s/AJZ&JoM 7/ano lUtoce*«, NO. 3 AMERICAN IN SPIRIT fQR€IGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN O104-68OX) e/l'Hi—HO tiervmg Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Dujuth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, MontrfeaT, EethL’ridge, Winnipeg, Denver, 11^ SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€B Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 9. 1980 Novi grobovi SOVJETSKI "VETO' V ZN* i Jz Clevelanda j 1 j in okolice j SO V SOVJETSKIH ROKAH Slovenska šola pri Iranski neredi se ninolijo; Homeini gre na pociinke TEHERAN, Iran. — Val demonstracij in pouličnih izgredov v Iranu sedaj narašča' dan za dnem, posebno v Azer-baidžanu in Kurdistanu. V o-beh pokrajinah z'a h t e vajo tamkajšnji prebivalci avtonomne pravice, ki jim jih centralna vlada v Teheranu noče priznati. Tabriz je glavno mesto v Azerbfaidžanu in v zadnjih dneh je bilo več demonstracij, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi. Prebivalci te pokrajine podpirajo ajatolo Šarijatmadarija, ki je znan nasprotnik Homeinija. Šarijatmadari je res v soboto pozval svoje privržence, naj vendar podpirajo Homeinija, njegove besede so pa ostale brez učinjra. Med drugim so izgredniki v Tabrizu zažgali poslopje, last Homeinijevih podpornikov. V mestu Sanandaju, v Kurdistanu, pa zahtevajo tamkajšnji prebivalci takoj -šen umik vseh varnostnih in vojaških sil centralne vlade. Guverner Kurdistana je podal ostavko, ker ni hotel več izvrševati ukaze, ki so prihajali iz Teherana. \ Na južnem delu Irana, ob Perzijskem zalivu, kjer prebiva precej ljudi, ki so arabskega rodu, so bili nedavni izgredi izredno krvavi in obsežni. Spopadajo se pripadniki dveh glavnih muslimanskih sekt, Sunni in Šiiti. \ Iranu so Šiiti v veliki večini in Homeini sam je glavni voditelj te sekte v državi. Samo v mestu Bendar Lan-gehu je umrlo okoli 30 ljudi, več jih je pa bilo ranjenih. V pokrajini Balučistanu-Sistanu je pa 8 demonstrantov umrlo. Po poročilih iz vseh koncev Irana sklepajo tuji novinarji, da je samo v zadnjih treh dneh umrlo najmanj 60 ljudi. Homeini utrujen Opazovalci naj novejših političnih dogodkov soglašajo glede dveh stvari, namreč, da je začela pešati vodilna vloga Homeinija in da je ajatola, ki je v 79. letu starosti, zelo utrujen. Ne bi smeli pozabiti, opozarjajo, da je bil Homeini sredi burnih dogodkov že več kot eno leto brez pravega počitka. Zavedajoč se tega, so njegovi sodelavci v verskem mestu Qomu sporočili, da bo Homeini šel na počitnice začenši z 12. januarjem in da ne bo sprejemal nobenih obiskov vse do 27. tega meseca. Kdo bo vodil iransko politiko med tem časom, pa niso povedali. Zaradi odsotnosti ajatole je malo verjetno, pravijo v Teheranu, da bo prišlo do bistvenih sprememb v položaju talcev ali drugih zadev. VREME Delno oblačno in hladno danes z naj višjo temperaturo okoli 29 F. Jutri spremenljivo oblačno, vetrovno in nekaj toplejše. Naj višja temperatura okoli 38 F. f Rev. Ludwig J. Viranš Včeraj je v St. Vincent Charity bolnici umrl v 84. letu starosti splošno poznani rev. Ludwig J. Virant, častni župnik fare Žalostne Matere Božje v Peninsuli, Ohio, pri 83 letih najstarejši v ZDA rojeni slovenski duhovnik. Rev. L. Virant je bil rojen v Lo-rainu dne 4. avgusta 1896 pokojnima Mr. in Mrs. Alois Virant kot sedmi otrok in je obiskoval tamkajšnjo šolo sv. Cirila in Metoda, šel nato na Notre Dame High School v South Bend, Ind., pa gradui-ral na Dayton University leta 1918. Posvetil ga je v duhovnika škof Joseph Schrembs dne 24. februarja 1923. Kot duhovnik je bil rev. Ludwig Virant najprej pri Sv. Vidu, pri Sv. Cirilu in Metodu v Lorainu, od leta 1934 do 1950 v Madisonu, Ohio pri cerkvi Brezmadežnega spočetja in nato v Peninsuli pri cerkvi Žalostne Matere Božje, kjer je bil župnik od 4. oktobra 1950 do 8. septembra 1971, ko je šel v pokoj in postal častni župnik te fare. Njegov brat rev. Victor Virant je bit pri Mariji Vnebov-zeti, ko je umrl leta 1936. Prav tako so umrle njegove sestre Mrs. Joseph Svete, Mrs. Joseph Urbas in Mrs. Jerry Grdina ter bratje Frank, Aioysius, rev. V ictor, Joseph, polk. Leo in dr. Patrick. Rev. L. Virant zapušča brata Johna, svakinjo Mrs. Patrick Virant, nečake in nečakinje. Na mrtvaškem odru bo jutri, v četrtek, od 2. do 9. zvečer v pogrebnem zavodu Jakubs in sin na 936 E. 185 St., nato pa v petek v cerkvi Mai'ije Vnebovzete v Clevelandu od 3. do 9. zvečer. Pogreb bo v soboto s sv. mašo ob H. dopoldne na pokopališče Kalvarije v Lorainu, Ohio pod vodstvom Jakubs in sin pogrebnega zavoda. Frank Dremel Pretekli ponedeljek zjutraj je v Slovenskem domu za ostarele umrl 97 let stari Frank Dremel, ki je pred leti živel na 646 E. 162 St., rojen v Šentvidu pri Stični, v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko leta 1908, mož Mary, roj. Železnikar, oče Franka ml., Mary Jevnikar in Virginie Riva (Orlando, Fla.), 7 krat stari oče, 7-krat prastari oče, brat pok. Louis-a Clarent in Antona (v Slov.), zaposlen kot strojnik pri Oliver Co. (Cleveland Tractor) vse do svoje upokojitve pred 25 leti. Pokojnik je bil član KSKJ št. 63 in Kluba slov. upokojencev na Holmes Ave (pred leti pa na Waterloo Rd.). Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob 8.15 zjutraj, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Darovi Slovenskemu domu za ostarele v spomin pokojnega bodo s hvaležnostjo sprejeti. Louis Cromaz Pretekli petek je v St. Vincent Charity bolnici umrl 91 let stari Louis Cromaz s 16409 Huntmere Ave., ki je dolga leta bival na E. 63 St. in St. Clair Ave., rojen v Brizzi, v Italiji, od koder je prišel v Cleveland leta 1932, stric Danila, s katerem je bival zadnjih 9 let, in prastric. V Italiji zapušča 4 brate in sestro. Pogreb oo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob 10. dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 11, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem, odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Frank Junkar Umrl je Frank Junkar, oče Ethel L. Ammerman, Franka in Anite F. Parker, brat Johna Juniker, Enike Zulič, Louise Ravnik in Marije, 9-krat stari oče. Pogreb bo iz Mullallv pogrebnega zavoda na 365 E. 158 St. danes dopoldne ob 10. uri. Steve J. Demchak Umrl je Steve J. Demchak ml., brat Anthonyja, Mrs. Ethel Bishop, Josepha, Mrs. Eleanor Lunder in Edwarda. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes dopoldne ob 10, naio na Kalvarijo. ------o----- Zadnje vesti • Washington, D.C. — Včeraj je Carterjeva vlada izgnala 17 sovjetskih diplomatov, ki bi morali služiti v novem sovjetskem. konzuldtu v. Nev,; Yorku. Ob istem času so ZDA odpoklicale domov 7 svojih diplomatov, ki so bili dodeljeni novemu ameriškemu konzulatu v ukrajinskem mestu Kijevu. • Teheran, Iran. — Zunanji minister Ghotbzadeh je izjavil, da je ajatola Homeini zavrnil zahtevo študentov v poslaništvu, naj jim Ghotbzadeh izroči ameriškega diplomata Brucea Laingena, ki ga zadržujeo v prostorih zunanjega ministrstva. • Washington, DC. — Včeraj je začel štrajkati 60,000-članska Unija naftnih, kemičnih in atomskih delavcev. Lastniki rafinerij ne pričakujejo nobenih posebnih težav. • Rijadh, Savd. Arb. — Vlada Savdske Arabije je u-radno sporočila, da je izvršila smrtno kazen nad 63 uporniki, ki so jih obtožili zaradi nedavnega napada na Veliko mošejo v Mecci. Baje so bili obglavljeni. • Bethesda, Md. — Zdravniki v Walter Reed bolnišnici sporočajo, da je prejšnji član ameriškega vrhovnega sodišče William O. Douglas v kritičnem zdravstvenem stanju. Douglas je v 82. letu starosti. ------o—---- Pogoveri med IM in Kitajske se brez težav nadaljujejo PEKING, Kit. — Ameriški obrambni tajnik Harold Brown, ki je na uradnem obisku v Kitajski, in člani njegove delegacije nadaljujejo pogovore s kitajskimi voditelji. Glavni predmet teh pogovorov je sovjetski vojaški poseg v Afganistan. Amerikanci, ki sodelujejo v pogovorih, trdijo, da je stališče Kitajcev napram Afganistanu in feovjetiji zelo slično ameriškemu in da obe strani iščeta možnosti, potom katerh bi lahko skupno na- Mrs, Indira Gandhi zmagala z veliko večino v Indiji NEW DELHI, Ind. — Nedavne parlamentarne volitve v Indiji so prinesle Mrs. In-diri Gandhi in njeni Kongres-ni-I stranki presenetljivo veliko zmago. Ta nova stranka, ki jo je ustanovila pred kratkim Mrs. Gandhi sama, si je priborila čisto večino sedežev v parlamentu. To bo pa omogočilo Mrs. Gandhi, da sestavi novo vlado, v kateri bo ona imela odločilno besedo. Poznavalci indijskih političnih razmer pričakujejo, da bo nova ministrska predsednica imenovala precej novih in za indijske razmere razmeroma mladih ljudi v svojo vlado. To pomlajevanje indijskega političnega vodstva smatrajo kot prepotrebno in zakasnelo. V svoji uspešni volivni kampanji je Mrs. Gandhi pc-vdarjala, da ta po števili prebivalcev druga naj večja država na svetu najprej potrebuje sposobno in pošteno vlado, ki bo stopila na prste tistih, ki izkoriščajo ali družbo ali posameznika. Prejšnja vlada je bila zelo pomanjkljiva v tem smislu v očeh o-gromne večine volivcev. Mrs. Gandhi je tudi obljubila, da bo omejevala rast stopnje inflacije in še p-.jrf.bno dvig v cenah energije in drugih potrebščin. Kopičenje je, v tej državi prava umetnost in Mrs. Gandhi je rekla, da bo tega kmalu konec. Za ZDA in druge zahodne države so bile najbolj zanimive izjave Mrs. Gandhi glede sovjetskega vdora v Afganistan. Pred leti je bila Mrs. Gandhi zelo naklonjena Sov-jetiji in je močno in često kritizirala ZDA in druge evropske države, zelo redko pa Sovjetsko zvezo. Tudi v dneh pred volitvami, ko so Sovjeti začeli pošiljati svoje vojake v Afganistan, ni hotela Mrs. Gandhi to akcijo kritizirati in je rekla le, da morajo ostati meje vseh držav nedotaknjene in da nobena država nima pravice kršiti ah omejevati suverenost druge. Po volitvah je pa Mrs. Gandhi priznala, da jo je močno pretresla sovjetska zasedba Afganistana. Ljudje, ki so blizu Mrs. Gandhi in so seznanjeni z njenim mišljenjem, so povedali novinarjem, da bo zunanja politika Indije napram Sovjetski zvezi mnogo bolj neodvisna in kritična, kakor je bila pred leti. Mrs. Gandhi noče, pravijo, da bi druge države še naprej smatrale Indijo kot nekakšno sovjetsko lutko. -------------o------ Japonsko posojilo Kitajski TOKIO, Jap. — Japonska vlada je sporočila, da bo odobrila Kitajski posojilo v znesku 1.5 milijarde dolarjev z nizkimi obrestmi. Kitajci bodo s tem posojilom zgradili dve pristanišči, tri železniške sisteme in hidroelektrarno. To je največje posojilo, ki ga je Japonska do sedaj odobrila tuji državi. stopili proti temu najnovejšemu dokazu sovjetskega imperializma. Podrobnosti o teh stvareh pa niso objavili. NEW YORK, N.Y. — Sovjetski veleposlanik v Združenih narodih Oleg Trojanov-skij je v ponedeljek v Varnostnem svetu vložil veto proti resoluciji, ki je zahtevala takojšen umik vseh tujih vejakov iz Afganistana. Edini tuji vojaki v tej državi so seveda sovjetskega izvora, nekatere države, ki so sicer podprle resolucijo, niso hotele Sovjetsko zvezo neposredno imenovati. Glasovanje v VS je bilo v razmerju 13:2 za resolucijo. Sovjetsko stališče je podprl le poslanik Vzhodne Nemčije. V tridnevni razpravi o sovjetskem posegu v Afganistan je sodelovalo točno 50 držav. Tik pred glasovanjem je Trojanovskij ponovil trditev Sovjetske zveze, da so njene vojaške enote prekoračile afganistansko mejo na povabilo zakonite in mednarodno priznane vlade te države in da je torej cela zadeva popolnoma v skladu s pravili sovjet-sko-afganistanske pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoči, ki sta jo obe državi podpisali že leta 1978. Zaradi tega, je nadaljeval Trojanovskij, pomeni omenjena resolucija grobo vmešavanje v notranje zadeve suverene države in je kot taka Sovjetski zvezi nesprejemlj--va. Suverena država, ki jo je imel v mislih Trojanovskij, je seveda Afganistan. Navzočnost novega afganistanskega zunanjega ministia Dosta in njegovo sodelovanje v razpravi nista vplivala na izid glasovanja. Dost je soglašal s stališčem Sovjetske zveze in je vrh tega sedel blizu sovjetske dlegacije. Dokaj smešno je bilo, ko se je v dvorani pojavil poslanik tkzv. Demokratične Kampučije, torej Pol Potovega režima. ZN še vedno priznavajo Pol Potovo vlado kot zakonito predstavnico kambodžan-skega ljudstva, medtem k d Sovjetska zveza in druge komunistične države priznavajo Heng Semrinovo vlado, ki so jo postavili Vietnamci. V trenutku, ko je predsednik VS dal besedo temu zastopniku, so Trojanovskij in vsi ostali komunisti v dvorani vstali in zapustili sejo. Nekaj sekund je ostal Afganistanec Dost sedeč, ker očitno ni razumel, za kaj gre. Kmalu je pa uvidel, da mu je vendar treba slediti Troja-novskemu. Sovjeti napredujejo Vsa poročila, ki prihajajo iz Afganistana, soglašajo, da so sovjetske enote zasedle vsa večja mesta, oporišča in letališča. Uporniške skupine so še aktivne skoraj v vseh pokrajinah, so pa zelo slabo povezane Med seboj in ne morejo kljubovati premoči sovjetskih sil. Sovjetski tanki in oklopna vozila nadzorujejo vse glavne ceste in odbijajo napade u-pornikov z neznatnimi izgubami. Sovjetsko letalstvo u-spešno uporablja bombnike in helikopterje proti uporni- škim postojankam, ki so večinoma na vrhovih večjih hribov ali gora. Med zračnim-napadi uporabljajo lahko vnetlivo snov (napalm) in po nekaterh še nepotrejnih vesteh, tudi strupeni plin. Nek upornik, ki je govoril z novinarji v begunskem taborišču v Pakistanu, je rekel, da Sovjeti ne držijo ujetnike, ampak jih vse takoj pobijejo. “Iste pa storimo tudi mi,” je rekel tale upornik, ki je dodal, da se v tem smislu uporniki in Sovjeti popolnoma razumejo. V Kabulu in v> drugih afganistanskih mestih so Sovjeti in njihovi afganistanski sodelavci v dokaj popolni kontroli. Najnevarnejše težave jim sedaj povzročajo posamezni ostrostrelci. V dveh tednih, odkar so Sovjeti zasedli Kabul, so ti ostrostrelci baje u-bili okoli 25 sovjetskih vojakov, večinoma stražarjev, nameščenih na glavnih križiščih in pred važnimi poslopji. Naj novejša poročila iz Kabula pa trdijo, da so Sovjeti v zadnjih dneh umaknili večino svojih vojakov iz mest in da so se začeli pojavljali Afganistanci, ki 'pripadajo novemu Karmelovemu režimu. Večina teh ljudi je pa še vedno neoborožena. Točno število sovjetskih vojakov v državi ni znano. Zahodni vojaški strokovnjaki menijo, da jih mora biti med 75,000 in 100,000. Tudi o svojih izgubah niso povedali Sovjeti ničesar. -------o----- Nove gospodarske težave za Inglijo: jeklarne zaprte LONDON, Vel. Brit. — Preteklo sredo so začeli štrajkati delavci, zaposleni v angleških jeklarnah. Unijski voditelji zahtevajo 16' r povišanja o-snovnih plač, ki so sedaj okoli $167 na teden. Pretežni del jeklarske industrije v Angliji je državna last in zastopniki Angleške jeklarske družbe so delavcem ponudili le 6 L poviška. Ti zastopniki sledijo navodilom vlade Mrs. Margaret Thatcher, ki si prizadeva omejevati inflacijsko lestvico. Stališče vlade in nepopustljivost unijskih voditeljev sta torej povzročili prvi štrajk v tej industriji v Angliji v zadnjih 54 letih. Da bi povečali pritisk na vlado, so štrajkajoči delavci začeli iskati podporo pri drugih angleških unijah. Železničarji so jim že obljubili, da odslej ne bodo več prevažali jekla po železnicah, pristaniški delavci so pa rekli, da ne bodo raztovorili niti enega kosa uvoženega jekla. Vodstvo unije jeklarskih delavcev računa, da bo s to podporo v kratkem prisililo več drugih angleških tovarn, ki so odvisne od raznih izdelkov jeklarske industrije, za nadalnje poslovanje, da zapijejo svoja vrata. Mariji Vnebovzeti— Odbor staršev Slov. šole pri Mariji Vnebovzeti v Col-linwoodu vabi na sestanek, ki bo v nedeljo, 13. januarja ob pol sedmih zvečer v prostorih pod staro cerkvijo. Pridite! MZA vabi— Misijonska Znamkarska Akcija vabi na sestanek, ki bo v nedeljo, 13. januarja ob treh popoldne v prostorih pod staro cerkvijo pri Mariji Vnebovzeti. Člani, prijatelji in podporniki ste iskreno vabljeni. Pridite! Lepa starost— V petek, 11. januarja, bo praznovala svoj 80. rojstni dan ga. Agnes Kosec z 1134 E. 60 ceste. Dolgoletni, zvesti naročnici našega lista čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in veselih let! Dopolnilo— Pogreb pok. Ernesta Kalina ho iz Želetovega pogrebnega zavoda danes ob 1.30 popoldne. Dar za koroške študente— G. John Petrič je daroval za koroške revne študente v Mohorjevi hiši $10 v spomin umrlemu Joseph Unetič, $10 pa v spomin pokojnemu John Mukavetz. Za dar se lepo zahvaljuje poverjenik Mohorjeve družbe J. Prosen. Redna seja— PTU odsek farne šole pri Mariji Vnebovzeti ima svojo redno sejo jutri, v četrtek, ob 7.30 zvečer v sobi Studijskega kluba v tej šoli. Vsi starši in prijatelji šole so vabljeni, da se udeležijo seje. Rop— Pretekli ponedeljek popoldne so trije oboroženi roparji vdrli v prostore Broadview Savings Loan podružnice na 813 E. 185 St. in s krajo dobili okoli $5,000.00. Ta podružnica je bila pred leti del St. Clair Savings & Loan banke. Roparji so ušli brez sledu. Učitelji chicaških javnih šoi končno dobili svoje piače CHICAGO, 111. — V ponedeljek so učitelji in drugi u-službenci chicaškega šolskega sistema dobili svoje prve plače v zadnjem mesecu. Sol ■ ■ skl odbor je namreč ostal brez denarja in pretekli teden je prevladovalo mnenje da bodo morali vse šole zapreti za nedoločen čas. Konec tedna sc pa člani šolskega odbora dosegli obsežen sporazum z illinoiskim guvernerjem J. Thompsonom in z vodilnimi politiki državne zakonodaje. Na podlagi tega sporazuma bo Illinois nudil šolskemu sistemu dovolj denarja, da bodo šole lahko ostale odprte do konca šolskega leta v juniju. Šolski odbor se je obvezal, da bo v kratkem znatno zmanjšal število ljudi, zaposlenih v sistemu. Predsednica šolskega odbora Mrs. Catherine Rohter je rekla, da bodo morali odpustiti med 700 in ■ 2000 uslužbenci do konca tega meseca. Šolski sistem sedaj zaposluje okoli 48,600 ljudi. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 9, 1980 r- /IMEMŠKA BOMOMim V/V'l f i/IC-1 v— »»<»\i i 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Clevekmd, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec —Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor PublishedMon., Wed., Fri^ except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No 3 Wed., Jan. 9, 1980 Človek ni blago Začelo se je med drugo svetovno vojno. Takrat smo prvi slišali grozno besedo “talci’. Šlo je za nedolžne ljudi, ki so jih nacisti in fašisti streljali iz maščevanja nad pravimi krivci — partizani. Ti so napravili kak napad na nemške ali italijanske vojaške sile in se potem junaško umaknili v gozd. Iz maščevanja so potem Nemci in Italijani postrelili določeno število nedolžnih ljudi in talcev. Šlo je za grdo in nečloveško dejanje, ki si ga je izmislila nacistična in fašistična zver v upanju, da bo ljudstvo prestrašila in da bo omilila part<-zansko taktiko. Toda vemo, da ni uspelo ne eno ne drugo. '. ♦ . Vendar smo takrat upali, ko bo vojna mimo, bo tudi sistema talcev konec. A smo se ušteli. Kot da bi nacizem in fašizem imela mlade, se vedno pogosteje pojavljajo nove akcije s talci. Pojav je postal piece j vsakdanje sredstvo političnega boja na vseh delih sveta in pri vseh ideologijah. IRA (na Irskem), NI A (v Španiji), BR (brigate rosse v Italiji), razne teroristične organizacije v Palestini, v Mozambiku, Rodeziji,^ Čilu Braziliji; skoraj ni več države, kjer bi teroristi ne uporabljali sistema talcev za dosego svojih političnih ciljev. Novi nacisti, novi fašisti. Zaprepaščen pa je svet ostal, ko se je istega^siste-ma začel posluževati Homeinijev režim v Iranu.. Tu. ne gre več za kako podtalno teroristično organizacijo, temveč za državno vladavino, ki se zateka k sistemu talcev. V Teheranu so “študentje” zajeli kakih 60 oseb na sedežu ameriškega veleposlaništva in jih razglasih za talce, dokler ne bi ZDA izročile bivšega šaha Rezo Pahlevija. ^ Če je sistem talcev nečloveški in barbarski, pa naj ga izvaja kdorkoli, je toliko bolj nečloveški in barbarski, če se ga poslužuje neka vlada, ki bi vendar morala spoštovati sprejete mednarodne obveznosti in zakone sožitja. Vrhu vsega dela Homeini to v imenu svojega Alaha. Ali si je mogoče misliti večje poniževanje človeka in Boga kot ga uganja Homeini? Človek je postal blago za zamenjavo in Bog oseba, ki to zamenjavo hoče. Mislim, da človek v svojem dostojanstvu globlje ne more pasti in Boga ni mogoče globlje ponižati. V naših tako “naprednih” časih se je razpasla še neka druga oblika zločina zoper človeka: to so ugrabitve zaradi odkupnine. Iz svojih mladih let se spominjam, da smo takrat brali v časopisih, kako so v ZDA ugrabili otroka takrat silno slavnega Lindberga in zahtevali zanj milijoif dolarjev odkupnine, kar je bilo za tiste čase ogromna vsota. Kdo bi si bil takrat mislil, da bomo kaj sličnega doživljali tudi v civilizirani Evropi in predvsem v “kulturni” Italiji? In vendar so to že vsakdanji dogodki, tako vsakdanji na radiu in televiziji, kot je napoved o vremenu. Gre za čisto preprosto kupčijo z ljudmi. Ali nam daste toliko denarja ali pa ne boste več videli svojih dragih. Kupčija z ljudmi in izigravanje najbolj človeških čustev. Z ljudmi ravnajo kot mačka z miško. Pri vsem tem bi se nekateri hoteli pohujševati nad suženjstvom iz davnih stoletij ali nad sežiganjem čarovnic v srednjem veku. Talci današnjih časov in žrtve Ugrabitev so hujši zločini kot suženjstvo ali čarovnice ia grmadi, ker se vse to dela v času, ko so Združeni narodi dali slovesno izjavo o človekovih pravicah, člo-, ek ni blago, da bi z njim in zanj barantali. Kako se izkopati iz te sramote za človeštvo po sko-xj dvajsetih stoletjih krščanstva? Na letošnji ‘Dragi : nekdo predlagal za ugrabitve ljudi smrtno kazen, š da bi edino takšna kazen lahko prestrašila zločince rešila človeštvo pred novimi ponižanji človeka. To-znano je, da so mnogi proti smrtni kazni za kakršen li zločin. Vendar v Italiji iz položaja, v katerem se nahaja, sedanjim popuščanjem ni izhoda, saj skoraj vsak dan išimo o novih ugrabitvah. Pozivi sv. očeta in drugih ) bob ob steno, ker ugrabitve so danes eden najdonos-vjših poslov in še brez posebnih nevarnosti. Zakaj naj zlikovci popustili? Če bi bilo v njih kanček človečan-,va, bi ne ugrabljali. Morali bi jih zagrabiti za žep. o se pravi, vlada oz. parlament bi moral izglasovati akon. da ie vsaka odkupnina za ugrabljene osebe nre-ovedana in to izpeljati neizprosno. Če bi ugrabitelji videli, da nimajo koristi, bi v kratkem opustili svoj nečedni posel. Druge rešitve po mojem ni. Seveda poleg dosmrtne kazni za zločine ugrabitve. Toda so Italijani zmožni kaj takega? Glede talcev bi morali vpeljati nekaj podobnega; saj tudi taka početja izhajajo iz pričakovanja dobička. Če bi pa vsi po vsem svetu vztrajali, da tudi izsiljevanje s talci ne prinaša nobenega dobička, nobene koristi, bi tudi to izsiljevanje. odpadlo. Potrebna je le soglasna dobra volja vseh držav in vseh narodov. Usmiljenje in popuščanje je ,v teh primerih samo vaba za nove zločine, za novo poniževanje človekovega dostojanstva. • K. H. (Kat. glas) Beseda iz naroda... Drobtinice, sladke in žaltave. * * CLEVELAND, O. — Vse, celo leto 1979 in veselo silvestrovanje je za nami. Nič narobe ni, če smo si v praznikih kaj več dobrega privoščili, — nič narobe ni, ce smo v veseli družbi svojih domačih in prijateljev pričakovali in pričakali novo leto 1980. Človek s čutečim srcem, -— niti ni treba, da bi bil ne vem kako pobožen —, se ob takin prilikah spomni tistih in takih, ki so v pomanjkanju, takih, ki so zaradi bolezni ali starosti za življenje veselja prikrajšani. Kdor samo reče iz neke lepe navade: No, hvala Bogu, dobro sem jo to minulo leto izpeljali Zdrav sem bil in dosti nadurnega dela sem opravil, — toliko sem zaslužil, da mi bo sedaj ob obračunu napak hodilo in bom moral odplačevati, — pa je bil skop za svojo cerkev ob božični nabirki, — gluh za vse številne prošnje raznih dobrodelnih ustanov, tak človek se mi zdi kakor tisti kozel, ki gleda, da ;je samo sit in mu ni mar, če onkraj njegovega pašnika raste trava ali ne, — mu ni nič mar, če onkraj ograje drug kozel strada, nič mar, če bi tudi od lakote poginil. Tako zahvala se verjetno tudi , Bogu preveč ne dopa: šo ruskega diplomata' vprašali, zpkaj , niso poslali nikogar na pogreb tovariša Kardelja, je baje ta; odgo- 1 voril:.“Ne skrbite, ko bo umrl Tito, bomo prišli vsi!” Dr. Peter Urbanc izgubijo na tirih. Divjih smetišč vse več LENDAVA. — Z naglim razvojem industrije in celotne družbe se vsak dan bolj poraja vprašanje onesnaževanja okolja. Da se do onesnaževanja okolja obnašajo v lendavski občini neodgovorno, potrjuje tudi dejstvo, da divja smetišča rastejo kot gobe po dežju. V Lendavi je dokaj dobro urejen odvoz smeti, slabša slika pa se pojavlja po vaseh. V zadnjem času o-pažamo na njivah, potokih in travnikih veliko odvržene embalaže, raznih škropiv, kar seveda predstavlj a nenehno nevarnost onesnaževanja o-kolice in podtalnic vaških vodovodov. Zapornice prihodnje leto SLOVENSKA BISTRICA, Slov. — Potem, ko so 1. 1971 ukinili železniške zapornice na regionalni cesti med Slov. Konjicami in Poljčanami, se je na prehodu v Lušečki vasi pripetilo že 5 hudih nesreč, v katerih je izgubilo življenje 7 občanov. Zavoljo velikega negodovanja prebivalcev iz krajevne skupnosti Poljčane, pa tudi delegatskega vprašanja v skupščini, so nedavno pripravili v Lušečki vasi o-gied. Zastopniki občinske skupščine, železniškega . go spodarstva, UJV Maribor, bistriške postaje milice, cestnega podjetja in sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pa so se dogovorili, da bodo avtomatske zaporni c • postavili prihodnje loti/. Čolni iz Topra LJUBLJANA, Slov. — Celjski Toper bo razen športne in modne, konfekcije prav kmalu‘Lih ko trgovinam in seveda potrošnikom ponudil celo vrsto izdelkov iz armiranih poliestrov. Medtem ko je poskusna proizvodnja jadralnih desk, čolnov, gliserjev in jaht že stekla v delu sedanjih prostorov Topra, pa naj bi marca prihodnje leto začeli v Šentjurju graditi povsem nov objekt na površini 4,500 kv. metrov. Cinkarna poravnala škodo CELJE, Slov. — Medtem ko je Cinkarna poravnala škodo, nastalo po izlitju piritov v Bukovžlaku in so zdaj pre-' grado sanirali, bodo izplačali tudi odškodnino 43 lastnikom hiš. Tem so namreč poškodovali pročelja (rdeče obarvali) ob prevozu piritnih cjgorkov. ‘Piritna nadloga’ pa bo še naprej aktualna, kajti nobena železarna noče tega odpadka, ker je v njem premalo železa in preveč najrazličnejših primesi. Nekatere oblike raka so dedne BOSTON, Mass. — Nekatere oblike raka so verjetno povezane z dednimi genetskimi pomanjkljivostmi, meni skupina bostonskih zdravnikov. Kot. piše v ameriškem medicinskem časopisu “New England. Journal of ? Medicine”, so prišli bostonski, zdravniki do tega sklepa ob odkritju neke specifične pomanjkljivosti v. kromosomih ljudi,; obolelih za neko redko obliko raka na ledvicah, ki se v njihovih družinah prenaša iz.generacije na generacijo. Prav člani teh družin tudi zbolevajo za.rakom,na ledyicah. j,, Odkritje bostonskih zdravnikov pomeni za zdaj enega od najtehtnejših dokazov za domnevo, da so nekatere oblike raka dedne ter da se prenašajo kot druge dedne lastnosti, na primer barva oči ali las. Po njihovem mnenju lahko to odkritje pripomore k pravočasnem odkrivanju ljudi, nagnjenih k rakastim obolenjem, ter k njihovemu u~ spešnemu zdravljenju. -----o------ Vremenske zanimivosti Dne 20. februarja 1661 so lahko prebivalci Gdanska občudovali na nebu devet sonc hkrati. Ta pojav nastopa izredno redko, kadar se sončni žarki odbijajo od zelo visokih oblakov v atmosferi. Tedaj se okoli sonca na videz pojavi več bleščečih plošč. * Kljub ostremu podnebju je na Švedskem več sadnih dreves kot prebivalcev. Grški učenjak Atene j iz 3. stoletja pred našim štetjem je trdil, da vpliva na rast gomoljik (tartufov) grmenje: čim bolj divje grmi, tem hitreje in tem večje zrastejo te gobe, ki so že starim Grkom veljale za poslastico. * Ob koncu 19. stoletja so v Nemčiji patentirali “klobuk”, v katerega je vgrajen dežnik ali sončnik”. * V notranjosti velikanskega obeliska v Washingtonu, ki je visok 180 metrov, se včasih vlaga tako zgosti, da začne pršiti. Zato nosijo vojaki, ki ga stražijo, dežno plašče in škornje. Zdravilišče Čatež je dobilo nov hotel BREŽICE. - V C