bil prerazporejen na Policijsko postajo Ljubljana Siska, kjer sem delal kot namestnik - pomočnik komandirja in od koder sem bil zdaj prerazporejen na mesto komandirja Policijske postaje v Domžalah. Ob delu študiram na Visoki policijsko varnostni šoli v Ljubljani in ob delu sem tudi mož in oče. Ste v času, odkar ste v Domžalah, že ocenili, v kakšen okoliš ste prišli in kakšna je situacija v Domžalah? Ocenil sem, da jc varnostna problematika v Domžalah zadovoljiva Od kar sem nastopil novo delovno mesto, mi je uspelo govoriti z vsemi petimi župani občin, ki spadajo v ta okoliš in naša skupna ugotovitev je bila. da sc pojavlja na vseh področjih večji problem narkomanije in iz tega izhajajoči večji premoženjski delikti. Narkomani seveda potrebujejo večja denarna sredstva, da si lahko nabavijo mamila. Drugi večji problem je pre-točnost prometa, predvsem ob petkih, ker se v središče Domžal zgrinjajo kolone vozil. Prav tako tudi skozi Mengeš, kjer glavna cesta vodi skozi mesto. Skozi Domžale jc sicer prepovedan promet s kamioni, vendar ob konicah vseeno nastajajo prometni zastoji in tudi prekrški v mirujočem prometu. Problem so tudi kolone, ki nastajajo na obvoznicah ob vikendih, ko se ljudje vračajo iz Ljubljane in iščejo vse mogoče bližnjice, na primer skozi Dob. Kaj lahko naredite in kakšni so vaši cilji? Upam, da borno naiedili nekaj dobrega za varnost vseh občanov. Moj namen jc skupaj s policisti zagotoviti varnost v vseh občinah, ki jih pokriva Policijska postaja Domžale. Vsem državljanom in občanom želimo prikazali tako imenovano »dobro policijo«, na katero se lahko obrnejo ob vsakem času. Upam, da vam bo uspelo. Hvala za pogovor in uspešno delo vam želim! KRISTINA BRODNIK Občina Domžale in Arboretum Volčji Potok Letne vstopnice tudi letos ceneje V skladu s sporazumom med Občino Domžale in Arborctumom Volčji Potok bomo tudi letos občani in občanke Občine Domžale lahko ceneje kupili letne karte za ogled tega slovenskega bisera Več o nakupu pa v prihodnjem SLAMNIKU. IZ ŽIVLJENJA IN DELA Dobro je vedeti V tetu 2000 se v skladu s sprejetimi kolektivnimi pogodbami in v skladu z Zakonom o minimalni plači in načinu usklajevanja plač ter o regresu za letni dopust zaradi izkazane rasti življenj si h stroškov usklajujejo izhodiščne plače in nekateri prejemki. Usklajujejo se torej izhodiščne plače po kolektivnih pogodbah dejavnosti in veljavne izhodiščne plače po podjetniških kolektivnih pogodbah. To pomeni: obveza delodajalca je, da uskladi izhodiščne plače v podjetju tudi, če so višje od izhodiščnih plač, zapisanih v kolektivni pogodbi dejavnosti. Če so v podjetju določene osnovne plače za posamezni tarifni razred in te presegajo izhodiščne plače za posamezni tarifni razred ter presegajo tudi izhodiščne plače v kolektivni pogodbi dejavos-ti, je njihovo usklajevanje stvar dogovora med vodstvom podjetja in sindikatom podjetja. To pomeni, da ni sankcionirano, če se te osnovne plače ne uskladijo (kadar so višje od usklajenih izhodiščnih plač), hkrati pa ni nikjer prepovedano, da se sindik-dat in vodstvo podjetja dogovorita, da se uskladijo tudi te plače. Navajam višino usklajenih plač po splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti. Novi zneski izhodiščnih plač, ki veljajo za januar 2000 oziroma za izplačilo v mesecu februarju, so naslednji: Tarifni razred: I. 55.846 II. 61.430 HI. 68.690 IV. 76.509 V. 86.561 VI. 103.315 VII. 117.276 VIII. 139.615 IX. 167.538 Višina izhodiščnih plač posameznih kolektivnih pogodb dejavnosti je višja. Podatke lahko dobite pri predsednikih sindikatov podjetij in zavodov ali na sedežu območne organizacije. Ker na sedež območne organizacije prejemamo veliko vprašanj o višini nekaterih povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, navajamo SINDIKALNO LISTO, v kateri so objavljeni minimalni zneski. V zvezi s podatki, ki so navedeni v sindikalni listi, je potrebno opozoriti na Uredbo Vlade RS o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki pa določa maksimalne zneske povračil stroškov v zvezi z delom, od katerih tudi ni potrebno obračunati davkov in prispevkov. Priporočamo vam, da se ob morebitnih ugotovitvah o kršitvah pri izplačilih plač nemudoma obrnete na predsednika sindikata v podjetju oz. zavodu ali pa pokličite oz. se oglasite na sedežu Območne orgnizacije ZSSS Domžale, ljubljanska 70/1. Ivica Račan - gost sobotnih pomenkovanj Lutkovno gledališče na Krekovem trgu v Ljubljani je prizorišče pomenkovanj dr. Cirila Ribičiča, kjer se enkrat mesečno lahkotno in duhovito pomenkuje o resnih političnih in drugih aktualnih dogajanjih s svojimi gosti. S pomočjo lutk in duhovitih opazk gostitelja postanejo resne politične teme manj obremenjujoče in bolj sproščene. Tako je bilo tudi to soboto 22. januarja ob 20.45 uri, ko smo čakali gosta Ivica Račana, ki seje ravnokar vrnil z obiska pri predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku. Ivica Raćan in njegova SPD sta pred mesecem dni doživela veliko zmago na volitvah na Hrvaškem. Uspelo jima jc to, kar je bilo neizbežno, in pričakovano po vseh lanskih javnomnenjskih raziskavah. Iz majhne opozicijske stranke v vladi HDZ Pranja Tuđmana in brez vpliva na javne medije jim jc uspelo kljub skromnim finančnim sredstvom, ob množični podpori ljudstva, ki si je želelo spremembe. Za SPD so brezplačno igrali najpopularnejši hrvaški glasbeniki, kot so Parni Valjak; in so zato tudi SPD kot politiki nastopali na ročk koncertih. Prikazali so nam dva najuspešnejša video spota SPD, v katerih nastopa Parni Valjak. »Budi pokončan«, je bilo geslo mladih na zadnjih volitvah. Dr. Ciril Ribičič jc Ivico Račana povprašal, kako se je počutil na nastopih pred tolikšno množico mladih, saj verjetno tega ni bil navajen. In Račan je duhovito pripomnit da on kot »stari ro-ker« ni imel težav z nastopom na me-ga koncertih, Budiša kot predstavnik starejše generacije pa je imel na začetku manjše težave. Vladajoča HDZ se je, ko je postalo jasno, da teh volitev ne bo, poslužila tudi nizkotnih udarcev, kjer je Ivico Račana označila kot človeka, ki na koncertih propagira seks. se čudita: glej kakšne gospodarske uspehe jc dosegel Ivica Račan, dokler ne ugotovita, da sta si ogledala izložbo kemične čistilnice. Nova vlada bo, kot jc obljubila, najprej za 40% zmanjšala plače vlade in ukinila privilegije v znak. da mislijo resno s prenovo. Ivica Račan jc tudi pozval vse Srbe in Bosanec naj se vrnejo na svoje domove, rekoč, da jc naloga vsake demokratične vlade, da ščiti človekove pravice in ena od njih je tudi ta, da ima vsak človek pravico do svojega doma. Dr. Ciril Ribičič je gosta vprašal, če lahko Slovenija zdaj pričakuje ležje reševanje medsosedskih sporov in Ivica Račan mu jc odgovoril, da jc vesel, da je eno prvih čestitk ob zmagi dobil iz. Slovenije, in obljubil, da bo nova hrvaška vlada pripomogla k rešitvi problemov med Slovenijo in Hrvaško, seveda pa mora svoje narediti tudi slovenska vlada. Dr. Ciril Ribičič jc nato duhovito predlagal, da oba mandatarja v znak dobre volje najprej preplavata Pi- ranski zaliv, da bodo tudi Američani videli za kako majhen košček slovenskega morja gre. Zdaj morda mislijo, da gre za ne vem kako velik teritorij. V tem trenutku poteka predvolilna kampanja na Hrvaškem in Dražen Budiša se bo kol predstavnik SPD v drugem krogu pomeril s Stipctom Mcsi-čem za glasove volivcev, za predsednika Hrvaške republike. Vendar nc glede na izid volitev, to nc bo ogrozilo politike vlade in poti sprememb, ki jih je nakazala SPD, jc obljubil Ivica Račan. Dr. Ciril Ribičič se je zahvalil gostu za pomenck in povabil prisotne, da skupaj proslavijo Se cn dogodek, obletnico K) let odhoda slovenskih poslancev iz beograjskega CK ZK. »22. januar pred desetimi leti jc bil za Slovenec neke vrste berlinski zid. in prav je, da se ga temu primerno spominjamo. Večina tedanjih slovenskih delegatov je biki namreč zbrana na pomenkovanjih: Sonja Lokar, Miran Potrč, dr. Janez Kocjančič, dr. Emil Milan Pintar, dr. Ciril Ribičič in tudi takrat hrvaški dclc- stran gat Ivica Račan. Vsak sc je po svoje spominjal tega dogodka, vsi pa so priznali, da jih jc bilo močno strah, če se bodo iz Beograda sploh še živi vrnili v Slovenijo. Vendar jc dr. Janezu Kocijančiču uspelo dobili letalskega prevoznika, ki jih jc varno pripeljal v Slovenijo. Ko so odhajali iz dvorane, jih je spremljal aplavz.. In Ivica Racati sc jc spomnil, da jc dr Ciril Ribičič želela 1987, ko je bil izvoljen predsednik Slobodan Miloševic. dejal, da to pomeni konec Jugoslavije. Pripovedi tedanjih slovenskih delegatov jc sklenil šc predsednik republike Milan Kučan, ki je v krajšem govoru poudaril pomen tc obletnice za slovensko osamosvojitev, ki jc postavila temelje nove države in nove politične ureditve. Ivica Račan se jc scslal ludi z Borutom Pahorjem - predsednikom Združene lisic socialnih demokratov Slovenije stranke, ki izhaja iz enakih socialdemokratskih načel kot SPD Hrvaške. KRISTINA BRODNIK ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov drogo in rock'n'roll, kar je Ivica Račan komentiral, da morda nekaj tega drži zanj, za kolego Budišo pa je bila to res nevzdržna trditev. »Hrvaški socialdemokrati in liberalci smo se združili na teh volitvah v želji, da rešimo Hrvaško iz težav in zgodovine. Doživeli smo velik uspeh, vemo, da nc bo lahko izpolniti obljub, vendar zdaj nc smemo razočarati. SPD je dala javno obljubo, poštenje. Pred nami so težke naloge, vendar ljudstvo od nas pričakuje spremembe in nam pravi, da jih nc smemo razočarati, naj rajši povemo, česa nc bomo mogli rešiti takoj ali kmalu, in naj jim nc laže-mo« Ob tem se je Ivica Račan spomnil šale, ki jo je slišal na svoj račun. Gre pa takole: Hodita dva človeka po Ilici (glavna ulica v Zagrebu), se ustavita pred izložbo in gledata cene: Plašč 15 kun, pulover 5 kun, hlače 10 kun in Glavna dejavnost -izobraževanje odraslih Ste edini izobraževalni center za odrasle v naši občini. Morda v par stavkih o njegovi zgodovini? Najprej vas moram popraviti, da v dobesednem pomenu nismo edini iz-braževalni center v občini Domžale, res pa je, da smo dejansko edini, ki delujejo kot center. Druge izobraževalne institucije, ki delujejo na tem območju imajo v svojih programih le del naše ponudbe in so se specializirale le za en segment izobraževanja (npr. tuji jeziki). Naš center ima v svojem izobraževalnem programu zajeta praktično vsa področja izobraževanja odraslih vključno s svetovanjem. Bogastvo naših izobraževalnih programov pravzaprav izvira iz zgodovine našega izobraževalnega centra. Ljudje so nas pred leti poznali pod imenom NE PREZRITE! Obveščam vas tudi, daje sindikatom uspelo zagotoviti spremembo zakona o finančnem poslovanju. Na podlagi te spremembe je v okviru mase zajamčenih plač obvezno izplačilo minimalne plače, namesto najnižjega zneska zajamčene plače. To velja v primeru nelikvidnosti delodajalca. Najnižji znesek zajamčene plače je 40.941 tolarjev, minimalne plače pa 74.262 tolarjev. Priporočam vam, da ob morebitni nelikvidnosti podjetja takoj obvestite sindikalno vodstvo ali pokličite na Območno organizacijo ZSSS Domžale. Dodatek na delovno dobo najmanj v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe še vedno velja. Dodatek se obračunava od celotne delovne dobe, ki je ustrezno potrjena v delovni knjižici. Ta dodatek ne izključuje dodatka za stalnost pri delodajalcu. PA SE TO: sindikalno pomoč in svetovanje na Območni organizaciji ZSSS Domžale lahko dobijo le člani in članice sindikatov dejavnosti, ki so povezani v ZSSS. Delavci in delavke, ki pa še niso člani, pa se lahko včlanijo v sindikat tudi na sedežu Območne organizacije ZSSS Domžale vsak dan, od 8. do 14. ure. JUSTI ARNUS Sindikalna lista Januar 2000 Gospodarske dejavnosti Javni sektor (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del sit SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 3.869,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.933,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.347,00 2. Kilometrina (od 26. 11. 1999 dalje) 40,11 40,11 3. Ločeno življenje 69.612,00 56.473,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2000) - po SKPGD (na delovni dan)* 572,00 572,00 Drugi del_ L Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 55.846,00 47.430,00 - za 20 let 83.769,00 71.144,00 - za 30 let 111.692,00 94.859,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 348.060,00 524.685,00 oziroma dve plači delavca oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 104.418,00 94.859,00 - ob smrti v ožji družini 52.209,00 4. Minimalna plača (od I. I. 2000) 74.262,00 74.262,00 5. Zajamčena plača 40.941,00 40.941,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 107.712,00 - ali največ 122.427,00 (70% povprečne slovenske plače) 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS Tako je to v naši deželi Stat je v dolgi vrsti pred pultom kjer izdajajo zdravila na zdravnikov recept Pred mano je stal sivolasi gospod (najbrž osemdeset najbrž več) Razmišljal sem da bi za starejše morala v naši deželi biti vrsta krajša Da za starejše in bolne v naši deželi sploh ne bi smelo biti vrste Čakali smo dolgo Predolgo Poletno sonce je pripekalo skozi veliko stekleno izložbo lekarne in nas ž.galo v hrbte in temena Sivolasi gospod pred mano se je prestopal in vsake toliko časa pogledal (kot žejni pogleda izvir utrujeni posteljo) na leseno klop pri oknu Koje končno prišel na vrsto se je naslonil na pult in s tresočo se roko porinil recept pred gospo v belem, ki tam streže ■ Ta zdravila je treba plačati - A niso na recept? - Vseeno jih je treba plačati ■ Koliko? - 412 SIT Sivolasi gospod f najbrž osemdeset najbrž več) je obmolknil Rahlo je dvignil glavo Sivi lasje so se z.ad.aj dotaknili ramen Razmišljal, je f kot razmišlja begunec na neznani meji izgnanec pred pročeljem lastne hiše) Potem je odkimal - Hvala Bom prišel drugič In je odšel iz vrste Delavska univerza Domžale. Ob vsesplošnih družbenih spremembah v naši državi se jc spremenilo tudi naše ime in status, vendar pa smo pri tem poizkušali obdržati vse pozitivno iz našega prejšnjega delovanja. Skozi vsa leta razvoja podjetja skušamo slediti družbenim spremembam in potrebam v zvezi z izobraževanjem, zaposlovanjem in potrebami podjetji. Tako so sc skozi čas spreminjali naši izobraževalni programi in ostale s tem povezane dejavnosti. ISCG se je s Kolodvorske ceste preselil na cesto Talcev 10. Kje vas naši bralci najdejo? Podjetje sc jc bilo zaradi denacionalizacije prisiljeno preseliti na novo lokacijo. Naš novi dom sc nahaja za Srednješolskim centrom domžalc (»Usnjarska šola«, »Tcxsas«), oziroma v isti stavbi kot Veterinarski zavod in podjetje Evrowork. Najdete nas v drugem nadstropju v lepo preurejenih prostorih, ki omogočajo boljše in kakovostnejše delo, predvsem pa boljše počutje našim slušateljem. Kaj obsega vaša ponudba? Program naše izobraževalne deja-vosti jc zelo širok in zajema vse od verificiranih programo izobraževanja (srednja ekonomsko komericalne šola, trgovska šola, gostinska šola, agroživil-ska šola, program računovodja...) do različnih tečajev in seminarjev za osebno in poklicno rast (verificiranj tečaji tujih jezikov, računalniški tečaji, računovodstvo za mala podjetja, tečaj za voznike viličarjev, tečaj skladiščnega poslovanja vrtnarstva, tečaj za traktoriste.) Polcga vsaj na grobo naštetih izobraževalnih oblik organiziramo šc tečaje, ki jih zahteva zakonodaja v naši državi za opravljanje različnih dejavnosti (EX program, lečaji higijenskoga minimuma, varstvo pri delu in požarno varstvo...) Organiziramo pa tudi tečaje, ki so namenjeni točno določeni skupini ljudi ali podjetju in so prirejena samo za njih. Seveda pa nismo pozabili tudi na želje očanov, ki bi si radi obogatili svoje znanje na različnih področjih iidcjstvovanja. Tako prirejamo krojno šiviljske tečaje, tečaje vrtnarstva in aranžiranja kuharstva, slaščičarstva itd. Kaj hi še posebej priporočili našim bralcem, ki bi se želeli izobraževali? Vsem bralcem, ki bi sc želeli izobraževati bi najprej svetoval naj dobro premislijo, kaj hočejo s tem doseči. Vedeti moramo, da izobraževanje terja dodaten napor in kar nekaj prostega časa zato je potreben pred odločitvijo temeljit premislek: kaj, kdaj, kje, zakaj in koliko me to stane? Ker ta vprašanja niso lahka, smo v našem izobraževalnem centru žc pred nekaj leti uvedli tudi področje svetovanja za izobraževanje in poklicno kariero. Ta svetovanja so v glavnem brezplačna. Poleg osnovne dejavnosti izobraževanja opravljate tudi druge storitve. Katere? V ISCG jc glavna dejavnost izobraževanje odraslih, poleg tega pa v sklopu našega podjetja deluje šc tiskarna, ki je usposobljena za tiskanje raznovrstnih obrazcev, knjig ild. Naš slogan jc »Od vizitke do knjige - od ideje do izdelka«. To pomeni, da stranki nudimo vse od oblikovanja do končnega izdelka. Nekajkrat smo se že izkazali tudi kot uspešen založnik. Poleg naštetih dejavosti sodi v širši sklop naših dejavnosti tudi ISCG Avto šola Lončar. Z direktorjem ISCG g. Matevžem Kogojem sc je pogovarjala V. Vojska Tako je to v naši deželi Ta pesem jc iz zbirke socialne poezije Vinka Modcrndorferja. Po mnenju izdajatelja in mnogih poznavalcev je to prva zbirka socialne poezije po predvojnem Scliškarjti. Lepšega dokaz,] o kontinuiteti človeških socialnih stisk v prastari Jugoslaviji z uzakonjenim egoizmom sodobnega časa si nc bi mogli predstavljali. Najbolj tankočuten spremljevalec dogajanja v družbi in najbolj prepričljiv napovedovalec prihodnosti jc bila vedno umetnost. Poezija Vinka Modcrndorferja jc prav zagotovo branje, ki jc vredno vse naše človeške in estetske pozornosti in pa tudi podjaga za program sindikalnega prizadevanja za bolj človeško podobo življenja le generacije. v J. ARNUS Miklavčičeva KSU v predvolilnem jubilejnem svetem letu 2000 KSIJ v domžalski občini res ni množično zastopana, jc pa zato zanimanje zanjo toliko večje, sploh pa buri duhove beseda »unija« v imenu stranke: Krščansko-socialna unija. Najprej pojasnilo v zvezi s tem. Bivše Socialno krilo Slovenskih krščanskih demokratov se je pogajalo z bivšo stranko Krščanskih socialistov Matije Kovačiča za združitev v skupno stranko: zanimanje je bilo obojestransko. Od tod torej unija, kar pomeni ZVEZA. Žc po zbiranju in overovljanju podpisov v prid ustanovitve nove stranke oziroma bolje med tem pa je projekt propadel, tako da smo šli pripadniki bivšega SKSKD na »svoje«, Kavačičevi socialisti pa se niso na novo registrirali, mi pa smo obdržali ime unija, ki smo ga poslej razumeli kot zvezo med krščansko in socialno komponento naše stranke. Dejansko pa jc beseda unija popolnoma enakovredna besedi stranka, torej smo Krščansko-socialna stranka, nadaljevali dela Janeza Evangelista Kreka, ki je v svojih spisih dokaj nedosleden glede uprabc pojmov »socialci« in »socialisti«. Vendar razlike med tema dvema pojmoma pri njen ni. Ker beseda socialci zveni le nekoliko arhaično, smo se pri skrajšanem imenu stranke odločili za »Krščanski socialisti«, sledeč J. E. Kreku. Torej naš socializem je Krekov socializem. In kako sc pripravljamo na volitve? Sami smo žal premajhni, zato iščemo oziroma smo že v stikih s tremi povezanimi sredinskimi strankami Demokratov Slovenije, Slovenskega forintima in tako imenovane NOVI: STRANKE, ki pa je že zaprosila za združitev z Demokrati Slovenije. Pri nas pa nc gre za nikakršno združevanje z omenjenimi strankami, pač pa »le« za (predjvolilno koalicijo. Imenovane stranke so nam predložile svoj skupni koncept Sporazuma z. dne 16. decembra 1999, ki pa sc nam za zdaj zdi dokaj pomanjkljiv: ne omenja na primer odnosa do sprave. Cerkve in še drugih stvari, toda vprašanje ostaja odprto. Angleži pravijo: Počakaj in pij čaj. Ker se pogovarjati ni greh, lahko po potrebi navezujemo stike tudi s kakšno drugo stranko, vendar do danes, 26. januarja 2000, sc naša krščansko-socialna stranka nahaja v predstavljenih »vodah«. Mnoge še vedno zanima, kakšna jc razlika med SKD in KSU, pravzaprav v odnosu do NOBja. SKD jc v svojem programu NOB milo rečeno ODMISLILA, KSU pa priznava njegove vrednote, obsoja pa z, vso ostrino povojne poboje domobrancev in prisvojitev neomejene oblasti od vsemogočne komunistične partije, k čemur jc prispevala Dolomitska izjava, zaradi katere jc tudi Kocbekov sij polcinnel Prav danes sem prejel nepodpisano pismo, oddano v Domžalah, kakšen je odnos ljubljanskega nadškofa in slovcnskep,,'i metropolita dr. Franca Rodcta do naše stranke. Spoštovana gospa ali gospodična, mislim, da gre za žensko pisavo: To morale vprašati njega, toda nc anonimno. Edino, kar za blesti v vašem pismu, jc zares čudovita pisava, vsebina pa jc prepojena s samim sovraštvom do vseli, ki mislijo drugačo kakor vi. Ivan Kepic za Izvršilni odbor KSU stran IZ DELA DRUŠTVENIH ORGANIZACIJ Vesela srečanja v Kamniku -ali kako je nastala legenda o Veroniki Domišljija tovarne Zdolgočaseni smo v mestu, kjer ni nobene skrivnosti več, ki bi šc bila skrita, in nobenega kotička, ki bi še bil neodkrit. Zdolgočaseni smo v mestu, ki nam onemogoča igro, šc preden bi se ta sploh lahko začela. Ničesar več ni, kar bi nam lahko ponudilo, ničesar več, kar bi mu lahko vzeli in ničesar več, za kar bi ga lahko okradli. Zdolgočaseni smo v mestu, kjer je vsak gib določen in so jjra-fiti še edino zatočišče humorja in poezije. Popolnoma uporabni prostori sc ruSijo in gradijo sc trgovski centri, zavarovalnice in banke, prenasičenc s kazali, semaforji, tekočimi stopnicami, navodili in napotki; sicer pa so tovrstni objekti žc sami po sebi navodila in načrti - gibanje je določeno na vsakem koraku. Danes si jc treba skrivnosti izmisliti - preden jih lahko odkrivamo, Ln skrite kotičke je treba zgraditi - preden jih lahko raziskujemo. Najprej si moraš ustvarili prostor, peden sc sploh lahko gibaš brez tujih navodil, napotkov, kažipotov in načrtov. In ustvarili smo si tak prostor - v zapuščenem skladišču tovarne Toko. Nekaj dcscl kvadratnih metrov pov-šrine, nekaj barve in dela je omogočilo dvanajstim avtorjem (Jute Di-mec, Sabina Dogić, Rok Jarc, Luka leskovšek. Roman Luskovce, Mojca Maselj, Ivan Mitrcvski, Martin Petrič, Tina Popovič, Mirni Šcgina, Mitja Šcgina in Ana Žerjav), da so razkrili svoje delo vsakomur, ki jih je bil pripravljen odkriti. Še zdaj, ko je vsa stvar zaključena, ko tovarna zopet sameva in čaka na rušenje in gradnjo novih kažipotov, sc sprašujemo, če jih jc kdo odkril. Smo mi s svojim delom zaključil ali šele začenjamo? To je ena od skrivnosti, ki smo si jih ustvarili, da jih bomo lahko odkrivali v mestu, ki nas dolgočasi. To je vprašanje, ki zavrača vse kažipote in semaforje. Vprašanje, ki nc pozna načrta. IVAN MITREVSKI -za Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanj z idejami V soboto, 22. januarja 2000, smo sc /c navsezgodaj /brali pred Vele, da bi sc odpravili na druženje s taborniki obljubljanskega območja. Vesela srečanja imenovano. Iskat nas je prišel krpati in tako smo že takoj vstopili v svet mitov in legend, ki je bil letos rdeča nit te akcije. Ob desetih smo se pred Osnovno šolo Frana Albrehta počasi zbrali vsi medvedki in čebelice ter gozdovniki in gozdovnice iz Domžal. Kamnika, Radomelj, Grosuplja, Medvod, Moravč in še bi lahko naštevali. (rlavna organizatorka Tina je kmalu sklicala zbor in tako tudi uradno pričela akcijo, katere glavni namen ni bilo tekmovanje, ampak druženje in spoznavanje mesta Kamnik. Za prvo ekipo se je pot po kontrolnih točkah začela že sedem minut po zboru, drugi pa smo morali počakati. Da pa nam ne bi bilo medtem dolgčas, smo se Sli razne igre; od klasičnih taborniških - boogie vvoogje, Lav-rencija, rim šim šim, do prav prirejenih za novozapadli sneg, ki nas je presenetil to jutro - nogomet na snegu, bela košarka, odbojka med snežinkami, med dvema ognjema na severnem tečaju... Tisti, ki so že šli na progo, pa so morali prav pazljivo opazovati okolico in ne hiteti. Ko so prišli na prvo kontrolno točko, so izvedeli, če so seveda pravilno opravili naloge na poli npr. povedali največji grafit v podhodu ter prešteli vsa okna, prvi del zgodbe o Veroniki in približno tako se je nadaljevalo na vsaki naslednji kontrolni točki. Ker pa pri tabornikih ne gre brez vsaj malo tekmovalnega duha, je zmagala tista skupina, ki je po končanem obhodu Kamnika najbolje obnovila legendo o Veroniki. Najboljše so bile punce iz Domžal, in sicer iz družine Zelenih gozdov. Za naporno delo so prejele nagrado -majice Rodu Bistriških gamsov Kamnik. ČESTITAMO!!! Nina Arnuš RST Domžale Občni zbor Društva izgnancev Domžale V četrtek, 24. februarja ob 11. uri bo v Kulturnem domu Franca Kemika v Domžalah redni občni zbor Dmštva izgnancev Domžale. Na njem bo predstavljeno poročilo o aktivnos- Preživite del počitnic v Mladinskem centru LUKA Potem, ko se boste naspali in do dobra odpočili, vas vabimo, da del popoldnevov med počitnicam preživite v Mladinskem centru Luka (MIC Luka) na Ljubljanski 34. V lem času bo MIC Luka ODPRT VSAK DAN OD 17.-21. URE Prciskusili sc boste lahko v namiznem nogometu, pikadu, šahu in številnih drugih dru-žanih igrah. OB 18.30 BO FILM DNI V A. Izredno zanimive bodo RAČUNALNIŠKI IN TEHNIČNE DELAVNICE, na katerih se boste seznanili z delovanjem operacijskega sistema Win 98 in NT4.0. spoznavali VVord in Exccl, delovanje Interneta in električnih naprav (enostavna eleklrična vezja, mobilna telefonija, TV aparat, mikroprocesorji) in še in še. Začetek delavnic bo v ponedeljek, 21, 2. 2000 ob 15. uri, za vse prijavljene, ki se boste nato razdelili v različne skupine. Starostne omejitve ni. Delavnice bodo do petka 25, 2. Vodil jih bo mag. Urban Ber-gant univ. dipl. ing. Ker je število omejeno, se prijavite na MIC Luka v petek ali soboto od 17,-19. ure ali na tel. 723-577. Udeležba je brezplačna. PREŽIVITE POČITNICE PRIJETNO IN KORISTNO Župnijska Karitas Domžale - MIC Luka tih v letu 1999, predlagan bo program za leto 2000, nekdanji izgnanci pa bodo prisluhnili tudi informaciji o aktivnostih Društva izgancev Slovenije. Ob tem naj povemo, da se pripravlja sprememba Zakona o žrl vali vojnega nasilja, ki bo omogočila uresničitev pred kratkim sprejete novele zakona, hkrati pa bo omogočila, da se bodo nedvoumno šteli med upravičence do statusa žrtve vojnega nasilja tudi občani, ki so pobegnili pred izgonom na islo okupacijsko ozemlje. Če bo novela sprejeta, kot je predlagana naj bi tudi preprečila, da bi zaradi rente jemali dobit- nikom rente varstveni dodatek in socialno pomoč. V januarju so vse osnovne in srednje šole v Sloveniji dobile zloženko o izgonu Slovencev v letih 1941-1945, avtorja prof. dr. Janka Prunka, v mesecu marcu pa bo izšla posebna znamka, pripravlja pa se tudi enotna spominska značka, namenjena 55-letnici vrnitve iz izgnanstva. O vsem tem in drugih novostih iz dela društva pa na občnem /boru, kamor sle vabljeni vsi člani društva. Ob občnem zboru bo pripravljen tudi kulturni program. D. I. Kod skalnih taborov vabi na zimovanje Taborniki domžalskega Roda skalnih taborov pripravljajo tudi letos zimovanje na planini KJsovec. Prijave za počitnice od 13. do 23. februarja že zbirajo vodniki Roda skalnih taborov na osnovnih šolah v Domžalah. Taborniki In tabornice, pohitlt s prijavami, število mest Je omejeno. Podrobnejša pojasnila dobite pri zimovodji Nini Arnuš na telefonski številki 716-453. 'mk V SOŽITJU s človekom in naravo Če želimo ali ne, je naše življenje sestavljeno iz neštetih majhnih in nekaj velikih ciljev. Ti so pri vsakem človeku oziroma skupini ljudi malo drugačni. Zadajamo si jih glede na vrednote, ki so v nas in jih poskušamo uresničiti in kar nam tudi oblikujejo Življenje. Samoumevnega ni nič, za vse je potrebno mnogo truda. < iij našega društva je nudili aktivno in polno življenje ljudem, ki si pri tem ne morejo pomagati sami, in imajo en Sftttl velik cilj, biti sprejeti. V Društvu Sožitje s sedežem v Mengšu sc trudimo, da bi s šlevilnimi aktivnostmi vsaj delček dejavnosti približali vsakemu posamezniku 176 duševno manj razvitim osebam ponujamo, da bi svoj prosti čas preživeli v skladu s svojimi željami in sposobnostmi. Zbrani smo i/ občin: Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš in Moravče. Nekaj sc nam jih pridruži ludi i/. Ljubljane in Kamnika, Poleg obveznosti, ki jih imajo v soli s prilagojenim programom na Rojah, na delu v OVCE Mengeš ali doma, jim v društvu omogočamo, da si Prosti čas oblikujejo po svojih željah in da sami izbirajo, kako ga bodo preži veli. Njihova udeležba jc v veliki meri odvisna od staršev ali skrbnikov, če so pripravljeni svojemu otroku prisluhniti, ga pripeljali na te dejavnosti ali mu preprosto samo dovoliti, da ostane s svojimi prijatelji in mentorji. Žil najbolj Pogrešamo liste, kj svoj čas preživljajo doma. Doma je lepo, vendar potrebujejo tudi družbo svojih vrstnikov ter dejavnost, kjer bi doživljali uspehe in potrjevali lastne sposobnosti. Običajno te želje nc znajo izraziti sami, pomagati in spodbujati ga morajo najbližji. Gibanje je ena temeljnih človekovih Policb, zalo so naše aktivnosti temu Prilagojene. Šport Športna dejavnost ohranja psihično in fizično zdravje. Treningi potekajo le-densko pod vodstvom bivše učiteljice telovadbe I le Kosit, v O. S. Domžale. Vadba je prilagojena zmogljivostmi posameznika. Vsi so zmagovalci, saj i/, tistega, kar jc dala narava, iztisnejo največ, kar morejo Del sposobnejših sport-likov in tudi listi, ki imajo samo željo, udeležijo številnih športnih tekmovanj v okviru Specialne olimpiade Slovenije. Tekmovanja potekajo po različ-«ih krajih naše države. PLAVANJI; ali samo hoja po vodi "iia izredno dobre učinke na naše športnike Nc samo da voda sprošča in po-jnuja, tisli, ki sc na suhem težje gibljejo, so v vodi gibčnejši, torej svobodnej-■ Kadar le moremo, sc zapeljemo v Že- leznike. Čeprav jc daleč, je bazen ob zgodnji popoldanski uri skoraj prazen. Vedno se skupini plavalcev, ki trenirajo za tekmovanje, pridruži šc neplavalci, ki nadgrajuje svoje znanje ali sc ima v vodi samo lepo. Vožnja v Železnike mineva v živahnem pogovarjanju in smehu. Vožnja domov jc liha spokojna. SMUČARJI pred tekmovanjem odidejo na trening v Planico in Kandršc. TABORNIKI sc učijo taborniških veščin in ljubezni ter spoštovanja do narave z mentorico Janko Jerman. Ob lepem vremenu se odpravijo v naravo, za kar jc v Mengšu obilo možnosti. Občasno se povzpnejo na hrib ali obiščejo lia-jer. Naslednji dan navdušeno pripovedujejo, kaj novega so videli in spoznali ob stiku z naravo. POHODI in izleti so primerni tudi za lisic, ki nimajo veselja do športa Nekajkrat smo sc z manjšo skupino odpeljali dO Kisovca in del poti pešačili. V spomladanskem času smo sc odpravili na družinski izlet na Slivno, jeseni pa prehodili napomejšo pot iz Tamarja v Planico. Kultura in izobraževanje Poleg gibanja lahko rečemo, da vzporedno poteka tudi velika želja po glasbi, ustvarjanju in seveda zabavi. DRAMSKA skupina »Metulji« vadi redno tedensko s svojo priljubljeno mentorico Ido Zupane, študentko defektologije. S svojim znanjem nas vedno znova presenetijo in prijetno popestrijo praznovanja. Ne samo da ohranijo znanje, ki ga pridobijo med usposabljanjem ali šolanjem, to znanje še nadgrajujejo. Tudi tisti, ki jim govor povzroča težave, tukaj dobijo svojo priložnost, da se izražajo s kretnjami. Trenerka Mojca prijazno spodbuja, kobila Bela pa potrpežljivo čaka na novo janalko. Jahanje na Krumperku Jahanje je zadnjih nekaj ki glede na ta, da so strokovnjaki ugotovili številne dobre učinke na osebe z motnjo v duševnem razvoju, postalo zelo priljubljeno. Prvi stik s konjem smo doživeli pri Jelu v Radomljah, za kar smo jim zelo hvaležni. V lanskem letu smo to priložnost dobili v Konjeniškem klubu na Krumperku. Delo z našimi varovanci vodi trenerka jahanja Mojca, študentka Biotehniške fakultete in tudi sama zelo uspešna tekmovalka v preskakovanju ovir. Mojca, skupina miših mladostnikov in obe kobili, ki sta primer- ni zanje, so le od prvega dne prijatelji. Za zdaj še rekreativno jahanje poteka v veselem, umirjenem razpoloženju. Druži jih užitek ob jahanju, ko se človek in žival združila v harmonično celoto. Strokovno znanje mentorice, ki jih je najprej spoznala s konjem, deli njegovega telesa, opremo in užitki božanja ob čiščenju in nagrajevanju konja, je pripomoglo, da so tudi listi, ki najtežje premagajo strah pred novim, postali samostojnejši Uspešno in hitro so odpravili težave pri vzpenjanju in, kar je najvažnejše, pridobili spoštovanje do sebe oh lastnih dosežkih. VIKEND SEMINAR za družine ob sodelovanju društva omogoča Zveza Sožitje iz Ljubljane. Predavanja so potekala na turistični kmetiji v Zrcčah, na predhodno izbrane teme. Zveza omogoča tudi letovanje družin ob morju, toplicah ali v hribih. Otrok z. motnjo v razvoju letuje brezplačno. V krožku ROČNIH SPRETNOSTI izdelamo kaj lepega za okras ali za dar S pomočjo rotarv cluba Domžale do radosti ob morju Imamo srečo, da so poleg dejavnih članov društva, ki predvsem izhajamo iz vrst Staršev in strokovnih delavcev, tudi ljudje, ki so združili svoje /nanje in sposobnosti in nam pomagajo s sredstvi. ROTARV (TUB DOMŽA11 nam je že drugo leto omogočil vikend letovanje na Debelem rtiču, za tiste, ki staršev nimata ali so ti žc ostareli 27 odraslih duševno manj razvitih oseb smo spremljale 3 spremljevalke in v okolju prijaznih ljudi in zdravilni klimi preživeli ' jozabne čeprav kratke počitnice. Nmi/ili smo se užitkov, ki jih nudi morska oda sonce in predvsem brc/ vsakodnevnih obveznosti. Že ob vožnji domov L želeli vedeti, če sc bomo drugo leto vrnili. najbližjim. Naravni materiali nudijo neskončne možnosti oblikovanja. Izdelovali smo darila za mame ob njihovem prazniku, novoletne ogrlice in voščilnice Oddih in zabava Vsi se moramo odpočili od dela. Se posebno to velja za osebe z motnjo v duševnem razvoju, saj morajo v uspešno opravljen vsakdanjik vlagati več svojih moči in volje, da nadoknadijo tisto, kar zdravi opravimo »spotoma«. Družinska srečanja Nekje na polovici leta je čas za srečanje družin, naših dobrotnikov in prijateljev, V lanskem letu se nas je Zbralo preko 300 na že 20. pikniku, na dvorišču CNCE Mengeš. Prijetno sončno popoldne smo preživeli ob glasbi ansambla Nagelj in smešnicah podokničarja. Sprelnejši SO tekmovali v družabnih igrah in tradicionalni vleki vrvi. Tudi lačni in žejni nismo bili, srečo smo preizkusili z izbiro prave srečke. Zahvaljujemo se podjetjem in posameznikom ki nam za to priložnost poklonijo številne iz- delke ali denar. Zato je MS srcčclov bogat in nudi veliko veselja. Neka pesem pravi, da hiša ni prava ta. kjer ni praznika doma To upoštevamo in se zopet srečamo v turobnih jesenskih dneh, na prazniku martinove-ga. Srečanje poteka že tradicionalno v restavraciji STOL. Skupaj z našimi pri-jatelji iz Zagorja nas je bilo tudi tokrat zares veliko. Plesali smo ob zvokih ansambla Viharniki. Slišali smo zgodbo 0 sv. Marlinu in Krjavlu na način kol zna povedati samo Janez. Hafner, to je zanimivo in poučno. Tudi tokrat smo se pomerili v spretnosti pri družabnih igricah, ko je bila zabava na vrhuncu, brez tradicionalne »kače« ne gre, to je, da se vsi plesalci primemo za rame. Ta srečanja niso samo zabava lahko jim rečemo neke vrste terapija Starši se pogovorijo o skupnih težavah, to je priložnost za srečanja starih prijateljev, izmenjavo novosti, mladi starši ugotovijo, da v svoji življenjski preizkušnji niso sami in da nam je lepo. Leto zaključimo v pred novoletnem razpoloženju v Kullurnem domu Mengeš. Mladi igralci iz Kranja so nam pripravili kvalitetno, poučno predstavo »Princeska in svinjski pastir* Dramska skupina je povedala žc davno pozabljene izštevanke, dedek Mraz, jc prinesel darila, bila je priložnost za ples in pogovor. Čeprav je bila sobota in lepo zimsko vreme, smo pogrešali prijatelje, ki svoj čas preživljajo doma čeprav so vsi prejeli pismeno vabilo. Skoda, ki je slot jena mladini, sc jim ne more nadomestili. Res je, da se osebe z motnjo v duševnem razvoju hitreje starajo. Potrebne so stalne spodbude. Te niso dovolj samo od strokovnih delavcev, najpomembnejše pri tem so družine, ki morajo opazovali in pravočasno ukrepali. Izrabiti je potrebno vse priložnosti, ki se ponujajo. Življenje običajno poteka po nekih normah. Šolanje oziroma usposabljanje, kasneje /aposlilev in tukaj nastopi naše društvo, ki skrbi, da naučeno ni prehitro pozabljeno, da se ohranja dobro počutje in zdravje osebe z motnjo v duševnem razvoju in s tem celotne družine. Na koncu sc zahvaljujemo vsem, ki ste nam omogočili številne dejavnosti. Največ razumevanja za naše finančne težave imajo Občina Domžale iu Mengeš, Rotarv club Domžale in številni drugi dobrotniki. Če bi začeli z naštevanjem, bi lahko koga izpustili in mu nehote naredili krivico. Hvala mentoricam, ki skrbijo, da dejavnosti potekajo pod strokovnim vodstvom. Ostanite z nami in vam bo prav tako toplo pri srcu, kot tistim, ki vašo pomoč prejemajo. SILVA DRESAR Naši prijatelji iz Švice nam pišejo 23. redni občni zbor SD »Slovenija« Ruti Konec lanskega leta so se člani Sloveaskega društva Slovenija Ruti, s katerimi občino Domžale vežejo dolgoletni prijateljski stiki, zbrali na 23. rednem občnem zboru. Med gosti so bili tudi člani Slovenskega planinskega društva »Triglav« iz Zuricha, veleposlanik prof. dr. Stanko Buser pa se je opravičil in poslal pozdravno pismo. Na občnem zboru so prebrali tudi pozdravno pismo županje Cvete Zalokar Ora-žem. Najprej so pregledali realizacijo programa društva v letu 1999, v katerem so organizirali, izvedli ali bili le prisotni na naslednjih prireditvah: • Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku »Prešernov dan«; • Prireditev ob materinskem dnevu; • Maša za domovino v Tu-ti-Tann; • Slovenski otroci vabijo v Unteribcrg. Prireditve so se udeležili tudi učenci iz OS Domžale in ravnateljica mag. Jožica Polanc. ki so bili gostje društva; • Sodelovanje društva na prireditvah ob odprtju nove železniške postaje v Ruti, ko so imeli svojo stojnico; za sodelovanje pa prejeli pisno priznanje; • Organizacija izletov in romanj; • Udeležba na srečanju »V domovini /. domovino« v Celju: • Skupna prireditev vseh slovenskih društev ob 25-letnici SD Planika VVinterhur: • Društveno kegjjaško tekmovanje; • Miklavže vanje. V letu 1999 so pripravili tudi humanitarno akcijo za družino Baranju iz. Murske Sobote. Posebej uspešni so bili na športnem področju, kjer so uspešni zlasti kegljati, ki so v švicarski ligi Kantona Zuricha v kategoriji B osvojili 2. mesto. Na društvenem kegljaškem tekmovanju se je pomerilo 28 članov in članic. Med članicami jc zmagala Dragica Ivkovič pred Anko Fricdrich in Mojco Letonjo. med aktivnimi keg-ijači Milan Bandalo pred Francem funklom in Antejem Sva-lino, med neaktivnimi kegljači pa je bil najboljši Drago Fri-cdrich pred leorn letonjo in Robertom Ivkovičem. Na društveni prapor so note žebljičke prispevali gospa Fstcr Marc ter družini Sctne-nič in Bizjak. V programu za leto 2000 imajo podobne dejavnosti kot v letu 1999, obogatili pa ga bodo Se s športnim tekmovanjem ob dnevu državnosti. Društvo vodi predsednik Jože Lašič. podpredsednik jc Mirko Ivkovič, tajnik Dragica Lašič, bla-gajničarka Darinka Stevančec, Slovensko dopolnilno šolo Ruti pa vodi učiteljica Slavka Pogač. Našim prijateljem v Švici želimo uspešno 2000! V, VOJSKA TUDI JESEN ŽIVLJENJA JE LAHKO LEPA stran Srečanje polno spominov Neka misel pravi, da si star, ko imaš šc samo spomine in nobenih načrtov. Nihče pa ob tej misli ne omenja let. Ta niso važna, dokler sta v srcu vedrina in veselje. Delegacija društva upokojencev. Zveze borcev NOB občine Moravče in Društva vojnih invalidov Domžale je ob novem letu obiskala nekatere člane, ki živijo v domovih starejših. To storimo vsako leto in prisluhnemo našim članom, ki nam povedo veliko spominov in načrtov, hkrati pa si želijo čimveč obiskov - tudi med letom Agata Vrenjak, stara 77 let, prihaja iz Radomelj, invalidka na invalidskem vozičku: »Ovdovela sem pred šestimi leti. Zaradi invalidnosti sem morala v dom Domžale. V njem sem žc dve leti, počutim sc dobro. Tu sc družimo med seboj, nekaj jc tudi takih, ki so iz Moravske doline. Dolgčas mi ni, saj vedno najdem družbo. Redno me obiskujejo: sin Janez, hčerki Agi in Gabi, pa tudi drugi prijatelji. Vesela sem vsakega obiska, posebno pa današnje delegacije iz vrst upokojencev, borcev in invalidov. V lepem vremenu mc domski prijatelj Ciril odpelje na vozičku - tudi po Domžalah, tu se srečujem s prijatelji, znanci in domačini. Lepo mi je, samo če bi mi noge bolje služile, da bi lahko shodila, in nc potrebovala bergel ali vozička. Pozdravim vse domače, prijatelje in bralec Slamnika.« Ivana Srovc, stara 79 let, letos 27. julijit bo dočakala osem križev, upokojenka in invalidka: »Počutim sc dobro, vso oskrbo imam v domu, v svojem kraju - doma bi si samai ne mogla nič pomagati zaradi svoje nesrečne invalidnosti. Vsega imam v našem domu, počitka d(>sti, želim si samo zdravja in veliko obiskov, nc samo za praznike, tudi preko leta. Sicer mc obiskujejo ožji sorodniki iz moravske doline in tudi naši upokojenci. Vedno mislim na vas in živim z vami. Lepo se zahvalim za obisk in darilo ter prijazne besede. Občutili smo njeno zanimanje za uspehe našega društva. Psebno je hvaležna za našo pozornost in ljubezen, ki jo občuti ob obiskih. Vesel dan, kot je srečanje upokojencev -invalidov, jc kot obliž za vse bolezni, ki jih prenašajo naši varovanci.« Ob koncu obiska smo lahko občutili, da so nam upokojenci - invalidi ob obisku dali del svoje osebnosti in pobude za medsebojno uspešno sodelovanje Drage upokojenke, invalidi -oskrbovanci v domu Domžale in Mengeš, še vas bomo obiskali, zaupajte nam. JOŽE NOVAK Foto: Lutersek Veselo razpoloženje na kostanjevem pikniku. Društvo upokojencev Vir Končno boste lahko zopet prebrali nekaj o življenju in delu DU Vir, saj kar za nekaj naših prispevkov ni bilo prostora v prejšnjih številkah Slamnika-občinskega glasila. Zakaj niso bili objavljeni, ne vemo, ker nas ni nihče o tem obvestil, vrnili pa nam jih tudi niso. Pa dovolj o tem! Radi bi vam na kratko predstavili naše dejavnosti v lanskem letu, ki so ga ZN razglasili za LETO STAREJŠIH in smo mu tudi mi posvetili več pozornosti. V DU smo res vse dejavnosti posvetili starejšim: od obiskov na domu vseh bolnih, invalidov ali starejših, do tistih, ki še lahko kolesarijo, balinajo, hodijo na daljše ali krajše izlete, se vključujejo v druge aktivnosti (očiščevalna akcija, kostanjev piknik idr.) ter srečanji, ki smo jih pripravili spomladi na občnem zboru in v jeseni na SREČANJU upokojencev ter sodelovanju na medobčinskih posvetih o križih in težavah starejših občanov in s tem povezanimi težavami mlajših generacij. Vsi se namreč dobro zavedamo, da živimo skupaj, da smo soodvisni od razu- mevanja in spoštovanja vseh, ki delamo in soustvarjamo za to naše kratko življenje. Še posebno pa smo se razveselili novice o gradnji doma starejših občanov v naši neposredni bližini. Vsi vemo, da nas bo starejših vedno več, saj smo zgradili našo bivšo občino Domžale vsi, ki bomo v najkrajšem času potrebovali pomoč v domovih za starejše. Skupaj smo iztrošili moči za gradnjo šol, vrtcev, zdravstvenih domov, kanalizacij, asfaltiranih cest..., smo pa resnično premalo mislili na leta, ko postanemo starejši, včasih popolnoma odvisni od drugih in postane nujno, da se preselimo tja, kjer nas bodo lahko v celoti ali vsaj delno oskrbovali - torej v dom za starejše. Zaskrbljeni smo namreč postali ob podatkih iz vseh naših bližnjih domov za starejše občane (Domžale, Mengeš, Kamnik), da je v vseh čakalna doba za sprejem daljša kot leto dni oz. najmanj do smrti kakšnega oskrbovanca. Pomisliti pa moramo tudi na to, da so vsa večja naselja v naši okolici zgradili skoraj hkrati: Vir, Rodica, Dob - novo naselje, Radomlje, Prcscrjc, Domžale in da bo pritisk za sprejem v domove naraščal iz leta v leto, saj se najbrž vsi (ne samo starejši) zavedamo, da nc moremo ostati na plečih mlajših članov družin, ki morajo skrbeti za lastni obstoj, za svoje družine, dejavnosti za oskrbo starejših na domu (npr. patronažna služba) pa vidno usihajo, za celodnevno oskrbo bolnika, invalida ali starejšega pa sploh ni poskrbljeno drugje kot v bolnici ali v domu za starejše. Zato pozivamo in prosimo vse svetnike, predstavnike strank, funkcionarje na občini, občane, da z vsemi silami podprejo gradnjo doma, saj nihče nc ve, kdo ga bo prvi in najbolj potreboval. Nesreča in bolezen nikomur nc prizanašata! Nikoli nc veš, kdaj boš postal delno ali popolnoma odvisen od dobre volje drugih. Zato naj bo tudi letošnje leto - LETO STAREJŠIH za omilitev tegob in skrbi, ki čakajo nas, starejše, lahko pa tudi vas, mlajše. Poskrbimo za gradnjo doma na Viru. O načrtih dela DU Vir ste, upokojenci Vira, ki ste naši člani, lahko prebrali ob koledarju in čestitki za novo leto 2000. Vsem občanom želimo veliko zdravja sreče in strpnosti v letu 2000! Za DU Vir BETKA POTOČNIK Spomini gospoda Jožeta Vodlana Začetki Društva invalidov Domžale Prvi predsednik Društva invalidov Domžale, ki v letošnjem letu praznuje 25. rojstni dan, je bil g. Jože Vodlan. Preberite, kako se spominja prvih začetkov. Dobil sem pošto ali vabilo za sestanek v Glasbeni šoli v Domžalah, popoldan ob 16. uri glede invalidnosti. Udeležilo se nas jc od 12 do 15 invalidov. Med njimi je bilo pet moških in osem žensk. Sestanek jc vodil moški po rodu Dalmatince, katerega imena sc nc spominjam in je bil predstavnik Zveze društev invalidov. Želel je, da organiziramo svoje društvo invalidov Domžale. Na prvi sestanek, ki jc bila vgusta 1970, jc prišlo premalo ljudi. Drugi sestanek jc bil konec septembra v sejni sobi občine Domžale. Sklical in vodil ga jc tajnik Zveze društev invalidov Slovenije Udeležba jc bil podobna prvemu sestanku, zato smo sc odločili, da ustanovimo Medobčinsko društvo Domžale-Kamnik. Tretji sestanek je bil v Kamniku oktobra leta 1970. Na njem smo se dogovorili o skupnem delu društva invalidov Domžalc-Kam-nik in da bo predsednik iz Kamnika, podpresednik iz Domžal, predsednik nadzornega odbora iz Domžal (Jože Vodlan), predsednik disciplinskega sodišča iz Kamnika. Odbor pa bo sestavljen iz polovice članov iz Domžal in seveda polovica iz Kamnika. Leta 1971 pa smo sc lahko pohvalili z ustanovitvijo Društva invalidov Domžalc-Kamnik in s prvim občnim zborom. Sedež društva jc bil v zdravstvenem domu v Kamniku. Sestanek smo imeli na hodniku ali izredno v kaki prosti sobi, za kar smo se lahko zahvalili tajnici ge. Jevšnikovi. Sestanke smo imeli enkrat ali dvakrat na mesec, udeležba jc bila vedno "stoodstotna. Predsednik in podpredsednik društva sta kmalu po ustanovitvi dala odpoved in tako smo izvolili novega predsednika in podpredsednika. Za podpredsednika sem bil imenovan jaz. Društvo je po odpovedi obeh glavnih dobro funkcioniralo, poleg tega pa smo dobili iz. Socialnega zavarovanja iz Ljubljane seznam vseh delovnih invalidov iz Domžal in Kamnika. Med novimi invalidi smo izvolili poverjenike, ki so včlanjali in pobirali članarino po domovih in tovarnah. Skupno število članov se jc dvignilo na 600. Po štirih letih uspešnega dela Medobčinskega društva invalidov Domžalc-Kamnik smo imeli občni zbor na Duplici pri Kamniku. Kmalu po tem jc Zveza društev invalidov Slovenije ukazala, da se medobčinsko društvo razdeli v dva dela namreč na Društvo invalidov Kamnik in Društvo invalidov Domžale. Če tega ne bi storili, društvo nc bi dobilo občinske dotacije. Sprejeli smo odločitev in prvi sestanek Društva invalidov Domžale smo imeli v Domžalah v sejni sobi leta 1975. Na njem smo se dogovarjali o prostorih za sedež društva. Občina jc obljubljala prostore, a z obljubami ni bilo nič. Kmalu po tem smo imeli občni zbor v hali Komunalnega centra in volitve delovnih organov. Nanj jc prišlo približno 80 članov in tajnik Zveze invalidov Slovenije. Na volitvah sem bil izvoljen za predsednika Društva invalidov Domžale. Izvolili smo tudi odbor v sestavi: Jože Vodlan, Stane Cerar, Dana Štele, Mirni Petrič, Janez Lcmut, Anton Kranjc, Marija Brojan, Olga Jančar, Štefka Veit, Ma- rija Štopar, Jože Mihelčič in Ivanka Jcvšnik. Prostor za sedež društva sem dobil na Ljubljanski cesti, nasproti bivšega kina v Domžalah. Prostor jc bil v zelo slabem stanju in jc bil potreben popolne obnove. Stole nam jc podarila tovarna Stol, klopi in omare pa sem naredil sam. Vse delo društva jc potekalo na prostovoljni osnovi. Dobili smo tudi več dotacij, ki so v celoti znašale 1200 tedanjih din. S tem denarjem smo kupili pisalni stroj. Po treh letih samostojnega dela smo kupili prapor iz prostovoljnih prispevkov občanov. Prapor smo razvili v hali Komunalnega centra. Prišlo jc 450 invalidov in drugih občanov, ki so prispevali za prapor. Prvo leto smo za težke invalide organizirali izlet v Kumrovcc in Atomske Toplice. Organizirali smo tudi tri razstave ročnih del. Po štirih letih se jc zamenjal cel odbor društva. Predsednik jc postal Jože Kepic, tajnica Cirila Mcžnar in blagajnik Štefan Pižmoht. Po šestih mesecih dela smo predsednika zamenjali z Jankom Vcitom, sam pa sem bil izvoljen za predsednika nadzornega odbora. To funkcijo sem potem opravljal šc dolgih 14 let. Poleg tega sem bil tudi predsednik sekcije za šport. Sam pa sem sc v prostem času ukvarjal z. balinanjem in prinesel v društvo veliko priznanj, leta 1993 in 1994 smo bili tudi vice prvaki v balinanju na državnem prvenstvu Slovenije. JOŽE VODLAN Dražgoše 2000 Združenje borcev in udeležencev NOB jc tudi letos pripravilo zimski izlet s pohodom na spominske prireditve v okviru spominskih svečanosti Dražgoše 1942-2000. Opoldne, na dan, ko sc je pred 58. leti v Drazgosah začel boj Cankarjevega bataljona z Nemci in jc v dražgoškem zvoniku zvonilo poldan, se je začela pred spomenikom osrednja slovesnost. Udeležilo se jc je več tisoč ljudi iz bližnjih in daljnih krajev Slovenije in tudi iz zamejstva zbranim pa sta spregovorila župan občine Železniki Mihael Prevc ter član Sveta Združenj borcev Slovenije Janez Stanovnik. Organizatorji so pripravili tudi bogat kulturni program in podelili priznanja za večkratno sodelovanje na pohodu od Pasje ravni do Dražgoš. Tekst in foto: JOŽE NOVAK Društvo upokojencev Domžale V okviru izletniške dejavnosti vabimo naše člane, da se udeležijo našega pustovanja na debeli četrtek 02. marca 2(KK). ob 17. uri. Vsebina programa: »Veliki pustni ples z bogato pustno večerjo.« Prijave, informacije in vplačila: od 1. februarja do 28. februarja 2000 na sedežu Društva upokojencev Domžale. Simona Jenka 11, Domžale, telefon 724-1904. Upokojenke, upokojenci, udeležite se našega pustovanja - veselo bo! Na pustno soboto, dne 4. marca 2000, organiziramo izlet v Novo mesto in Šmarješke Toplice. Odhod ob 7. uri - VELE Domžale. Program: Ogled Dolenjskega muzeja, Jakčcvc Galerije, Kapiteljski grič - KRIPTA, pustno kosilo. Po kosilu, zvoki harmonike. Ogled Šmarjeških Toplic. Možnost kopanja! Kopanje ne bo v ceni programa! Prijave, informacije in vplačila: do 28. februarja 2000. Avtobus 50 sedežev. V primeru manj kot 40 udeležencev, izlet odpade. VLJUDNO VABI JENI! Društvo »Lipa« v domu počitka Mengeš V drugi polovici lanskega decembra smo članice literarne delavnice pri društvu »Lipa« obiskale oskrbovance Doma počitka v Mengšu, da bi jim poživile božične in novoletne praznike. Z nami je bila tudi gospa Vera Kuster s svojo harmoniko in zakladnico lepih pesmi. V domu so nas prijazno sprejeli in ob koncu tudi pogostili. Z oskrbovanci, ki so zasedli skoraj vse stole v lepi novi dvorani, smo preživeli zelo prijetno uro in pol ob branju literarnih del članov »LIPE« in prepevanju slovenskih narodnih in božičnih pesmi. Posebej veseli smo bili ponovnega snidenja z gospema Marijo Kovic in Julko Stražar, ki sta s svojimi pesmimi sodelovali v našem prvem zborniku Jutri bo sijalo. Razveselili smo ju s skromnimi darilci. Gospa Stra-žarjeva je, še vsa čila in pogumna, tudi drugim oskrbovancem priporočila, naj kaj napišejo za svojo dušo, čc imajo nagnjenje za to. Gospa Kovičeva pa je recitirala svojo pesem, ki jo je napisala pred nedavnim. Veselo pelje jc zaključilo naše druženje. Upamo, da je bilo prijetno za vse in radi ga bomo še kdaj ponovili. SILVA MIZERIT URNIK DEJAVNOSTI DRUŠTVA LIPE DOMŽALE PONEDELJEK 10. uri SLIKARSKA ŠOLA BOLEZNI IN ZDRAVILA FITNES IN TELOVADBA (fitnes center (arše) 17. uri 10. uri TOREK 8.30 10.15 17. uri SREDA 10. uri 16. uri 18. uri ANGLEŠČINA, 1. stopnja ANGLEŠČINA, II. stopnja ITALIIAN.ŠČINA, I. stopnja LITERARNA DELAVNICA (I. in 3. sredo) NEMŠČINA, I. stopnja NEMŠČINA, II. stopnja ČETRTEK 10. uri UMETNOSTNA ZGODOVINA ŠOLA SI.IKANIA 17. uri PETEK 9. uri Mojca Vilar dr. Martina Sukič Ela Košir Nataša Razpotnik in Dušica Kunaver Zlat ka Lcvstck Višnja Maslovarič Višnja Maslovarič Nadja Blatnik Janez Zalaznik POHODNIŠTVO, KOI'ANIK, KOLESARSTVO lanka lerman 17. uri VESELI PETEK - KULTURNO DRUŽABNA SREČANJA PREDVIDENI IZLETI - OGLEDI ZGODOVINSKIH UMETNIN GOTIKA IN RENESANSA v Sloveniji: Kranj, Škofja Loka, Koroška, Prekmurjc GOTIKA IN RENESANSA v Evropi: Dunaj, Firence, Rim VEDNO SE LAHKO VKLJUČITE V VSE OBLIKE. Obiščite nas ali pokličite po telefonu 714-823 ali 041/727-873. Združenje borcev in udeležencev NOB občine Domžale in Krajevna organizacija Ihan vabijo v soboto, 26. februarja 2000 ob 11. uri na komemorativno slovesnost pri spomeniku na Oklem. Vabljeni! stran IZ NAŠIH ŠOL IN VRTCEV Naj pove srce Računalnik za lažje delo Že v prejšnji številki smo pisali o veselih decembrskih praznikih na Osnovi šoli Koje. S pomočjo številnih sponzorjev, ki se jim najlepše zahvaljujejo, so razveselili številne učence. Med darili je bil tudi računalnik Macintosh, ki ga je gospod Franci Balah, predsednik Lions kluba Domžale, izročil ravnateljici Otf Roje ge. Emi Škerjanc Ogorevc in vsem učencem in učiteljem zaielel veliko uspeha pri njegovi uporabi. V. V. Urad za mladino RS jc pripravil projekt »Naj pove srce«. Izvaja ga Jan Plestenjak. Tudi naša šola se je prijavila k sodelovanju v tem projektu. Namenjen je učencem sedmega in osmega razreda, njegov cilj pa je pokazati mladim, kako drugače in bolj ustvarjalno preživljati čas in se uveljavljati brez drog. Mladim predstavi ustvarjalne oblike samodokazovanja in uveljavljanja. V torek, 25. 1. 2000, je na našo šolo v okviru projekta prišel Jan Plestenjak. Ure smo se udeležili učenci sedmih razredov. Jan nam jc zapel nekaj svojih, pa tudi nekaj drugih pesmi in nas povabil, naj zapojemo z njim. Vmes se je z nami pogovarjal o sreći, strahu... Vprašal nas je, kaj nas osrečuje, kdaj smo srečni in česa sc bojimo, kdaj nas je strah. Naše odgovore smo zapisali na veliko srce in zmaja. Na naši Soli pri razrednih urah že pripravljamo podobne delavnice in skušamo tako reševati težave. SAŠA VUKOVIC, 7, A. Osnovna šola Venclja Perka, Domžale Zadnje upanje Nekateri ljudje ne cenijo narave. Takšni so žal tudi na naši šoli oziroma v njeni bližnji okolici. Spomnim se dneva, ko smo v četrtem razredu skupaj z učiteljico posadili mlado drevesce v bližine šole. Lepo, močno drevo. Dolgo v jesen je nosilo pisane jesenske liste. Nekatera drevesa sc niso prijela. Naše drevo je imelo srečo. A tu se ta konča. Neko noč pridejo neznana, hudobna človeška bilja in zlomijo drevesce. Polomili so še več drugih dreves. To počno brezsrčni ljudje, ki jim ni ničesar mar in so morda slabe volje, zato se znašajo nad naravo. Te ljudi globoko zaničujem in si želim, da bi čim več ljudi mislilo enako. Saj je treba te razgrajače ustaviti, da ne bo nekoč ostalo eno samo drevo, drevo upanja tisočih ljudi. Milijoni pa bodo mislili drugače in kmalu se bo našel kdo, ki bo zlomil Se to zadnje drevo in obenem njihovo zadnje upanje. ELA SEGINA, 6. a OS Venclja Perica ke smo spremljale tri vzgojiteljice: Darja, Jana in Sonja, za učenje smučanja, teka na smučeh, sankanja, nočnega sprehoda z baklami in baterijami, iskanje skritega zaklada, vožnjo z motornimi sanmi, izdelovanje igluja, igre na snegu in tekmovanje pa so poskrbeli smučarski vaditelji (učitelji) Črt, Samo, Miha in Natalija. Za zdravo in dobro prehrano pa je poskrbela kuharica Margita. Smučarji so bili razdeljeni v tri skupine glede na smučarsko znanje: najboljši so bili medvedi, z malo manj znanja volkovi, začetniki pa račke Vsi otroci so odnesli prijetna doživetja, nova znan-stva, nepozabne trenutke s seboj domov, kjer so nas v poznih večernih urah pričakali radovedni starši. Vzgojiteljica Sonja Pavlišič Zima je čas, ko so naši otroci kar nori od energije, pa vendar tako nemočni, ker zaradi mraza in nenehnih naho- Prvo zimovanje domžalskih otrok na Kopah 25 otrok iz petih enot vrtca Domžale (Ihan, Količe-vo, Savska, Rodica in Radomlje) je šest dni zimovalo v prijetni, za otroke prirejeni hišici, na Kopah. Otro- POVABILO NAJMLAJŠIM OTROKOM Vse predšolske otroke, stare nad itiri lati, ki radi pojejo in uživajo v glasbenem ustvarjanju, vabim nt srečanja v glasbeni delavnici »S PESMIJO IN KITARO V SVET«, ki te bodo zadela mesec« marca 2000 v vrtca OSTRŽEK na Rodici. Pokličite na tel.: 711-843 dopoldan, da boste izvedeli podrobnosti. V upanju, da bo prijav dovolj, vas pričakuje vzgojiteljica Marjeta Osolin s kitaro. Zima v jaslih dov ne morejo ven. Ven na sneg, ki tako vabljivo seda na veje, na tla in pokrije ves svet. Otroci opazujejo sneg skozi okno in vzdihujejo kot pred izložbo slaščičarne. Vse skupaj je v vrtcu Se težje, saj nekateri otroci Se ne hodijo sami, veliko posedajo po tleh in nosijo stvari v usta Tako je zima tisti čas, ko razen kratkega sprehoda, kadar so idealne možnosti, ne moremo ven. Saj veste, led in sneg po cesti in pločnikih, megla, veliko število otrok.. »Če mi ne moremo k zimi, naj zima pride k nam,« smo rekli v vrtcu Cicidom na Količevem in si sneg prinesli v igralnico. Na mizo v igralnici smo postavili polno posodo snega in delali sneženega moža, se kepali, teptali, eksperimentirali-. Igrali smo se, dokler ni ostala luža, ter tako ugotovili, da je snega pravzaprav voda. Bili smo navdušeni in se veliko naučili. NINA MAV HROVAT Miloš Cirič in lobiranje - seminar za učitelje Srednja šola Domžale je 18.1. 2000 v sejni sobi ohičlne Domžale organizirala predavanje o lohiranju. Projekt izobraževanja, kot ga je predstavil Viktor Jemec. ravnatelj Srednje šole Domžale, bo zagotovo zanimal tako učitelje Srednje šole Domžale, vab-(jene učitelje iz drugih srednjih šol in širšo javost. Izbiranje je danes del učiteljskega poklica in nas uči, kako lahko svoje interese uresničimo. Predavanje je vodil Miloš Čirlč, lobist, sicer svetovalec predsednika uprave zavarovalnice Maribor In svetovalec predsednika vlade. Miloš Čirlč je, kot ga je označila Slovenska tiskovna agencija, eden najmočnejših lobistov v Slovenci. Predavanje je začel Z osnovami, ki izhajajo iz vsakega posameznika, njegove ga obnašanja in njegove lastne osebne vrednosti. Lobist mora biti prepričan v tisto, kar dela in najboljši lobisti so otroci, saj se lahko od njih veliko naučimo. Pogoj za uspešnost je vztrajnost in želja biti številka 1. Predvsem pa je cd psihične kakovosti človeka odvisno, kako bomo komunicirali, in to je samospoštovanje. Notranja naravnanost človeka definira reakcijo sogovornika. Dejanja vedno sledijo mislim, ljudje čutijo, kaj si mislimo o sebi in drugih in temu sc primerno sc odzivajo. Zato je pomembno, da psihično pripravimo na vsak dogodek. Učitelji imajo neke vrste poklicno de-formacijo v komunikaciji. Navajeni so, da ljudje, s katerimi govorijo, vedo manj od njih. Ali pa komunicirajo v »inšpekcijskem stilu: Aha, zdaj sem te pa našel!« Naučiti sc morajo poslušati ljudi in jim dovolili tudi, da sc motijo. Primer učiteljske komunikacije so ministri, ki so to postali i/, »šolnikov« in imajo navado samo spraševati ali odgovarjati. Tudi učitelji na nek način lobirajo učenec (s svojo držo, z verbalno in Z neverbalno komunikacijo, s samopodobo), zbujajo Interes, priljubljenost; kar vodi v obojestransko korist: učitelj pripelje učenca do poklica. Zadnja možnost, ki jo imajo, pa jc prika/ moči. avtoritete. Interes učiteljev za lobiranje obstaja tudi v svetu šole, pri starših in na ministrstvih. Uspeh je odvisen od vašega prepričanja, zato: - se odločite, kaj točno hočete, - ugotovite ovire, - določite ceno, ki jo boste morali za tO plačati! - začnite jo plačevali, vnaprej! lobiranje jc torej ena od veščin ko- munikacije, skozi katero Želimo svoje interese uresničevati v odnosu do institucije ali oseb, ki odločajo o tem, ali so naši interesi tudi za njih dovolj zanimivi, da jih financirajo ali kako drugače podprejo. Če se bodo tudi učitelji naučili lobi-ranja, bodo zagotovo tega najbolj veseli njihovi učenci, ki morajo osnove lobira-nja, vsaj za boljše ocene, žc dolgo poznati. KRISTINA BRODNIK Ni lahko biti mlad v današnjem času Na Osnovni šoli Domžale sv tega dobro zavedamo. Današnja mladina živi v svetu družbenih in političnih sprememb in hitro se spreminjajočih moralnih vrednot. Dostop do kakršnihkoli informacij je hiter in preprost kot še nikoli. Lahko pridejo do mnogih informacij o stvareh, ki jih zanimajo, ne vedo pa, kaj z njimi početi. Njihova osebnostna zrelost je prenizka, da bi do drog, spolnosti ipd. izoblikovali zrelo stališče. Zato se ravnajo po nasvetih prijateljev, ki so le kakšno leto starejši. Današnji rodovi so brez SMERNIC. Starši in učitelji, ki smo najbolj poklicani, da jim smernice damo, pa jim trpamo v glave vse mogoče znanje, tega, kako naj premagajo osamljenost, praznino in zaskrbljenost, pa jih nihče ne nauči. Mladi so siti pridig in moraliziranja starih fosilov, ki pojma nimajo o današnjem času. Kaj je resnični problem današnjega časa? Ali so to droge ali spolnost, ki obstajajo že od nekdaj, ali osamljenost in življenjska praznina, ki jo doživljajo mladi in jo rešujejo z drogami ter, prezgodnjo spolnostjo? Pravzaprav se podobno dogaja odraslim, le da praznino in osamljenost nadomeščamo z legalnimi drogami (alkohol, cigareti...) Na Osnovni šoli Domžale smo problem pogledali s tega zornega kola in O razvijanju osebne kakovosti Pred kratkim je priznani strokovnjak za razvijanje osebne kakovost, dr R W Reasoner učiteljskemu zboru' s Srednje šole Domžale posredoval izredno zanimiva spoznanja o izgradnji občutka lastne vrednosti, samospoštovanja in motivacije. Poudaril je veliko odvisnosl us pešnosti učno vzgojnega procesji od učiteljevega občutka lastne vred osti. Le učitelj, ki ima visoko raven občutka lastne vrednosti, je lanKo uspešen pedagoški vodja. Učitelji smo s pomočjo gradiva za delo v dvojicah lahko ugotovil svojo raven Občutka lastne vrednosti in se seznanili z osnovnimi praktičnimi napotki in načini, ki pomagajo razviti občutek varnosti, identitete, pripadnosti, smisla in sposobnosti. Celotni zbor se je na koncu s prisrčnim aplavzom zahvalil ameriškemu strokovnjaku za odlično in sproščeno predavanje. NUSA FUJAN učencem poskušali dali nekaj smernic. Mladih ne moremo prijeti za roke in jih voditi skozi Življenje, lahko pa jih naučimo nekaj o življenju in jim pustimo živeti. V tem šolskem letu smo sedmošol-cem ponudili projekt »O sebi odločam jaz, ne droga«, osmošolcem pa projekt »Potrebe mladih v sodobni družbi«, v organizaciji Centra za mlade. Projekta sta bila pri učencih izredno dobro sprejeta. Zveza prijateljev mladine jc /a par lamenlarno temo mladih predlagala »Imava se rada«. Nam se je tema zdela lako pomembna, da smo jo razširili v projekt cele šole. Osnovno temo smo obogatili z različnimi podtemami: prijateljstvo, osamljenost, drugačnost, ljubezen, spolnost, aids... Učenci so z aktivnostjo in številnimi prispevki pokazali, da je bila odločitev pravilna V ponedeljek, 24.1. 2000, pa je na naši šoli gledališka skupina Pro fortis izvedla gledališko predstavo z naslovom Naučimo jih in jim pustimo živeti. Ob 9. uri je bila 45-minutna predstava za učence od 1. do 4. razreda. Predstava jc bila na temo drog. Ob 11. uri je sledila enoinpolurna predstava za učence od 5. do 8. razreda Tema te predstave je bila širša in jc obsegala droge, aids in prve korake v spolnosti. Ob 17. uri pa je sledila Sc cnoinpolurna predstava za starše, ki si jo je ogledalo neverjetno veliko staršev, kar okrog 250. Starši so s predstave odhajali zelo zadovoljni. V krajših razgovorih po predstavi smo od staršev slišali številne pohvale o odlični, zabavni in zelo poučni predstavi in da si česa podobnega Se želijo. Namen predstave je bil obravnavati tabuizirane leme droge, aids in spolnost. S predstavo smo dali možnosti staršem in otrokom, da kasneje doma sleče beseda i udi o dotedaj »prepovedanih« lemah. Jezik je bil preprost in razumljiv, podajanje sproščeno. Predstava ic bila obogatena s humornimi vložki, ki omogočajo, da se gledalci nasmejejo lastnim napakam in v prijetnem razpoloženju postanejo bolj dojemljivi za spročila. Prepričan sem, da je bila gledališka predstava res pravi pristop k obravnavanim lemam. O tem pričajo predvsem vtisi in mnenja mladih gledalcev. Igralca sta brez sramu govorila o dro-gah, aidsu in spolnosti. Takoj smo se vživeli v predstavo in si predstavljali, da se to dogaja nam. Oče v predstavi je bil zelo prepričljiv in je predstavil stvari takšne, kot so. Upam, da bomo imeli priložnost videti še kakšno tako predstavo. Učenec 8. r. Menije bilo všeč, da je govoril o tem, kako pravilno uporabiš kondom. Učenec H. r. Predstava je bilo zelo poučna, predvsem pa učinkovita, ker je bila smešna. Mislim, da je ta predstava mnogim pomagala do drugačnega razmišljanja o drogah. aidsu in spolnosti. , _ * ^ Učenka 7. r. Predstava je bila zabavna in hkrati zelo poučna. Zvedeli smo veliko stvari o drogah, aidsu in spolnosti. Moja mami je prišla domov s predstave zelo vesela. Povedala je, da je bila predstava zelo smešna in zabavna. Ko je očku povedala, kako je bilo, mu je bilo ial, da predstave ni videl. Učenka 7. r. MIRA MARINŠEK, dipl. psih. Na Osnovni šoli Venclja Perka, Domžale Medvedek bere z nami Dajte no, boste rekli nekateri nejeverni Tomaži, kje na svetu najdete takega medveda, ki bi znal brati. Naš pa, bi vsi v en glas takoj protestirali moji dru-gošolci. Pa ne samo bere, tudi računa, piše, riše, telovadi in malica. Kamorkoli gremo, vedno je v naši sredi in z nami vred uživa v dogodivščinah našega vsakdanjika. Kaj naj storim drugega, kot da pritrdim svojim malim raz-posajencem, ki so medvedka dobili v začetku decembra in ga posvojili do zadnjega mili-grama in ga čisto poosebili. Celo ime smo mu izbrali. Skoraj razjezili bi se, če bi kdo rekel, da je njihov ljubljenček čisto navadna igrača. Gorje tistemu! Namen razrednega medvedka pa ni le v tem, da otroke zabava in tolaži. Jc viden simbol projekta, v katerega sc je vključil naš razred in se imenuje »Medvedek bere«. Ta projekt vodi Zavod za šolstvo v Ljubljani in teče preko inter-neta. Ob prijavi nam je Zavod posredoval naslov sodelujoče šole, razred ter ime učiteljice Z vrstniki iz ene od ljubljanskih osnovnih šol si bomo v sklopu projekta dopisovali preko interneta in si izmenjali pošto ter medvedka. Mojih petindvajset nadebud-nežev zagnano zapisuje sestavke, ki nastajajo z medvedkom doma ali v Soli, na razredni računalnik ali pa enkrat tedensko v računalnici, kjer ima vsak otrok na računalniku odprto svojo mapo in vanjo shranjuje zapise ali risbice. Pri tem nam je v veliko pomoč tudi naš računalnikar, gospod Tomaž, ki nam uredi in oblikuje strani na internetu. Našel bi se kdo, ki bi takoj vprašal: »In zakaj ste se odločili za ta projekt? Mar otroci niso žc dovolj obsedeni od računalniških iger in TV ter drugih elektronskih naprav?!« To ni običano igranje, pač pa je resno delo, ki ga pa otroci igraje opravljajo. Večina mojih učencev že drugo leto izredno veliko bere. njihovi sestavki pa so obširni in vsebinsko bogati. Projekl »Medvedek bere« mi jc prišel v roke ravno pravi čas, saj z njim bralna vnema spet raste. Z njo pa se razvijajo tudi sposobnosti ustnega in pisnega izražanja. To naj potrdi tudi preverjeno dejstvo, da so nekateri otroci v letošnjem šolskem letu prebrali že dvajset do trideset knjig, ki obsegajo od 120-160 strani. To pa je nekaj in vam lahko marsikaj pove! Za konec lahko rečemo le to, da je delo s takimi zagnanci dokaj naporno, pa vendar me napolnjuje z zadovoljstvom in veseljem nad njihovimi uspehi, ki jih dosegajo, če se zanje trudijo. Vesela sem tudi da za večino otrok stojijo njihovi starši in jih pri delu ves čas spodbujajo. Zdaj pa na delo, medvedek nas že čaka! ANDREJA TRONTEU, Osnovna šola Venclia Perka, Domžal CENTER ZA MLADE stran 10 Ljubljanska 70 1230 Domžale Tel. 726-600, fax:715-105 Svetovalnica v Centru za mlade Če se o svojih stiskah ne moreš z nikomer pogovoriti, smo te pri nas pripravljeni poslušati, ti anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore na vprašanja in usmerjati tvojo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošel si vsak dan od ponedeljka do četrtka med 8. in 18. uro in v petek do 13. ure, lahko pa nas pokličeš tudi po telefonu 726-600 ali 715-105. Center za mlade V mesecu februarju pripravljamo: • delavnico KRAŠENJE V LECTU ZA VSAKOGAR Potekala bo v prostorih Centra za mlade, dne 9. februarja, od 13. do 17. ure. Delavnico bo vodila gospa Marinka Lenček, ki nas bo vpeljala v umetnosti okraševanje izdelkov iz lecta. Cena delavnice je 2000 SIT. • predavanje ODNOSI V KOMUNIKACIJI, predavatelj MIHA ROTAR prof., dne 15. februarja ob 18. uri v prostorih Knjižnice Domžale. • predavanje ISKANJE POTI PRI VZGOJI, predavateljica LILI JAZBEC prof., dne 29. februarja ob 18. uri v prostorih Knjižnice Domžale. Vabljeni ste starši in vsi, ki sodelujete pri vzgoji mladih. • teden VESELE POČITNICE Vesele počitnice bodo potekale med zimskimi šolskimi počitnicami, od 21. do 25. februarja v Centru za mlade. Namenjene so otrokom od 1. do 7. razreda, vsak dan od 9. do 15. ure. Prijave do zasedbe mest zbiramo vsak dan na telefon 726-600. Center za mlade v letu 1999 »Imamo moč izpeljati spremembe, ker je naše delo v interesu mladih!« To je slogan, ki so si ga v Centru za mlade Domžale izbrali kot vodilo pri svojem delu. Program, ki so ga uresničili v minulem letu, je bil načrtovan tako premišljeno, da so ga dosegli skoraj v celoti. Število mladih, ki vstopajo skozi njihova vrata, je iz leta v leta večje. V obliki inštrukcij, svetovanj po telefonu ali preko neposrednega pogovora pomagajo vrstnikom pri premagovanju težav z odraščanjem, učenjem in iskanjem lastne identitete. Ob pomoći strokovnjakov se izobražujejo za dajanje tovrstne pomoči, kar nekaj med njimi pa je Študentov ali že diplomantov pedagogike, andragogike, sociologije ipd- ki si nabirajo izkušnje za nadaljnje delo. V vseh primerih ne gre le za pomoč, temveč tudi za prijetna druženja na neformalnih srečanjih. Center za mlade nudi tudi info-točko, kjer so mladim na voljo informacije o različnih možnostih izobraževanj v tujini, poletnih taborih, zdravljenjih odvisnosti v tujini ipd. Na kratko preletimo dejavnosti, ki ostajajo zabeležene v kroniki centra za leto 1999: Osnovne dejavnosti centra so: kontaktni telefon, svetovanje in informiranje ter pomoč odvisnikom, njihovim sorodnikom in prijateljem pri soočanju z odvisnostmi. »Skupini za vzajemno pomoč« sta se in se srečujeta dvakrat mesečno v ponedeljkih med 19.30 in 21. uro. Delavnice za osnovnošolce, dijake in študente V likovni delavnici se sestaja skupina mladih, ki nc uživajo le v preizkušanju novih likovnih tehnik, temveč tudi v neformalnih oblikah druženja Profesorica Estela Podgoršek vedno znova dokazuje, da zna animirati mlade in v njih sproščati ustvarjalnost. Vsako leto pripravijo likovno razstavo. V mesecu maju so svoja dela postavili na ogled v prostorih Likovnega razstavišča v Domžalah. Neutrudni dr. Peter Weil pomaga mladim pri odkrivanju sveta in angleške konverzacije od začetka delovanja centra ki sega v leto 1996. Učenje jc za marsikoga trd oreh. Kako se učiti oz. osvajanje »tehnik učinkovitega učenja« je v dvajselurni delavnici, ki jc bila namenjena srednješolcem, predstavila prof. Stanislava Polajžcr. V marcu bodo pripravili delavnice na omenjeno temo tudi za osnovnošolce. Kreativne delavnice Mladim in njihovim mentorjem iz vrtcev in Sol so namenjene delavnice, v ka- terih strokovnjaki/nje prenašajo ljudska izročila Gospa Renata Salomun jc pripravila delavnico, ki je bila namenjena dekoraciji naših domov v božičnem in novoletnm času, z gospo Tatjano Hlačcr pa so udeleženci osvojili osnove oblikovanja iz slanega testa in gline. Projekti Projekta »O sebi odločam jaz, ne droga« in »Potrebe mladih v sodobni družbi oz. (■radimo si samopodobo« sta preventivna projekta ki jih usposobljeni prostovoljci v obliki Stiriurnih delavnic in predavanj posredujejo vsem sedmo- in osmošoiccm v domžalski občini. Vsebine obeh projektov so med najstniki dobro sprejete, zato Z njimi nadaljujejo tudi v letu 2000. Usposabljanje animatorjev je neizogibno. V centru se vseskozi zavedajo nujnosti tovrstnega izobraževanja. Zato skušajo organizirati različna predavanja in delavnice tako s področij komuniciranja, retorike (začetni seminar je obsegal 10 ur, 4. marca 2000 pa bo sledilo nadaljevanje), nuđenja učne pomoči, svetovanja po telefonu itd. Zavedajo sc, da imamo vsi teh znanj vse premalo. Vodni detektiv je ekološko obarvan projekt. Domžalčanka mag. Marta Vahtar je s svojo idejo pritegnila več sto šol in vrtcev in s tem spodbudila čez tisoč mladih iz vse Slovenije. Pri sami izvedbi projekta že tri leta pomagajo tudi iz vrst centra. Z »Veselimi počitnicami« zapolnjujejo delno praznino, ki zavlada v poletnih, jesenskih, božično-novolctnih. zimskih in velikonočnih počitnic. Starši in otroci se počutijo varneje, saj osnovnošolci v centru preživljajo čas, ko so mame in očetje v službah. V preteklem letu so med vsebine uvrstili obisk Policijske postaje v Domžalah, Gasilske postaje na Količcvcm, Pri-rodoslovnega muzeja in Šolskega muzeja v Ljubljani, druženje z vrstniki iz Kamnika itd. Instrukcije nudijo vsem, ki so potrebni pomoči in to ne samo pri razlagi učne snovi, temveč pomagajo pri soočanju s te- Mladi animatorji centra za mlade žavami, ki so sopotnice slabih ocen (načrtovanje časa, tehnike učenja, neustrezen prostor, hrup ...). »Jesenske besede sonca« je naslov projekta, ki je v preteklem letu žc postal tradicionalen. Preko javnega razpisa so v marcu 1999 povabili k sodelovanju mlade pesnike in likovne ustvarjalec. V zadnji zbirki, ki so ji dali naslov »PISANE JESENSKE BESEDE«, so svoje pesmi predstavili Sabina Hribar, Sašo Deisingcr in Simon Jugovic - Fink, likovna dela pa Davorin Vukina in Darko Erhart. Ponosni so lahko zlasti zato, ker so vse delo naredili sami: urednik in idejni vodja projekta je in ostaja Damjan Habe Habo, lektorsko delo je opravila Marjeta Hren, oblikovanje in tehnično pripravo Robert Lupše, Katja Hanzlowsky pa jc prispevala fotografska znanja. Zbirko je na pot pospremil čudovit literarni večer, ki je potekal 4. decembra v Kulturnem domu Franceta Bernika v Domžalah ob sočasni otvoritvi razstave obeh likovnih umetnikov. Študijske ekskurzije in izmenjave V času enotedenskih jesenskih počitnic si jc enajsterica mladih, ki so se odzvali povabilu Centra za mlade preko javnega razpisa, ogledala Rim in Pompcjc. Pred odhodom so se poglobili v študij zgodovine, umetnosti, sociologije, vulkanologijc, kuli-narikc, italijanskega jezika in Sc česa, pripravili obširno gradivo in se vrnili obogateni z novimi vtisi in pridobljenimi izkušnjami. V Knjižnici Domžale so pripravili predstavitev študijskega potovanja in z odličnimi diapozitivi in predstavitvijo navdušili navzoče. Potopisno predavanje so pripravljeni ponoviti na vseh šolah. Vse zainteresirane vabijo, da pokličete na telefon 726-600. Julija so ponudili gostoljubje dvema družinama iz Danske, ki sta preko Društva slovcnsko-danskcga prijateljstva raziskovali našo deželo. V centru vzpodbujajo tudi jezikovno izobraževanje Tritedenskega tečaja francoskega jezika sc jc v Strasbourgu udeležil Zoran Arsov. Center vsako leto organizira tudi druženja v obliki izletov, piknikov, »lova na skriti zaklad«, obiskov sorodnih centrov (tokrat Nove Gorice in Brežic) ipd. Aktivno sodelujejo in svetujejo pri ustanavljanju podobnih centrov v Sloveniji. Na tem mcslu je potrebno poudariti, da ima domžalski center najdaljšo tradicijo, saj je bil pred skoraj štirimi leti ustanovljen kot prvi. Predavanja Ob pomoči zunanjih strokovnjakov so izvedli več predavanj, ki so bila namenjena ,n:,i javnosti Vsa so bila izvedena v sodelovanju s Knjižnico Domžale, kjer so jim vedno pripravljeni prisluhnili v zvezi s prostori, ki so sicer velik primanjkljaj centra. »Vse o učenju« jc predstavila Melita Lisjak, »Mladi in mediji« LJli Jazbec, potopisno predavanje »Jordanija« Tadej Kokalj in Polona Razpotnik, Tatjana Hlačcr predavanje »O daru«, »Izbira poti pri vzgoji« Lili Jazbec in Milena Lorgcr »Ličenje obraza in nega las«. Odprti programi Vsako leto sc skušajo odzivali pobudam, ki prihajajo nenačrtovano tudi med letom. Tako so takoj prisluhnili pobudi Tanje Turk, ki jc popeljala otroke z manj priložnostmi v življenju na poldni tabor v Ladingaju, v decembru pa v prazničnem tednu ponovno razveselila kopico otrok iz Trzina in Domžal, da so lahko doživeli nekaj iskrivih in srečnih uric. Za zaključek Brez dvoma se vsega, kar sc jc dogajalo, ne da zapisati. Pomembno pa jc, da Domzalčani izvedo, da CENTER ZA MLADE v Domžalah živi. Živi kljub prostorski stiski, kljub temu, da jc v njem zaposlena le ena oseba, kljub skromnim možnostim za delo, ki nikakor niso primerljivi s pogoji sorodnih centrov npr. v Novi Gorici, Velenju, Murski Soboti in Brežicah. Sc kako pa sc lahko primerjajo in pohvalijo s številom opravljenih ur in uspešno realiziranim programom. Kot pohvalo in vzpodbudo naj zapišemo, da na Uradu za mladino pri MŠS cenijo njihovo delo in jih navajajo kot vzorčni mladinski center v Sloveniji. Center za mlade Ljubljanska 70, Domžale tel.: 726-600 Živijo! Center za mlade Domžale organizira v marcu in aprilu brezplačen tečaj plavanja za otroke, ki se niso naučili plavati v šoli v naravi ali pa se je niso udeležili. Za prijavo in dodatne informacije se zglasite v prostorih Centra za mlade od ponedeljka do četrtka, od 8. do 18. ure in v petek od 8. do 12. ure (pri avtobusni postaji) najkasneje do 20. februarja. Katja Korošec Katja Korošec je za mesec odšla v tujino sicer z drugim namenom, zakaj, pa nam bo povedala sama. Katja, s kakšnim namenom si odšla v Nemčijo za toliko časa in ali si ta čas izrabita za kaj koristnega? V Nemčijo, natanćno v Frankfurt, sem odšla izključno z namenom, da preživim lepe počitnice ter obenem preverim svoje znanje nemškega jezika. Imam srećo, da v Frankfurtu Živi moja leta in drugo sorodstvo, tako da si nisem nakopala velikih finančnih skrbi. Povedala si mi, da si delala tudi na svetovno znanem frankfurtskem avtomobilskem sejmu. Kakšne izkušnje si si pridobila s tem? Res je. Delala sem na največjem svetovnem avtomobilskem sejmu v Frankfurtu, tako imenovanem IAA (Internationalen Automobil Ausstellung). ki je potekal od 16. do 26. septembra. Kot hostesa sem tam preživela nekaj dni, in sicer sem delala od 9. do 20. ure na oddelku Merccdesa. Hostese smo bile razvrščene na več skupin. Hostese, ki so se mesece pred začetkom sejma izobraževale in spoznavale lastnosti razstavljenih avtomobilov in bile usposobljene za sam protokol na frankfurtskem sejmu, ter hostese, ki smo bile sicer bolj za okras in skrbele, da gostje niso bili žejni. Vendar že samo biti tam in videti Center za mlade Vesele pcfltnice ja otroke od l. do 7. razreda Skupaj bomo od PONEDELJKA, 21. februarja, do PETKA, 25. februarja 2000 od 9. do 15. ure v prostorih CENTRA ZA MLADE, Ljubljanska 70, Domžale (mmeno-rdeča stavba ob avtobusni postaji) Skupaj sc bomo zabavali in ustvarjalne preživljali prosti čas ob: • sankanju, • drsanju na Bledu (v dvorani) in okušanju kremnih rejin, • kreativni delavnici odtiskovanja gline v kalupe, • potovanju j vlakom v neznano • pripravljanju presenečenj ja mamice in srečelovu. Z vami bomo animatorke - Mateja, Veronika, Marjeta in Petja. Prispevek ja preživljanje VESELIH POČITNIC je 1000 SIT na dan, kar vključuje materiale, stroške prevojov ter vstopnin, sadje, sok in napitke. Malico naj otroci prinesejo s seboj! PREDHODNE PRPAVE SO OBVEZNE. jaradi kvalitetne izpeljave programa smo omejili skupino na 10 otrok. ta svetovni avtomobilski cirkus je vsakemu lahko v veliko Čast. Ker kot hostesa delaš tudi v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, me zanima, kako lahko delo primerjaš, kljub temu da sejem ali Kulturni dom težko primerjamo? Delo na IAA me je naučilo veliko novega in sem nadvse hvaležna za to priložnost. Seveda se to delo moćno razlikuje od dela v Kulturnem domu. Je tudi bolj naporno, saj moraš biti na razpolago ves dan, tako da bi to dvoje le težko primerjala. Ali si spoznala tudi kaj zanimivih ljudi v času, ki si ga pretivela v Nemčiji? Seveda sem spoznala veliko zanimivih ljudi. Medtem ko sem delala na IAA, sem lahko videla razne nemške televizijske zvezde, Cla-udio Schiffer, princa Alberta in druge. Imela sem tudi priložnost spoznavali različne svetovne kulture. Frankfurt je zelo gospodarsko razvil, lako da v tem predelu živi veliko tujcev, ki so se na tem območju skozi desetletja največ naseljevali. Nemci so kar 'prava manjšina'. Tako živi v Frankfurtu 86 narodnosti ter raznih mešanic. Tudi vas jedilnik je lahko prav pisan, če se prehranjujete zunaj, saj imale na izbiro prav vse svetovne kuhinje od tajske, kitajske, japonske, vietnamske, avstralske, mehiške, kubanske, turške, ameriške... Seveda tudi burek ne manjka. Ali si si lahko ustvarila približno sliki), kako svoj prosti Čas preživlja nemška mladina? Kot sem že rekla, sc v Nemčiji občuti velik prodor tujih kultur in tako tudi mladi izbirajo sebi primerno vrsto zabave. Turki npr. zahajajo v turske diskoteke, Američani v ameriške... Poudariti moram tudi, da v času, ki sem ga preživela med temi ljudmi, nisem začutila sovraštva in ksenofobije med različnimi narodnostmi. Tudi tam se verjetno mladi zbirajo na določenih mestih, pripravljenih in organiziranih prav zanje. Ali si spoznala oz. obiskala tudi katerega od mladinskih centrov? Obiskala sem dva mladinska centra v Frankfurtu in študentski klub, v katerem sc zvečer zbirajo študenti in tudi druga mladina. Mladinska centra, ki sem ju imela priložnost spoznati, delujeta podobno kot naš, vendar na večjem območju. Imajo tudi svoj kino, prostor za druženje in družabne igre, bar. Katja se kot prostovoljka v Centru za mlade ukvarja tudi z otroki. ogromno sejno sobo... Centra sla, v primerjavi z našim, odprla 24 ur na dan, vendar je pri njih obvezna članarina. Torej, kdor se včlani, lahko uporablja prostore centra. Kako hi primerjata slovensko in nemško mladino? Mislim, da jc nemška mladina veliko bolj odprta. S tem mislim predvsem lo, da so navajeni, da sc med seboj brez sovraštva družijo različne rase in kulture. V Sloveniji bi morali na tem področju narediti še veliko, preden bi sc lahko primerjali z drugimi državami. Rasizem, ksenofobija in pretiran nacionalizem nas nc bosta pripeljala nikamor. Sicer pa med našo in nemško mladino nc vidim velikih in omembe vrednih razlik. Tudi pri njih pravijo, da na mladih svet stoji. Kes je, kot pravi Katja. Na mladih svet stoji. Zato se Center za mlade trudi, da pripravi programe, ki spodbujajo njihovo razmišljanje in aktivno sodelovanje. Upamo, da nam je do sedaj to uspevalo, saj v prihodnosti mislimo nadaljevati podobno, kot smo delali do sedaj. Zahvaljujem se za pogovor in »Hm še veliko podobnih izkušenj. v NATAŠA LIMONI Glina, material ljudskega izročila V Centru za mlade Domžale nadaljujejo s kreativnimi delavnicami, s katerimi želijo ohranjati kulturna izročila in jih prenašati na mlade rodove. Ker pa so njihovi prostori za izvajanje delavnic za več deset otrok odločno premajhni, vabijo na predstavitve mentorje in mentorice, ki s pridobljenim znanjem bogatijo otroke v vrtcih in šolah. Z glino so se v delavnicah cen- tra že srečali, zato material ni nekaj novega. Tehniki, ki ju je pred-slavil lončar in oblikovalec g. Martin Cigler. sta bili za vse prisotne resnično nekaj novega. V desetur-nih delavnicah jc bilo razmeroma dovolj Časa, da si je vsakdo lahko izdelal več glinenih izdelkov v tehniki vlivanje gline v kalupe in tehniki odtiskovanja gline v modele. Prisotni so bili nad znanjem in i/ kušenostjo strokovnjaka navdušeni. Zlasti jih jc čudilo spoznanje, da je pripravljen majhne skrivnosti, od katerih pa je močno odvisen končni izdelek, tako nesebično deliti. Gospod Cigler bo brez dvoma še gostoval v Centru za mlade. Prihodnjič že med zimskimi počitnicami, ko bodo njihova vrata odprla šolarjem. LILI JAZBEC Gospod Martin Cigler je z veseljem prenašal svoje znanje na vzgojiteljice in učiteljice. PRIJAVNICA ZA VESELE POČITNICE - 21. do 25. februar 2000 IME IN PRIIMEK: NASLOV: TEL. DOMA: TEL. OČETA ali MAME: Morebitne posebnosti otroka, za katere menite, da je potrebno seznaniti animatorja: .................... Podpis staršev: .................... Vse dodatne informacije dobite po telefonu 726-600! MITSUBISHI MOTORS 1 s/jter.!.«' Jijiii. Popust vmesecu februarju Obrtniška 8 1230 DOMŽALE PRODAJA TEL: (061)716 221 SERVIS TEL./FAX: (061)715 666 5 MITSUBISHI CRRISMR stran 11 OD TU IN TAM PO NAŠI OBČINI 3,5 mio m3 nasipov, 39 mostov, 80 regulacij, I šola ... Avtocesta Blagovica-Sent jakob - proj. št. 2 Odsek AC med Blagovico in Šentjakobom predstavlja del cestne povezave med osrednjo Slovenijo in Štajersko na smeri Kopcr-Ljub Ijana-Maribor-Lendava. Na vzhodu se navezuje na AC Vransko-BIagovica, ua zahodu pa na odsek Šintjakob-Malence. Odsek je načrtovan tako, da s petimi priključki (Blagovica, Lukovica, Krtina, Domžale in Studa, ki ga bodo gradili po potrebi naknadno) prevzema daljinski kot regionalni in lokalni promet. »Boštajev hrib« je vsak dan nižji Dolžina odseka je 20,172 km in bo zgrajen kot Štiripasovna AC z dvema voznima in enim odstavnim pasom v vsaki smeri in vmesnim ločilnim pasom. Trasa med Blagovico in Lukovico poteka po sorazmerno ozki dolini Črnega grabna, po kateri tcCc potok Ra-domlja. Trasa poteka pretežno po nasipu višine do najveC 3,5 m zaradi varnosti pred visokimi vodami Radomlje. Le na območju med Pod-smreCjcm in Zgornjimi Lokami preseka južno pobočje. Večinoma poteka ob potoku Radomlja in ga večkrat pretka. V Lukovici sc dolina odpre v Ljubljansko kotlino. AC se oddalji od magistralne ceste. Naselja Lukovica, Vrba, Šentvid so na severni strani AC, na južni strani AC pa so naselja PraprcCc, Iniovica in Krtina. Prvi veCji vklop je Krtinski hrib, nato pa poteka trasa med naseljema Dob in Gorjuša in sc vkopljc v hrib severno od BoStaja ter preide v dolino potoka Mlaka in južno od Domžal prečka Kamniško Bistrico. Trasa AC zavije proti jugu, lako da so na zahodu naselja Mačkovci, Studa in Šcnt-pavel, na vzhodu pa Ihan in Mala Loka. Trasa poteka nadalje med Dra-gomljem in Psa t o, prcCka reko Pša- to in se naveže na AC odsek Sentja-kob-Malence. Trasa poteka zaradi vodnogospodarskih zahtev nad kolo poplavne vode v nasipu visine 2-3 m, vklopi so le Krtinski hrib in BoStjanski hrib. Material iz izkopov jc uporaben za protihrupne nasipe, protipoplavne nasipe in delno za avtocestno telo. Material za nasipe bodo pridobivali iz stranskega odvzema. Na trasi AC je potrebno izvesti naslednja dela in objekte: 3.500.000 m' nasipov in drugih vgrajenih materialov (tampon, CS, asfalt), 850.000 m? izkopov, 105 premostitvenih objektov (39 mostov, 18 nadvozov, 39 prepus-tov), 80 regualcij v dolžini 27 km, 54 deviacij v dolžini 139 km, 52 zadrževalnih bazenov, 4.400 m protihrupnega nasipa, 11.700 m protihrupne ograje, cestninsko postajo v Kom-polju in cestninski postaji na priključku Blagovica na krakih za Celje, obojestranski preskrbi center Lukovica, vodni zadrževalnik DrtijšCica v dolžini 911 m, zadrževalnika na RaCi in Začetek del pri gradnji nadvoza nad avtocesto med Dobom in Gorjušo. Eden izmed 39 mostov, čez katere bo potekala bodoča avtocesta. v Sportno-rekreacijska os regije in njen pomen za občino Domžale Kamniška Bistrica V okviru PHARE mikro programa za partnerstvo poteka projekt »Kamniška Bistrica: rekreacijska os regije«, ki ga vodi ICRO - Inštitut za celostni razvoj in okolje iz Domžal skupaj z Občino Domžale in Turističnim društvom Radomlje. S »Pismom o nameri o skupnem pristopu k urejanju območja vodotoka Kamniške Bistrice«, ki je bilo podpisano marca letos, pa so se k sodelovanju pridružile še Občina Kamnik ■n Občina Dol pri Ljubljani. Cilj projekta jc združiti različne interesne skupine v regiji k oblikovanju skupne vizije zasnove rekreacijske osi oziroma sistema parkov ob Kamniški Bistrici z bogatim rekreacijskim programom, ki naj bi s kolesarsko in sprehajalno potjo povezal kraje ob reki vse od njenega izvira pa do izliva v Savo. Reka namrcć lahko predstavlja osnovno hrbtenico zelenega sistema regije, ki povezuje nc le kraje ob reki, tem-več tudi obrečni sistem parkov z zelenim zaledjem. Vodotok kot del naravnega procesa Reke so od nekdaj privlačile ljudi, saj so najprej predstavljale poglaviten vir pitne vode in zdrave hrane. Kasneje so vodotoki postali poglaviten vir tehnološke vode in energije za rast industrije. Z rastjo mest so reke postale vse bolj utesnjene v ozke kanale, ki so postali glavni odvodni kanali odpadnih v■ KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATONIN OSTALE » HIDRO IN TERMO IZOIACIJE >■ APNO, CEMENT, MALTIT >■ FASADE IN FASADNE SISTEME BA V MIT, JUB in TIM >■ SCHIEDEL DIMNIKE >- ARMA TURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA > OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >- ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO >> TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA V MESECU FEBRUARJU VAM PO AKCIJSKIH CENAH NUDIMO OPEKO MODUIARNI BLOK KRITINO BRAMAC KOMBI PLOŠČE FRAGMAT IZKORISTITE AKCIJSKE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTA VE Z A VTOD VICA LOM V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM Internet: WWW.SAflf.SI Obletnice in čestitke Z namenom, da oh začetku leta ugotovimo in strnemo podatke o jubilejih naših društev in organizacij, je županja Cveta Zalokar Oražem v začetku leta vsem društvom (blizu 200 jih je) poslala vabilo, da v Urad županje sporočijo, katero okroglo obletnico bodo praznovali v letu 2000. Najbrž za nikogar ne bo presenečenje, da so najstarejša društva v naši občini gasilci. Tako bo Prostovoljno gasilsko društvo Domžale praznovalo stodvajsetlctnico svojega obstoja, deset let manj pa bo slovesno obeležilo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Dob. Stoletnico praznuje v letošnjem letu Združenja govedorejcev Slovenije in v njenem okviru tudi društvo, ki uspešno deluje v naši občini in nam je najbrž ostalo najbolj v spominu po zelo dobro organiziranem sejmu živine pred leti v Dobu. V okviru Kulturnega društva Homec bo leto minilo v prireditvah ob stoletnici rojstva velikega opernega pevca Jožeta Gostiča. Petdesetletnico praznujejo naši košarkarji, čeprav se jc njihova zgodovina začela žc v letu 1949, ko sta tedanja dijaka Anton Orchek in Vid Zu-le v našo občino prinesla novo igro - košarko. Najbrž tedaj šc nista slutila, kako uspešno bo ta šport zasvojil Dom-žalčane in koliko uspeha jim bo prinesel. Štiri desetletja letos praznuje Moški pevski zbor Janez Cerar Društva upokojencev Domžale, ki vedno znova dokazuje, kako si znajo upokojenci polepšati svoj prosti čas in s svojo pesmijo razveseljavati tudi vse druge ljubitelje lepe slovenske pesmi. Prav tako obletnico pa praznuje tudi Nogometni klub Induplati Jarše, v zadnjih letih najbolj znan po najuspešnejših slovenskih no-gometašicah. leto 2000 pa je jubilejno tudi za Simfonični orkester Domžale-Kamnik. ki v letošnjem letu praznuje tridesetletnico svojega uspešnega dela in vedno /nova potrjuje, da jc tudi neprofesionalna glasbena skupina lahko uspešna. Srebrni jubilej praznujejo invalidi, ki so se leta 1975 odcepili od skupnega društva, v katerem so bili skupaj s Kamilicam, njihova jubilejna prireditev bo 25. marca v hali Komunalnega centra v Domžalah. Petindvajset let skupnega nastopanja pa bodo s slavnostnim koncertom letos počastili tudi člani Stobljanskcga okteta. Dvajset let uspešnega dela letos praznuje Športno društvo Vir. desetletnico pa bodo praznovali tudi člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo in Balinarski klub Tabor Ihan. To so bili le nekateri od jubilejev, druge vam bomo predstavljali sproti in vas vabili na slovesnosti, s katerimi bodo društva počastila svoje obletnice. « Najbrž pa je leto 2(XX) jubilejno tudi za marsikoga od naših bralcev. Rojstne dneve bomo imeli vsi, če bodo okrogli, bo praznovanje še lepše. Imate okroglo obletnico poroke, morda je nekaj deset let, odkar ste zapustili šolske klopi? Praznujte in se veselile, boste videli, da jc prav zaradi praznovanj obletnice življenje lahko še lepše. Imejte se torej lepo in iskrene čestitke, pa naj bo že za karkoli! ODGOVORNA UREDNICA Zlatoporočenca Cecilija in Franc Rak V soboto, 29. januarja 2000, sta v krogu najbližjih v poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah pred gospo Cveto Zalokar Oražem, županjo Občine Domžale, potrdila poročno obljubo, dano pred petimi desetletji, zakonca Cecilija in Franc Rak iz Ihana in postala zlatoporočenca. V slogi sta preživela lepe in težke trenutke, ki so oblikovali njuno življenjsko pot. Življenje sta sprejemala z razumevanjem, strpnostjo in potrpljenjem drug do drugega, preizkušnje pa premagovala z ljubeznijo in spoštovanjem, predvsem pa tudi z ljubeznijo do otrok in se veselila skupne pomladi, poletja in jeseni življenja, ki ga srečna preživljata v krogu najdražjih. Pogled v knjigo življenja zlatoporočenca Franca Raka pokaže, da se je rodil 23. maja 1922 očetu Fran-celjnu in mami Francki. V družini sta se rodili še dve hčeri. Ko je bil gospod Franc star osem let, je njegov oče umrl. Mama je težko preživljala štiričlansko družino, zato je pridno gospodinjila, ob delu doma pa pomagala tudi drugim družinam pri raznih opravilih na vrtu ali v gospodinjstvih. Zlatoporočcnka Cecilija, tudi Cilka, Rak se je rodila 21. novembra 1925 na Mali Loki. V družini se je rodilo sedem otrok. Oče Jože je bil zidar, mama pa gospodinja. Poročila sta se 28. januarja 1950 v Ihanu, kjer sta ob pričah gospodih Janezu To-mažiču in Andreju Kralju sklenila, da za vedno ostaneta skupaj - v dobrem in slabem. Že tedaj sta bila trdno prepričana, da ju nihče ne more ločiti, kar danes tudi potrjujeta. Poroka je povezana tudi z dogodkom, za katerega mama Cilka pravi, da ga ne bo nikoli pozabila. Pred petimi desetletji, prav v času njune poroke, je bilo v januarju ogromno snega, tako da so se na poroko peljali s sanmi, ki so jih vlekli konji. Sani so se prevrnile in premražena nevesta je morala počakati na popra- vilo prevoza, da so sc lahko odpeljali na poročni obred, ki je bil v Domžalah. Najprej sta stanovala v Ihanu pri Cizarju, kjer se jima je 18. oktobra 1950 rodila hči Breda. To leto sta si šc posebej ohranila v spominu, saj sta začela graditi hišo. Veliko je pomagal oče gospe Cilke, ki je bil zidar. V novo hišo sta sc vselila leta 1954 in približno dve leti kasneje je nova hiša postala prijeten dom tudi sinu Franciju, ki se jc rodil 22. novembra 1956. Gospod Franc je bil zaposlen najprej v tovarni Jub v Dolu, kasneje pa je bil sekretar Zveze prijateljev mladine v občini Domžale, kjer je tudi dočakal upokojitev. Številni rodovi ihanskih, pa tudi domžalskih športnikov in najbrž tudi slovenskih ne bodo nikoli pozabili g. Raka kot športnika Smučarskega kluba Ihan, s katerim je prepotoval vso bivšo Jugoslavijo in tudi druge evropske države. Pod njegovim vodstvom so v klubu gojili alp- Deklica Negra, ki živi na robu našega mesta in smo jo obiskali pred novim letom, je najbrž ob članku v prejšnjem Slamniku pogrešala fotografijo. Sedaj si jo lahko pogleda, mi pa njej in njenim domačim želimo vse najboljše v prijetnem domu. Skupinska fotografija z sko in tekaško smučanje, pa tudi skoke in še danes rad pove, da je med nekdanjimi člani Smučarskega kluba Ihan več deset državnih prvakov, tedanje skakalne prireditve pa si je ogledalo več tisoč gledalcev. Več kot pet desetletij je ustanovitelj TVD Partizah Ihan in kasnejšega SK Ihan vlagal vse svoje moči in prosti čas v športne dejavnosti, deloval je tudi v občinskih športnih organih in brez njegovega požrtvovalnega in organizacijskega dela lepo urejenega športnega parka v Ihanu najbrž ne bi bilo. Prizadevno je delal tudi v okviru Zveze prijateljev mladine, kjer se ga številni mladi spominjajo kot trenerja v poletnih kolonijah v Izoli. Njegova dolgoletna želja, da bi Ihan končno dobil telovadnico, pa še vedno ostaja neuresničena. Domači sc spominjajo, da je ata s srcem in dušo živel za šport in da so se morali, hočeš ali nočeš, tudi vsi domači ukvarjati s županjo športom. Kupil jim je smuči in kar ukazal: gremo na trening in so šli. Večkrat jim jc napisal tudi kakšno opravičilo za šolo, samo da so se udeležili smučarskih tekmovanj. Mama Cilka je bila večino časa zaposlena v Tosami, kjer je delala na tri izmene, kar je bilo včasih ob majhnih otrocih zelo težko. Ker jc bil gospod Franc zaradi športnih aktivnosti precej zdoma, je včasih potožila, da je vse življenje sama doma z otroki. Hči Breda je trgovka in zaposlena v Metalki v Domžalah. Ima dva otroka: sedemindvajsetletno hčer Sabino in sina Uroša, ki je star 20 let. Sin Franci je po poklicu finomehanik in dela doma na kmetiji. Ima dve hčerki: Andrejo, ki je stara 19 let, in Štirinajstletno Katjo. Vnukinja Sabina je poročena in ima dva sinova: Aleksa, ki jc star dve leti in pol in sedemnajst mesečnega Marcela. Oba pravnuka zlatoporočenca neskončno razveseljujeta in ju vedno spravita v dobro voljo. Njuno življenje jc bilo kljub vsemu hudemu, česar tudi ni manjkalo, lepo. Starost je kljub očetovi bolezni do njiju prijazna. Gospod Franc nikoli ne pozabi pogledati športnih oddaj, pri tem pa včasih pozabi na gospo Cilko, ki bi rada gledala katero od svojih najljubših nanizank. Mama še vedno gospodinji, ob misli na njeno potico se domačim cedijo sline, opravlja pa tudi vsa potrebna dela na vrtu. Županja je zlatoporočen-cema v imenu Občine Domžale iskreno čestitala, jima izročila darilo ter zaželela, naj ju na življenjski poti proti biserni poroki tudi v prihodnje spremljajo trdno zdravje, sreča in ljubezen njunih najbližjih. Zlatoporočenca so obiskali in jima čestitali tudi predstavniki Krajevne skupnosti Ihan ter smučarskega kluba. Številnim čestitkam se pridružuje ludi uredništvo. VERA VOJSKA 60 let skupnega življenja Biseroporočenca Fani in Jože Klopčič Izjemen življenjski jubilej sta konec januarja 2000 praznovala zakonca lani in Jože Klopčič. Skupaj z njuno vnukinjo Andrejo sem ju obiskala na prijetnem domu v Šolski ulici v Domžalah, kjer preživljata skupno jesen življenja in obujata spomine na mladost, na prvo srečanje, poroko in vse lepo, pa tudi hudo, ki ju je spremljalo na šest desetletij dolgi skupni življenjski poti. Marsikaj skupnega sta imela že v otroštvu in mladosti, smo ugotovili v sprehodu po dveh življenjskih poteh, ki sta se zlili v eno, in stajo skupaj prehodila do častitljivega jubileja. Gospod Jože Klopčič se je rodil leta 1909 na Zgornji Javorščici v kmečki družini, po domače pri Vovk. Oče Vencelj in mati Neža sta obdelovala »pol grunta«, kot pravi g. Jože, in preživljala 14 otrok, od katerih so štirje umrli še majhni, danes pa je živa le šc ena od sester. Življenje ni bilo lahko, še težje je postalo, ko je gospodu Jožetu pri dvanajstih umrla mama. »Ko smo malo odrasli, smo se razleteli po svetu,« sc spominja g Jože svoje zgodnje mladosti, ko je najprej služil, nato vozil opeko z radomeljske »cegunce«, potem pa se zaposlil v Induplati Jarše in v predilnici delal vse do upokojitve. Gospa Fani je bila leta 1916 rojena v Motniku očetu Matevžu in materi Neži v številni družini z osmi- mi otroki. Kmetija ni bila velika, le toliko, »da jih pet »komot« strada«, obuja spomine ga. Fani, ki je takoj po končani osnovni šoli šla gospodinjit k učiteljici Hribovškovi v Motniku, nato pa k poštarici pri »Poto-karju« v Radomljah. To jc bilo obdobje pred letom 1940, ko sta sc bodoča zakonca sicer že srečala, vendar je ljubezen in spoznanje, da pripadata drug drugemu, prišlo kasneje. V času pred poroko sta šla včasih na »špancir«, največ časa pa je terjalo delo, ki sta ga opravljala vsak na svojem koncu. Poroka je bila 27. januarja 1940 v Motniku. Bila je huda zima in veliko snega, tako da je mladoporočenec Jože tisti dan za peš hojo do neveste porabil kar pet ur in »če jc ne bi resnično imel rad, nc bi prišel,« se Iskrene čestitke! šc danes smeji ob spominu na dan, ko sta sc vzela. Vse so naredili bolj potihem, da fantje, ki bi sicer zanesljivo »šrangali«, niso vedeli, vzrok pa jc bil tudi smrt ene izmed sesler gospe Fani, ki je umrla nekaj mesecev prej. Zato jc bila gospa Fani kar v črnem, šc danes pa se spominja belega čipkastega ovratnička. Poroka jc bila v cerkvi v Motniku, ohcct pa pri njih doma. Po poroki sta se preselila v Domžale pod Šumberk, kjer sta ostala le nekaj mesecev in gospa Fani se spominja, da ji jc bilo zelo dolgčas. Nekaj časa sta stanovala v hišici ob Kelharju, nato pa nekaj časa tudi v sedanji ulici. Medtem sta leta 1946 začela graditi svoj dom in po dveh letih gradnje sta se v precej nedokončano hišo vselila z dvema hčerkama. Nežka sc je rodila konec leta 1940, Marija leta 1942, leta 1951 pa sta dobila sina Jožeta. Obe hčerki, od katerih Marija živi z družino v Kanadi, sta trgovki, sin Jože, ki živi v zgornjih prostorih domače hiše, pa dela v Papirnici Količevo. Obdobje gradnje hiše je bilo težko, saj plače niso bile velike, vendar je šlo. Včasih je bilo komaj za sproti, zato sta iskala tudi priložnostna dela, da jc bila le hiša narejena in otroci preskrbljeni. Mama Fani jc nekaj časa delala v Induplati, ko so se rojevali otroci, je ostajala doma, nato pa kot kuharica delala tudi v vrtcu in upokojitev dočakala kot kuharica v Osnovni šoli Rodica. Če je ata Jože vse svoje noti v glavnem opravljal peš in mu zato noge šc danes dobro služijo, se mama spominja, kam vse sc je včasih pripeljala s ko- ■tj Mladoporočenca Vesna in Nejc ob trinadstropni torti, katere so bili deležni vsi svatje, pa še ostalo jo je nekaj. Skupaj v novo tisočletje Po treh letih poznanstva sta sc odločila za civilno in cerkveno poroko Vesna CERAR iz Račc in ženin Jernej Nejc ŠKARJA iz Prevoj pri Lukovici. Mesec november je čas porok, tako sta mislila tudi Vesna in Nejc. Zakonca sta se poznala tri leta in v tem času sc je rodil sin Jani, ki je danes star dve leti. Svatje z nevesto in ženinom so sc odpeljali na poroko v Domžale - obred jc opravila županja Cveta Zalokai-OKAŽI M v prisotnosti matičarke in prič, v novi poročni dvorani. Poročna maša je bila v večernih urah v prelepi cerkvi sv. Vida Šentvid pri Lukovici. Po srečni cerkveni poroki so se svatje odpeljali na poročno slavje v večnamensko dvorano gostilne »Majčev dvor« Jarše pri Domžalah. Zakonca si bosta zapomnila dobro družbo (svate), saj smo se vsi skupaj veselili do jutranjih ur, in to ob plesu in igranju ansambla »GAMSI«. Kaj si zakonca želita v prihodnje? Sreče in zdravja. Potlej vse drugo samo pride. Menita Sc, da bi bila zdrava družina, zakon pa nc bo prinesel nič novega, saj sta oba redno zaposlena, imata urejeno varstvo za sina in stanovanje pri Vesninih starših CERAR, Raca pri Dobu. JOŽE NOVAK lesom. Njena redna »linija« jc bila Domžalc-Motnik, s kolesom sc je peljala na Koroško, kjer jc bil med vojno bolan njen Jože, pa tudi v Ljubljano, kamor je hodila pospravljat se ji ni bilo težko zapeljati. »Včasih sem kar v stoje spala,« sc spominja najtežjih dni skupnega življenja, ko sla delala hišo. Pred leli jc šla sama obiskat hčerko Minko in njeno družino v Kanado. Odkar jo jc pred leti kap, sc drži bolj doma. Gospod Jože pa je sploh najraje doma. Gleda televizijo in včasih opomni /eno, naj bolj pazi na oči. »Ko začne brali, nc /na nehali,« sc ljubeče jezi in smeje pove, da sc mu je splačalo poročiti, šestdeset let vendarle ni kar lako, mar nc. Veliko se pogovarjata, mama kuha, najraje imata juho, in postori vse, kar je potrebno. Pred leti jc skrbela za velik vrt, danes ji žal zdravje lo več nc omogoča. Na otroke sta ponosna, pri tem pa priznavata, da jc z otroki »dcu«, ki sc obrestuje. Vsak zase so si ustvarili dom, zadovoljna sta, ko gledata njune družine, in vesela, ko ju obiščejo skupaj s šestimi vnuki. Dva od njih sta v Kanadi, kjer imata tudi 14-mesečno pravnukinjo Karin. Lepi so spomini na čuvanje vnukov Andreje in Janija, ko je ata Jože vsak dan odhajal peš iz Šolske ulice pod Šumberk, kjer sta ga vnuka nestrpno pričakovala. Potem so šli na sprehod in se sploh lepo imeli, obuja prijetne spomine na otroštvo vnukinja Andreja. Skupno življenje jima je prineslo veliko lepega, pa tudi težkih trenutkov ni manjkalo. Mednje sodijo ludi hudi trenutki med vojno. Gospa Fani ni nikoli pozabila reka: »Z Bogom začni vsako delo, da ho dober tek imelo«, oba pa nista nikoli pozabila, da se da s strpnostjo in razumevanjem premagali vse. Pred leti sta srečna dočakala zlato poroko in ko si ogledujemo fotografijo, ugotovimo, da sta ob bisernem jubileju prav taka, kot pred desetimi leti. Najbrž sta že tedaj vedela, da je potrpljenje tisto, ki omogoča dvema, da ostaneta skupaj, da se imata rada in sta vesela, ker starost preživljata skupaj in s tistimi, ki jih imala rada. Iskrene čestitke in veliko zdravja, spoštovana biseroporočenca Fani in Jože Klopčič. VERA VOJSKA stran 13 OD TU IN TAM PO NAŠI OBČINI Intervju s pisateljico Bredo Smolnikar Usode ljudi so pač zapisane v mojem srcu »Gospa Breda Smolnikar je Domžal-ui n kn, ki smo se jo Domžalčani najbolj zapomnili po knjigah o Stobu, katere je izdala v prvi polovici osemdesetih let pod psevdonimom Gospa,« smo prebrali v obrazložitvi, ko ste prejeli srebrno plaketo občine Domžale v letu 1999. Zakaj ta psevdonim? O tem sem v svojih intervjujih v lanskem letu v slovenskem časopisju in na radiu kar dosti odgovarjala. Navadila sem sc ga, čeprav jc bil v začetku edin možen, saj S svojim imenom nisem mogla pisali, ko sem v prvi knjigi s Icm psevdonimom govorila o umiranju in smrti. Seveda pa sem »Gospo« v naslednjih knjigah uporabljala v bojne namene in sem nasprotnikom svoje liicralurc mahala z njo pod nosom in jih dražila v časih, ko so bili Sc vsi tako imenovani »tovariši«, kar bi pa zdaj vsaj nekateri, ko drgnejo kolena po cerkvah in riti v skupščini, tako radi pozabili. Vendar vsaj jaz Sc pomnim. v zadnjih knjigah uporabljate svoje prava ime. Čemu sprememba? Psevdonim jc preteklost. »Gospa« jc danes tako prozaična, mar nc? Kako bi začeli pisati svojo avtobiografijo -jo boste morda kdaj napisali? Jo žc pišem. Takole gre: Začetek leta 2000 sem bibliofilsko izdajo svoje nove sa-mozaložcnc knjige »Zlate dćpuškc pripovedke« ponudila v prodajo predsedniku republike, ministrom, sekretarjem, parlamentarcem, županom, bankam, zavarovalnicam, upravnim službam, direktorjem, časopisar-jem, tako imenovanim »faulom zgoraj«, skratka, vsem slovenskim duhovnim bogatašem, ki menda ljubijo slovensko knjigo in si- baje takt) prisrčno borijo zanjo. Razposlala sem 636 pisem. Dva slovenska obrobna župana in en guverner Banke Slovenije so prijazno negativno odgovorili, guverner si jc hotel knjigo celo ogledati, v kar sem razneženo privolila. Knjigo sta kupila en lokalni politik in ena knjigarna. Politik jc Sc ni plačal. Slovenska knjiga jc vendar vrednota, sem si rekla po tem slovenskem molku, počastiti jo jc treba, postaviti na oltar domovine, kot sc reče. Skrbno sem jo zložila, izvod ob izvod, pazila sem, da sc nobena knjiga ni ranila, nobena poškodovala, vsi izvodi so bili skrbno ojttcvilCcni In podpisani, saj so bile knjige bibliofilske. Šc Jčitne ovitke sem dala na- redili prav posebej za tO priložnost, da bi bila knjiga Se lepSa, še bolj slovesna, privlačnejša, bogatejša... In poleni sem - kai sama ko so sc spomladanski potoki pri nas penasto spustili prek belih zlizanih kamnov in so sc tam gori olislalc breze, na istem mestu, kjer jc znani pizdenSki vohun umazal naSe družinsko ime in ime Dc-pale vasi, zakurila kres. Nič ni ostalo, samo malo pepela. Vsa Dcpala vas jc bila pri sežigu. Dcpuška dekleta in žene smo na-pcklc »do Čuda« dobrot. - Naj nadaljujem? Najprej smo vas spoznali kot mladinsko pisateljico. Sama nisem nikoli pozabila, s kakšnim zanimanjem sem »na dušek« prebrala vaši knjigi »Popki« in »Otročki, življenje leče dalje«. I/mi sle »Popke« obogatili s prisrčnimi ilustracijami; zakaj ste jo po toliko letih ponatisnili in kaj vam pomeni? Mislila sem, da bom napisala veselo kni-go tudi 0 svojem družinskem življenju. Ta knjiga pa nikoli nc ho napisana. Vsaj ne veselo. In lako sta mi ostali samo dve veseli žc napisani knjigi, »Otročki, življenje teče dalje« in »Popki«. Verjamem, da ste ju radi brali. »Popke« sem ponatisnila iz zelo preprostega vzroka. Z denarjem, dobljenim zanje, sem hotela vsaj malo prispevati k stroškom za »Zlate dćpuškc pripovedke«, kar sc mi ni posrečilo. To jc zdaj poleg »Zlatih...« edina knjiga, ki je nisem prodala. Lani seveda nisem imela časa, da bi sc ukvarjala s prodajo, ker sem tako intenzivno delala na »Zlatih dćpuških pripovedkah«. Kakšni se vam uliju Domžalčani in Dom-žalčanke? Težko jc reči kaj lako na sploSno. Naš kraj sc jc v zadnjih dcscllctjih močno povečal. Ni mogoče več živeti na način, kot sc jc živelo pred leti ljudje so seveda taki kol povsod drugomžale, I M. februarja ob 19. uri. Iz pesniške zbirke Govori ženska Zjutraj so moje sanje in percepcija umetnosti na vrhu. Opoldan sem zmeden in ob kosilu blebetam besede o manihejcih alifatvi infaSistih. Zvečer se podre vse in imam le eno: pojem hripavo elegijo na mehkobi breskvastih prsi. MEŠANE ZBORE pOMZALSKE DEKANIJE JE VODIL GOST, PROF. JOŽE TROST. V Se en koncert v znamenju 100-letnice rojstva prof. M. Tomca Tako kot so širom Slovenije potekale razne prireditve v spomin na velikega moža, slovenskega glasbenega ustvarjalca prof. Matijo Tomca, smo se tudi v Domžalah njegovemu spominu dostojno oddolžili. Naj samo na kratko povzamem prireditve v njegov spomin. Na veCer obletnice rojstva je domžalski cerkveni zbor skupaj s solisti in ob spremljavi orgel pod vodstvom Janeza Kozjeka v domžalski cerkvi pred polnoCnico izvedel kantato Slovenski božič. Znano je, da je bilo delo prvič po vojni izvedeno leta 1951 pod skladateljevim vodstvom prav pri nas. Posebnost koncerta pa je bila tudi ta. da sta dva od solistov prepevala že pred 48 leti. Na božič pa je Tom-čev Slovenski božič izvedel tudi Domžalski komorni zbor pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirna-ta Tretja predstavitev tega dela pa je bila 6. februarja v Kulturnem domu Franca Bernika, kjer je kon-certiral Komorni mešani zbor Škofijske gimnazije iz Ljubljane, ki ga vodi g. Damjan Močnik. Kot je slišati, so to delo pripravili tudi nekje na Celjskem celo kot spevoigro na odru - torej tako, kot je bila kan-tata pred vojno izvedena pri nas v Dobu. Ob tem pa ne smemo prezreti dejstva, da so ob 10. letnici smrti Matije Tomca že v-letu 1996 tedanja Zveza kulturnih organizacij in Župnija Domžale pod pokroviteljstvom občine izdali prvo kaseto-zgoščenko Tomčevih sakralnih in posvetnih skladb z našimi izvajalci. In tako smo žc pri zelo odmevnem glasbenem dogodku, ki je bil 23. januarja v župnijski cerkvi v Domžalah. Svet za cerkveno glasbo in petje pri Dekaniji Domžale jc namreč pripravil koncert dekanijskih otroških, mladinskih, moških in mešanih zborov, ki so zapeli v spomin 100 letnice rojstva domžalskega župnika skladatelja in pedagoga Matije Tomca. Koncertu je prisostvoval tudi metropolit in nadškof dr. France Rode, ki je v uvodu pozdravil vse nastopajoče. Na koncertu so sodelovali naslednji zbori in pevski sestavi domžalske dekanije: Mešani in Otroški zbor župnije Brdo, Mešani, Fantovski in zbor Ho-zana župnije Dob, Mešani, Mladinski in Otroški zbor župnije Dom- žale, Mešani in Otroški zbor župnije Ihan, Mešani zbor župnije Jarše, Mešani, Mladinski in oktet Zvon župnije Mengeš, Mešani, Otroški, Mladinski in Moški zbor župnije Moravče, Mešani in Dekliški zbor župnije Trzin, Mladinski in Otroški zbor župnije Vir in Mešani zbor župnije Vrhpoljc. Vse zapete pesmi so bile izpod peresa prof. Matije Tomca. V programu so se moški zbori, komorni sestav, v večini so bili pevci iz Moravč, ki jih jc vodil g. Lojze Štefan, predstavili s tremi pesmimi, enako pa tudi otroški zbori, ki jih jc vodila ga. Barbara Fale, sestavljalo pa jih jc 90 pevcev in pevk. Ga. Ksenija Kozjek je vodila 65 pevk, ki so zapele v skupnem mladinskem zboru, najbolj številčni, saj je bilo pevcev in pevk več kot 100, pa so bili združeni moški zbori. V tem zadnjem delu smo slišali šest bolj zahtevnih pesmi, zbore pa je na orglah spremljala prof. Marija Holcar. Izvedbe vseh skladb je vodil gost prof. Jože Trošt - regenskori v ljubljanski stolnici in vodja orglarskc šole v Ljubljani. Vse izvedene pesmi na koncertu so lepo izvenele in so bile rezultat vestnih priprav zborovodij. Morda je bil še najbolj od vseh izpostavljen manj številni mešani zbor, ki pa je zato s svojim prijetnim popevanjem zapustil pri številnem občinstvu zelo lep vtis. Osrednja osebnost koncerta pa je bil vsekakor gost, prof. Trošt, ki je od svojega številnega zbora skušal izvleči vse, kar se je le dalo. Žc na sami vaji dan prej jc nakazal, da misli resno. Njegova sugestivna moč in jasna interpretacija izvedenih pesmi je na koncertu v nedeljo odločilno vplivala na uspeh, ki so ga poslušalci kronali z burnim aplavzom. In ne nazadnje so tudi pevci in zborovodje imeli o čem razmišljati. Splošno mnenje vseh nastopajočih pa je, da si takih pevskih srečanj še želijo. Na koncu se je vsem sodelujočim in številnemu občinstvu ter g. župniku Tonetu Perčiču zahvalil šc glavni organizator tega spominskega srečanja g. Vlado Pečnik. Izven programa jc za lepo od-hodnico izvenele še ljudska pesem Ignacija Hladnika Angelsko petje. TONE JUVAN E o za otroke sobota, 19. februar 2000, ob 10.00 za IZVEN J. in VV. (trimm - M. Starbek: SNEGUUČICA igrana predstava Kulturno društvo Jolef Virk Dob Po znani pravljici bratov Grimm »Sne-guljČica in sedem palčkov so gledališčniki iz Doba pripravili istoimensko gledališko predstavo. Zgodbo o hudobni mačehi, zaljubljeni v svojo lepoto. Čarobnem zrcalu in nesrečni princeski prijetno poživijo dobrosrčni palčki, ki dajo zaščito izgnani princeski. V Zgodbi ne manjka gozdnih Živali in zaljubljenega princa, ki reši princesko večnega spanja. Igrico je režiral Miloš Starbek. cena vstopnic: 400,00 SIT sobota, 4. marec 2000, ob 10.00 za IZVEN Jelena Sitar: ZGODBE IZ GOZDIČKA lutkovna predstava Lutkovno gledališče Joie Pengov Ljubljana Zgodbe iz gozdička so venček treh znanih basni oziroma tivolskih zgodb. Vsak od nas prav gotovo pozna kakšnega jeza, ki je izgnal ubogo lisičko z dvorišča, iz družbe, iz hiše, iz službepa psa. kije nekemu zajcu naredil Čevlje ali karkoli drugega in se obrisal pod nosom za plačilo.... ali žabo, ki jo je častih-tepnost ponesla predaleč ... Vse to se je dogajalo ljudem Že davno. Takrat, pravijo, je bil svet prijaznejši in bolj »po merit. Za hip se ozrimo nazaj, poskusimo prisluhniti preteklosti v zgodbah in opuščenih obrtnih delavnicah starih mojstrov. Ko pokukamo vanje, to lahko naredimo edino z našimi, današnjimi očmi. cena vstopnic: 400.00 SIT gledališče sobota, 19. februar 2000, ob 19.30 za IZVEN Anton P. Čehov: MEDVED šola za jazz kvartet in enega igralca v enem dejanju •Medved* je enodejanka A. P. čehova, režiral in odigral pa jo je Zijah A. Sokolovič v sodelovanju z jazz kvartetom Ijolita. Ta groteska je nenavaden gledališko - glasbeni eksperiment, ki znova dokazuje rek, da je v umetnosti vse mogoče. S pomočjo glasbenikov jazz kvarteta so bili dramski igralci zamenjani z instrumenti, besede z zvoki. - Mlada vdova Popova z jamicami na obrazu je od smrti svojega mola zaprta med Štirimi stenami svojega stanovanja. Služabnik Ijika jo prepričuje, naj prekine večmesečno žalovanje, vendar ne popusti. Nekega dne njen mir nasilno pretrga vročekrvni poročnik Smir-nt)v. ki je prišel izterjati dolg njenega rajnkega. Ne pusti se odgnati, kar sproti divji prepir med njima. Oba sta Že pripravljena na dvoboj, ko ... se vname iskrica, režija in igra: Zijah A, Sokolović cena vstopnic: 1.500,00 SIT sobota, 26. februar 2000, ob 19.30 za IZVEN Vlado G. Zupančič: HLEBČEK GUSPE UZE komedija, gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana »... Igrica prikazuje tri utrinke iz ljubljanske mestne kronike med letoma 1500 in 1700. ki pričajo, da se v takrat, mirni' Ljubljani ni le pridno delalo, učilo, trgovalo in mešetari-lo, ampak se je tudi zabavalo, goljufalo, pri-čkalo in prešuštvovato. Avtor je v živahno odrsko dogajanje postavil nekaj ključnih oseb tedanjega mesta, od obrtnikov in oblastnikov do Anteligentov', pijančkov in biričev pa brihtnih .bobnič', ki - pod videzom vzornih gospd in zakonskih žend - poskrbijo, da se za pustimi pročelji hU(, v spalnicah in posteljah zgodi tudi kaj veselega in pregrešene-ga ...« (V. Frantar, Dnevnik) Režija: Grega Tozon Igrajo: Silvija Jovanovič, Luka Vasle, Bojan Vister, Saša Klančnik, Roman Žun (Kajetan Bajt), Mila l dir (Tatjana Rebolj), Srečko Kermavner, Božo Okom, Aleš KoČe- var, Samo J ako s in drugi cena vstopnic: 1.300,00 in t,500,00 SIT ponedeljek, 28. februar 2000, ob 19.30 za abonma RDEČI in IZVEN torek, 29. februar 2000, ob 19.30 za abonma RUMENI in IZVEN sreda, L marec 2000, ob 19,30 za abonma ZELENI in IZVEN J. Borgeson, A. Long, D. Singer: ZBRANA DE IA Wt LIJAMA SHAKESPEARA komedija, gostuje Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana » ... Ko greste tole gledat, pričakujte zabavo. Roj domislic, čredo skečev, direndaj, predvsem pa vseobseino maškarado in povorko včlikih oseb, ki bi si podajale kljuke, če bi kljuke obstajale. Tako se pred vami izmenjajo med drugim Romeo in Julija v progresivni, erotično obarvani verziji, Tit Andronik kot en velik kuharski recept, Macbelh (v kil-tu, a brez Lady) z očitnim gorenjskim naglasom, poskočni Hamlet pod dežnikom, (,..)Če se vam bo kje zahotelo, da gre morda prehit- ro, jih po moje lahko tudi ustavile, pa jo bodo ponovili* (A. Golob, Večer) Skratka, predstava, kije namenjena zabavi. Režija: Boris Cavazza Igrajo: Gregor Bakovič, Maša Derganc, Bojan Emeršič, Marko Mandič cena vstopnic: 1,300,00 in 1,500,00 SIT galerija domžale 0 razstavlja Bojan KOVAČIČ akademski slikar in grafik spec. Bojan KovaČič se je rodil IH. avgusta 1949 v Sežani. Leta 1975 je diplomiral na Akademiji Di Belle Arti Di Brera v Milanu, ljeta 1977 je končal grafično specialko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. M. Pogačniku in B. BorčiČu. Imel je enajst samostojnih razstav doma, eno v Avstriji in Italiji Sodeloval je na skupinskih razstavah doma, v Italiji, Belgiji, Angliji, Čilu, Mehiki, ZDA, Franciji, na HrvaŠkem, Jugoslaviji Nizozemski in na Japonskem. Prejel je tri nacionalne in eno mednarodno nagrado. Odprtje razstave: 10. februar 2000 ob 19. uri. Razstava bo odprta do 24. februarja 2000. Galerija je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Vstopnine ni Vstopnice so v prodaji Štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, ob delavnikih od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 725 050. Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti najkasneje do pol ure pred pričetkom prireditev, sicer jih posredujemo v redno prodajo! Spoštovani obiskovalci Kulturnega doma! Prosimo Vas, da ne zamujate prireditev ter da v dvorano ne nosite mobilnih telefonov, ur ali drugih naprav, ki oddajajo zvočne signale. Vabimo Vas, da obiščete Klub Kulturnega doma Franca Bernika. ki je odprt vsak delavnik od 16. do 19. ure v odmoru prireditev in po njih. V prijetnem in mirnem okolju boste ob osvežilnih pijačah, kavi ali čaju lahko f prijatelji poklepetali o kulturnih in drugih dogodkih. Kulturno društvo Jože Gostič Homec Božični koncerti dekliške pevske skupine Sirene Za nami je še en božični čas, tokrat mogoče še malo bolj drugačen kot ponavadi. Nekateri pravijo, da smo prestopili v novo tisočletje. Ne bomo sodili ali je to res ali ne. Vemo pa, da smo v novem letu, letu 2000, ki jc, če si šc tako neradi priznamo, vendarle nekaj posebnega. Vzemimo si šc nekaj trenutkov, da se spomnimo božičnega miru, jaslic, lepih trenutkov v družinskem krogu, božičnih pesmi, ki so zazvenele iz vseh radijskih sprejemnikov in končno tudi v živo na ulicah, trgih in seveda v cerkvah. Sirene smo, letos žc četrto leto, pripravile samostojni božični koncert, ki smo ga izvedle kar petkrat. Tradicionalno smo imele premierno izvedbo 26. decembra v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu. Repertoar je letos obsegal osem slovenskih in osem tujih pesmi. Koncert smo nato ponovile takoj po novem letu v Ljubijana-Polju, v Kamniku, na Viču in nazadnje šc, predzadnjo soboto v januarju, v Kresnicah pri Litiji- Na vseh koncertih nas je na klaviaturah spremljal Tomaž Pirnat, ki jc sodeloval tudi pri priredbah ne- katerih pesmi. Za ozvočenje je poskrbel Dominik Krt iz Stranj, hkrati jc tudi avtor dveh izvajanih pesmi. Nad vsem dogajanjem pa jc bedela roka naše dirigentke Petre Grkman, ki je poleg tega da je priredila večina tujih pesmi, tudi skrbno vodila naše glasove od prve vaje do zadnjega koncerta. Nc smemo pa pozabiti tudi na zveste poslušalce, ki vsako leto božične pesmi začutite z nami. Vesele smo, da lahko z vami uživamo ob melodijah, ker to delamo z velikim veseljem. „ S. š. ■ „ ■.*«>. '4 *\ * Domžalski godbeniki jubilejnega leta 1999 zlepa ne bodo pozabili, počastili so ga tudi s koncerti v našem domžalskem paricu. FOTO: V. Majhenič Praznični koncert Na letošnjem prazničnem koncertu Godbe Domžale so prišli na svoj račun ljubitelji skoraj vseh zvrsti glasbe. Program je bil namreč izjemno pester in razgiban, godbenice in godbeniki pa so poskrbeli, da str bile skladbe tudi dostojno predstavljene, kar so številni poslušalci Hale KC z glasnim ploskanjem tudi potrdili. Z izvedbo odlomka iz dela Ri-charda Straussa Tako jc govoril Za-ratustra, kot prve skladbe koncerta, so godbenice in godbeniki zagotovili, da sc je atmosfera v dvorani še pred izvedbo državne himne obarvala kar sc da slovesno in praznično. Po pozdravnem nagovoru županje občine Domžale Cvete Zalo-kar-Oražcm sc je koncert nadaljeval v božičnem razpoloženju, sij je sk dila skladba Matije Tomca Slovenski božič. V minulem letu smo namreč praznovali stoletnico rojstva domžalskega župnika, profesorja glasbe in skladatelja Matije Tomca, saj je močno zaznamoval življenje Domžal med župnikovanjem. Skladbo Slovenski božič je Matija Tome prvič izvedel kot kantato z zborom in solisti pred božičem leta 1940. Njegova želja, da bi sc sklad ba izvedla tudi v orkestralni obliki, se je uresničila leta 1992, ko je Tone Juvan izbral nekatere odlomke in pripravil orkestracijo za domžalsko godbo. Sledil jc »paket« zabavnih skladb. med katerimi jc v skladbi Trumpct Blucs and Cantabilc (pesem iz filma Ples na vodi) svoje glasbeno znanje pokazalo pel mladih trobentačev. Po Gcrsvvinovem Amerikancu v Parizu smo slišali Se znane popevke, ki sta jih ob spremljavi Godbe Domžale tokrat zapela Vida Lopič in Matjaž. Mrak. Med dodatki ne smemo pozabili omeniti nepogrešljivi Radctz.ky Marsch, s tem pa se jc koncert tudi počasi zaključil. lahko rečemo, ob vseh praznikih, ki jih december zajema, in prireditvah, ki sledijo, da pomeni obisk koncerta Godbe Domžale za marsikoga nekaj obveznega in nepogrešljivega To lahko skoraj z gotovostjo trdimo, saj sc med poslušalci koncerta vsako leto pojavljajo skoraj isti obrazi, ki jih dopolnjujejo novi. Koncert Godbe Domžale, ki je hkrati osrednja občinska slovesnost ob Dnevu samostojnosti, je tudi eden izmed vrhuncev vsakoletne sezone domžalskih godbenic in godbenikov. Ciodhcnicc in godbeniki prištevajo zraven še prvomajsko budnico, izlet na Kog ali Krk ter promenadne koncerte v godbenem paviljonu. Za leto 2000 tako članice in člani Godbe Domžale ob že naštetem pripravljajo Se samostojni spomladanski koncert in gostovanje v Italiji. Spremljajte njihove nastope šc naprej! PATO Razmišljanje ob kulturnem dnevu Mesec februar je tisti mesec, ko naj bi se še posebej posvečali ustvarjalnosti, kulturi - zlasti literaturi. Toda, ali je temu tako!? Gotovo so najbolj ustvarjalni otroci, ki s svojo spontanostjo in sproščenostjo kažejo nenehne težnje za lastnim umetniškim izražanjem, ne le danes ali jutri, ampak vsak dan, skozi vse leto. Kako radi poslušajo pravljice, pojejo, igrajo, plešejo .... si izmišljajo igrice in pesmice. Polni so presenečenj, njihova domišljija je brezmejna Čudimo sc izvirnosti ter ustvarjalnosti naših otrok. Ob njihovi živopisani fantaziji pa nikar ne recimo: »To je brez veze«. Raje se veselimo z njimi in jih spodbujajmo, ter jih pohvalimo tako doma kot v vrtcu. Poskrbimo, da bo kulturni dan tudi njihov dan. Potrudimo sc in ga preživimo skupaj. Se sami primaknimo kanček ustvarjalnosti; tako bomo notranje bogatejši. Dotaknimo sc otroške fantazije, katere čar je prav v tem, da je v njej vse mogoče. MARTA galerija domžale Dragica Čadež V Galeriji Domžale jc od 13. do 27. januarja 2000 razstavljala Dragica Čadež Dragica Čadež (Lapajnc) se je rodila 29. 4. 1940 v Ljubljani. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani jc študirala kiparstvo pri prof. F. Smcrduju in B. Kalinu. Diplomirala je leta 1963, nato je študij nadaljevala na specialki za kiparstvo pri prof. B. Kalinu (1963-1965). S štipendijo PerSer-novega sklada se jc študijsko izpopolnjevala v Angliji. Zaposlena je kot redna profesorica za kiparstvo na ljubljanski Pedagoški fakultcli. Od leta 1963 jc sodelovala na Številnih skupinskih razstavah doma in na tujem. V letih 1968 do 1972 je razstavljala s skupino ncokonslruktivistov (v Ljub- ljani. Beogradu, Zagrebu, na Nizozemskem). Za svoje delo je prejela vrsto priznanj, pripravila pa je že kar več kol 50 samostojnih razstav v domovini in tujini. Z letom 2000 smo dosedanje likovno razstavišče preimenovali v Galerijo Domžale z namenom, da tudi na likovnem področju uveljavimo mesto Domžale kol mesto s kulturnimi ambicijami. Program razstav za leto 2000 je pripravljen po strokovnem izboru mag. Črtomira Frcliha, akademskega grafika specialista, izrednega profesorja na oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univcra v Ljubljani. VERA stran 15 KO PREŠERNOV PESNIŠKI SVET ODZVANJA V NAS Prešeren - simbol naše duhovne veličine Ženske prinašajo srečo Res, s Prešernom smo kljub številčni majhnosti postali velik narod. Ne vem, če obstaja še kakšen narod, ki bi tako slavil svojo kulturo kakor slovenski Nekdo je dejal, da imata slovenski in francoski narod veliko skupnega: Slovenci vikamo kulturo prav s Prešernovim dnem, Francozi pa menda edini na svetu vikajo Boga: Oče naš, ki sle v nebesih, posvečno bodi vaše ime... Neki nemški teolog mije njega dni predstavil pesmi nemškega pesnika Holderlina. Avtor predgovora brez obotavljanja pravi, da ima Hol-derlin veliko skupnega s slovenskim Prešernom, kije ljubil ženske, se rad potroštal s pijačo, imel poseben odnos do boga, se rad ustavil v tej ali oni cerkvi, kjer mu je »gorje bilo rojeno od dveh očesov čistega plamena«, od »očesov« njegove neuslišane ljubezni Primicove Julije. Tudi z Ano Jelovškovo, kije pesniku podarila troje otrok, ni imel sreče... Prešeren je s svojim pesniškim opusom učinkovito dokazal, da trpljenje očitno prinaša sadove. Če bi pesniku na ljubezenskem področju šlo vse po maslu, kakor pravimo, ga danes zagotovo ne bi slavili, menda je sedaj razumljivejši podnaslov pričujočega spomina na Prešerna: Ženske prinašajo srečo. Neki pregovor pravi: Življenje je kakor pepelnik; vse dokler je lep in čist, je prazen in brez smisla. Tu ne gre za hvalospev kajenju, ampak se zdi, da brez trpljenja res ne gre. Apostol Pavel je v nekem pismu dejal: Kjer pa se je pomnožil greh, se je pomnožila tudi milost, kar bi se reklo v »civilnem« jeziku, da s slabim raste, napreduje tudi dobro. Skratka: Pesnik je s svojim pesniškim delom dokazal, daje tudi v slovenskem jeziku možno izraziti najgloblje misli in čustva in ga (jezik) s tem uspešno postavil na raven jezikov drugih kulturnih evropski narodov in v tem je njegova veličina. Prešeren pa je bil tudi svetovljan: Žive naj vsi narodi... Ljubiti Prešerna pomeni ljubiti svoj jezik in narod, a tudi drugim »pustiti« prostor pod soncem. Ljubiti pa posebej otroke, saj vemo, da se je pesnika prijel vzdevek »doktor fig«, prav zaradi njegove naklonjenosti do otrok, katerim se je približal zlasti z »delitvijo« fig. Neki latinski pregovor pravi: SUŠTINE ET ABSTINE, KAR POMENI: ZDRŽI IN VZDRŽI SE. Kot narod moramo torej zdržati in se vzdržati vsega tistega, kar bi ogrožalo naš obstoj, sicer bi se Prešern rodil zaman. »Koje vstopila v cerkev razsvetljeno, v srce mi padla iskra je ognjena, ki ugasnit' se ne da z. močjo nobeno...« pravi Prešeren v enem svojih sonetov, gre seveda za Primicovo Julijo. Tudi nas naj nikakršna »programska jedra« ne odtrgajo od Prešerna. Na kulturni praznik se posebej zavedajmo: čimbolj smo kulturni mi, tembolj bodo kulturni ljudje okoli nas. Toliko za danes; o (ne)kulturi v politiki pa kdaj drugič, v tem sestavku pa je morda še najbolj potrebno biti pozoren na »tisto« med vrsticami. IVAN KEPIC Zapuščena domačija Na selu med Murovico in Cicljem zapuščena stara kmetija sanja, nič več v njej življenja ni lajcž psa in petelinje petje se ne glasi. Nič več marljiva gospodinja Micka okrog idilične hiše se ne vrti, rožic na majhnih okencih ni več, le skladovnice drv še čakajo peč. Domačija kot zapuščen otoček sredi gozdnega morja sanja, nekaj jabolk, hrušk in orehov se okoli hiše v žalosti sklanja. Lepe preteklosti spominja se, ko je življenje tu cvetelo še, cvetelo bujno vsako je drevo, jeseni se pod težo plodov upogibalo. Zdaj domačija žalostna samuje, novega gospodarja željno pričakuje, da spet oživel bi ta samotni kraj in spet obudil ta tihi raj. Da vse kot nekdaj bi bilo si moje srce želi močno, da bi se želja moja izpolnila in se ta ljubka domačija ohranila. IVAN LOŽAH Vem Vem - zapeli so ti tisočero melodijo, popevk, poskočnic, žalostnik. A nihče še ni zapel tako, kot poje polje zlato. Vem - hvalili tvojo so lepoto, plodnost in barvitost. A nihče še ni pohvalil tvojo rodnost večno. Vem -ne brigaš se za pesmi in pohvale, ker si sama melodija, pozdrav in pesem samo si življenje, ti zemlja, zemlja LEON SENGER Ljubim... Ljubim te iz srca, vendar ti ne veš tega, ko to boš začutila, tudi ti me boš ljubila. Jutra lepšal ti bo glas, izgovorjen iz mojih las. Usojena mi je ljubezen iz srca, a kaj, ko tega ne spoznaš. Blizu sva si bila, a zdaj sva samo prijatelja. Eno stvar ti le povem, da zapustil te ne bom, če zapustil te pa bom, bo to moj polom. Zaljubljen gledam v temno noč, srce te kliče na pomoč, pomoč pa bo prišla, ko klic boš slišala. Eno stvar si le želim, da srce si umirim, srce težko je umiriti, ker po tebi hrepeni. SAŠO GORIŠEK, 3. j V spomin na... V postelji ležim in premišljujem, če se splača sploh živeti. Kako lepo je, ko sanjaš o pticah, o soncu in morju. Takrat si sam s svojimi sanjami. Kako lepo je, ko si sam in sanjaš, da je s teboj nekdo. ki ima te rad. V sanjah utopiš bolečino, ki te žge, umoriš trpljenje, ki ga živiš. A naslednji trenutek poslušam glasbo in se sprašujem, zakaj moram tako trpeti. Opomin v srcu sem zasadila, tako da te ne bom pozabila, za vse tiste lepe ure, ki si jih podaril mi, še enkrat HVALA TI! MARTINA ŠUŠTAR, 3. j Spomini so grenki, zapomni si to, A v pozabo nikdar ne gredo, Moja edina ljubezen si ti, Oprosti, brez tebe živeti mi ni. Tebe ljubim, zate živim In upam, da te ne izgubim. BOJAN PEČEVNIK, 3. j. Tiha želja Dan na dan v srcu nosim, tvojih rok dotika prosim. Zagledam se v vodo, ker si mi le z roko upanja in sreče znala dati. V srcu pa mi ždi le tiha želja, da mogel spet bi ti podati nagajivost svojega otroštva. Da mogel bi tako zaspati, kot sem le pri tebi, mati. Do koder seže mi spomin, ljubezni si me učila dati, a veš, mati, bolje bi bilo, ko bi jo pustila spati. Zdaj, ko med cipresami stojim, besede tvoje si želim. Nihče tako ko ti me nikoli ljubil ni. A prepozno sem spoznal to, mati. BOJAN Moja kapitulacija Danes jc odločilni dan v mojem življenju. Pred vsemi prijatelji se bom pustil potunkati in izrekle bom usodni da. Kapituliral bom, priznal, da meje zasužnjila ena sama ženska. Uro pred poroko v študentskih domovih iščem najboljšega prijatelja, ki je prišel iz Makedonije za mojo poročno pričo. Sinoči smo v dežurni loži proslavili mojo fantovščino Mitkc iz Ohrida, Lambert, črnec iz Madagaskarja in jaz. Ker pa je v Makedoniji suša za neresne zveze z dekleti, v Sloveniji pa raj, je šarmer Mitke izginil s prvo mimoidočo dobrosrčno deklico. _ Angelinih prijateljev, in Čakamo tU poziv. Maličarka nervozno pridrvi mimo. zagleda mene v zelenih kavbojkah in (ielico v Indijskem krilu in reče: »Aha, mladoporočencev se ni« Ko pridrvi drugič zagleda mojega fotografa ■ kravato in njegovo ženo in rcCc: »A, tu sta. lahko začnemo.« Obred sc začne, maticarka presenečeno ugotovi, koga bo združila v zakonu. Medlem ko melanholično bere slavnostni govor Ziži spleza v jasli v kotu in tako rjovc, da nič ne sli- Vsc sc je začelo narobe žc pred enim mesecem, ko sva z. Angelo prijavila poroko. Vstopil sem v urad na Mačkovi in počakal, da si jc ženska za pultom do konca polakirala nohte. Premerila mc je od pete do glave, mc ocenila za smrkavci) in mi zarcgljala: »Kva bi pa li rad?« Kot iz. topa sem izstrelil: »Oženil.« »Potem si pa babo najdi in nc teži tukaj!« mi jc odvrnila. Urno sem slopil po Angelo, ki jc stala pred vhodom, jo odvlekel pred okence in izdavil: »Rvo, naScl sem eno.« Baba jc Zinila, nejevoljno vzela ob- rezec In začela spraševati po osebnih podatkih. Priimke in ime tvoje bodoče žene, pa tvoj, letnica rojstva... Tu ji je beseda prvič zastala v grlu, ker je izvedela za to, da jc Angela tri leta starejša od menc, pa Sc jaz nisem snu kavče. »Aha, hm, khtn, a imaš kakšnega otroka?« »Ja, dva: triletno Saro z Marjano in enoletno Ziži z. Angelo.« (XI tod naprej sva si bila na vi in baba jc prekipevala od prijaznosti. Zitak-nilo sc je Sclc pri poglavju vzrok poroke. Rekel sem: »Grem v vojsko in bi rad, da Ciclica dobi podporo od JLA.« »Nc,« jc rekla, »tukaj ponavadi vpišemo ljubezen.« »Pa čc nc vem. a se ljubiva. To bom videl Sclc čez nekaj Icl.« »Nc,« jc ponovila, »poslala vas bom k svetovalcu za poroke. Če on odobri, potem sc zaradi menc lahko poročita.« »Pa nc zaradi vas!« sem dodal. »Midva hi rada, da jc otrok preskrbljen.« »Nc,« jc z.arojevela, »izginite na Vič k svetovalcu!« Na Viču sva sedela pred svetovalcem eno uro in prikimavala, kot dva polita cucka. Bil je nezaustavljiv, medtem ko jc nakladal o odgovornosti, ljubezni, zavezi,... nesrečnem koncu. Na koncu sva na vprašanje, a sc neskončno ljubiva, oba zatresla z. glavami v pravo smer in najinih muk jc bilo konec, »lahko sc poročita, a vedila, poročiti sc jc lažje, kakor ločiti!« Končno jc prišel ta dan, danes sc bom poročil, seveda če bom našel mojo pričo. Sistematično sem preiskal od vral do vrat tri bloke, da bi našel mojo pričo. Uspem v četrtem. Milke leži na mestu svojega greha in sc čudi, da je do moje kapitulacije le Sc ena ura. Na Magistratu smo, nekaj mojih in GO - PRES trude d. 1236 TRZIN, Blatnica 3A KURILNO OLJE VEDNO NAJUGODNEJŠE CENE KURILNEGA OLJA 061 / 162-18-16 061 / 162-22-40 PREPRIČAJTE SE! KURILNO OLJE ODGOVARJA VSEM EVROPSKIM STANDARDOM. VSEBNOST ŽVEPLA POD 0,05% # ff DOKAZUJEMO S* J L CERTIFIKATOM. ... in zeblo vas ne bo ... sitno. Maticarka komaj zadržuje smeh, ko sc od guganja jasli prevrnejo na Ziži. Angela me uSčipnc v rit in mi pove, da jc pozabila na kateri prst mi mora natakniti prstan. »Nič hudega« ji rečem. »Jaz bom tvoj prslancc pograbil in li vtaknil, tebi pa mojega pokazal.« Bruhne v smeh, če mislimo resno. Milke me pred poročno knjigo Sc zadnjič vpraša čc mi jc res opeka padla na glavo. »Res jc. I i samo podpisi.« Dan mrtvih jc, mi pa v študentu za Bežigradom proslavljamo. Mojih sorodnikov ni. Drugače so si predstavljali madžarsko poroko: tri dni s tristo gosli laz pii jih imam le štirideset za pet dni. Angelini slarši so čez. dan z nami, ponoči pa v Rožni dolini pazijo na Ziži, da sc mi lahko nemoteno zabavamo. Zil mi je, ko bi vsaj oče in sestri prišli, z mamo sva večinoma skregana. Edini, ki je dobesedno prišel od mojih, je moj stric PiSta, ki pa mi jc skoraj brat. Od mojega očeta jc mlajši za sedcmnjasl let, od menc pa starejši za osem. Ravnokar mi razlaga: »Ti vrag prekmurski, rekel si mi, da bo žur za Bežigradom. Na avtobusni sem vpraSal prvega mimoidočega pa jc rekel: »A, Bežigrad! Na drugi sirani proge pod podvozom!« Skoraj sc mi je roka utrgala, medtem ko sem nosil za Bežigrad deset litrov vina in deset litrov Snopsa. Nisi nič povedal, da jc bogu za hrbtom, ta tvoja Kardeljeva ploSčad.« Nisem mu zameril, ker zna družbo zabavati, jo držati ravno zadosti časa pokonci. Angelo žc drugi dan po poroki neprestano boli zob. Pa Se napili so jo, moji prijatelji iz Istre, z nekakšno mešanico slanega kuhanega vina in kruha. Ker spada med tiste, ki ne morejo sami bruhati, urno zaviham rokave in jo s prstom požgečkam po grlu. Po tem dejanju in izbruhu iz ustnega kraterja, ji ostnane v želodcu samo nekaj molekul zraka. PiSta vsakih pet minut vpraSa: »Kdo je rekel na zdravje?« in s to taktiko je najmanj polovici ekipe zlomil tla pod nogami. Seveda vsi so nasedli in na veliko nazdravljali z njim, on pa ga nese toliko, kot vsi ostali skupaj. Šest zjutraj je, za mizo sedimo samo Sc Irijc, ostali so v krlovi deželico pod odejami. Pista nalije sebi, meni in dek lici iz Primorske, ki jo ves čas pomoloma kliče Adriana, Sc zadnja dva deci špnopsa. Potem zaspi za mizo. Ob momljajočih protestih ga odvlečem v posteljo. S Primorko modrujeva kakšne pol ure, ko se pred naju izstreli Pišta in vpraša: »Kdo je rekel na zdravje?« Na dušek zvrne vase pijačo in gre lovit sapo na balkon. On je pošteno opravil svoje delo, jaz pa sem v dvomih, če sem podlegel čarom navidezne, izmišljene monogamije. Morda pa ni konec z mano. Morda sem dobil tekmo s podkupljenim sod nikom. Morda naju čaka nekaj najlepšega. Ali pa jc bilo to do sedaj žc lis- Večni Študent B 20 + 40 - 45,60 m' PALČNIK trgovina in storitve, d.o.o. Tržaška c. 6, SI - 3254 Podčetrtek, tel.: 063/810-90-00,810-90-01, faks: 063/829-571 PALČNIK, d.o.o, Tržaška c. 6, 3254 Podčetrtek, ugodno prodaja pravico uporabe opremljenih APARTMAJEV v Zdravilišču Atomske Toplice - Atomska vas velikosti 39,45 m2, 43,10 m2 in 57,60 m2. Prav tako je možen nakup počitniških hiš - BRUNARIC velikosti 45,60 m2 z balkonom in 60,23 m2, ki jih gradimo za trg na zemljišču v sklopu zdraviliškega kampa - 600 m od hotela. INFORMACIJE: tel.: 063/810-90-00, 810-90-01, 041/622-477, faks: 063/829-571 kmečka brinark a-60,23m; PROGRESIVNI POMEN PREŠERNOVIH POEZU »Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže...« Tako je gledalo tedanje zaostalo slovensko ljudstvo na svobodna ustvarjanja mladih romantikov. Težka doba, v kateri je živel Prešeren, je vklenila s tiranskimi idejami duha Slovencev. Povsod se je uveljavljal nemški jezik, slovenska beseda pa je bila ničvredna. Ravno to je zabolelo napredne mislece in jim dalo moči, da so začeli s trdo voljo in veliko ljubeznijo do matere Slovenije ustvarjati. Hoteli so zbuditi ljudstvo izpod nazadnjaških idej in jih naučiti spoštovanja do umetosti, saj jim je ravno to manjkalo. Niso znali ločiti ljudske, preproste pesmi od Prešernovih umetnin, ki predstavljajo še danes vrh v naši poeziji. Prešeren je že v zgodnji mladosti okusil grenko jabolko življenja. Želja po spoznanju sveta in ljudi ga je odgnala od domaćega ognjišča. Sam se je znašel med novimi sošolci na Dolenjskem, kjer se je moral privaditi. Željan znanja je kljub skromnemu življenju dobro uspeval, lako je nadaljeval študij v Ljubljani in na Dunaju, kjer je poslal doklor prava. V Ljubljano sc je vrnil kol mož / naprednimi idejami in z zrelim duhom. Zaman je iskal Službo advokata, kajti konzervativci so videli v njem nevarnega človeka za tedanje razmere. To ga ni demoraliziralo, ampak je začel svojo izpoved v poezijah. Vse svoje misli, vse srčne rane je skušal zaupati papirja Trdno je bil prepfićera, da bo sonce nekoč zasijalo ža vse in bodo vsi dobri sosedje. Prešeren je bil pošten mož, saj so ga spoštovali vsi napredni meščani, posebno pa kmetje. Ni se ravnal le po zapisanih zakonih, ampak po zakonih pravice. Čeprav so mu nazadnjaški misleci nasprotovali, je njegova pridna roka zapisala najlepše poezije svojemu narodu. S tem si je postavil nesmrtni spomenik med nami, saj SO njegove pesmi spodbudile celo naše borce, ki so konCno prinesli zlato svobodo Slovencem in spoznali vrednote njegovih poezij. IVICA JANEŽ ■HiajgijjMni SPORT stran 16 Atletski klub Domžale Zgodovina v številkah ka je za njegove barve nastopalo veliko uspešnih atletov in atletinj, od katerih jih je veliko aktivnih se danes, bodisi kot članov /bora atletskih sodnikov bodisi kot simpatizerjev, ki priskočijo na pomoC pri sojenjih, ali pa se občasno ustavijo na »obisku« na stiidionu. Ker so rezultati. Cc nc že najpomembnejši pa vsaj najzanimivejši del atletike, se v Atletskem klubu Domžale vseskozi vodi evidenca rezultatov. Kar precej let to dela trener Damjan Berdik. Iz knjižice, v kateri so zbrani rezultati v vseh kategorijah vseh časov v posameznih disciplinah sem zbrala nekatere. Primerjave so zanimive in so dejstva - 100 metrov je bilo vedno in bo vedno enako dolgih. Pri članih ima najstarejši rekord Roman Lazar, in sicer v teku na 3000 m z zaprekami. Njegov rezultat, ki ostaja neizboljšan že od leta 1987, je 10:05,93 min. Največ rekordov, sedem, ima v Članski kategoriji Boštjan Brnot: 1000 m. 1500 m. 3000 m, 5000 m, 1000 m, 1500 m zapreke in 2000 m zapreke, pri metalcih pa ima vse štiri (disk 2 kg, kladivo 7,26 kg, kopje 800 g in krogla 7,26 kg) odličen metalec Jože Pirnat. Med nosilce klubskih rekordov pa so uvrščeni še: Gregor Breznik. Matej .luhiirt. Damjan Barič. Iztok Vrhovnik, Klemen Avbelj. Tomaž Pajnič, Aleš PranjiC. Janez Blažič, Matija Narobe, Igor Grabnar in Matjaž Kebert. Pri članicah je Anica Kvas leta 1982 maraton pretekla v 4:31,17 ure in s tem pritekla najstarejši rekord v tej kategoriji kol tudi med vsemi zabeleženimi klubskimi rekordi v 21 atletskih sezonah. Pri članicah po številu rekordov v tekih vodi Bojana Vojska s šestimi: 300 m, 400 m, 1000 m, 100 m in 400 m ovire, nastopila pa je tudi v štafeti 4x400 m poleg Jasne Paladin, Bojane Hostnik in Mete Pungerčar, ki je leta 1997 pretekla 1600 m v času 4:04,36 min. Med metalkami in skakalkami sta s po dvema rekordoma najboljši Erika Pirnat in Nastija Capuder. Med članicami pa so kol rekorderke vpisane se: Bojana Hostnik. Jasna Paladin. Mateja Cerar, Irena Mihalec, LUjana Horvat. Mojca Krnc ter Ana Naranča. Pri starejših mladincih in mladinkah je stanje zelo podobno, saj imata med tekači največ rekordov Boštjan Brnot (šest) in Bojana Vojska (osem), pri metalcih pa sta najuspešnejša Jože Pirnat (pet) in Mojca Krnc, ki beleži rekorda v 600 g kopju (40,40 m) in I kg disku (30,86 m). Pri mladincih se šc vedno drži rekord Tomaža Pa-rtjiCa na 400 m z ovirami iz leta 1998, pri mladinkah pa rekord Vesne Hostnik iz leta 1984, in sicer v teku na 100 m - ročno merjenje. Rekord z elektronskim merjenjem je leta 1997 postavila njena sestra Bojana Hostnik -12,88 s. Z rekordnimi klubskimi znamkami pa se lahko pohvalijo šc: Matej Juhart, Dušan Zaje, Aleš Pramič, Damjan BariC, Tomi Vreš, Klemen Avbelj, Nikola Gala. Matija Narobe, Igor Grabnar, Matjaž Kebert, Peter Hameršak. Damjan Jovič ter Meta Pungerčar, Jasna Paladin, Mateja Cerar, Vesna Sovine, Nastija Capuder in Ana Naranča. Pri mlajših mladincih in mladinkah sta po številu rekordov v ospredju spet Bojana (deset rekordov v tekaških disciplinah ter rekord v skoku v visino in sed-meroboju) in Boštjan z osmimi, hkrati pa je v tekih na 1000 m in 2000 m zapreke postavil poleg klubskih tudi državna rekorda za mlajše mladince, beleži pa tudi najdaljši met 600 g kopja. Med metalci je daleč najuspešnejši Lenart Milanovič s petimi rekordi (2 kg disk. 700 g kopje, 5. 6 in 7,26 kg krogla ter 7,26 kladivo), med metalkami pa Ana Naranča s trenu (1 kg disk ter 3 in 4 kg krogla). Med skakalkami ima rekorda v daljini in Iroskoku Nastija Capuder, pri mladincih pa sta že od leta 1985 nepremagljiva Dejan Puteile (603 cm v daljino) in Tomaž Pajnič v višino). Najstarejši rekord med mlajšimi mladinkami ima Vesna Hostnik (200 m in 100 m - r. merjeno). Rekorde v tej kategoriji pa imajo šc: Aleš Pranjič. Dimjan Barič, Tomaž Ku-šar. Tomaž Pajnič, Igor Grabnar, Viki Krohot, med dekleti pa: Irena Miloševič. Larisa Capuder, Klara Nahligal. Jasna Paladin, Vesna Sovine. Meta Pungerčar in Mojca Krnc. Naslednjič pa o pionirjih in veteranih. UP Smučarska sezona je na višku Smučarska sezona 1999/2000 se je za mlade domžalske smučarje, ki tekmujejo v otroških kategorijah, začela že v maju 1999, ko so začeli z rednimi pripravami za letošnjo zimsko sezono. Za sabo imajo že nešteto ur kondicijskih priprav in treningov na snegu, in to na domačih in tujih smučiščih. Smučišča na ledenikih v Avstriji so bila dobrodošla predvsem v času od maja do decembra lanskega leta, ko na naših smučiščih ni snega. Že otvoritvena tekma letošnje sezone jc pokazala, da so domžalski smučarji med pripravami na sezono delali zelo resno in prizadevno. To je bilo odprto prvenstvo centralne regije za vse klube v državi v organizaciji SK Olimpije iz Ljubljane, za Pokal zavarovalnice Slovenica, z imenom »Kriterij prvega snega« na Soriški planini v lanskem decembru. Otroci so tekmovali v štirih kategorijah, od mlajših cicibank in cicibanov, do starejših deklic in dečkov, Domžalčani pa so se kljub slabemu vremenu z odličnimi uvrstitvami zelo izkazali in osvojili tudi prehodni pokal pred ekipami SK Olimpije in SD Rog V posameznih kategorijah pa so zasedli naslednja mesta: Nina Cen-celj, I. mesto pri mlajših cicibankah. Žiga Gregprec, 2. mesto mlajši cicibani. Zarja Cernilogar, 5. mesto ciciban-ke; cicibani: 17. Blaž Marincelj, 19. Crt Zeleznik in 21. Tilen Cencelj, mlajši decki: 2. Matic Zeleznik, 20. Boštjan Božič, starejše deklice: 1. Tina Centrih, 2. Urša Zeleznik in starejši dečki: 6. Andraž Kavka, 8. Gregor Gantar in 15. Jan Marincelj. Regijska tekmovanja za Pokal centralne regije so se za mlajši in starejši kategoriji deklic in dečkov pričela že v drugi polovici decembra lanskega leta, za cicibanke in cicibane pa v letošnjem januarja Prve regijske tekme bi morale biti že 11. in 12. decembra lani v Crmošnjicah na Dolenjskem, vendar so bile zardi pomanjkanja snega odpovedane, tako da se je začelo zares na Soriški planini 17. decembra z veleslalomom in naslednji dan s slalomom. Do sedaj pa je bilo v centralni regiji za kategorije mlajših in starejših deklic in dečkov izpeljano že šest tekem, in sicer po dve v veleslalomu, slalomu in super veleslalomu. Tekme so se odvijale poleg Soriške planine tudi na Starem vrhu pri Škofji Loki, Veliki planini in Kopah nad Slovenjgrad-cem. Domžalski tekmovalci so dosegli naslednje uvrstitve pri mlajših dečkih Matic Zeleznik I. mesto v veleslalomu. 2. in 5. mesto v slalomu in 2. in 4. mesto v super veleslalomu: Matej Polenšek 13. in 4. mesto veleslalom, 4. in 3. slalom ter 4. in 1. mesto super veleslalom: Boštjan Božič 6. mesto veleslalom, 5. in 7. slalom ter 6. in 7. mesto super veleslalom; Jan Lap 8. mesto veleslalom ter 22. in 6. mesto super veleslalom. Pri starejših deklicah Urška Zeleznik, 3. in 2. mesto veleslalom 1. in 2. mesto slalom ter dvakrat 2. mesto superveleslalom; Tina Centrih 2. in 6. mesto veleslalom. 6. mesto slalom; Luka Kovač 4. mesto veleslalom, 5. mesto slalom ter 7. in 12. mesto superveleslalom, Gregor Gantar 6. mesto veleslalom, 15. mesto slalom ter 6. in 10. mesto super veleslalom. Cicibani so pričeli z regijskimi tekmovanji kasneje, in sicer v januarju letos, prva tekma v veleslalomu pa je bila 8. januarja v lepem sončnem vremenu na Strem vrhu, ki jc letošnjo zimo kar priljubljena točka za organizacijo otroških smučarskih tekmovanj vseh kategorij. Najmlajši Trening slaloma domžalski smučarski tekmovalci so sc na tej tekmi izkazali z dvema I ičijima mestoma med osemnajstimi deklicami in triintridesetimi dečki. Do sedaj sta bila izpeljana Sc dva veleslaloma, in to na Veliki planini in Starem vrhu. Posamezne domžalske cicibanke in cicibani pa so na teh treh tekmah dosegli naslednje rezultate: Zarja Cernilogar dve 3. in eno 2. mesto; Saša Starič 6., 4. in 8. mesto; Sara Globočnik 9., 7. in 6. mesto: Neja Grošelj 12., 15. in 17. mesto: Nina Cencelj dvakrat 18. mesto: Gašper Kogovšek 3. in dvakrat 11. mesto: Mark Grad 14., 8. in 13. mesto: Blaž Marincelj 15., 16. in 24. mesto: Tilen Cencelj Zeleznik 31. in 23. mesto. Za mlajše in starejše deklice in dečke so se tudi že pričela državna tekmovanja vseh kategorijah, vendar v smuku tekmujejo le starejše deklice in dečki. Cicibani pa štartajo s pr- vo državno tekmo v mesecu februarju. Na državnih tekmah sc tekmovalci borijo za Pokal Radenske pri mlajših in cicibanih, pri slarejših pa za Pokal Večera. Seveda pa je konkurenca dosti hujša kot na regijskih tekmovanjih, saj so tukaj tudi zelo močni predstavniki zahodne in vzhodne regije, ki imajo kar se tiče možnosti za treninge na snegu precej boljše pogoje od naših tekmovalcev. Kljub temu pa domžalski tekmovalci tudi tukaj dosegajo lepe uspehe. Od konca lanskega decembra, ko je bila tekma v smuku za starejše v Mariboru, do sedaj, so bili poleg smuka Sc trije veleslalomi, en slalom in en superveleslalom. Tekme v smuku se je udeležil samo en tekmovalec iz Domžal, pri ostalih disciplinah pa so nastopili vsi, nekateri bolj, drugi manj uspešno. Doseženi rezultati pri mlajših dečkih: Matic Zeleznik 26., 17. in 18. mesto v veleslalomu, 19. mesto v slalomu in II. mesto v super veleslalomu; Matej Polanšck 30. mesto veleslalom, 18. slalom ter 6. mesto super veleslalom: Boštjan Božič 21., 73. in 42. mesto veleslalom, 17. slalom ter 20. mesto super veleslalom: Jan Lap 79., 39. in 51. mesto veleslalom. 15. slalom in 15. mesto super veleslalom. Pri starejših deklicah Urška Zeleznik dvakrat 12. in enkrat 17. mesto veleslalom, 20. mesto slalom ter 19. mesto superveleslalom; Tina Centrih dvakrat 23. in enkrat 14. mesto veleslalom, 30. mesto slalom ter 21. mesto superveleslalom. Pri starejših dečkih Jan Marincelj 35. mesto v smuku, 50. mesto veleslalom, 42. mesto slalom in 33. mesto superveleslalom; Andraž Kavka 12. in 36. mcslo veleslalom ter 37. mesto slalom: Luka Kovač 40. mesto veleslalom, 32. mesto slalom ter 43. mesto superveleslalom; Gregor Gantar 23., 12. in 26. mesto veleslalom ter 38. mesto super veleslalom. Glede na do sedaj dosežene uspehe v letošnji sezoni pa so si domžalski smučarji izborili tudi nastop na mednarodnem tekmovanju v veleslalomu in slalomu, ki bo v začetku feb-rurja na Češkem. Slovensko otroško smučanje bodo na tem tekmovanju letos zastopali tekmovalci iz centralne regije. Kandidati za naslop na Češkem in SD Domžale so Urška Zeleznik, Tina Centrih, Andraž Kavka, Gregor Gantar in Matic Zeleznik. Tako veliko tekmovalcev iz domžalskega društva je vsekakor veliko priznanje za domžalsko srečanje in nagradil za vložen trud in prizadevanja. I c lako naprej, tekmovalci Smučarskega društva Domžale! Z. II. Ste našli svojo »progo?« Letošnja zima je po dolgem času primerna tudi za ljubitelje teka in hoje na smučeh saj jim ni potrebno daleč od hiše pa se le lahko predajajo užitkom na snegu. Še nekaj prednosti ima ta oblika zimske rekreacije: cene so v razmerju z alpskim smučanjem občutno nižje, odpade plačilo žičnic, pa ludi modni trend se tu ne spreminja tako pogosto. Tisti, ki se podajo na hojo ali tek na smučeh, to storijo zaradi svojega zdravja, ne pa zaradi postavljanja pred drugimi. In v letošnjem letu jim mati narava to omogoča kar na pragu pred lastno hišo. Veliko smučarskih užitkov vam želimo. Izkoristite jih. D. J. PUSTOVANJE Z ANSAMBLOM PTUJSKIH 5 SOBOTA, 4. MAREC 2000 OB 20.00. URI V HALI KOMUNALNEGA CENTRA V DOMŽALAH VABLJENI! KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE Smučarske novice Letošnja zima je pri nas z zelo tanko plastjo snega že več kot 60 dni. Zaradi mraza je še vedno možno smučati se na smučiščih: Veliki Vrh za skakalnico, Pustovka, Turnše in Trzin Jahle. Tekači pa imajo še več možnosti za Kačo, Rovščico in na obronkih gozda. Možno jc po dogovoru zagotoviti izvajanje športnih dnevov za smučanje in tekače. Med zimskimi počitnicami od 21. do 25. februarja 2000 bo tudi prevozni tečaj v Kranjsko Goro. Cena tečaja bo 18.000,00 SIT. V tej ceni je prevoz, vodenje, žičnica in čaj. Prijave in vpis je v Kemični čistilnici Mali Maja v SPB, tel.: 7243-160. Vrsta cicibanov Smučarskega društva Domžale na tekmi 15. januarja na Starem vrhu. M. K. SIMAX Masljeva 11, Domžale Tel. 7241-656, 7242-691 TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO. MENJAVA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK. Ugodne cene! KUMHO, MICHELIN, SAVA, KLEBER Cene gum KUMHO: Dostavni program: 135/80 R12-4.999 SIT 145/70 R13-5.299 SIT 155/70 R13- 5.849 SIT 165/65 R13-6.999 SIT 185/60 R14-9.599 SIT 175/65 R14-8.999 SIT 175R13-9.599 SIT 185 R14C-11.399 SIT 195R14C-13.199 SIT 205 R14C-14.399 SIT 195/50 R15V -12.499 SIT 195/70 R15C -14.399 SIT Možnost plačila na več obrokov! Smučarsko društvo Domžale letos že dalj časa ureja smučišča, na kate- rih obratuje prenosna vlečnica. Vlečnice obratujejo tudi v Turnsah in Trzinu. Na pobudo SD Domžale je bil s pomočjo Občine Domžale in Občine Trzin preko ŠZ Domžale nabav- ljen rabljen teptalec snega, širine 2,5 m za urejanje smučišč, tckaliSč in skakalnic v obeh občinah. Upamo, da bo koristno uporabljen za rekreativne namene občanov. KM Sankukai W Karate Klub Domžale Skladno v duhu in telesu Vsaka stvar ima svoj začetek in konec. Februar je začetek treningov karateja. Na treningu višjih pasov je nekaj misli o novem začetku strnil tehnični mentor Sankukai-a, mojster Vlado Paradižnik. Za letošnjo sezono treningov nam je zaželel, da hi se pri svojem treniranju poglobili v usklajenost našega duha in telesa. Primer iz njegovega pojasnjevanja o skladnosti med duhom in telesom prinašamo v spodnjem dostavku. Stanje, ki ga mora karatcist doživeti v duhu in doseči v delovanju telesa, je »zanshin«. To je stanje sproščenosti in moči, stanje popolne koncentracije in mira stanje brez misli in čustev. V tako stanje lahko spravimo telo s pomočjo pravilnega duševnega stanja, katerega vedno spemlja ustrezno dihanje. V različ- nih duševnih stanjih je namreč naše dihanje različno. Ko smo npr. zaspani, dihamo počasi, ko smo razburjeni, dihamo plitko in hitro, ko smo zadovoljni, mirni, dihamo umirjeno ... karateisti se na treningih učimo pravilnega karatejskega dihanja. Primer, kako dihanje narekuje delo telesa, je, da npr. z močnim, hitrim izdihom ne moremo narediti počasnega, mlahavega udarca, ker to po naravi ne sodi skupaj, je v neskladju. DuScvno stanje človeka se izraža tudi telesno. Primer, kako naSc notranje počutje vpliva na naše telo, je: ko smo npr. žalostni, hodimo bolj počasi, naša drža je sključena, tudi naše poteze so drugačne. Tako stanje je ravno nasprotno temu, v kakršnem smo, kadar smo zadovoljni, srečni, samozavestni, takrat hodimo pokončno, iz cele naše pojave je videti, da smo polni energije. Ustrezno stanje duha in telesa lahko ustvari, najde v sebi le vsak borec sam. Ko jc npr. potrebno, da močno napademo, moramo v sebi najti notranjo moč, moramo doseči občutek moči, ki jo črpamo iz duha ter tako aktiviramo telo. Sproščeno gibanje telesa mora biti podprto s sproščenostjo duha Takih občutij je še več. Kar pričakujemo od telesa, mora obstajati tudi v našem duševnem stanju. Povezanost vpliva med duhom in telesom je dvosmerna, kar pomeni, da tudi s pravilnim delom telesa in pravilnim dihanjem vplivamo na stanje duha, tako na primer s pravilno držo telesa vplivamo na spremembo stanja duha; čc npr. potisnemo brado nekoliko naprej, bo naša koncentracija, pozornost boljša,... zato je zelo pomembno, da so naši stavi pravilni, pokončni itd., ker bo takšen ves naš karate. Če v duhu obstaja pravilen odnos, čustva, bodo ta podpirala tudi naše gibe, telo, prav tako bo naš trud v pravilnem delu s telesom pripomogel k pravilnemu stanju duha. Oboje pa lahko nadzorujemo z dihanjem. Pravilno dihanje vpliva na naše mentalno stanje (npr. kadar imamo tremo, si lahko pomagamo tako, da dihamo globlje) in na delovanje našega telesa (pravilno dihanje Iclo sprosti, da je to bolj gibko, s pravilnim dihanjem dosežemo prava as no in pravilno zategovanje in sproščanje mišic ob udarcih ...). Z ozaveš-čanjem dihanja in redno vadbo pravilnega karatejskega dihanja pot do »zanshina« ni dolga. S stalnim trudom, zavestjo, poštenjem v presojanju svojega dela se bosta duh in telo uskladila. Z obvladovanjem svojih čustev bomo zmagali v najtežji borbi, v boju s satnim seboj. Disciplina torej. Veliko vztrajnosti in uspehov na poti k »zanshinu« vam želi tudi vaš »SANKUKAI KARATE«. KRISTINA OTRIN FKRLIČ GAŠPER .IANČIGAJ IZLETI rnJSkP^POTNIK PREVOZI Organiziramo In Izvajamo raznovrstne prevoze po vaših željah in potrebah ter po lastnem programu Izletov z udobnim klimatiziranim minlbusom do 8 oseb. Morda ste slišali za nekatere kraje in zanimivosti v Sloveniji, pa ne veste kje so, radi pa bi si jih ogledali. Skupaj z vami smo pripravljeni organizirati In izvesti razne enodnevne izlete, potepanja po Slovenij in opazovanja narave ter naše dediščine. Popeljemo vas v hribe in vas pridemo iskat. Popeljemo vas na razna nakupovanja, bodisi v Sloveniji ali v tujini (Palmanova, Celovec itd.) V skupini prijateljev, sorodnikov, kolegov želite nekam iti in vas je za osebni avto preveč, pa ostanete doma in vaše želje so nerealizirane. Radi bi šli na zabavo, žurko, poroko in podobno, pa ne smete piti in biti utrujeni ker vozite. Morda bi si radi ogledali razjie prireditve, sejme, razstave, bili pri mašah drugod. Vse to in še marsikaj drugega vam omogočamo uresničiti in doživeti v manjši skupini osmih oseb. Pokličite nas! V zimskem času vas popeljemo na izlet v Olimlje s kopanjem v Podčetrtku, v Brežice s kopanjem v Termah Čatež, v slovensko Istro, v Piran, v Idrijo, na Brezje in Bled, na nakupovanja, na obisk svetoletnih cerkva... V prijetni manjši skupini osmih oseb, lahko resnično doživite prijeten izlet in spoznate prelepo Slovenijo. Pokličite nas, podrobneje vam bomo predstavili naše pestre programe in skupaj oblikovali Izlet po vaših željah! SUMA.PROJEKT, d.o.o. Moste 8o f, KOMENDA tel.: 061-843-280, 041-325-685 faks: 061-843-285 E-pošta: Franc.Poglajen@siol.net stran 17 Šahovske novice Turnir v Komendi Šahovski klub Komenda jc v svojih prostorih organiziral šolski novoletni turnir. Pravico nastopa so imeli šahisti in šahistke, rojeni leta I984 in mlajši. Glavni sodnik jc bil državni Šahovski sodnik Franc Poglajen. Med prijavljenimi 41 igralci in igralkami jc zmagal Jure Škobcrnc II. kat. iz SD AET Tolmin. NaSi so bili tokrat odlični. Imeli smo najboljšega na 2. mestu Žiga Osolina, tretji jc bil Luka Pavlic, 4. Andraž Šmon, 5. Domen lavrič, X. Luka Bevc, med dekleti je bila najboljša Vesna Bre-zovSck (Šesta), Nika Pavlić jc bila II. Posamezno šahovsko prvenstvo ljubljanske regije Društvo šahovskih mentorjev ljubljanske regije jc 8. in 9. januarja organiziralo in tehnično odlično izpeljalo regijsko posamezno prvenstvo za dečke in deklice do 10 in 12 let ter za fante in dekleta do 14 let za šolsko leto 99/2000. V skupini deklic do 10 let jc prepričljivo zmagala 9-letna Špela Orchck, učenka OS Domžale, ki jc premagala vse svoje nasprotnice. Katarina Rojnik jc igrala slabše in jc bila uvrščena na 14. mesto, Suzana Matic, OŠ V. Pcrka, je bila 12 V skupini deklic do 12 let jc zmagala Saška Bildija OŠ Božidarja Jakca, na odličnem drugem mestu jc bila Nika Pavlic, 4. Eva Marija Iavrač ter 9. Somi I ona. V skupini deklet do 14 let jc zmagala Tanja Mirjačič, OŠ Zalog, naše so bile: 5. Kristina Pctarka, OS V. Perka in 7. Branka VukoviC i/. OŠ Domžale. V skupini dečkov do 10 let jc zmagal Matej Kadak, OŠ Milan ŠuStarSič, od naših jc bil najboljši Luka Bcvc, OŠ Domžale, 4„ 5. je bil Matjaž Kos, OŠ Domžale, 7. Pal Somi, OŠ Domžale in II Lan Timotej Turk, OŠ V. Pcrka. V skupini dečkov do 12 let smo bili zelo uspešni iz. Šahovskega kluba Napredek Domžale Prvi jc bil Žiga Oso-lin, 2. Filip Matej, 3. Andraž Šmon, 10. Uroš Pirnat, OŠ Dob ter 22. Miha Močnik, OŠ Dob. Vse čestitke našim!!! Skupina fantov do 14 let I. Luka Pavlic, OŠ Domžale, član ŠD Napredek Domžale, 8. Denis Kcgclj, OŠ Domžale, 12. Matej Osrcdkar, OŠ Dob, 21. Rok Pirnat, OŠ Dob. Vse čestitke Luku Pavlicu za odlično zmago!!! Gremo na državno prvenstvo Prvaki in prvakinje posamezne skupine so sc uvrstili na 2. državno prvenstvo v pospešenem šahu za dečke in deklice do 10, 12 in 14 let, ki bo od II. do 13. februarja 2000 v Rogaški Slatini. Od naSih so sc na državno prvenstvo uvrstili: - Špela Orchek, OŠ Domžale - deklica do 10 let - Nika Pavlic, OŠ Domžale - deklice do 12 let - Luka Icnič, OŠ V. Pcrka po ralin-gu Žiga Osolin, OŠ Dob, Filip Matej, OS Maksa Pečarja, sicer član ŠD Napredek Domžale ter Andraž Šmon. OŠ Domžale - dečki do 12 let - Luka Pavlic - dečki do 14 let. Konec januarja jc bilo v Novem mestu državno osnovnošolsko prvenstvo, na katerem so izmed naših mladih šahis-tov nastopili I Jjka Pavlic, Luka Ijcnič in Vesna BrczovSček. Na koncu zaželimo našim veliko uspeha. Športne sreče in veliko dobre igre na bližajočem državnem prvenstvu. VLADIMIR NADJ, vodja mladih Šahovskega društva Napredek Domžale ŠPORT v Priznanja Športne zveze Domžale za leto 1999 Medalje in plakete za najboljše v športu Leto 1999je bilo prijazno do domžalskih športnikov, saj so osvojili celo vrsto naslovov državnih prvakov, pobrali kopico medalj v različnih športnih kategorijah tako v okviru Slovenije kot zunaj nje, nadaljevalo pa seje tudi uspešno klubsko in društveno delo. Vsi ti športni in organizacijski uspehi se skrbno vodijo in tako je tudi letos Športna zveza Domžale pripravila prijetno slovesnost, na kateri so bile vsem uspešnim športnikom podeljene medalje in plakete Športne zveze Domžale. Prejeli so jih: Medalje Športne zveze Domžale: Tamara Kokalj, Klemen Goro-pečnik, Miha Gavez, Tine Vrbolc, Boris Grad, KD Atom - karate; Natalija Lužar, Boroša Burgar, ŠD Partizan Mengeš - namizni tenis; Peter Doki in Aleš Gregorič, TSK Ihan - biatlon, Tcja Gregorin, TSK Ihan - smučarski teki; Tomaž Ku-šar, Jože Pirnat, Bojana Vojska, AK Domžale - atletika; Aleksander Sla-vič, KK Krumpcrk - preskakovanje zaprek; Marjan Malce, Tomaž Božič. Učno Šlcrn, AMD Domžale -(HM - 125 cem; Andrej Kraševec, Ana Svoljšak, TK Domžale - tenis; Vladimir Ivačič, ŠD Domžale - šah; Male plakete ŠZ Domžale prejmejo: Za 1. mesto na državnem prvenstvu: KK Domžale - star. dečki - košarka, SD Partizan Mengeš (ekipa EDIGS) - starejši dečki in deklice - namizni tenis; Za sodelovanje na evropskih prvenstvih: Luka lxnič, ŠD Domžale - šah, član slov. reprezentance; Matej Košir, Jure Močnik, Sanel Bajramlič KK Domžale - košarka, člana slov. reprezentance 3. mesto; Matjaž Ivančič, KDK Domžale - kotalkanje 5. mesto; Špela Burgar, David Orcš-nik, ŠD Partizan Mengeš - namizni tenis, člana slov. reprezentance; Srednje plakete ŠZ Domžale prejmejo: ekipa KK Domžale - košarka, ml., 2. mesto DP; ekipa ŠD Domžale - šah, mL 3. mesto DP; Peter Kastclic, AK Domžale - atletika, mL 33. mesto na WC-gorski tek; Alenka Ivančič, KDK Domžale - kotalkanje, ml, 10. mesto SP, 5. mesto EP, Saša Slane, KDK Domžale - kotalkanje, mL 19. mesto SP, 17. mesto EP; Rok Mele, KK Pirueta - hitrostno kotalkanje, ml. 13. mesto EP: Odkar se je najbolj znani slovenski alpinist Tomaž 11 u mar, kije medtem organiziral tudi dobrodelno akcijo, s katero je zbiral finančna sredstva za družino svojega umrlega prijatelja-al-pinista, vrnil z odprave na Dhaulagiri-ju,je vedno več na cesti potujoč z ene prireditve na drugo. Z namenom, da bi varneje in udobneje potoval, so se pri Avto Debevc v Mengšu odločili, da mu kot glavni pokrovitelj podarijo novo vozilo. Srečno, Tomaž! D. J. Jernej Stipanič, KK Pirueta - hitrostno rolanje, ml, 13. mesto EP; Igor Jerman, AMD Depala vas -CHM, sodelovanje na WC, SP; štafeta AK Domžale - atletika, članice 3. mesto DP, ekipa ŽNK Jarše - nogomet, članice, 1. mesto DP; ekipa AMD Domžale - CHM, člani 1. mesto DP; ekipa KK Pirueta - kotalkanje, članice, 9. mesto EP show program; Velike plakete ŠZ Domžale prejmejo: Za nad 25 let aktivnega dela: Rajko Bevk, Silvo Girandon. IAK Domžale - dviganje uteži - tekmovalno, organizacijsko; Janez Košar, Jakob Zanoškar, BŠK Budničar - balinanje: Ivo Gudlin. TSK Ihan - smučarski teki - tekmovalec, trener, Tone Založnik, AK Domžale - atletika - tekmovalec, trener; Za nad 30 let aktivnega dela; Uroš Slavinec, KK Domžale - košarka - tekmovalno, organizacijsko; Rika Binter, ŠD partizan Mengeš -gimnastika, organizacijsko trenersko; Za nad 40 let aktivnega dela: Sašo Grilj, KK Domžale - košarka - tekmovalno, organizacijsko; Ljubo MiliC, ŠD Domžale šah tekmovalno, organizacijsko; Mitja Šir-celj, KK Domžale - košarka, atletika košarka organizacijsko; Ob 50-letnici delovanja KK Domžale - košarka; Posebna priznanja Športne zveze Domžale so prejeli: Iztok Dominko (ml.) TAK DOMŽALE - dviganje uteži za državne rekorde v sunku in olimpijskem biatlonu; Sašo Kisela, KK Domžale - trener reprezentance SLO, dečki do 15 let EP 99; Milan Šinkovec, ŠD Zlato polje - za aktivno organizacijsko delo na področju športa in rekreacije v društvu in kraju. Čestitamo! A. K. saunsuan ■SMBMaaaisBaiRHSBaiHMaMi Nogomet v Domžalah Zimsko prebujanje Po božičnih in novoletnih dnevih sc je za domžalske nogometaše začelo polnjenje praznih akumulatorjev. Nabiranje fizične moči in pretečeni kilometri so bili v prvem planu, dotiki z okroglim usnjem pa sila redki. S pripravami v Istri pa si bodo fantje z mnogimi tekmami skušali priboriti mesto v začetni enajsterici. V zimskem času je bilo živahno tudi dogajanje v klubskih pisarnah. Klub so zapustili Pintol, Radič, Lah, Razdrh, Avguštin, Halili in Vončina. Res je, da je trojica Lah, Razdrh in Avguštin dobila premalo priložnosti, predvsem slednji, kije bil eden nosilcev igre v sezoni, ko so se Domžale uvrstile v prvo ligo. Vendar, tak je šport... Srečno »Augi«, pa morda spet kdaj ob Kamniški Bistrici! Novinci v domžalskem prvoligašu pa so: Armando Mlinar (prej Korotan, igralec Hajdukove nogometne šole), Damir Marctič (prej v poljski I. ligi, Varteks, Šibenik) in Darko Karapetrovič (prej Olimpija, SET Vevče, Obilic, Radnički). Upamo, da bodo novinci hitro dobili »fecling« in zvišali kakovost igre na določenih igralskih pozicijah. Strateg Petrovič bo v množici prijateljskih tekem premešal kombinacije, da bo najboljšo uporabil, ko bo najbolj potrebno, v L krogu v Rušah! Moramo omeniti, da na priprave ne bo odpotoval Janez »Gianni« Mrak, saj ima poleg zdravstvenih nevšečnosti tudi težave z uskladitvijo službenih obveznosti. Prav tako ne bo odpotoval povratnik iz SV obetavni Asmir Memić in z Mrakom bosta pod vodstvom Borisa Bunca trenirala v Športnem parku. Vsekakor pa ne moremo mimo odličnega drugega mesta v Zimski ligi malega nogometa. Rumeni so šli na turnir v Ajdovščino povsem sproščeno in premagali gostitelje 8:7, Goričanc s 6:5 ter v zadnjih trenutkih klonili proti SCT Olimpiji z 9:8. Oskar Drobne je bil naj strelec turnirja s sedmimi goli Na zaključni turnir v Halo Tivoli so sc poleg Ljubljančanov uvrstili Se naši fantje, Maribor PL in CMC Publikum. Žreb jim je določil državne prvake iz štajerske prestolnice. Domžalčani so navdušili občinstvo In visoko slavili 8:5. SCT Olimpija je po kazenskih slrclih ugnala Celjane in finale jc bil zopet »ajdovski«. Po prvem polčasu jc bilo že 6:1 za SCT Olimpijo, ki jc na koncu zmagala 11:5. Vse čestitke za drugo mesto v državi in finale je dokazalo, da jc »mali fuzbal« doma v Ljubljani in okolici. Pohvalimo lahko vse igralec, predvsem pa sta izstopala »il maestro« Birjukov in Jani Hribar. Naj ob tem omenimo, da jc bil blizu nastopa za Domžale po posredovanju Nikole Jovanoviča celo Dejan SavičcviC (opa: klubi so imeli pravico imeti dva povabljena igralca). A se je zapletlo pri nekaterih tehničnih zadevah in tako jc »il genio« ostal samo želja. Mogoče pa ob drugi priložnosti - na zeleni površini! Gotovo jc drugo mesto velika spodbuda za drugi del prvenstva in vsi skupaj upamo, da bodo uspehi na zelenih površinah podobni malonogomct-nim. Fantje, pa srečno v Rušah! GREGOR BERLEC Novice iz Košarkarskega kluba Domžale Pionirji KK Domžale so po sušnih sedmih letih spet postali klubski slovenski prvaki, kar je zelo velik uspeh. Svojo odlično serijo nadaljujejo tudi v Ligi mest. kjer nastopa letos 12 ekip iz Hrvaške in Slovenije. Turnirski sistem igranja bo trajal do 16. maja, ko bo na vrsti zaključni turnir. V štirih tekmah so Domžalčani suvereno in dokaj zanesljivo premagali svoje nasprotnike in vodijo na lestvici Lige mesl. Premagali so ekipo Slovana Ha-uptmana iz Ljubljane s 96:56, nato Union Olimpijo prav tako iz Ljubljane z 82-101, obe tekmi so odigrali v gosteh. Nato so doma premagali ekipi Zadra z 90:59 ter Šibenika 112:79. Igre domžalskih pionirjev so zelo zanesljive, poleg tega pa imata trener Brane Kuz- ma in njegov pomočnik Predrag Radovič na voljo kar 17 skoraj povsem enakovrednih igralcev, ki pokažejo, ko stopijo na parket, res vse svoje znanje. Njihova igra je borbena srčna ter iznajdljiva in marsikatera ekipa bi se lahko zgledovali po njih. Kadeti so v svoji skupini zasedli drugo mesto ter se uvrstili v zaključne boje v državi. V dosedanjih tekmah so bili boljši od Elektre iz Šoštanja v gosteh ter doma od Radenske Crcativa iz. Radcnccv. Tako se še borijo za final four - za mesta najboljših dveh ekip iz obeh skupin. Mladinci so po poškodbi Mladi košarkarji so bili veseli sprejema županje in pozornosti Občine Domžale ob njihovem uspešnem nastopanju - tako za osvojeno prvo mesto v državi kot za uspešno nastopanje domžalskih košarkarjev v ekipi Slovenije na neuradnem evropskem prvenstvu in so v spomin na prijetno srečanje županp' izročili skupinsko fotografijo najboljše pionirske košarkarske ekipe v Sloveniji. Ob županji je na fotografiji tudi Lado Gorjan, trener domžalske članske ekipe. Aljaža Janže izgubili vsakršno upanje za uvrstitev med najboljših šest ekip v državi, zato pa dokaj uspešno igrajo za uvrstitev med 7. in 12. mestom. Res dobri obeti za prihodnost domžalske košarke, kajti ekipe lahko sedaj uspevajo le še z domačimi košarkarji. Na to kaže letošnja članska ekipa KK Hclios Domžale, v kateri igrajo skoraj izključno doma vzgojeni igralci. Enako kot članom želimo tudi mlajšim selekcijam košarkarskega kluba čim več uspehov na športnem pa tudi drugih področjih. Sanje sc pač morajo uresničiti vsakomur, ki ve, da do njihove uresničitve vodi trdo in marljivo delo. URBAN ŽNIDARŠIĆ Košarkarski ALL STARŠ osnovnih šol domžalske regije Skok v zgodovino - Nogometni klub Domžale pred štirimi desetletji Po končanem regijskem prvenstvu, na katerem sta bili tako pri fantih kot dekletih najboljši ekipi OŠ Venclja Perka, ki sta premagali ekipi iz OŠ Domžale, se je v hali Komunalnega centra odvijal košarkarski aH starš osnovnih šol domžalske regije. Na njeni so nastopili najboljši igralci in igralke devetih osnovnih šol domžalske regije. V prvi tekmi sla sc pomerili ekipi deklet vzhoda in zahoda. Po izenačeni tekmi so z. rezultatom 68:60 zmagale košarkarice z zahoda, najboljši igralki pa sta bili Kolenko in Sopcr. Med odmori so pripravili tekmovanje v metanju prostih metov, ki je bilo razburljivo vse do konca, zmagovalka pa jc postala Tina Hefcrle iz OŠ Domžale. Enako kot dekleta so se pomerili tudi fantje. V srečanju med vzhodom in zaho- dom ni manjkalo napetih akcij in zelo zanimivih potez. Zmagala je ekipa vzhoda, ki je bila prepričljivo boljša od zahoda (103:69). Najboljša igralca Bajramlič in Skcrjancc. V prostih metih je zmagal Štiflar. Številni gledalci, med katerimi so bili učenci OŠ, učitelji pa tudi starši, so uživali v košarkarskem dnevu, kjer so ali starš igrali po NBA pravilih. URBAN ŽNIDARŠIČ Košarkarski komentar Letos se je Košarkarskemu klubu Helios iz Domžal po lanskoletni slabi sezoni in izpadu iz Lige Kolinska ponudila možnost igranja v I. b košarkarski ligi, a sta kluba ZB Lumar iz Maribora in Postojne zaradi dolgov odpovedala sodelovanje v I. a ligi. tako da se je lleliosu ponudila priložnost ostati med najboljšimi. Ponudbe niso zavrnili. Svojo ekipo so močno pomladili in med igralce vključili samo doma vzgojene igralce ter dva tuja igralca Sama Plevnika ter Alexeja Belorusa La-schevicha, ki je tudi zelo mlad in pravi za to ekipo, kar je tudi vzrok podpisa štiriletne pogodbe v KK Helios Domžale. Poleg tega sla sc letos ekipi pridružila tudi reprezentant Rado 'Irifunovič (prej Polzela) ter Marjan Košak (prej lastovka), odšlo pa je kar nekaj igralcev. V prvem delu prvenstva pa je po II kolih Helios zabeležil štiri zmage in sedem porazov. Vse svoje zmage pa jc dosegel na domačem terenu v hali Komunalnega centra v Domžalah pred odlično publiko in zvestimi navijači Ravbarji. Spodbuden je tudi podatek, da se na tekmah domačih košarkarjev ponovno zbira lepo število gledalcev, kar je za prihodnf«t domžalske košarke lepa popotnica. Domača ekipa je premagala ekipo Kraškega zidarja. Savinjskih Hopsov (po podaljških) ter Zagorja in ZM Maribora Izgubili pa so visoko proti Pivovarni Laško, Krki "lelekomu in Unionu Olimpiji Pri tem so pokazali zelo dobro igro. "lesno pa so izgubili doma proti Triglavu ter v gosteh pri Slovanu, Rogli Atransu ter Diki kavi. V vseh tekmah so igralci He-liosa igrali na trenutke res vrhunsko, a jc nato prišlo do nerazum Ijivega padca nepotrebnih napak v napadu, prehitrih metov ter nezbranosti v napadu in obrambi. Te napake so razumljive, saj gre za mlado in neizkušeno ekipo, ki bo več pokazala v prihodnosti V pokalnih tekmah so v osmini finala z odlično igro, skoraj brez. napak in nihanj v igri, premagali Kraškega zidarja. Zal so v čclrtfinalu po žrebu naleteli na Union Olimpijo in visoko izgubili v dvorani Tivoli v Ljubljani, ker je bila domača dvorana zasedena. V drugem delu ima po 19 kolih KK Helios samo pet zmag, kar pomeni, v drugem delu samo ena zmaga, in sicer na domačem terenu proti Rogtj Aliansu po zelo, zelo dobri igri, ko so jim stali ob strani tudi številni navijači Posebej zanimivo je bilo 13. kolo, ko so morali kar trikrat oditi v Sežano, saj je domačim po-nagajal semafor. V tej tekmi so Sežanci prišli do zmage in KK Helios se jc moral sprijazniti s porazom, ki ga je popravil / zmago nad Roglo. Dobre igre so prikazali tudi proti Unionu Olimpiji in Pivovarni Laško doma, a spet z nihanji v igri ter nekajminutno nezbranostjo, kar sta obe ekipi znali izkoristiti. Tekmo z Loko kavo doma je najbolje hitro pozabiti, saj tako slabe igre in slabega odstotka meta iz igre ter napakami še nismo videli. Proti Savinjskim Hopsora na Polzeli so domžalski košarkarji žal le nekaj trenutkov dokazali, kako sc igra nova košarka - hitro in agresivno. To pa je bilo premalo za zmago. Enako se jim je zgodilo v tekmi s Triglavom, ko je bilo preveč napak v obrambi in napadu, predvsem pa je bilo usodnih pel minut brez kosa. Kaj lahko rečemo ob koncu: KK Helios Domžale bo igral končnico od 7. do 12. mesta, kar za to ekipo ni slabo, nadejamo pa sc obstanka med najboljšimi tudi v prihodnji sezoni Želimo jim. da nc bi bilo poškodb, da bi bilo v posameznih tekmah več zbranosti in manj nihanj, ki so bila opazna skoraj na vsaki tekmi. Tudi v prihodnje jim bomo stali ob strani zvesli gledalci in gledalke, zlasti pa zelo dobra na- Do pet vbarji. Za i klub Hclii URBAN ŽNIDARŠIČ Pogovor z rojaki - Častni občan g. Stane Habe - gost na Vrhniki V Domžalah so spoštovali moje delo Najboljši maturanti iz naše občine Tanja Prešeren Danes predstavljamo zadnjo najuspešnejšo slovensko maturantko iz naše občine. Tanjo Prešeren, ki je z odličnim uspehom končala Osnovno šolo Preserje pri Radomljah. O vplivu v osnovni šoli pridobljenega znanja na uspeh v srednji šoli meni, da je odvisno od učnega predmeta. Pri jezikih in matematiki so temelji iz OŠ kar ključnega pomena in sama je imela pri tem precej sreče in ugotovila, da lahko z močno voljo, trudom in zaupanjem vase nadoknadiš zamujeno. V mislih ima dve sošolki, ki sta v razmeroma kratkem času storili izjemno velik korak naprej. Maturo je opravljala na Gimnaziji Bežigrad in dosegla 32 točk. Poleg obveznih treh predmetov (matematike, slovenščine in angleščine) jo je delala iz fizike in nemščine. Njeni interesi so precej razpršeni, tako da se ji ni noben od predmetov zdel izrazito težak ali izrazito lahek. Na vprašanje, kaj bi spremenila na maturi, pa meni, da bi se morala poglobiti v naš šolski sistem, če bi hotela odgovoriti na vprašanje. Vsaka »lahkotno izrečena« kritika z njene strani bi se namreč lahko izkazala za neupravičeno, saj je reči lažje kot storiti. S tem pa nikakor ne misli, daje matura brez napake. Zagotovo bi se jo dalo izboljšati. V recept za uvrstitev med najboljše maturante ne verjame. Če ti je snov zanimiva in če ti po kontrolki znanje ne izpuhti iz glave, je po njenem mnenju povsem dovolj, da pred maturo nekoliko osvežiš spomin. Glede na svoj razred pravi, da so bili redki tisti, ki so se intenzivno pripravljali prav na maturo. Kar znaš, znaš. Ob tem pa misli, da je psihična priprava skoraj enako pomembna kol tista >ptxlat-kovne« narave. Srednješolcem, ki bi želeli biti uspešni kot ona, priporoča da željo po znanju (in uspehu) iščejo v sebi. Edino.tako bodo uživali pri učenju; tako bodo lahko kreativno delali... Naj raje zagrizejo v korenček, namesto da Čakajo na palico. Zaskrbljeni starši, ki bedijo nad dijaki, ali pa panično saniospraše-vanje: ali bom prišel na faks. so večinoma slaba spodbuda. Za Tanjo je v življenju pomembno biti srečen. Ve, da je sreča izredno težak pojem, ki v eni sapi opiše vse. Cesar si resnično želimo. Sama jc izkusila, da si v življenju velikokrat zastavimo cilje, ki nas ne osrečujejo; želje, ki se izpolnijo, so lahko prava nočna mora. V vsakem od nas je lepši jaz - Cc bi poiskali stik z njim. bi v vsakih okoliščinah ravnali pravilno. Prosti čas preživlja na sprehodih v naravi, v kinu, rada bere knjige in časopise, posluša glasbo, gleda TV, riše, najde pa tudi čas za »lenarjenje«, druženje s prijatelji, za jogo, najpomembnejši zanjo pa je duhovni razvoj. Sedaj obiskuje Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo. Opaža izredno razliko med svojimi (bivšimi) gimnazijskimi in zdajšnjimi sošolci. To ji je všeč, saj čuti, da se lahko od »sobrueov«, ki so preprosti in prijetni, nauči se veliko novega. Kar pa se tiče samega faksa in izpitov, misli, da so težki, a ne pretežki (!). O svojem življenjskem vodilu pravi: »Za vsake težave, ki nam pridejo nasproti, iskati vzrok v sebi. To moje življenjsko vodilo je razmeroma sveže in lagala bi. če bi rekla, da sem ga že popolnoma osvojila. Če za neprijetnosti ne krivimo drugih (in to resnično občutimo - ne le, da se tako kažemo navzen), sc začne zanka razpletali sama od sebe« ODGOVORNA UREDNICA Zveza kulturnih društev Vrhnika je letos v okviru prireditev Pogovor z rojaki v goste povabila prof. Staneta Habeta, častnega občana naše občine, s katerim se je v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki pogovarjal domžalski glasbeni pedagog g. Karel Leskovec, tudi doma z Vrhnike. Domačini in prijatelji g Habeta iz Domžal smo prisluhnili spominom za mladost in otroštvo prof. Habeta, ki ga Vrhničani poznajo kot Malnarjevega Stanka. Kljub oCetovi želji, da posatne ključavničar, se je zapisal glasbi in ji ostal zvest do danes, saj mu glasba še danes bogati in lepša starost. Prve glasbene korake je naredil v vodenju študentskega zbora, na delo v cerkvenem pevskem zboru je spomine obudila ena izmed pevk. Uspešno jc končal šolo Glasbene matice in Orglar-sko šolo v Ljubljani. Spomnil sc jc prvega delovnega mesta v Hinjah. kamor ga je priporočil prof. Stanko Premrl in povedal anekdoto o pet ur trajajoči hoji do Hinj, kjer je v ljudeh budil željo po petju in postal uspešen zborovodja. Nikdar ni obupal. Vedno je bil optimist, vedno je upal, in to mu je pomagalo, da jc srečno preživel drugo svetovno vojno in sc rešil tudi številnih ovir, ki so mu jih postavljali po vojni. Vselej jc našel rešitve tudi zato, ker ga jc vseskozi podpirala žena Minka (srečal jo je v Hinjah) in hči Marija ter sin prof. Tomaž, oba glasbenika. Vrhničani ga nikoli niso pozabili, kar so dokazali z vprašanji, s številnimi lepimi spomini, ki jih je obudil tudi sedanji vrhniški župan g. Vinko Tomšič. V prijetnih pogovorih smo slišali številne anekdote, nekaj manj veselih spominov in veliko iskrenega ploskanja, s katerim so poslušalci nagrajevali posamezne dele življenjske poti prof. Habeta. Videli smo tudi nekaj diapozitivov, na katerih so se nekateri obiskovalci tudi prepoznali. Nikoli ni odklonil nobenega dela največje veselje pa mu se danes pomeni delo s pevskimi zbori, ki jih je bilo v njegovem živ- ljenju veliko in prav na vse ga vežejo lepi spomini. Obudil je tudi spomine na malce grenak odhod z Vrhnike, kamor so ga še vabili, vendar jc ostal v Domžalah. K nam ga jc povabil prof. Milan Flcrin, tudi častni občan naše občine Verjemite ali ne, prof. Habe se je s kolesom kar več kot leto enkrat v tednu iz Domžal vozil na Vrhniko, kjer so ga nestrpno pričakovali njegovi pevci, lep spomin pa ima tudi na godbenike. Svojega prihoda v Domžale se rad spominja, čeprav je povedal, da je bilo zaCetku malo težko, saj se ni mogel takoj navaditi na novo mesto. Potem pa jc dobil veliko prijateljev. DomžalCani so dobri, je povedal in nas pohvalil, da smo v Domžalah spoštovali njegovo delo... In tega ni bilo malo, saj je bil g. Habe vrsto let direktor Glasbene šole Domžale, nekaj časa tudi Glasbene šole Kamnik. Postavljal je temelje glasbeni vzgoji, ko so jo v slovenskem prostoru izenačevali z osnovnimi šolami, velik pa je ludi njegov pogovorom prispevek pri oblikovanju simfoničnega orkestra, pa tudi slovenskega zborovskega petja, saj se lahko pohvali /, najvišjim priznanjem Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Deloval je ludi v Zvezi kulturnih organizacij, kulturni skupnosti, njegovi učenci, tudi vrhniški, ne bodo nikoli pozabili njegove človečnosti in natančnosti ki jih po zaslugi prof. Habeta spremlja vsa njihova življenja. Dober dan g. Pavle Grandovec V Krajevni skupnosti Dob le malokdo ne pozna gospoda Pavla Grandovca, Judeževega Pavleta. Nekdanjega direktorja Mlinostro-ja Domžale in občinskega odbornika pa se bodo najbrž spomnili številni bralci Slamnika. Moj današnji sogovornik je bil tudi predsednik sveta KS, delegat, športnik, v pogovoru pa sva se dotaknila tudi njegove družine in prijetnega doma sedanjega upokojenca, ki pol za šalo pol zares pristavi »tudi nadzornega pri gradnji avtoceste«. In tam ga boste lahko spet srečali, ko bo prišla pomlad. Ampak to je sedanjost, midva pa sva se najprej ustavila v njegovem otroštvu. Otroštvo in mladost Gospod Pavel Grandovec se je leta 1927 rodil v Dobu - pri Judežu, domačiji v križišču magistralne ceste, Erjavčeve ulice in ceste proti Ccšcniku. Pri Judežu so imeli v njegovem zgodnjem otroštvu kmetijo in kljub nekaterim temnim oblakom sc g. Pavle svojega, otroštva rad spominja. Njegov oče Franc je bil financar iz Kom polja na Dolenjskem, v službi pa na Izpostavi davkarije v Domžalah. Mama Leopoldina Stare je bila po domaČe Judcževa iz Doba in se je z bodočim možem srečala v Domžalah, kjer se je učila za šiviljo. Sin Pavel je bil prvi od štirih otrok in ker starša v času njegovega rojstva nista bila poročena, kar v tistem času ni bilo najbolj zaželeno, so ga klicali Judežev Pavle, in to mu jc ostalo še danes. Iz zgodnjega otroštva sc spominja svojega prepričanja, da jc Dob središče sveta in grenkega spoznanja, da so večji in lepši kraji od njegovega rojstnega Doba. Nepozaben je spomin tudi na starega očeta Judeževega Nande-ta, na katerega je bil zelo navezan. Spominja se, kako je stari ata tedanji učiteljici gc. Čukovi, ki ga je učila v Osnovni šoli Dob in ni bila zadovoljna z njegovim petjem, dejal »naj učiteljica našega pasti pri miru. Če pa ne /na peti, zna pa vse drugo bolje.« Medtem sta se Pavlelova starša poročila iu preselili so se na Rakek, kjer so ostali dve leti. Nato so bili dve leti v Domžalah in od leta 1941 v Dobu. Medtem je g. Pavle dobil brata Franceta, ki jc danes prima-rij v mariborski bolnišnici, sestro Marijo, zdaj upokojena zobozdravnica in brata Janeza, ki je »šef bencinske pumpe«. Življenje z Miinostrojem G. Pavle sc jc dve leti šolal v tedanjih Škofovih zavodih. Med vojno prave šole ni bilo, jc bilo bolj »flikanje«, ki ga je v letu 1948 zaključil z gimnazijo, še prej pa opravil vojaško dolžnost. Vpisal se jc na strojno fakulteto in jo z nekaterimi prekinitvami leta 1959 tudi končal. Vmes je že učil strojne elemente na vajeniški šoli v Domžalah - kovinarskem oddelku. Na šolo ima želo lepe spomine, hkrati pa upa. da so enaki spomi- ni tudi njegovih učencev. V letu 1960 se je kot inženir konstruktor zaposlil v Mlinostroju v Domžalah in v njem ostal do upokojitve. V 28 letih jc prehodil pot od konstruktorja, do tehničnega direktorja, generalnega direktorja in svetnika. Dobro se spominja leta 1960, ko je bilo v Mlinostroju zaposlenih skupaj 94 delavcev. »Vse jc bilo staro, podjetje jc uporabljalo poslopja nekdanjega kmečkega mlina s pripadajočimi gospodarskimi poslopji. Skupaj smo naprej obnovili vsa stara poslopja, razen top-larja. Iz nekdanje šupe smo uredili strojno delavnico in leta 1970 zgradili novo halo, pet let kasneje pa še z eno halo dokončali Mli-nostroj.« V tem obdobju je tovarna neverjetno napredovala, saj je bil še v letih 1968-69 električni priključek tak, kot na kakšni kmečki hiši in so nekaj kasneje postavili lasten transformator z razdelilno postajo in ogrevanje na olje. Po mnenju mojega sogovornika jc Mlinostroju šlo najbolje v letu 1982, ko so imeli skupaj z vajenci blizu 240 zaposlenih in so delali celo za Grčijo - skupaj z Ita-som. Z delavci sc jc dobro razumel, »lahko pa rečem, da z dobrim delavcem nikoli ne prideš v spor. saj dobri delavci delajo. Če jim delo ni všeč, pa odidejo. Tisti, ki pa noče delati, vedno išče instance, kamor bi se pritožil.« Danes gre po mnenju g. Pavleta Mlinostroju kar dobro. »Znajo dobro delati in so ob zmanjšanem trgu obdržati svojo proizvodnjo nišo, čeprav je konkurenca huda in so njihovi zelo sposobni delavci šli na svoje. Obdržali pa so se lahko tudi zato, ker rast podjetja ni bila zgrajena na posojilih ...« Na svojega direktorja se spomnijo, ga povabijo in marsikdaj še sliši: kako ste, direktor? ... Krajevna skupnost Dob Za odbornika jc bil izvoljen v letu 1960, ko so Dobljani ugotovili, da jc treba za hitrejši razvoj v vodstvo vključiti nove mlajše ljudi. Tedaj je bila KS Dob del tedanje Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, iz nje pa se je sedanja KS izločila v letu 1976. Dve mandatni obdobji jc bil republiški poslanec v zboru združenega dela. »Sploh ni primerljivo,« pravi, ko sedanje poslance primerjava s tedanjimi odborniki v republiški skupščini. »Vročih razprav ni bilo, medsebojnih obtoževanj nismo poznali. Če smo menili, da je predlog dober, smo ga podprli in sprejeli. Bila so ludi navzkrižna mnenja, poslušali smo jih in sc vsi potrudili, da smo odgovorni zavzeli stališče, ki je bilo v dobro vseh.« Dvakrat jc bil član delegacije KS Dob v zboru KS in njen vodja, pa tudi predsednik Sveta KS v obdobju 1982-1984. »To so bili časi urejanja in usklajevanja širitve pokopaliSčnega kompleksa pa priprav na komasacije in melioracije. Dvakrat, trikrat včasih g. i Grandovec se najbolje počuti v krogu svojih vnukov. celo večkrat smo sklicevali zbore občanov in lahko rečem, da so ljudje tedaj več vedeli o tem, kaj se dogaja v občini in KS. Obravnavali smo pomembne teme, plan in njegovo uresničevanje, pa tudi predloge proračunov, najbolj se spomnim sestankov o samoprispevkih za vodo, za šole. Skupaj s SZDL smo bili kar uspešni, pravi in sc spominja začetkov agitacije za vodovod v Dobu in medklic enega izmed udeležencev ... Najprej vodo iz Doba. Pa še ni šla ...« Spominja se, da jc imel Dob 1935 okoli 114 številk, danes jih ima precej več kot Sc enkrat več in je po sogovornikovem mnenju lepa urbana celota in sc spomni: »Dob sc jc iz kmečke vasi moje mladosti spremenil v razvilo skupnost. Pogrešam otroški vrtec, več obrtnikov, morda še kaj s področja komunale, ampak to Sc vse pride.« Žal mu jc, ker Dob nima skupnega centra za kulturo in šport, najbolj pa ga jezi počasna gradnja ceste, saj se spomni, da so žc v letu 1967 na »republiki« prvič govorili o cestnem križu in kako bo vse lepo narejeno v 10. letih. Ob tem sc spomni, da se je že tedaj nekdo pošalil, da jc najhujša bolezen v križu, kjer nimaš kaj poka/ali, lahko pa »nakladaš«, da si hudo bolan. Družinski mož, oče in stari oče Gospod Pavle jc bil tudi športnik, igral je kot nogometaš v vezni vrsli. Včasih še odide na igrišče pogledat in sc spominja, kako jc bilo pred več deset leti. Z ženo Jožico živita v prijetni družinski hiši. Hčerka Špela živi v Dobu, hči Lucija jc doma, hči Neža na Limbarski gori, sin Pavle na Trojanah. Vsi so poročeni in imajo družine, tako da starega ata razveseljujeta dva vnuka in štiri vnukinje. Kot upokojenec ostaja predvsem doma, ne vključuje sc v delo KS, rad prebere časopis, ki ga ima rajši kot TV, saj verjame »materialnim dokazom«. Rad pogleda tudi kakšno dobro kriminalka Na starost je najpomembnejše zdravje,.pravi in želi svojim otrokom in vnukom, da bi zadovoljni uživali mir in dobili zaposlitev, saj jc to največja dobrina. Če člo- vek nc dobi dela pravi čas, potem ga ne bo nikoli, pravi. Dobljani so po njegovem mnenju taki kot vsi Slovenci, nc boljši nc slabši, čeprav prevečkrat mislimo, da smo v vrhu. S sosedi se dobro razume in kar samo se mu smeji, ko gre lahko do trgovine z avtomobili v copatah. Tudi politiki sc ne more izogniti in po njc-.govem mnenju jc najslabše, ker nihče nc nalije čistega vina, ker sc prepiramo in ob posameznih dogodkih, kot so npr. povojne likvidacije, ustvarjamo ponovno sovraštvo, ki ga pred leti nismo već poznali niti o njem razmišljali. In šc njegova misel, za katero bi bilo dobro, da bi jo za svojo vzeli vsi: poštenega socialnega mišljenja manjka - nc za eno mizo in poslrcži si sam, temveč za mizo s pošteno in dostojno postrežbo - za vse. Hvala in srečno, gospod Pavle Grandovec. VERA VOJSKA Brez družine, žene Minke, ki ga tudi danes vselej počaka, hčerke in sina ne bi mogel, vedno so me razumeli, mi stali ob strani, jc povedal g Habe, ki jc poudaril, da jc bilo v njegovem življenju veliko dogodkov: »Slabe skušaS pozabili, vesele ohraniš, kol sem ohranil vse lepe in prijazne ure med pevci. Pesem jc pomembna, pomembna pa sta tudi druženje in veselje do življenja, ki mora spremljati pevce.« Njegovo plačilo so zadovoljni pevci, dobri in kvalitetni nastopi, navdušeni poslušalci, pa tudi številna priznanja pevskim in glasbenim skupinam, ki jih jc in jih šc vodi. Številna priznanja pa je dobil (udi prof. Habe. med njimi ludi Zagarjcvo nagrado, ki mu največ pomeni, saj jc najvišje državno priznanje za opravljeno delo na področju vzgoje in izobraževanja, prejel pa je tudi najvišji kulturni priznanji občin Domžale in Vrhnika, kjer ga prav nikoli niso pozabili in sc vsako leto dobi s svojimi sošolci. »Po srcu in duhu si šc vedno Vrh-ničan«, so ugotavljali domačini in Domžalčani smo morda morali priti prav na Vrhniko, da smo slišali, kako ga rojaki spoštujejo in so hvaležni prof. Stanetu Habetu za vse, kar jim je dal. »In še nam dajete,« so poudarili, ko so sc poslovili od svojega Slankota, ki bo vedno oslal z njimi. »Z večera na Vrhniki smo odnesli vsak svoj delček življenja in dela prof. Stanka llabcla,« je ob koncu dejal vrhniški župan, g. Vinko Tomšič, in nas opomnil, da smo se mu dolžni zahvaliti prav vsakokrat, nc pa le enkrat. V. V. Košarkar Matej Košir Naslovi najboljšega strelca in igralca se kar vrstijo Turnirjev in tekmovanj v Sloveniji in na tujem, Kjer jc Matej Košir, učenec Osnovne šole Vcnclja Perka v Domžalah, osvojil naslov najboljšega igralca in strelca, je veliko. Temu se ne bi smeli čuditi, saj se je Matej košarke, za katero ga je pri devetih letih navdušil oče, lotil predano, zelo resno in očitno tudi uspešno. Z ekipo pionirjev Košarkarskega kluba Domžale jc zabeležil žc veliko zmag. Omenim naj zmago na pionirskem festivalu, naslov pionirskih klubskih prvakov, poleg tega pa sc lahko Matej pohvali tudi z izborom v najboljšo peterko na neuradnem evropskem prvenstvu, ki je bilo pred kratkim v Zagrebu in kjer jc slovenska ekipa pod vodstvom Domžalčana Bojana Kisele uspešno nastopila. Moj današnji sogovornik košarkar Matej Košir jc 189 cm visok, odličen igralec Košarkarskega kluba Domžale, kjer pod vodstvom trenerjev Braneta Kuzme. Predraga Radoviča in Saša Kisele zavzeto trenira že več kot šest let. Še se spominja svoje prve tekme in prvega koša, ki ga jc dosegel proti ekipi Slovana v Domžalah. Igrali so s starejšimi in bolj izkušenimi igralci in zato precej visoko izgubili. Danes jc zgodba drugačna, saj je Matej tisti, ki največkrat preigra va nasprotnike... »Moja najljubša tekma jc bila na turnirju v 'Aadru. Igrali smo proti močni ekipi iz, Splita, kije bila višja in močnejša od nas. Igrali sina na tretjine in pred zadnjo tretjino \. - po naročilu občine - lastnika inf rastruk-ture- skrbi za pravilno obratovanje in vzdržuje požarno omrežje in hidrante, - seznani uporabnike z določili tega odloka na krajevno ustrezen način. Z denarno kaznijo 20U.000.tK) SIJ se kaznuje za prekršek uporabnik - pravna oseba: 1. če se priključi na vodovod ali poveča odjem brez soglasja upravljalca; 2. če ne izpolnjuje obveznosti iz, 40. člena, ki so; - da redno vzdržujejo interne instalacije, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope od snega, ledu in ostalih materialov, da ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer; - tla omogočajo dostop do obračunskega vodomera in internih hidranlov; - da kontrolirajo stvarno porabo vode z dovoljeno oh priključitvi: - da takoj javljajo upravljalcu vse okvare na javnem vodovodu, vodomerih in odjem vode iz hidranlov, - da s pisnim obvestilom upravljalcu javijo lastninske, namembnostne ali ostale spremembe pri uporabniku; - da redno plačujejo vodo na osnovi izdanih položnic in računov v plačilnem roku; - da urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera; - da se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v izrednih razmerah ali ob prekinitvi dobave vode; 3. če odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 42. členom. - (Iz hidrantov se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljalca le za gašenje požarov, gasilske vaje, za njihovo preizkušanje in izpiranje vodovoda. Odvzem vode iz hidranlov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč za javne prireditve, za polnjenje cistern za prevoz vode ter za druge utemeljene potrebe se sme koristiti le s soglasjem upravljalca in ob dogovoru o poravnavi stroškov za vodo na podlagi pogodbe. Z denarno kaznijo 50.000.00 SIT se kaznuje za enak prekršek tudi odgovorna oseba JUS-SECURITY Ljubljanska cesta 102,1230 DOMŽALE, disl. enota Slamnikarska 29, DOMŽALE tel.: 719-890, 716-230,715-776, 041/638-007,041/615-159 Elektronska posla: jus-security@siol.net http://jus-security.8m.com Varnostna, Detektivska in Intervencijska služba, d.o.o. 20% POPUST pri nakupu ur voženj v Avtošoli »JUS« (velja do 29. 2. 2000) pravne osebe. Z denarno kaznijo 50.000,0(1 Sli se kaznuje /a prekršek uporabnik - fizična oseba: 1. če se priključi na vodovod brez soglasja upravljalca; 2. Ce ne izpolnjuje obveznosti iz 40. člena (glej 2. točko zgoraj), 3. će odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 42. členom (glej 3. točko zgoraj). VI. Po ODLOKI I O OSKRBI Z ZEMELJSKIM PLINOM V OBČINI DOMŽALE se z denarno kaznijo 200.000,00 SIT kaznuje za prekršek izvajalec javne službe: 1. če ne izvede priključitve v roku 15 dni po izdaji soglasja za priključitev, 2. će uporabnikom obračunava ceno plina v nasprotju s lem odlokom; 3. će ravna v nasprotju s 27. členom (navaja da je izvajalec javne službe dolžan dobavljati plin uporabniku nepretrgano in mu zagotavljali standardni tlak na plinomeru; da sme izvajalec javne službe zmanjšati tlak ali prekiniti dobavo le v primerih, določenih v zakonu in tem odloku, da mora izvajalec dobavljati plin tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi viSje sile, će je to objektivno mogoče); 4. će neopravičeno začasno zniža tlak plina ali prekine dobavo plina: 5. če uporabnikov pravočasno ne obvesti o zmanjšanju tlaka plina ali prekinitvi dobave plina 6. će ravna v nasprotju z 29. členom (ki določa, kdaj lahko izvajalec javne službe ustavi uporabniku dobavo plina po predhodnem pismenem obvestilu); 7. če ne organizira dežurne službe v skladu s 34. Členom. Z denarno kaznijo 50.000,00 SIT se kaznuje za tak prekršek tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe. Z denarno kaznijo 200.000,00 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik - pravna oseba: 1. će se ne priključi na plinovodno omrežje v roku iz 7. člena; 2. će neupravičeno odjema plin; 3. če ne vzdržuje plinskih napeljav in plinskih porabnikov v brezhibnem stanju; 4. Ce izvajalcu javne službe ne javi okvare na plinovodnem omrežju ali plinski napeljavi v stavbi ter ne izvede potrebnih nujnih ukrepov. Z denarno kaznijo 50.000,00 SIT pa se za enak prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe. Z denarno kaznijo 50.000,00 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik - fizična oseha: 1. će se ne priključi na plinovodno omrežje v roka določenem v odloku: 2. če neupravičeno odjema plin; 3. će ne vzdržuje plinskih napeljav in plinskih porabnikov v brezhibnem slanju; 4. če izvajalcu javne službe ne javi okvare na plinovodnem omrežju ali plinski napeljavi v stavbi ler ne izvede potrebnih nujnih ukrepov. VIL Po ODLOKU O ZELENIH POVRŠINAH V NASELJIH NA OBMOČJU OBČINE; DOMŽALE se z denarno kaznijo 200.000.00 SIT kaznuje za prekršek upravljalec ali uporabnik zelene površine skupne ali omejene skupne rabe: 1. če ne izvaja vzdrževalnih del in varstvenih ukrepov iz 5. člena tega odloka; 2. če poseka gozdno, okrasno in visoko debelno sadno drevje brez dovoljenja; 3. če ravna v nasprotju z določbami 8. člena (ki določa da je na zelenih površinah za skupno in omejeno skupno rabo prepovedano: - hoditi, voziti, parkirati in jezditi izven za to določenih površin; - obsekovati, lomiti ali kako drugače poškodovati drevje, trgali drevje, grmovje in druge nasade; - pritrjevati na drevje in grmovje obvestila in reklame; - prevračati, poškodovali ali onesnažiti klopi, mize, ograje in drugo opremo: - Sotoriti in kuriti ogenj, razen na za to določenih mestih; ■ odlagali odpadke in škodljive tekočine ter deponirati zemljo in gradbeni ma-lerial, postavljali drva in podobno; - postavljati provizorije; - odvažati material: - loviti divjad, razen v primeru gojitvenih potreb); 4. če ne prijavi sprememb o zelenih površinah Geodetski upravi; v predpisanem roku. Z denarno kaznijo 50.000,00 SIT pa se za enak prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe. Z denarno kaznijo 50.000.00 SIT' se kaznuje posameznik: I te ravna v nasprotju z določbo 4. odstavka 4. člena (določa da se morajo na zelenih površinah za individualno rabo redno opravljali vzdrževalna dela in varstveni ukrepi opredeljeni v 5- 6.. 8. in 9. ločki 5. člena lega odlokak 2. če poseka gozdno, okrasno in visoko-debclno sadno drevje brez dovoljenja; 3. Ce ravna v nasprotju z določbami 8. člena (glej 3. točko zgoraj); 4. čc ravna v nasprotju z določbo 9. člena (ki določa da Povzetek, pripravila: Urška ILIC VIDERGAR ob- P' poškodovane izolacije elektro vodnikov so morali odklopiti še akumulator, po tleh so posuli kemsorb. da so pobrali gorivo, ki je izteklo iz vozila. Domžale, II. 12.1999 ob 21.05, so domžalski policisti zaprosili za pomoč enoto CPV in povedali, da gre za pogrešano osebo. Gasilci so morali trikrat vlomili varovana vhodna vrata v •stanovanje, koder so našli invalidno starejšo osebo že zelo izčrpano. Na kraj so poklicali še zdravnika in socialno delavko: odločila sta se, da je treba onemoglo osebo odpeljati na zdravljenje v Klinični center Ljubljana Trzin. 23.12.1999 ob 23.50, so policisti iz Domžal sporočili, da je prišlo do prometne nesreče na trzinski bencinski črpalki. Enota se je od peljala na kraj dogodka. Najprej so gasilci kraj protipožarno zaščitili, v vozilu odklopili akumulator in ga odstranili iz območja bencinskega servisa. Potem so postavili pokonci točilni agregat za kurilno olje. ki ga je razbilo in podrlo osebno vozilo zaradi voznikove objestne vožnje. Po tleh pa je bilo potrebno posuti s kemosorbom, da so pobrali razlito tekočino. Domžale, 24.12.1999 ob 21.27, je dežurni operater sprejel sporočilo, da gori osebno vozilo v Domžalah. Po prihodu so z vodnimi curki pod pokrov motorja Yuga-45, ogenj hitro pogasili Zaradi nevarnosti ponovnega vžiga je bilo treba odklopiti akumulator. Pri pregledu motorja je bilo ugotovljeno, da jc ogenj nastal okrog vplinjaCa in zračnega filtra, ta je zajel ves motor, po elektro vodnikih pa je prehajal že v potovalno kabino. Lastnica je se povedala, da je nekaj minut, preden je zagorelo, natočila poln rezervoar bencina Domžale, 28.12.1999 so se ob 8.15, stanovalci prebudili in vstali v poplavljeno stanovanje, voda pa se je natekla iz kurilnice, koder je počila cev na zvaru Gasilci so najprej preprečili nadaljnje iztekanje vode, potem pa jo začeli izčrpavati in reševati imovino. Precejšnja Skoda je nastala po parketu, pohištvu, vratih in podbojih vrat, sedežni garnituri, računalnikih in na nekaterih gospodinjskih aparatih. Zgornje JarSe, 29.12. 1999 ob 13.50, so gasiki dobili obvestilo po telefonu, da blizu tovarne Lek gori kozolec dvojnik, lakoj sta se odpeljali dve posadki in na kozolcu omejili najprej ogenj z vodnimi topovi, medtem so na kraj prispele Se druge prostovoljne gasilske enote in z združenimi močmi so ogenj popolnoma pogasili. Nastala je pre- Zg. Jarše 29. 12. 1999 ob 13. uri j« zagorel kozolec dvojnik, vzrok še ni popolnoma znan. cejšnja škoda, saj je popolnoma uničena opečna kritina in ostrešje, neuporabno je tudi blizu dvajset ton baliranega sena. Izpod gorečega kozolca so gasilci rešili na-kladalko za seno in frezo. Na kraj jc prispelo 62 gasilcev in 16 voziL liden izmed gasilcev se je zaslru-pil z monoksidom Nudili so mu zdravniško pomoč. Po trikrat so gasilci gasili v zabojniku za odpadke, vlamljali vhodna vrata v stanovanje zaradi izgubljenih ključev in enkrat so vlomili vhodna vrata zaradi iztekanja vode iz pokvarjene armature. V lanskem 1999 letu so imeli poklicni gasilci iz Centra požarne varnosti 135 posegov, katere razvrščamo v tri skupine: požarov je bilo 42, 79 raznih tehničnih ukrepov, kamor spadajo tudi prometne nesreče, reševanje ljudi in živali in 14 posredovanj pri nesrečah z nevarnimi snovmi. Pri večjih posegih, kjer je bilo potrebno več gasilcev, gasilske tehnike ali vode. so vedno na pomoč priskočil prostovoljni gasilci s svojo opremo. Za vso pomoč se vsi delavci CPV prisrčno zahvaljujemo. VIKTOR SVETLIN IZ UREDNIŠTVA - PISMA BRALCEV 714-599 Vprašali smo namesto vas Žal moramo tokratno pisanje začeti z vedno nepriljubljeno ugotovitvijo, da je vprašanj veliko, odgovorov pa bolj malo. V Uredništvu se trudimo, da bi zabeležili vsa vaša vprašanja in nanje čimpreje prejeli tudi odgovore. Zahtevamo jih pisno in nekateri nas pokličejo, drugi odgovorijo ustno, tretji kot da niso dobili našega pisanja. Upam, da bo v prihodnje neodgo-vorjenih vprašanj čim manj. Najpej odgovor naši bralki gospe Pavli, ki je želela, da v Slamniku pišemo več o mladih šahistih. Njena pobuda je uresničena, saj že v današnji številki izpod peresa g. Aleksandra Nadja lahko prebere veliko novic o uspešnih mladih šahistih. Žal druga njena pobuda ni odvisna od nas. Gospe je namreč žal, nam tudi. da Slamnik ne izhaja več tudi za območje ostalih občin. Tisti, ki nas želi brati tudi v drugih občinah, lahko postane naš naročnik. Bralka z Usnjarske ulice v Domžalah nas je poklicala in potožila, češ da ta ulica kar ne pride na vrsto za rekonstrukcijo. Upamo, da jo bo odgovor razveselil, saj so projekti za rekonstrukcijo omenjene ulice pripravljeni. Spomladi bodo strokovne službe KS skušale dobiti soglasja od lastnikov zemljišč, in če pri tem ne bo večjih težav, si lahko obeta da bodo ulico rekonstruirali v letu 2001. Se pa strinjamo z njo, da bi jo lahko večkrat posuli. Upamo, da bo to prebral kdo od vzdrževakev ceste. Kol je videti, jc rubrika Vprašali smo namesto vas /clo brana. Saj nas največ bralcev pokliče prav v petek, ko dobi v roke novo številko Slamnika. Tako nas je poklicala tudi ena izmed bralk i/ samega centra v Domžalah in opozorila da občani ne čistijo snega s pločnikov. Verjamemo, da je to zelo neprijetno zlasti za pešce, pa tudi, da bo v prihodnje drugače. Pa ne le zaradi kazni, o katerih lahko berete v tej številki, temveč predvsem zaradi nas samih. O problematiki pridobivanja gradbenih dovoljenj za kmetije in gospodarska poslopja bomo pisali v eni od prihodnjih številk. V prihodnje bomo bolj pozorni tudi na prispevke s kmetijskega področja, saj sla nas na pomanjkanje lc-tch opozorila kar dva bralca. Bralec g Tone bo svoj odgovor v zvezi s spremembo vikendov, upamo, dočakal v naslednji številki gospoda Ivana ki je v prejšnji številki opozoril na divje gradnje v okolici spomenika na Oklem oz. na območju spominskega parka pa prosim, da posreduje tocnejše podatke, za katero območje (posamezno gradnjo ali skupino hiš) gre. Le tako mu bo namreč pristojna inšpekcija lahko odgovorila. Ne pozabite, čakamo vas ob petkih ixl 13. do 14. ure. Lep pozdrav do prihodnjič. ODGOVORNA UREDNICA Pisma bralcev Ne vem, zakaj so Pisma bralcev - in še marsikaj drugega - natisnjena s tako majhnimi črkami, da skoro obvezno uporabljaš lupo. Kot bi želeli povedati: »Spoštovani bralci, bodite lepo tiho in odnehajte, saj vidite, da vas ne jemljemo niti malo resno!« Če ste tako na tesnem s prostorom, črtajte kak prispevek od enega in istega pisca (četudi se podpiše na štiri različne načine), slikanje sedečega Občinskega sveta, novice o novih znamkah, pa... Tako verjetno tudi ni bilo opaženo pismo bralca ing. Nemca s trditvijo, da desnica ne ve, kaj dela levica glede rabe zemljišča in odosa do okolja. Naj mi oprosti, verjetno ju tu mislil dobesedno na pregovor in ne na politiko. Politično mislim, da desnica dobro ve, kaj dela levica (v demokraeiji imam menda lahko še svoje mne-njeX in to s prostorom. Le da nam ta očita idološko obremenjenost in v obraz pove - saj nam nič ne morete, imate namreč prešibke topove. (Brano med vrsticami: cilj - namen - posvečuje sredstvo -preberite članek mag. Pirmana v zadnjem Slamniku »Prestrižno vprašanje...«). Da pa bi od stroke in oblasti dobil odgovor, tega pa ne bom dočakal - žal. Ne razumem, kako strokovnjaki »s kilometrskimi« priponami (titulami) ob imenu (npr. univ. dipl. ing. arh. mag. univ. dipl. geog.) napiše enkrat, da je na območju vasi prepovedano spremljanje ekoloških pogojev s sekanjem dreves in grmovja. A čez eno leto pa mirne duše zagovarja poseg le 200 m stran od vasi s sekanjem gozda na okoli 11.000 m2. Občutek imam, da se s prostorom obnašamo v stilu »sončnega« francoskega kralja - za mano je lahko potop. Čeprav na* vseh straneh slišimo ravno nasprotno. Staro indijansko modrost, da Zemlje in okolja nismo podedovali v dar od naših dedov, marveč so nam jo zaupali v uporabo naši pravnuki!« TONE PEZDRIC Pomniki, obeležja, praznovanja... Na to temo se je v Slamniku izpod peres mnogih avtorjev zlilo že nič koliko črnila. Razmišljanja leteli so bila različno obarvana, od osebne, čustvene, neobjektivne, pa tja do objektivne, kritiško razumne. Zame, kot sem o tem že sam večkrat zapisal, so vsa obeležja del narodove (ne državne) zgodovine in o njih še najbolj objektivno presoja iz roda v rod, podobno kot je naslov izbora slovenskih umetnih pesmi »Iz roda v rod, duh išče pot (Uredil Janez Menart, izdala M K 1969 Ljubljana). Misel, zaradi katere sem se znova povrnil k tej tematiki, jc pravzaprav v članku »Proslava dneva samostojnosti pri pomniku v Dobu (Slamnik št. 1; 20. januar 2000, stran 6). Med vrsticami sc zapiše, da je to, cit.: »edinem občinskem pomniku,« konec citata. Ta podatek se navaja že leta in leta in me pravzaprav po svoje čudi, da se na tem »problemu« ni ničesar premaknilo. Zakaj, kako, na čigavo pobudo, ne razpredam, saj nisem toliko zraven, da bi se slišal glas - pobuda Lahko pa bi, ali so morda celo že, vložili to pobudo - svetniki, saj so jim znana pota za vložitev takih pobud in tudi dostopna Ta dajem v razmislek. Poudarjam pa, da sem že pred leti kot član Univerzitetno znanstvenega foruma SDS, na eni izmed saj te institucije podal pobudo za vseslovensko obeležje v spomin na dan samostojnosti, in sicer s predlogom, da sc celotna magistralna cesta od Kopra do Lendave (poteka precej točno po sredini Slovenije) preimenuje v Slovensko cesto, 26. decembra 1991 (dodatne pobude pa: Cesta samostojnosti 26. decembra 1991 ali samo Cesta 26. decembra 1991), čeprav sam podpiram najbolj prvo varianto pobude. Ob zaključku: g. dr. Janez Drnovšek jc bil predsednik predsedstva SFRJ od 15. maja 1989 do 15. maja 1990, od 15. maja 1990 pa dr. Borislav JoviC, torej JLA ni napadla Slovenijo pod vodstvom samega dr. Drnovška. LEON SENGER Cesta, ki ne da miru Da, že spet si bomo privoščili nekaj jedkih besed na račun te zloglasne ceste (natančneje načrtovane glavne ceste Želodnik-Mengeš), ali bolj določeno povedano, na račun tistih, ki so s svojimi nenasitnimi cestnimi »apetiti« sprožili nasprotovanje ali ne-strinjanje vseh, ki bodo ali zaradi strokovne podkovanosti, poznavanja sodobnih okoljevarstvenih načel ali zgolj iz prirojenega sočutja do narave, spoznali velik nesmisel v gradnji te ceste. In da ne boste že ob prvih prebranih vrsticah zavzdihnili in sodili, da le sproščam »naelektrenost« vseh tistih, ki si v bližini svojega doma pač ne želijo nove ceste, vas takoj pomirim z obljubo, da se bom potrudil čim bolj jasno in razumljivo utemeljiti, obrazložiti ter upravičiti zadnje dejstvo prejšnje povedi. Prva stvar, ki jo želim poudariti ob načetem problemu, je, da nasprotovanje gradnji NOVE ceste s prvo funkcijo povezave štajerskega in gorenjskega kraka AC in drugo kot obvoznica Domžal ne izvira iz kakšnega ozkega lokalnega kroga, temveč temelji na interesu vseh, ki si želijo stopati v lepšo prihodosti ob smiselnem in trajnostnim (»trajnosten« pomeni tak, ki zagotavlja prijetno bivanje in okolje tudi prihodnjim rodovom) poseganju v prostor. In zakaj obravnavamo gradnjo NOVE ceste Žclodnik-Mcngeš kot nepremišljen, nepotreben, i/ strani odgovornih celo demagoški in za današnji čas izrazito nazadnjaški poseg v prostor. Odgovor hitro dobimo na dlani, če zadevo malce premislimo in si jo iz različnih zornih kotov pobliže ogledamo. Prvi namen te NOVE ceste naj bi bil po zatrjevanju načrtovalcev hitrejša medrcgionalna povezava, kar pomeni predvsem hitrejšo zvezo oz. bližnjico voznikom, ki iz. štajerske in moravske smeri vozijo proti Gorenjski. Čc pa pogledamo dnevne prometne migracije na omenjenih razdaljah te nikakor ne opravičujejo gradnje popolnoma NOVE ceste. Kot drugi namen NOVE ceste naj bi bila obvoznica mesta Domžale. Toda s kakšnim pooblastilom si bomo dovolili s popolnoma novim cestnim koridorjem uničevati ekološko najbogatejše predele narave osiromašene občine Domžale, če pa bi bila kot nalašč za isti namen primerna že obstoječa magistralka Žc-lodnik-Dob -Vir-Domžalc in dalje skozi Rodico proti Mengšu, kjer bi sc priključila na bodočo obvoznico. In če zraven še upo-tevamo velik upad gostote prometa na tej razdalji po izgradnji AC, so razlogi za navedeno rešitev še močnejši. Tak scenarij bi torej ohranil namen saniranih obstoječih cest, obdržal zaslužek od dnevnega prometa odvisnih tukajšnjih lokalov in podjetij, prevzel vlago obvoznice in pustil neprecenljivi naravi, da še naprej telesno in duševno bogati človeka. In če še naprej iščemo, v čem jc sporna načrtovana cesta, naletimo na vrsto ugotovitev, ki spodbijajo uresničitev ceste med Želod ni kom in Mengšem. Eden izmed izstopajočih paradoksov se pojavi, ko na načrtu opazuješ potek trase, in sicer v tem, da je cesta speljana v prostoru dobesedno po »liniji najmanjšega napora« oz. po domače povedano, da daje občutek, da je v karto naglo vrisana, ne oziraje se na naravne danosti, ki jih tako brezčutno prereže (včasih so bile ceste skrbno načrtovane in so se mojstrsko vklapljalc v pokrajino). Iz tega stališča je gradnja ceste v tem prostoru nedopustna, saj se v pokrajino in njeno reliefno strukturo niti približno ne vključuje, temveč dobesedno zruši skozi stoletja ustvarjajočo in negovano podobo kulturne in naravne krajine, ki sc tod še posebej harmonično zrcali v izmenjavi gozda, travnatih jas in senoželi. In prav to daje temu koščku Slovenije razpoznavno identiteto. Kot naslednje neskladje pri stran gradnji bodoče ceste izstopa v sodobni Evropi že zdavnaj zavrženi miselni vzorec prometne politike, katerega glavni moto je: čim več graditi, nc glede na ceno prizadetih ljudi, narave, obraza pokrajine,... Prava kakovost in cilj bivanja pa vendar le ni vklc.š-čenost v betonski oklep, temveč življenje v človeku prijaznem okolju. To pa pomeni, da sc bomo trudili vzpostaviti ravnotežje med človekom, njegovimi potrebami in interesom oz. nosilno zmogljivostjo narave. Potemtakem mora biti naš odnos do prostora, ki nudi človeku visokokvalitetno sporostitev, zadovoljstvo ob prejemanju njegovih dobrin, občudovanje raznovrstnosti življenja ••• obziren in spoštljiv, kar pa vsiljena cesta, ki bi za sabo sprožila še plaz divje pozidave, prav gotovo ne bi bila. Načrtovana cesta jc žal vztrajno bližajoča sc kruta stvarnost. V članku navedena dejstva sc sprevračajo v dvoboj med mrzlično strežbo kratkročnim cestnim apetitom na eni strani in iskanjem dolgoročno sonaravnih rešitev v prid človeku, ki tu živi, njegovemu splošnemu počutju ter prihodnjim rodovom na drugi strani. In velja zaključiti, da je od vsakega, ki bo drsel po zgornjih vrsticah, odvisno, kje si bo »stroj« upravičenih in neupravičenih potreb utrl svojo prihodnjo pot. JOŽE KOZJEK, Oddelek za gozdarstvo (BF) Bodica Prišla bo Pomlad -sodobna pesem Prišla bo pomlad, učakal bi jo rad, da bi večinsko pel, demokracijo (ujjel. FRANCE CERAR Profesorice in profesorji Srednje šole Domžale VLADI Republike Slovenije in poslancem vladne koalicije državnega zbora Ugovarjamo vladnemu .sklepu i dne 13.1. 2000 opr. št 110-08799-3 (N) in ga zavračamo kot neutemeljenega in ne na koncu tudi ponižujočega za dostojanstvo vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Prepričani smo, da naša stališča podpirajo tudi vsi ostali naši kolegi, ki jim je do poštenosti in pravičnosti. Nas sindikat SV1Z je nedavno tega vladi pisno predlagal pogajanja spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja s ciljem, da postanejo plače zaposlenih v vzgoji in izobraževanju primerljive z zaposlenimi v negospodarstvu (s poslanci, ministri, svetniki, državnimi sekretarji, zdravniki, sodniki,...). Vlada RS je s tem sklepom zavrnila vsakršno možnost pogajanja v zvezi z naSimi upravičenimi in večdese t letnimi pričakovanji uskladitve naših plač z vsemi drugimi javnimi uslužbenci. Takšno uskladitev plač so dosegli dosedaj le ministri, poslanci, državni sekretarji, zdravniki in sodniki. Zakaj in čemu takšna diskriminacija do učiteljev?! S svojo zavrnitvijo »pogajanj« z našimi izvoljenimi predstavniki v SVIZ-u jc vlada kršila našo ustavno pravico do enakopravnosti obravnave pred državnimi organi, do socialne pravičnosti, ob tem pa jc hkrati pristala na pogajanja z zdravniškim sindikatom FIDES. Vlada RS javnost in predvsem zaposlene v vzgoji in izobraževanju zavaja s primerjanjem povprečne plače zaposlenega v RS s tisto v vzgoji in izobraževanju, kot da bi imeli v šolstvu le povprečno izobrazbo v RS (a ta ne dosega v povprečju v RS niti popolne srednje šole) in potem vlada še žaljivo navaja da nc gre za »bistveno« za- ostajanje na ravni plač v vzgoji in izobraževanju ... Vlada RS tako šolnike neupravičeno izvzema iz enakopravnega statusa vseh 3 členov socialnega partnerstva (vlada-sindikati-delodajalci), katerega del je tudi reprezentativni sindikat SVIZ. Vlada s tem sklepom priznava »izjemne« plače v zdravstvu in skuša s tem zavesti SVIZ v »spor« z »zdravstvom«, prikriti pa kdo v zdravstvu, sodstvu in v drugih javnih službah jc že usklajen s plačami ministrov, poslancev. Prav jc, da so zdravniki in sodniki uspeli doseči uskladitev svojih plač z najvišjimi v državnih službah po zgledu v Evropski uniji. Vlada RS si dovoli izreči s svojim zavrnilnim sklepom o usklajevanju plač tudi še neetično in nemoralno sodbo o »neprimernosti« primerjave učiteljskih in sodniških plač. Res je, da opravljamo učitelji drugačno delo kot poslanci, sodniki, zdravniki in zato ludi icmu delu pripadajo primerne-primcrljive plače, temu pa danes še zdaleč ni tako. Uskladitev učiteljskih plač s plačami drugih državnih uslužbencev so žal zadnji kamen spotike, ki jih mora vlada RS opraviti po približevanju zakonodaji EU. Delež vrednosti BDP RS v proračunu RS r.\ leto 2000 v šolstvu nc dosega povprečno niti 50% tistega v razvitih državah sveta (Japonska Švedska-), kar pomeni, da jc nujno potrebno državi proračun spremeniti in ga prilagoditi razvojnim ciljem Slovenije. Ne le nerazvojno naravnan proračun, tudi gospodarsko stanje RS in njegov namen priključevanja tržnim globalnim zahtevam zahteva vse bolj izobraženega posameznika in vse bolj profesionalnega učitelja ki ne bo le vegetiral do diplome ali I diplomo na delovnem mestu učitelja, nato pa se preselil na mnogo bolje plačano državno službo. Učitelji smo zadolženi za uresničitev cele vrste različnih ciljev: - s stalnim povečevanjem kakovosti poučevanja in selekcijo hudournika znan- stvenih in strokovnih informacij izobražujemo za večjo ustvarjalnost - z;i t&klDO vzgojo mladih, ki preprečuje in zmanjšuje konfliktnost v družbi (kriminal, odvisnost), krepi samozavest ... - za preventivno medicino (rekreacijo, šport, zdrav način življenja..) - za socializacijo mladih (nadomeščamo starše, svetujemo, vodimo izlete, skrbimo za etični, moralni, duhovni, kulturni, ekološki, državljanski in demokratični ctos mladih ...) In ob vseh teh napornih dnevnih nalogah učiteljstva nas vlada RS enači z neobstoječo vsebino povprečnega in ne smemo se primerjati z njimi, ker oni so oblast in mi smo za njih le brezpravno Ijudslvn! Napisal JOŽEF JARH in 63 podpisnikov Žalosti me občinski grb Z veseljem prebiram časopis Slamnik skoraj do zadnjega članka ko pa sc mi pogled ustavi na sicer lepem grbu postanem žalosten. Žalosti me spodnji zaključek kite. Kdor pozna pletenje kil bo takoj ugotovil, da kita ni zaključena tako, da bi jo lahko plctli dalje. Ker naj bi imel v grbu vsak del nek pomen prosim, da mi snovalec ali poznavalec grba pojasni ali ima ta »spa-kedran« zaključek nek simbolni pomen ali je vzrok neznanje pletenja. Morda jc moje mnenje napačno, vesel bom pojasnila, prebiranje glasila pa bo v večje zadovoljstvo. JANEZ HRIBAR Pohvalimo Utrinki iz Doma upokojencev Domžale Sredi januarja je Dom upokojencev Domžale izdal 14. številko glasila UTRINKI, v katerega uvod je ga. Vladka Brumen med drugim zapisala: »Kadar smo dobri do drugih, smo najboljši tudi do sebe. Pozabimo torej za trenutek nase, in sicer tako, da se začnemo zanimati za druge. Kitajski pregovor pravi: »Iz roke, ki ti ponudi cvetje, vedno veje nekaj prijetnega vonja.« G. Franc Gostinčar, dorektor doma, je predstavil Dom upokojencev Domžale v luči obeležja leta starejših oseb, pod naslovom Življenje teče, nič ne reče pa lahko preberemo prijetno razmišljanje o starosti, o kateri v Utrinkih razmišljajo varovanci tega doma; ti so prispevali tudi pesmi, ki enako kot obilica barvnih fotografij polepšajo glasilo. Ne le za varovance, temveč tudi za druge bralce je zanimiva rubrika Vi sprašujete, mi odgovarjamo, kjer lahko zvemo, kako se spopasti z nespečnostjo in zakaj tako težko najdemo prvega sogovornika. Poseben prostor so namenili praznovanju rojstnih dni, zlasti pa so se spomnili stotega rojstnega dne gc. Marije Drčar. Na straneh Utrinkov lahko preberemo o obisku učenecev OŠ Rodica v domu in njihovih vtisih, sc nasmejemo ob prijetnih šalah, skupaj z go. Dušico Kunavcr obudimo spomin na prireditev ob odprtju razstave izdelkov delovne terapije. Ob prebiranju kronike dogodkov pa spoznamo, da v Domu upokojencev Domžale živijo bogato in lepo življenje, zato se ob koncu strinjamo z eno izmed varovank, ki pravi: »Lepo je v našem domu biti oskrbovanec« ODGOVORNA UREDNICA Da bo leto 200(1 resnično srečno objavljamo skupino mladih kotalkarjev Športnega društva SOKOL, ki je nastala ob njihovi uspešni izvedbi pravega spektakla na kotalkah. Če boste dobro pomešali črke, boste lahko prebrali, da vam mladi kotalkarji želijo SREČNO 2000. Nagrade za bralce Slamnika Nagrade iz prejšnje številke, ki jih je prispeval Gorenjski sejem Kranj, so prejeli naslednji srečneži: Marija Volkar, Vir, Sončna 8, 1230 Domžale, Rok Zabret, Krtina 28 b, 1233 Dob, Barbara Poh-lin, Podgorica 132, 1231 Črnuče, Borut Kvas, Prcserjc, Kamniška 49, 12.35 Radomlje ter Jure Novak, Ljubljanska 84, i 230 Domžale. Želimo jim prijetno drsanje v večnamenski hali. Danes nagrajuje Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, ki bo šestim srečnežem, ki bodo pravilno odgovorili na postavljeno vprašanje, podelilo po eno knjigo Staneta Stražarja, prvonagrajeni pa bo dobil njegovo najnovejšo knjigo Domžale, mesto pod Goričico. Odgovore pošljite na Uredništvo SLAMNIK, Ljubljanska 69, 12.30 Domžale do 25. februarja 2000. Veliko sreče pri žrebanju! Uredništvo I--------------------1 j Katero slovensko pisateljico predstavljamo v tej številki Slamnika? f a I ) gospo BREDO SMOLNIKAR b) SVETLANO MAKAROVIČ ime, priimek, točen naslov stran ZAHVALA V iriinsestdcsctem letu nas je zapustil naš dragi JANEZ KASTELIC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam stali ob strani - ISKRENA HVALA. družina Kastelic Ni smrt, kar nas loči in Življenje ni, kar nas druli. So vezi močnejše. Brtt pomena zanje so razdalje, kraj in čas. V SPOMIN 6. marca mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi MIRKO BURJA iz Nožic Spomin na čas, ko smo bili skupaj, bo vedno grel naša srca. Vsi njegovi Plemenito srce FANTKE GRUDNIK iz Vegove ulice, Domžale ljubljene žene, mame, sestre, babice, prababice, tašče, svakinje, lete je prenehalo bili. Najlepša hvala vsem, ki sočustvujete z nami, sosedom za nesebično pomoč ob tej težki uri, iskrena hvala tudi vsem prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo sc za zapete žalostinkc, za zaigrano Tišino in g. kaplanu za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili, da na zadnji poti ni bila sama! Užaloščeni domači Odšel jc tja, kjer ni gorja, kjer ni več trpljenja, ne solza. Nam pa je ostala hittla bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v triinpetdesetem letu življenja zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, sin, stric in brat JANEZ KOROŠEC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, prispevek za cerkev in druge darove. Iskrena hvala g. župniku Alojzu Golobu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za ganljivo in lepo zapete pesmi, g. Hafnerju za poslovilne besede in g. Mateju Sušniku za igranje Tišine. Vsem skupaj in vsakemu posebej pa še enkrat iskrena hvala Vsi njegovi Pride ras. ko Milina ljubih nam ljudi postane .,• n rim nedosegljiva. In pride t as, ko vsi poslanemu del večnosti. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame OLGE KERČ roj. Poglajen z Vira, Šaranovičeva 32 sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna hvala delavcem bolnišnice Petra Držaja in župniku za opravljen pogrebni obred, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni _ SPOROČILA ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mami, sestre in babice ANICE URBANUA iz Ihana se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma »Tisjc« - Šmartno pri Litiji za skrbno nego in pomoč. Hvala tudi podjetjema Termit in Univerzale, lovskim prijateljem, g župniku za lepo opravljen obred, pevcem ter g Joži Hribar. Vsem in vsakemu posebej Sc enkrat iskrena hvala. Njeni domači ZAHVALA V sedemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče JANEZ TOMŠIČ iz Nožic Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, svete maše, sveče in druge darove. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Zahvala tudi gospodu župniku za obred. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice JULIJANE DEISINGER roj. Henigman se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni 'Življenje si ljubila, ljubila si svoj dom, zastale tvoje pridne so roke, ustavilo se dobro je srce. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame FRANČIŠKE VOLLMAJER s Kolovca sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena hvala g. župniku Janezu Jarcu ter g. župniku nečaku Franciju Podbcvšku za lepo opravljen cerkveni obred, hvala pevcem in praporščakom. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vam. Žalujoči vsi njeni Slutnja poslala je resnica, resnica, ki boli, bolečina je neznosna... zakaj se to zgodi? ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v oseminosemdesetem letu starosti zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, tast in brat ANTON MAZORA iz Doba Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče, maše in druge namene. Posebna zahvala velja dr. Mojci Zajc-Kraševec za vso pozornost, obiske in bodrilnc besede med njegovo boleznijo, g. župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem bratov Zupan ml. iz Tržiča. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage mame MARIJE ŠRAJ roj. Boljka iz Radomelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in svece ter namesto cvetja zbrani denar 40.000,00 SIT, nakazan na račun za izgradnjo pediatrične bolnišnice v Ljubljani. Zahvaljujemo se predstavniku KS Radomlje, g. Janezu Cerarju za lepe poslovilne besede in g. Rajku Hafnerju za poslovilne besede v imenu ZB Radomlje in občinske zveze ZB Domžale. Zahvaljujemo se tudi dr. Milanu Banku za skrbno nuđenje zdravniške pomoči. Lepo se zahvaljujemo Moškemu pevskemu zboru Radomlje za lepo izbrane in zapete pesmi. Zahvala tudi praporščakom in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njeni ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric CIRIL ŽENDAR iz pod Šum I »črka Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in poslovilne besede ter oktetu Klas iz Predoselj za občuteno zapete pesmi. Posebno zahvalo izrekamo osebju Doma upokojencev iz Domžal za vso pozornost med njegovo boleznijo in še zlasti za pozornost v zadnjih trenutkih njegovega življenja. Vsi njegovi IjP delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo Tvoje je tivljenje. Pa pošle so ti moči in zaprla trudne si oči in čeprav spokojno spiš z nami kakor prej tiviš. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša draga žena, mami, babica in prababica, tašča, sestra, teta in svakinja FRANČIŠKA LONČAR Poklecinova mami iz Brezja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše in vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Vladu Pečniku za lepo opravljen pogrebni obred, dr. Mojci Zajc-Kraševec in patronažni sestri Dragici Šare. g Antonu Peterka za izbrane besede ob slovesu, pevcem, trobentaču za lepo zaigrano Tišino ter praporščakom. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Ljubil je dom, ljubil je tivljenje, rud je pel in bil vesel. Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi: »Je res, da tebe več med nami ni?' Oče hočem, naj bodo tudi tisti, ki si mi jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz, (Jn. 17,24) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, atija, ata, brata, strica in tasta PAVLA PETERLINA ščetkarskega mojstra iz Preseri j se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi poti k Očetu. Iskrena hvala župniku g. Lojzetu Golobu, g Janezu Gerčarju, g Janezu Komparetu, patru Miroslavu in patru Ernestu za darovano sveto mašo in vse molitve. Hvala tudi pevcem in glasbenikom, ki ste polepšali trenutke slovesa. Prisrčna hvala tudi vsem, ki ste darovali za sv. maše, cerkev, sveče in cvetje ter se ga v molitvah spominjate. Žalujoči vsi, ki ga imamo radi Preserje, Radomlje, Kamnik. Ljubljana, Mengeš FIZIOTERAPIJA ZRNEC vabi k vpisu v programe telesne vadbe: 1. TELESNA VADBA ZA PREPREČEVANJE OSTEOPOROZE 2. PREVENTIVNA VADBA ZA HRBTENICO 3. SPLOŠNA PREVENTIVNA VADBA Informacije in prijave po telefonu: 162-67-36. Vabljeni! SPOROČILA mali oglasi • mali oglasi stran /\ AVTOSKRVISOM v Domžalah oddam zelenjavni vrt, okoli 200 m', v sklopu vrtov (5.000,00 SIT/leto). GSM: 041/735-114. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-157, GSM 041/322-571. VI OPTIKA Delovni čas: delovnikt od 8. do 12. ure, od 15. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. MiNiMA V6UKR IZBIRR OČAL ZA VSAKO GLAVO Cesta borcev 5, 1235 Radomlje - telefon 728 890 STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 061/712-990 722-122 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13.-18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-18. ure Četrtek od 13.-18. ure Petek od 9.-12. ure Prirojena eleganca. Novi Polo. • Komaj ga prepoznamo: novi Polo. Nova privlačna oblika je prijetno presenečenje. V notranjosti nas prepriča udobje, varnostni elementi in kakovost detajlov. * cena je informativna in odvisna od valutnih razmerij Na voljo je kar šest motorjev s skupno 23 valji, 62 ventili in 312 kVV. Še dobro, da lahko izbirate. Vabimo vas v naš prodajni salon. Že od 1.669.526 Sir dalje. Novi Polo AS DOMŽALE Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. 061 715 059 SERVIS šivalnih strojev, Kajtihova 15, Prcscrjc (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure od 15. do 17. ure, v soboto: od 9, do 12. ure. Tel.: 061/727-897. SADIKE vinske trte več vrst, sadike rdečega ribeza in joste, dobite pri Ložar Ivanu, Masljcva 10, Domžale (blizu Kuriva). VOZNIKA C kategorije IV. st., iz okolice Domžal, zaposlim. Tel.: 041/643-197. ENOINPOLSOBNO, 52 m\ pritl./4, v centru Domžal, prodam. Tel.: dop. 727-418, pop. 711-766. TRISOBNO stanovanje v Domžalah, kupim. Tel.: dop. 727-418, pop. 711-766. OBREZUJEM sadno in okrasno drevje ter žive meje. Urejam in vzdržujem vrtove, parke in zelenice. Tel.: 061/815-872, zvečer, GSM: 040/209-433. MLAJŠA UPOKOJENCA najameva manjši vikend v okolici Domžal. Mob.: 0609 637 993 HLEVSKI ONOJ prodam in dostavim. Tel.: 722-056 V MENGŠU instruiram angleščino za osnovno in sredno šolo. Gsm.: 041 362 889 Nova Seat Ibiza mesečno že za 17.600 SIT + 3.700 SIT Informativna ponudbe operativnega leaslnga velja pri 3c% pologa, dobi odplačevala 60 mesecev in letno p f evo/enih io.oco km ♦ mesečni obrok paketa obveznega in knsko zavarovanja. C , J PORSCHE kredit in UKAsmo AVTO CERAR r\ ■ ry~..... ob kamniški obvoznici Servis: 061 735 400 "Trgovina: 061 814 990 'WM RENAULT POPUSTI ZA VOZILA L 1999 TVVTNGO: CLJO: KANGOO: MEGANE: MEG. COUPE: ME G. BREAK: SCENIC: LAGUNA: KANGOO: 100.000 SIT 120.000 SIT 120.000 SIT 150.000 SIT 150.000 SIT 180.000 SIT 180.000 SIT 200.000 SIT DARILO ABS CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE CENEJE + RADIO RENAULT AUTOSET D.0.0. - SETNIKAR DRAGOMELJ 26, DOMŽALE TEL. PRODAJA VOZIL: 061/1627-111 TEL. PRODAJA REZ. DELOV: 061/1627-222 TEL. SERVIS: 061/1627-333 ODPRTO: TRGOVINA: pon.-pet od 8. do 18. ure, sob. od 8. do 13. ure SERVIS: pon.-pet od 8. do 17. ure, sob. od 8. do 13. ure UGODNO: PRODAJA SLUŽBENIH VOZIL: COUPE 1.4 16V MEGANE 1.4 16V LAGUNA 1.8 16V LAGUNA KARAVAN 1.8 16V 2.392.884 SIT 2.372.381 SIT 3.190.000 SIT 3.465.420 SIT RABLJENA VOZILA: RENAULT R5 FTVE, 1. 95, rdeč, 3 V 650.000 SIT RENAULT CLI0 1.2/3V, 1. 97 1.000.000 SIT ŠKODA FELICIA LXI, 1. 95 6.70.000 SIT V Depali vasi diši po kavi Pražarna Landlord v Dcp:ili vasi 54 (tel.: 721-657) vas vabi, da izkoristite ponudbo dobre sveže pražene domače mlete kave ali kave v zrnju - turške, ekspresne ali filter kave v embalaži 3 kg, 1 kg, 0.5 kg. 20 dkg in 10 dkg. Pri nakupu večjih količin dajo 10% popusta. Moj kofetek za belo kavo. kakršnega so nekdaj kuhale nase babice. Pražarna je odprta ves dan. Čistilni servis Primož Zoreč Depala vas 5, Domžale tel.: 041/695-339 Naš novi čistilni servis v Depali vasi št. 5 ob cesti, z velikim parkiriščem (tik ob pekarni Jurček), čisti vse vrste oblačil, sintetične in dekorativne ter lamelne zavese in vse vrste preprog. Po želji pri večjih količinah zavese odmontiramo in zmontiramo očiščene nazaj, enako lahko odpeljemo tudi preproge in oblačila. Se priporočamo! Vsaka nova stranka dobi vrečico Landlord kave v poklon. Čistilni servis posluje vsak dan od 9. do 16. ure, razen ob sobotah. Podjetje Muller iz Ljubljane Je dobavitelj vseh vrst izjemno trpežnih talnih oblog. Ponudba: * panelni masivni in lamelni parketi * oljeni ladijski podi * laminati z 20-letno tovarniško garancijo * antistatične ter ekološke tekstilne talne obloge * linoleji * elektro prevodne plastike * plute Idr. Ponudba obsega tudi nekaj tisoč vrst tapet (tekstilne, plastificlrane, klasične, moderne, idr.) Pokličite št.: 041/723 300 in obiščemo vas z vzorci. OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/7J4-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 stran SPOROČILA Sami smo se prepričali o veliki izbiri zaponk za smučarske čevlje domačega proizvajalca Alpine iz tirov. Seveda pa morate vi le pravočasno prinesti vaš čevelj ali smučko v popravilo, da ho popravljena pred vašim odhodom na smuko. Ste odšli na smuko pa ste opazili, seveda šele na smučišču, da vam sicer Že od lani manjka zaponka na vašem smučarskem čevlju. Te in še marsikatere druge nevšečnosti vas bodo rešili v ERDANI SERVISU na ROJSKI17 V DOMŽAIA.H. SERVISNO-PRODAJNI CENTER ŠKODA ŠKERJANEC Krumperška 21, Domžale telefon 710-340 novi KREDITI: BREZ POLOGA NA POLOŽNICE Z OSEBNO IZKAZNICO TOM +0% PONUDBA MESECA POPUST NA LETNIK 99 SALON: 061 140 13 FAX 061 140 32 87 SERVIS: 061 448 290 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Kliniko za male živali smo preselili na Ulico padlih borcev 23 v Ljubljani. Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telelefonsko številko 061/16-55-120. AHAČIC SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 061/722-107 faks: 061/719-475 prodajalna izdelkov gorenje POPOLNA IZBIRA BELE TEHNIKE gorenje GOZD LJUBLJANA LASTNIKE GOZDOV OBVEŠČAMO PO KONKURENČNIH CENAH ODKUPUJEMO les na kamionskih cestah in na panju Zagotavljamo plačilo vsega lesa v roku 14-30 dni Po dogovoru plačamo hlodovino tudi v krajšem roku. Točnost in kvaliteta odpreme zagotovljena. Informacije: GOZD LJUBLJANA, d.d. Tržaška c. 2, tel.: 24 102 20, telefaks: 24 10 56 Kontaktna oseba: vodja odkupa Miro Škrjanc Novi trg 34, Kamnik, GSM: 041/ 632 261 Lokalna odkupovalca: Janko Cencelj, Laze 3, Dob, tel.: 723 203, GSM: 041/614 968 Štefan Hostič, Besnica 9, Ljubljana-Moste, GSM: 041/653 427 ii stroj do 12(10 obratni adiliiik K-200 (višina 144 cm, širina ■ barviti f\ Gorenje« 51 cm - sesalniki ■ vgradni steklokeramični štedilniki .43H Sli 42.0110 SIT .1X.7XN SI I (hI 16.668 SIT od 116.7.1« SIT IZKORISTITE ZELO UGODNE CENE brezplačna dostava, možnost nakupa na več obrokov p^^™PAPa^ov Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure CONTINUA, DOMŽALE Vpisuje v programa PTI STROJNI TEHNIK EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK Začetek 6. marca. Pogoj za vpis: ustrezna triletna šola. Informacije po tel.: 061/773-592 in GSM 041/583-245. CONTINUA OD 1993 # suzu Ponudba KUHINJ - novi modeli! Liiz Karantania GAIA - Kuhinje - izredna ponudba svetovnega proizvajalca - ponudba 68 modelov: računalniški izris, brezplačna dostava... - Dnevne sobe - ponudba iz zaloge: REN dim. 360 cm v barvi hrasta in češnje, cena 97.200,00 SIT - Sedežne garniture v usnju in blagu - ponudba iz zaloge, garnitura Janja (kotna s posteljo), 92.100,00 SIT - Otroške sobe in spalnice: izbira različnih dobaviteljev Zastopstvo gospodinjskih aparatov ARISTON in MIELE Vse to v salonu Liiz Karantania Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, Ljubljana, Topniška 5, tel.: 130-77-30 Delavnik: od 8. do 12. in od 15. do 19. ure Združeni NAPREDEK • KOČNA • TABOR Super cene v prehrambenih trgovinah družbe Vele KEKSI LAZZARONI Calypso, Nanette ali Velieri 100 g DOMAČI ČAJNI KEKSI 400 g MLETA KAVA ZAMORČEK 100 g PRIMORSKA POSEBNA MOKA FRUPI POMARANČNI NEKTAR LIMONE 1kg 6x11 primorska posebna JV EMJ ODSTRANJEVALEC LAKA ZA NOHTE ENLIVEN 150 ml TOALETNI PAPIR CARLINA 10/1, natural NOVO ~ig?f .<^oW9*^l?4 9*. "?1/TV 159,- SUPER CENA SUPER CENA SUPER CENA r r SUPER CENA CD T3 VELE prijeten nakup TROBENTICA Valentinova ponudba Prodaja: blagovnica Vele in Supermarket Kamnik TORTICA V OBLIKI SRČKA PARFUMI Tricia, For two, Madame Challv, Stella,Vanila , , 4B6fc, 15 ml ^PfB^. Prodaja: slaščičarna blagovnice Vele in večje prehrambene trgovine družbe Vele cena za kos Prodaja v trgovinah Vele d.d