Pijančevanje in varstvo živali.
Koder vlada strašni trinog alkohol, tam ne uživajo varstva ljudje, še manj pa živali. Alkohol vduši čut usmiljenja, zbudi pa čut nasilnosti, ki se kaže v kričanju, razbijanju, razdiranju in pretepanju. — Pijanec nima razsodnosti. On ne premisli, ne presodi, kai more žival storiti, kaj ne. Koniem nalaga pretežke tovore in hoče, da bi vedno dir-jali. Ker pa živali tega ne morejo, jih ve-nomer pretapa. — V vinski gorici so to-čili vino. Na voz so naložili velike polne sode vina. Iztežka sta premikala konjiča voz, a dokler je šlo po ravnem, srta izpe-ljala. Na vkreber pa ni šlo tako lahko. Trudna živinica se je ustavila. Pijanemu vozniku je bilo to odveč. Sirovo je pri-ganjal konja, namesto da bi mu privošči! oddiha. V razdraženosti pograbi bič za tanki konec in udari z vso močjo konja tako nesrečno, da se pri priči sesede in po-gine. Tako je ubil v alkoholni razburjeno-sti žival in s tem prizadel škodo svojemu
go&podarju. — S sejma se je vračal že v mraku posestnikov sin Nace. Pripodil je konja mimo obcestne krčme, iz katere so se čuli hreščeči glasovi harmonike. Usta-vil je pred hišo, privezal vajeti k vrtnemu plotu in ne meneč se dalje za razgretega konja, je pianil v krčmo med vesele pivce. Šele pozno v noč se je vrnil domov. Drugi dan je stal konjiček, ki je bil sicer iskra in poskočna žival, klavrno pri jaslih, ni se dotaknil sladke krme. Prehladil se je bil, ko je stal razgret in nepokrit pred krčmo. Poklicati so morali živinozdravnika, ki ga je otel pogina. — Pomnite: domače živali so dragocen zaklad vsakega gospodarstva. Zahtevajo varstva, da se ohranijo zdrave in močne! Živali, ki jih ima v roki pija-nec,  se  hitro  obrabijo  in  opešajo.