Sped. in abb. post. II. gruppo
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Ut. 20.-	VIDEM,	16.-29. FEBRUARJA 1952,	Leto	III. — Štev. 35
UREDNIŠTVO in UPRAVA Via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	400.— lir, 6 mesečna 200.— lir.
Samo Beneška Slovenija je prav
Beg las revščine
<FRAWCIA
Lt»
AMERICA
SVIZZERA
V mesecu januarju t. 1. je odšlo v inozemstvo nad 4 tisoč italijanskih de-
lavcev. V Belgijo je odšlo 2.284 rudarjev in 570 njihovih družinskih članov; v Francijo 1.239 zidarskih delavcev, rudarjev, poljskih in gozdnih delavcev in 244 njihovih družinskih članov; v Anglijo 570 rudarjev in delavcev drugih poklicev. Med temi emigranti je več stotin beneških Slovencev, ki se vračajo na sezonska dela ali pa se za stalno izselujejc
Zgoraj navedeni podatki, ki so jih zbrali v Milanu na »Centro Assistenza« v mesecu januarju, so dovolj jasen dokaz, da vlada v Italiji velika revščina iri brezposelnost.
Zakaj jelumrl Pelizzo ?
Naša demokracija
Tistemu časopisu, ki se je kar na lepem začel zanimati za Beneško Slovenijo in trdi v nekem svojem članku, da se morajo brigati zanjo ne samo komunisti, ampak tudi demokratje, gotovo prija pisati neumnosti. V njem trdijo, da je treba odvzeti italijanskim šovinistom še edino orožje, ki ga imajo proti ljudem, kateri se borijo za pravice ljudstva v Beneški Sloveniji: ceš, aa so ti ljudje ko-munisti.
listi voitvci, ki to pri volitvah pre.i.a-tiuu stran pred terorjem in vo.ili za svoje kandidate, niso imed namena, da bodo pri tem votili komunista ali pri padnika kakšne druge stranke, ampak so videti v njem samo benešno-stoven-skega kandidata, ki je živel neposredno sredi trde realnosti domačih razmer; ker jih pczna že od rojstva.
S svojo trditvijo, aa nočejo iztrgati iz tok iianjariemii šotii..istoV se -udn,e orožje, torej nimajo drugega namena, not sejati razdor med oeneske àiovence. Naš časopis je že od svoje pive številke zavrnit slenerno obrekovanje m očitek, ki bi ga tahko njegovi nasprotniki uporabljati proti njemu, in v resnici se ,e njegovo napovedovanje luai uresničilo.
Mi smo že takoj v začetku poudarili, da ne zastopamo nobene stranke, ampak smo samo ljudje, ki so odločeni boriti sc za pravice ubogega ljudstva, ki prebiva v Beneški Sloveniji in ki je po slojem izvoru in po jeziku slovensko ter se mu mora zato priznati njegove pravice in izboljšati tudi njegovo gspoi .r-sko življenje. Nič urugega. Jasno in nedvoumno srno povedali, aa med nami ne sme biti nobenega strankarskega razlikovanja, ker strankarska politika stuži samo za razdor ne pa za slogo.
V antifašističnem tisku, kolikor ga je še ostalo v Ita iji, se še vedno poudarja potrebo po združitvi vseh antifašističnih sil v enotno fronto, ki se je tako učinkovito izkazala za časa osvobodilne borbe. V našem izjemnem položaju moramo tudi složno delati za naš skupni cilj in če italijanski antifašisti še vedno čutijo potrebo po složnem nastopu proti nevarnosti neofašizma, in še vedno čutijo potrebo za nadiljevanje borbe, je taka sloga še toliko bolj važna za nas, ki moramo braniti ne samo to, kar smo dosegli, (kot je primer itali,anskih antifašistov), ampak si moramo celo šele priboriti našo pravico ao svobode, ki nam pritiče kot manjšini v okviru italijanske ustave.
Kdor se hcče torej boriti za zmago naše pravične stvari, ne sme začeti s poli-tič-ivui vprašanji. Zato ponavljamo, kot smo že rekli pred dvema letoma, da moramo ostati združeni. Okrog »Matajurja«. se zbirajo najboljši sinovi naše dežele, ne glede na njihovo po itično prepričanje. Pri vseh teh pa je potrebna ena stvar: Zavedati se morajo pravic našega ljudstva in trdno morajo biti odločeni borili se za njihovo dosego v okviru italijanske ustave.
Tu ni torej nič sektaškega, nič proti-Vo stav neg a ali strankarskega. Demokra-cija je stranka svobode. Vsi smo za svobodo. Vsi smo proti samodrštvu, proti fašizmu, ki odreka svobodo ljudstvom. Torta svoboda ni nekaj, kar nam je lahko daiovano : Boriti se moramo zanjo dan so dnem. To so dejstva, ki nam jasno pokažejo, da so demokratje samo tisti, ki se borijo za tako svobodo. Mi se borimo 2a tisto upravno avtonomijo, ki je predpogoj naše svobode. In kdor hoče biti demokrat, naj se pridruži tej naši borbi brez strahu, saj je prostora za Vse in borba obeta biti trdo doinn in
V zadnjih časih smo imeli priliko slišati, da italijanskim nacjonalističnim krogom ni po godu ime naše dežele --Benečija ali Beneška Slovenija. Trdijo namreč, da sc si to ime, katerega so oni preoblikovali v »italianissime Valli dei Natisone«, izmislile slovenske partizanske enote za časa narodno-osvobodilne torbe, ker so hoteli s tem spremeniti značaj Beneške Slovenije. Tako in podobno govoričenje smo lahko slišali tudi ob procesu proti furlanskim Garibalc'in-cem v Lucebi in P.resci.
Pri zasliševanju teh obtožencev so vsakega vprašali kje je bil v času N.O.3. in če so slišali odgovor »nella Benečija« so nekateri zastopniki civilne stranke z očitajočim in povzdignjenim glasom poudarili: »Glejte, še cianes si drznejo imenovati to italianissimo deželo s tistim imenom. Ki so ji ga navzdeli tujci« (šic). Taka opazka je kajpada obtoženca spravila v zadrego, kajti vsakdo, ki se je nahajal v Nadižki oc lini je vedno slišal od tamkaj bivajočih in tudi od drugih ljudi, da se ta gemlja imenuje Benečija ali Beneška Slovenija.
Italijanski nacionalisti so proti temu nazivu Beneška Slovenija samo zato, ker je slovenski in ker priča, da so njer.i prebivalci Slovenci. Ne vemo pa zakaj jih toliko boli to ime prav zadnje čase, ko pa so ga pri nas rabile vedno vse o-blasti, zlasti šolske ali cerkvene.
Pred nami leži »Katoliški katekizem«, tiskan It ta 1S2&, torej v dobi KO je Vladal fašizem Na prvi strani te knjige beremo v latinščini: »Quarta haec, ali-quantulum immutata nostri veneto slo-venici catechismi editio...«, kar pomeni v slovenščini: »pričujoča četrta, nekoliko prenovljena izdaja našega beneško-slovenskega katekizma«. Torej beneško-slovenski katekizem je služil za slovensko prebivalstvo Benečije. To ime ni tu-
Kralj Jurij VI. umrl
Dne 6. februarja t. 1., je v zgodnjih jutranjih urah umrl v Londonu angleški kralj Jurij VI. Umrl je nenadoma, star komaj 56 let. Naslednica kralja je njegova najstarejša hčerka princesa Elizabeta, ki se je ob času očetove smrti nahajala s svojim možem vojvodom Edinburškim v Najrcbiju v Afriki. Princesa Elizabeta je bila drugi dan proglašena za angleško kraljico in z njo vlada zadnji član dinastije Wir.dsor-jev, kajti njen sinček prestolonaslednik princ Karel nosi ime Mountbatten-ov.
Bližajo se nazaj tisti cajti, kot je bluo 1932 ljeta, de so bli rimar prepiri u družinah tud u tiste, ki smo jim pravil, de so narbuj bogate, med možam an ženo, če mož je pobrau icé izpod kakuoš za si kupit cigar al’ tcbak. Zena je bla jezna na moža polle zak' nje mjela s kuom soli kupit.
Mižerja se narašča usak dan vič, da-jila se pa zvišujejo. Naši kumeti se od-targaio iz ust kos pulente, zak’ od kruha se na govori par nas, za jih plačat, zak’ drugač na bi mogli rešit njih zem-jo od ežatorja, ki usak dua mjesca hod’ terjat gor po naših vratah.
Naša vlada (naš »patrio governo«) se ne pru nič zgane, de bi paršld na pomuoč par taki veliki krizi, ampa naspruotno, usako ljeto nabasa buj velike dajila na naše rftmana. Z nam italijanska vlada če nardit na tisto vižo, ku nam pravi sl ara beneško-silovenska pravca. Sa se jo usi takuó lepuo spomnimo, ku so jo naš te star pcvjedal cn ki prav, de je biu par starim u Austriji an preše ran
je, kot je za domačine tuj naziv »italianissime vsili del Natisone«, ampak ga je vzdelo ljudstvo samo že zdavnaj, še tarnat, ko italijanska država sploh še ni obstojala.
Franc Musoni, znani učenjak in opisovalec Beneške Slovenije, je pisal »Usi e costumi degli Sloveni Veneti« (šege in navade Beneških Slovencev) in je v tej razpravi nobesedno takole povedal: »Si chiamane così perchè questo è il nome che si danno da se stessi e anche viene pure dato a loro dagli Sloveni transalpini«; po slovensko se glasi: imenujejo se tako, zato, ker so si to ime (Beneški Slovenci) sami dali ir. tako jih imenujejo tudi Slovenci onstran Alp.
Takih in podobnih dokazov imamo nešteto in zato ne bo uspelo nikomur, da bi potvoril ime naše dežele. Vzemimo primer še iz vsakdanje govorice:	Furlani
poznajo Beneško Slovenijo samo pod imenom »Sclavar.ie«, kar pomeni Slavij a ali Slovenija in tudi zanje je tuje ime »italianissime Valli del Natisone«. Zatorej je ves trud italijanskih raznarodoval cev zaman. Ni mogoče spremeniti etničnega lica naše zemlje, ker je bila in je obljudena s slovenskim prebivalstvom. Benečija ali Beneška Slovenija je naj-zapadnejše czemlje kjer bivajo Slovenci in sega od Rezije do bližno 600 kvadratnih ška Slovenija je ime, tamkajšnji Slovenci si je ta dežela spadala pod Beneško republiko, ki jih je tudi imenovala »Veneti Sloveni« — Beneški Slovenci.
Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo, s .soglasjem videmske trgovske zbornice, je omogočil nakup nekaterim občinam Beneške Slovenije več glav goveje živine proti plačilu na obroke. O tej zadevi smo že er.kiat razpravljali in povedali, da bi se pri nas lahko gojilo več živine, ker imamo dovolj krme. Ker so bile naše gorske vasi, posebno pa živinoreja, tudi mečne prizadete za časa zadnje vojne, smo mislili, da bo podeljeno tem krajem več živine, kot je bilo tudi obljubljeno in ped bolj ugodnimi pogoji. Do dar.es je bilo napram škodi, ki so jo utrpeli kmetje, dodeljeno zelo malo živine. Občina Sv. Peter Slovenov je prejela samo eno kravo, občina Sv. Lenart štiri, občina Srednje deset, občina Podbonesec osem, občina Torjan osem,
čeu prodajat svojo dušo za adnó buču vina. Pred njim je hitro paršu addn ie-puo oblječen gospuod, ki mu je za dušico ponudu bučo vina. Puob je biu veseu an začeu je pit vino; kar ga je konču pit je poprašu kupac puobove duša ju-di, ki so bli notar,, če je rjes, de kar se kupi konja, gre za njim tud bruzdà? Judje so odgovoril, de ja. Dobro je jau gospuod, jest sem kupiu dušico, takuo imam pravico nest tud teluo. Tist gospuod, ki nje biu drug ku hudič preoblečen je nesu dušo an teluo.
Rauno takuo bi tjel z nam nardit, tist judje, ki so r.a vladi. Obedne pomoči al’ podpuore našemu gospodarstvu samuo, de bi propadlo an za gospodarstvom bi tjel, de bi propadla tud naša narodna zavest an jubezen našega jezika za, de bi mjel koa kruha od njih.
So pa se zlo zmutil. Naše duše, tuo je naša narodna zavest, mi ji na bomo prodal an igro, ki jo djela italijanska vlada z nam na bo pru nič vaj ala za nas u klješče ujet r. lakotjom, za potlč z d^elat t,,r* n <*•»
V Beneški Sloveniji je umrl človek. Bil je to Pelizzo Ernest iz Maline in o njegovi smrti smo že poročali pred časom med kroniko, brez posebnih pripomb. Danes pa ne moremo kar tako mimo tega dogodka, ker je bila ta smrt skrivnostna in so že hoteli spraviti vso zadevo v pozabo na podlagi nekega zdravniškega poročila, v katerem se govori o smrti zaradi pljučnice. Pritožba
občina Praprotim trir.&jst in občina Taj-pana osem; skupaj je bilo dodeljeno v vsej Beneški Sloveniji le 52 glav goveje živine.
To je torej tista »velika« pomoč, ki so jo prejeli naši kmetje od države. Mi ne smatramo to za fcogve kakšno pomoč, ker konec koncev bedo morali kmetje državi plačati živino, ki so jo prejeli in še te je zelo male, če pomislimo, koliko :c> jo izgubili za časa vojne. Iz statistik je razvidno, da so naši ljudje prišli približno cb 1500 glav goveje živine in teh 52 krav, ki so jih sedaj podelili ne bi zadostovalo niti za nadomestitev izgube samo v Brezjah, ki so v dobi cd 1943 do pomladi 1945 oddale partizanskim enotam preko 60 glav živine. Tej vasi se do danes ni povrnilo še nič vojne škode.
O teh stvareh so dobro poučene naše pokrajinske oblasti, saj vemo, da je bilo več teh gospodov med vojno prav v naših vaseh. Med temi so nekateri predstavniki videmske trgovske zbornice, ki je skupno s pokrajinskim inšpektoratom določila, da se razbeli živina po naših vaseh. Vemo, da so se za nakup te živine izrabili tudi fondi (160,000.000 lir), ki so jih dobili za prodajo konj vojnega plena. Po vsem tem, bi bil.) prav, da bi se to kje kaj vpoštevalo in to tembolj, ker so kmetje pri nas primorani prodati letno nad 20 tisoč stotov dobrega sena prav zaradi pomanjkanja živine. Naj povemo še, da se zaradi tega tudi ne izkoriščajo nekateri planinski pašniki kot na primer v planinah za Velikim vrhom.
De bi država prišla na pomoč našim ljudem s tem, da bi jim podelila toliko živine, kolikor imajo odvišne krme, smo prepričani, da bi tila prisilna emigracija v tujino zelo cmejena. Toda italijanska vlada se malo zanima za to in prav to nam da misliti, da je želja vlade, da se primora naš naiod na emigracijo, ker jih bo tako manj ostalo doma in zato jih bo 1 - i 41 p r p p r. p rn ri i 11
sorodnikov umrlega, ki so jo predložili državnemu prokuristu dr. Franzu, je to preprečila.
Tudi če je res, da je Pelizzo umrl zaradi pljučnice in da je dobil poškodbe po telesu pri padcu, je potrebno malo natančneje poizvedeti za vzroke pljučnice.
Pelizza so pridržali 24 ur v kasarni orožnikov v Ahtnu. V kakšnem stanju ja bil v tem času? Ali so ravnali z njim kot s pripornikom, ali pa samo kot z nekom, ki ga hočejo obvarovati da bi se prehladil (kakor so pisali nekateri italijanski časopisi)? V trenutku, ko so orožniki prevzeli tega človeka, so bili tudi odgovorni zanj. V kakšnem stanju je torej bil, ko so ga zopet izpustili na svobodo?
če je bil tedaj slab, bi morali poklicati zdravnika, da bi ga natančno pregledal. Ali ga niso morda pahnili v kakšen kot v vojašnici, kjer je bil izpostavljen mrazu in ko so videli, da nekaj ni v redu, so se ga rajši enostavno »iznebili«? Iznebiti se koga pomeni v italijanski birokraciji pcsl&ti ga na grbo komu drugemu. S tem se rešijo vsake bodoče odgovornosti.
Končno pa, zakaj so se splon orožniki polastili tega človeka? če mu je bilo slabo, bi ga lahko spremili domov, kakor sa to storili naslednji dan, potem ko so ga imeli 24 ur v vojašnici. Nikakor ni bilo potrebno, da bi moral prebiti toliko časa v zaporu, preden bi lahko šel domov. Lahko se zgodi marsikaj, ampak v vseh primerih se normalni dogodki razvijajo lahko brez »priporništva« in neprijetnega »gostoljubja« po kasarnah.
Ti# postaja zadeva tajinstvena, ne pa kadar' je Pelizzo že mrtev, ali ko je za-dobil poškodbe. Take viste pripor je nekaj popolnoma nenavadnega irr verjetno nima primiere V zapor se odpelje samo človeka, ki je zelo pijan in je njegova pijanost tudi nevarna.
In če je res umrl Pelizzo za pljučnico, kdo je zanjo odgovoren? Kdo ga je opil in spravil ob zavest? Kdo ga je izročil orožnikom in ga je šele naslednji dan pospremil domov? h aj pa če je bila pljučnica, posledica zapora, kdo nosi zanjo krivdo, tudi če ni imel pri tem kakšnega direktnega namena?
Kdo? Kdo? Vsa ta vprašanja je zastavil v začetku tudi italijanski tisk, ne da bi dobil nanje odgovora. Pač pa se je poskušalo dogodek zmanjšati s tem, da so ga skušali prikazati kot nekaj navadnega, čisto upravnega značaja. V resnici pa bi bilo potrebno, da sodna oblast izda o tem iasno in izčrtmo noročilo.
Tdrijce; meri pri-kilnmetrov. Bene-ki so ji ga dali mi že v času, ko
Podelitev živine našim vasem
REZIJA
V našem listu smo že pisali o neki malomarnosti, ki jo more videti vsakdo, ki pride v Ravenco. Ko smo pisali pred enim letom to kritiko, smo mislili, da bo kaj zalegla vsaj za današnje upravnike naše občine, kajti ta malomarnost je prava sramota za našo vas, ki je bila vtdno huda sovražnica fašizma.. Pred občinskim sedežem je namreč spomenik padlih vojakov med prvo svetovno vojno, katerega krasita ob straneh še danes liMorska snopa. Vsi vemo, da fašizem ni več in da so cblasti že zdavnaj odredile, da se povsod cdstianijo znaki dvajsetletnega diktatorskega režima. Ta odlok so sprejeli povsod in tudi pri nas v R-a-venci smo takoj odstranili iz pročelja občinskega sedeža ploščo, ki je spominjala na fašistične pohode v Abesiniji. Tako pa ni bilo z libtcrskima snopoma na spomeniku padlih, kajti ta »okras« stoji še vedno na istem mestu in menda se sploh nikomur še ne sanja, da bi ga odstranil.
če bivši upravniki naše občine i iso hoteli odpraviti te sramote, priporočamo, da se podvizajo današnji. Ne mislimo s tem polemizirati z nikomur, toda naše ljudstvo bi želelo, da bi se že en-kiat to odpravilo. Naši padli vojaki med vojno 1915—18 roso riti vedeli kaj je fa-šizejn in zato sploh ni bilo prav, da so poleg njihovih imen postavili liktorska snopa. Oopozarjamc zato še enkrat demokratične upravnike naše občine, da čimprej zbrišejo ta fašistični znak iz spomenika naših padlih bratov.
GORJANI
FJDVJPAN-BREG. — U tele naše dvje slovenske vasi, torta za se odcepiti od gorjanskega komuna ne se poostrila tu tele zadnje tjedne. Komitadi, ki so se žej pred časom se nardili tu usaki vasi so se koordinali ar se dečideli, ki no če kop narditi paše naprej za priti do škopa, ki sousie judje no dežiderajo. Judam od Bijega to jim rajbuj stoji par sarcu, zak' no ne morejo več takolé naprej jeti. Zanje tc nje jušto spadati ped Gorjani, ki no so preveč aeleč an ki na zad-rje no jih špelšjo s tasami tej te druge vasi. Takcviš želja od Brježene to is spadati ta pod tardski komun. Flajpanjeni paj no bi tjeli rado jeti ta pod Cento, ma kis no njeso usi dakordo. To jih je, ki no bi tjeli ta Bardo, zak’ te komun, ki c ma njea oficihe tu Njivici, kar na bo nareta ejesta skuozdre Vedrožo, od če beti deleč škuazi dnako.
Zavuj tea ljetcs smo vidali, ki so par-šli tu Gorjani dosti pohlavarjeu od Vidma, med njemi o nje manču znani general Morrà, ki on je podpredsednik pro-vincjalnega ker,seja.
NEME
ČERNEJA. — Hudo je pretresla «jelo našo vas velika nesreča, tikere vitema e bi naš vaščan Danzul Anton. Danzul e djelu par niti, ki so pošijali po njej hlode an 'dan od tj eh ga je itako močno parjeu, ki to ga vargló s uso silo na tl A. Par temu padu se je močno udaru na glavo, ki e reštu ubit ta na puo-fete.
TAJPANA
PROSNID. — Tu naši vasi imamo tjeri učiteljice. Adna uči u otroškim artcu od ONAIR-ja, dvje učijo u nava-ne šucle, ta četarta pa uči u zvičerno iiolo, ki je bla postavjena pred parimi ijesci za poučit italjanski jezik že veli-e judi.
Učiteljica, ki uči u otroškim vartcu se iše Laversič Lidja an pravijo, de je do-,a iz Gorice. Pravijo, de tista učitelji-i je zlo strupena z našimi malčki, zak m ne parpusti, de bi spregovoril niti Inč besedice u slovenskim jeziku. Se-jeda, de za male otročiče tuo je zlo .žkuo, zak’ taljansko na znajo an par tenju na vejo kaj nardit, če jim učite-ica kaj ukuaže. An zatuo vičkrat smo ji, de jih je tluo, ki so zlo jokal an rašal mamo de naj jih na peje vič tja. troc sami pravijo tud’, de učitel.i:a e parpusti, de bi govoril slovensko niti led njemi an kar jih čuje jim pa straS, e tist, ki govorijo slovensko njesu pri-
Na navadni šuoli učije učiteljice Rosi-Vera an Mauri Maria, ta parva iz dada, druga pa begunka iz Istre, ki /a u Vidme. Tele pa so drug sistem u-tale za deb’ na govoril slovensko šuo-rji. Učiteljica Mauri preti us jem tini, ki u šuol sprt govorijo slovensko 5 Strafa za usako besjedo slovensko, olarji ji pa odgovorijo, de naj zapiše •ko besjedo, ki po slovensko sprego-
IZ NAŠIH
vorijo u tukvico an de na konac mjes-ca naj jim pokaže kulk muorajo plačat.
Učiteljica Zenon Renza, doma iz če-dadske ckuoliee, ki uči na večerni šuoli ta velike pa je zlo buj draga. Ona je po-vjedala, de za usako slovensko besjedo spregovorjeno bo dala 50 lir štrafa. Se-vjeda, de mladinci, ki tam hodijo se učit se ne brigajo kaj ona prau an se kar smejajo. Oni vejo, de če zarjes bi muor-li plačat tkaj za usako slovensko besjedo, ki spregovorijo jim na bi bla dost hiša an grunt za usč plačat, zak’ drugega jezika kot slovenskega u Prosnide se ne govori med domačimi judmi.
Take so nositeljice romanske kulture, ki so paršle u našo vas. One re prizanesejo niti besjedice, de bi tla po slovensko spregovorjena. Mi na vjemo če so ble takuo poučene od višjih šuolskih oblasti al’ če tista je njih iniejativa. A naj bo kakor četč, tako postopanje učiteljstva u našo vas je groznuo. Tuo nam jasno pokaže, de se če na usako vižo iztrebit slovenski jezik iz naše zemje. Radi bi vjedah če ed tega je informiran minister za šuole Antonio Signi, ki prav, de je tkaj demokratičen. Ka se bojijo, de mi Prošnijedj na bomo zvjesti daržav-ljani, če kakšno slovensko besjedo spregovorimo u šuol r Sa so naše mladince jih nucal u Rusji kar je šlo za se touč u uojski pru tud’ za interprete.
AHTEN
PORČINJ. — Dne parvega febrarja je biu par nas funeral našega vaščana Turka Evgenija, ki je umar u 77 ljet starosti.
MALINA. — Dne 2. febrarja sta stopila pred utar an se obečala zvjestobo za ejelo živenje naša dva vaščana Tra-konja Franc an Del Negro Norma.
Mlademu paru dajemo ljepe augurje.
SUBID. — Pred dvjemi tjeJni je u-tnarla naša vaščanka Gujon Marija u 90-ljet starosti. Ranca Marija je bla naj-buj stara žena r.aše uasi.
BRDO
Frece no če začeti djelati tu naši uasi turan. Naši fabricerji an pre Mario no se močno indafarani za to djelo an so se uzeli impenjo, ki turan to ma a narditi tu malo časa. Za ga narditi to se vje, ki no muorejo priti na pomuoč usi judje, zak’ fabricerji an pre Mario sami no če morjeti malo narditi. Tuo to e r.o veliko djelo, ki to če koštati dosti soute, a če no se usi judje ložajo s pomočjo še od kake drue uasi, čemo narditi ga, zak’ po tekaj ljet, ki to se pravi od našega turna te ura, ki ve se ložitr.o dan bót an ga nardimo. Almankuj takoviš ro če fi-nišati nam se smejati drue uasi, ki no rijejo, ki smo za neč zavuj teà, ki nje-smo kapani še turna narditi.
PODBRDO. — To nje dou^o od tea, ki e umar naš vaščan žef škarban. Ranek Žef e bi žej dan čas tu špetale, kjer njeso morii par njea boli nič pomati mja-dihi. Tu naši dclini e bi Ijepo poznan, zak’ te bi te najliuj dobri čačador kar e bi zarou.
MUZAČ. — U s&totu 26. ženarja so se poručili tu naši uasi Gasparo Marilio an Markjol Angela. Po poroki so čakali, ki on pridi jih ponje automobil za se peja-ti dou po Laškem, tej, ki anjelé majó rauado noviči, ina snjeh, ki e zapadu e jim stuoru jeti po rob ah do Tera, če so bi tjeli st- odniti od uasi.
VASI
FOJDA
Nje dugo od tega, ki so tu naših gorskih uaseh razdelili nekej krau, ki jih je dau za plačat no mar po ljeta za šest ljet, išpetorat cd agrikule iz Vidma. Krave, ki so ble razdeljene so dobré race, koj judje no se ar.jelé tekaj boje kake toljezni od krau, zak’ to žvino so jo par-pejali od Beluna, kjer, tej, ki no pravijo na je močno razširjena slinauka. Tu našim komune nje še se parkazala ta bo-ljezen, zatuo judje so uzeli usé higijen-ske provedimente za morjeti impedit, ki na se še kle par nas raztresi, an upajo, de razdeljene krave so ble lepuo pregledane od veterinarja.
SV. PETER SLOVENOV
U našo vas djelajo rimar leejone gor mez vič reči, ki interesajo kuo se djela na polju, okcul vinjik, okuol sadijska drevja, okuol žvine. Tiste leejone jih daržijo neki videmski spiecjalisti, ki jih piošija išpetorat za agrikulturo. Use lepuo je tuole, zak’ naš kmetje imajo veliko potrjebo za se učit gor n ez moderne sjsteme za djelat zemjo, samo par takih konferencah manka tuo, ki narbuj bi vaj alo. Tue je, de u tiste konference se govori samo italjansko an naš ta star r.a zastopijo kaj jim pravi učitelj. Zatuo pru bi blo, de bi se poslalo h nam take judi učit, de znajo naš izik an vidli bi sigurno zlo vič judi, de hodijo poslušat, zak’ bi se naučil prej a n buj lepuo.
GOR. BARNAS. — Sada bomo mjel tud’ u naši vasi: arobu’atorij u tilcjeri bo hodu naš mjedih us: k tfed n ta bou-ne pregledal at. bajt je biu, de se tuo postavi, zak’ za naše judi je blo zlo t i-kuo hodit, kar so miei potrjebo do Šp;?-tra, ki je deleč vič ku uro hoda.
POSTO BUODO NOSIL USAK DAM. Brptešto, ki smo jo l.ardil z vuj tega, de : nam ne nosijo pošto usak dan je /ajala kjek. Zv jedil smo, de prcvircjalni direktor za puošte je pošju u Rim prošnjo, dé naj se odpravi hitro tisti malomarnosti. Takuo bundo uzel tud’ drugega puo.štar-ia, ki bo nesiu pisma usak dan.
AŽLA. — Naša mlekarna sadà ima druge možč, ki jo bodo vodil. Takuo so na zadnji sembleji votai za novo komisijo od katjere imamo zaupanje, de bo rjes glin djelala. Poslal so tud’ proč starega mlekarja Peressuttija, zak’ judi ga njesc bli zadovoljni Tud’ za sekretarja bi tjel, do bi se drugega uzelo, ampa tle bo trjeba še vidgt, zak’ je vič judi, ki so ninnir za tistega.
ki so mjel interes za konfužjon nardit. Tuo nje rjes. Naše ženč so se same uzele an šle na kamun. Njeso mjel nabednega namjeaa za konfužjon djelat, sa so tun tud’ parkazale kar so poslušale kakuo razpravljajo naš možje na kamun. Samo so tjele vjedit zaki se nejče ejesto nardit an tikjeri sc tisti možje, ki so bli pruot. Potlé se vje, de njih namjen je biu tud’ tist za povjedat, de ejesta se muore nardit, zak’ sudi, ki so jih poslal so bli le za tisto djelo nardit. Tam na konseju njeso tjel čut, takuo, de je muorla konfužjon ratat. Sa našim že - am so tud’ garduo odguorili netikjeri možje, ku če oné na bi mjele pravico vjedit. »Messaggere« pa je čisto crugo abarnù an je samo lagé pišu; lagé, ki žali o usé nas, zak’ mi znamo branit naše pravice brez, de bi paišli u naše vasi juški judje nas učit. Natedne spodnjega podpihovanje nje blo, de je tuo parpravju, zak’ ga nje blo potrjeba. Oni sami, tisti, ki ;o na kamune so podpihoval kar nam njeso tjel pustit, de se ejesto nardi. Naše pravice branit pa nobedan ram na muore parpevjedat.
Obiiške žene njeso ble »vittime di un tranello«, sa so same vjedle zaki se je šlo an njih čast je nimar čista, zak’ njeso nabednemu slabega nardile. Ce »Messaggero« an tiste; judje, ki so mu poslal tisti rasramn} àrtikul mis'iiu ustrašit ' t.-ašej žene, so pa se zlo zmotil, zde’ mamo tkaj'pameti za vjedit kar je glih an kar je naiuobe. čast so jo zgubil tisti . možje, ki' so ra žene dal rjké’eavòò zatuo, ki.so branile njih pravne. Rctté kamun arp irftpjegadi, ki so noter j mrmrajo •bit use gTih r a mišo* razpolago, $a hAtsi ne narciijo nabedne dobrote, če nafn povje-do tuo kar mamo pravico vjedit. Mislimo de so od nas plačani pru za nam služit par usaki naši potrebinji,
PRAPROTNO
Na zadnjo sejo’ naših kaniunskih poglavarju so sàlenjt, de družinski d-auk, za ljetn-feŠ&i se ea p.e stpr-i plačat tistim družinam, ki soju buoštvu. Družinam pa, ki majo me.jhano premoženje so znižal, medtje-m, Si tistim, ki imajo., veliko grunta an ki njeso.plačeval ku majhane sude, so pa uzdihnil. To je blo pru de se ankrat nardi, zak u preteklih Ijetah je blo puno takih u našim kamunu, ki so plačeval ar. par. taužentu na ljeto pruot velikemu premoženju, ki so ga mjel. Tisti ljetcs moju muorli plačat vič desetin taužentu ir.
ČEDAD
TAMORJAN
MAZOROLA IN TAMORA. — Usi družinski poglavarji naših vasi so se an dan zbrali za zbrat novega mežnarja. Za mežnarja djelat so se ponudil goapuod Spelat Anton an Makorič Franc. Družinski poglavarji so sklenil de od ztìà rapn sc bo dajalo mežnarju 40 lir za usakega človjeka. Ma zak so bli dua moža, ki so tjel tisto djelo, sta djelala si konkurenco, takuo se je poaudu Makorič, de bo djelu za 30 lir čepru m družir-ski poglavaiji bli kontent dajat 40 iir Spelat, ki se je bau, de beju .lai • lužbu Makoriču je potlé ponudu, c’e bo djelu za manj ku on, takuo de na konc smo videl, de so zglihal za 5 lir za usakega človeka dati Spelatu. Takuo nimar vaja star naš pregovor, de kjer se konkorer.co djelajo dva, ta treči dobiček ima.
U pande,ak so ise naši kamunski kon-sejerji zbrali na jkonsej an so razpravljal gor mez vič ječi,- ki interesajer živenje an razvoj našega mjesta. Diskusja je bIa|po živa an največ besjede so mjel opozicijski konsejtrii. Konsejer za financo je dau vjedit gor n oz kanonsko bilancu telega ljeta, ki ima vič miljonu pasiva. Konsej je tud’ edobriu, ce naj se še za ljetos da nimar tisti diti apalt za naše mjeito čedit. Rczpravjalo se je tud gor mez dar. mutuo za 12 miljonu lir, ki naš kamun bo nardiu za zgradit hiša za judi.
Konsej komunal je tud' zbrau druge judi, ki boju vodil naš turistični oficih »Pro Civida'e«. Potlé so tud’ votai za novega podsekretarja našga kamunu.
OBVEZNI ZDRAUNIŠKI PREGLED. -Oficih karminskega zdravja je dau v jedil, de muorajo usi tist, ki majo oštarije, hotele, prodajalne vin», pekarne, niec.-rije, mieterne, butjehe, predajo ladja u butjehi al’ ra placu, tist, ki dajejo kamre na fit, jeti na zdvauniški | regled prej ku pasà 15. marca tele:a 'jeta.
Povjemo, de tist, ki i a to šu i a zdravniški preg ed to štraf n cd lecà.
Upamo, de ljetos nasi poglavarji boju mogli buj lahko opravit na kamune, zak tako ku smo čul taka razde iteu plačevanja dauka bo pèrnes.à kamunski kasi vič miljonu tir ku lansko ljeto.
ŠT, LENARI
Za venčno nas je zapustila naša stara vaščanka Cernotu Marjuta - Toncova. Pogreb je biu u sr»do 6. -elega mjcsc.i.
&KRUTOVO. — Dne 26. januarja je umarla niša vaščanka Krizetič Marija u 75 ljet starosti. Ranca Marija je bla nimar dobra an usi judje so jo mjeli radi. Par pogrebu je bluo puno naših vaščanou, ki so jo sprejel k zadnjemu počitku. Družini od rance naj grejó naše sožalje.
GRMEK
U pandejak 4 leorar.a :o šli štjeri dje-luci iz našega kan: una u Be.gijo. Želimo jim puno srtčje an zdrauja an de bi se tud’ zdravi an veseli varnil r.a njih slovensko rojstno zemjo an z guoršo mošno ta pod paško, ku kar so š.i.
SREDNJE
Dne 29. zenarja sn o biai na laški ž.r-nal »Messaggero Veneto« ai. doug arti-kul gor mez tisto manifestacijo, ki so jo naše žc-nč nardile ra korssju za v edi kaj buj jasnega zaki Obličanom nejč/o r.ardit ejeste. Sa od tega ita že pi al vi na »Matajurju«. Mi rečitro tekaj na dugo pisat gor mez krivico, ki so jo tiar-c’il Obličanom, samo čemo ra jasno razložit duo je organiziral tiste iené. Laški žornal pravi, de tiste ženč so b’e polpi-hane od neke pulitike an od rekih judi,
PODLAK. — Ljestošnji zad. ji sneg ji parr.esu punc nesreč med naše judi al med temi nesrečnimi je tud’ osemljetn Bledič Gjordan. U soboto 2. t. m. so d otroci naše vasi vozil z vlakami po sne gu, kjer pa so otroč je tud’ norčevanje Zgodilo se je, de majhanemu Gjordan mu je an drug puobič brez tjet’ zapodi a o no palco, ki ga je zadjela glih pod ucč. Svoj očja ga je muoru nitro peja! u čedajski špitau. kjer so mu zašil pod uoč pet Štihu. Zdravit se bo muoru naj-man 10 dni.
KLODIč. — Tud Bepino Zdraulič se je ponesrečiu ha snegu. Mladi dečko se je šu smučat na sneg blizu vasi an tle je takuo nerodno padu, de mu je rogu ta čemparna pokerla u te tanki koščici nad peto. Nogo so mu ložli u geš. u če-dajskim špetolu. Troštamo se, de bo hitre ozdravu.
V
\
DREKA
Provircia’ni cficih za djelo je pošju našmu kamunu pismo, ki pravi, de usi tisti djeluci, ki so stari cd 22 do 35 1 et an ki njeso cženjeni, lahko narsijo prošnjo za iti na djelo u Avstralijo. Za de b‘ ble prošnje sparjete je potrjeba, de imajo djeluci meštjer an ta m.uora bit zapisen ra dje’ousko bukvico. Meštjer, ki muorajo mjet je zidar al’ mehanik.
DOBENJE. — U soboto 2. tega injesca smo mjel' noviče u naši vasi. Ženila si je Tomazetič Giloa, hči starega huzje-rovca z gvantam. (Koh'icja) Poročila je 24 ljetnega Pavletič Marjana iz Seu-cà, ki za dva dni pot'é je muoru iti j Belgijo. Mlademu paru želimo puno •rečje an vesejà.
o
PODBONFSEC
Na kamunskim prostoru kjer se zbje-rajo naši kamunski poglavarji nje z\-dost kar d rej, deb’ mogli sedet usi naši možje. Zatuo jih je vič konsiljerju, ki usak krat, ki pridejo na kamun muorajo parnest sabo tud’ ka-drejo, al’ pa muorajo na noge razpra.viat kamunsko opravila. Mislimo, de ga nje takega kamina, de bi na imù kam dat sedét sveja poglavarje. Tale je zarjes velika sramota preduserr. za šindika. Troštamo, de se bo preča o’pr.ivi'o takemu pomankauju. Sa mislimo, de u našim kamune imamo an t’kaj sudu za kupit kandreje za usé poglavarje.
BRIŠCE. — Dre 2. febrarja se je poročila naša vaščanka Birtič Rina. Poročila- je Guida Bat airia iz Ažle. Mlademu paru želimo puno sreče an vesejà.
GORENJI MARS)N. — Družini naših vaščanou Obala Valentina an Medveš Gina se je rodila deklica, ki na žalost je malo cajta po rojstvu umarla.
SOVODNIF
MAŠERA. — Mislil sir.o, de trikolori-stom so jim uzel orožje, zak’ jih nje blo an cajt videt hodit okuol ž njim. Ampa ni atkuo. Še, še ga rnajó. Samo, de sada ga daržijo buj skritega. Tuole vjemo, zak’ nje dugo od tucd, de pozno u nc-či smo čul strejat z bombami, puškami an s mitraljezi. Naš judjè so se z'o ustrašil an vič ku kajšnemu kmetu je žvina zderla iz jaslah, zak’ se ie ustrašila strejanja. Muorli so možje po noč ustat en jo spet parpnet.
Ka čakajo tisti od iecà za pobrat orožje tistim hudodelcam? Naj hitro se odpravijo iz naše zemje an jih spravi u paražon take ljudi, zak’ želja usih nas je za živjet u miru. Smo dest u cajtu uojské poslušal an prenašal strejanje.
MATAJUR. — U telim cajtu narbuj tarpimo zavuj tegà, ki njemamo ejest"1, posebno ljetos, ki je zapadlo dost snega. Je žej vič ku adàn mjesac, de smo zaperti u naših hišah an čakamo, de bi se staju snjeh. či imamo kjek za prodat an potegnit sude za se kupit jedi, muo-ramo čakat dc marca mjesca. Za našo vas nje nabednega, de bi se no malo po-biigu, četud smo t’kaj prašal, de naj se almanj ejesta i.ardi.
PLATAC. — Na zadnji seji sočelnu r.aše zadružne mlekarne, so bili imenovani novi prpdsednik an podpredsednik. Za predsednika so zbral gospuoda Trušnja-ka Cirila, za podpredsednika pa gospuoda Vogriča Atilija.
Trcštamo se, de novi voditelji naše mlekarne boju znal dobro napri vodit use opravila, za buojši njen razvoj.
PLATAC. — U ne ejo 3. telega mjesca se je za venčno loču od te ega svjeta 81 Ijetri Kjabaj Ivan (Vanac po domače'. Rcrik Vanac je biu pešten č ovek an dohar djelovac do svoje zadnje ure. Na pogreb, ki je biu u *torak .5. febrarja je
IIIIIIIIIIIMM Hill lili 'MIH! Ili II llllllll Hit II || || m || numi milnim
POSTA
parš’o puno juci, čeruuno je bla slaba
, /O 7!ivni Knpva an ledu.
N. S. - OBČINA TAJPANA - Za dosego vaše podpore se morate obrniti na u-rad »Opera Nazionale Mutilati e Invalidi di Guerra« - Via del Pozzo, 18 - Videm in tu vam fcoao dali vse natančne informacije. Ni dolgo od lega ko je prav ta urad sporočil, da se bo dala podpora žejnim pohabljencem, ki so brez spodnjih udov in jim nošenje ortopedskih aparatov povzroča škodo na obleki. Podpore obstojajo v denarju ali v obleki, kakor boste pač navedli v piošnii
$tev 35  -----------,----- MATAJUR-----------;-------Sfran '3
BAUDOUIN DE COURTENAY Slovenske naselbine v Furlaniji
fin«««*«
Novembra teta 1930 je umrl v Varšavi v visoki starosti prof. J. Baudouin de . Courtenay, slaven jezikoslovec in filolog, ki se je bavil zlasti s študijem slovanskih jezikov in so ga zelo upoštevali v evropskih znanstvenih krogih. Bil je zelo izobražen in delaven ter je pisal do zadnjih dni svojega življenja. Kot profesor je poučeval na raznih univerzah: v Leningradu, Krakovu in Varšavi, kamor se ie po boljševiški revoluciji leta 1918 vrr.il in postal honorarni profesor na ponovno ctvorjeni univerzi, kjer je poučeval do svoje smrti.
med beneškimi Slovenci
Bil je potomec znamenite francoske družine. Eden njegovih prednikov se je proti koncu XVIII. stoletja preselil na Poljsko in zato ie tudi Baudouin de Courtenay bil rojen v Radzyminu dne 13. marca 1845. V življenju svoje dežele je imel pomembno mesto; omenimo naj samo, da je pri volitvah prvega predsednika Poljske republike, pri katerih je bil izvoljen Gabrijel Narutowicz, tudi za Boudouina g'asova le kakšnih sto poslancev, čeprav ni til cn sam niti kandidat.
Njegovo zt.er.sl veno delo je obsegalo več področij. Podrobno je proučeval slovanske jezike, zlasti poljskega, študiral pa je tudi indoevropske jezike.
De Courtenay je bil med drugimi star znanec Furlanije in torej tudi Beneške Slovenije. Udeležil se je zgodovinskega kongresa, ki je bil leta 1899 v Čedadu ob proslavi tisoò’etnice znanega zgodovinarja Paola Diacona in je takrat govcril o Zgodovini Longobarde v.
Naša Beneška Slovenija se lahko po-r.aša s tem, da se je zanjo zanimalo mnogo slavnih mož najrazličnejših narodnosti: Italijani, Slovenci, Rusi, Cehi, Poljaki, Nemci in Francczi. Med vsemi se ie najbolj odlikoval De Courtecay. že več let ie obračal svojo pozornost na narečja beneških Slovencev. Cesarska akademija v Petrogradu mu je dala na razpolago sredstva za njegova raziskovanja v naši deželi.
Medtem je že objavil članek »O fonetiki rezijanskega narečja, opremljeni z besedilom rezijanskega katekizma« in leta 1876 je objavil »-Nekaj opazk o b’.a-goglasju rezijanskih samoglasnikov«. Na mednarodnem kongresu orientalistov v Firencah leta 1877 je de Courtenav med svoje prispevke, ki jih je obrazložil, vnesel tudi slovenska narečja iz Beneške Slovenije.
Ko se ie mudil med beneškimi Slovenci, se ni zanimal samo za njihov jezik, ampak tudi za šege in običaje. Zanimali so ga tudi rezijanski napevi, ki jih je zbrala zanj gospa Ella de Schultz-Ada-jevski. O tem svojem delu je podal poročilo v »Slavij anskem Zborniku« pod naslovom »Rezija in Rezijani«.
Leta 1895 je po osmih letih napornega dela objavil v okrilju akademije v Petrogradu 700 strani debelo knjigo z naslovom: »Gradivo za jugoslovansko dialektologijo in etnografijo«, zvezek I.: »O
Rezijanih«. Mncgc gradiva je nabral med proučevalci lju 'skega slovstva.
Da bi proučil življenje Slovencev v Ferski dolini, je nap» a vil leta 1901 posebno poteva lje, c katerem poroča istega leta na akademiji v Petrogradu. Leta 1904 je objavil II. zvezek z naslovom : »Eseji o jeziku terskih Slovanov v Seve-ro-vzhodni Italiji«, v katerih objavlja družinske dialoge, povesti, uganke, verske obrede itd.
V uvodu omenja, da no morda nadaljeval svoje delo in razpravljal tudi o drugih narečjih v Beneški S oveniji.
To je v kratkem delo tega slavnega slavista, ki se ni pobrigal samo za to, da točno opredeli mesto, ki pritiče našim narečjem, ampak je na zgodovinskem sestanku v Čedadu leta 1899 ožigosal pretiranost italijanskega davčnega sistema, zanemarjenost m žalitev čuta pravice nasproti tem ljudem, katerim se približa italijanska oblast samo kot sodnik, karabiner ali davkar.
Ko so se za časa Longobardov prikazali v Furlaniji skupaj z Obri tudi Slovenci, se nisc naselili samo v tistem predelu, kjer prebivajo še danes, empak so šli dalje po vsej furlanski ravnini in še preko nje.
Tudi ko so izgubili samostojnost, ter so morali priznati frankovsko nadoblast Karla Velikega, so nadaljevali s svojim pohodom v Furlanije in pogosto menjavali svoje bivališče. Da so se pomaknili še precej enestran Furlansko ravnine, lahko razvidimo iz dokumentov tiste dobe. V »Cronache Venete« nekega Ivana čitamo, ko govori o letu 846.... »približno v tistem času so prišli S’ovani v Benečijo in zasedli kraj Caprulense (Caor-le) ob izlivu reke Livence ter me to o-pustošili«.
Karel Veliki pa ni uničil samouprave Slovencev, ki so jo obdržali še dolgo tudi po njegovi smrti. Le h ko rečemo, da se je mnogo Slovencev pri teh pohodih od-cepi'o od svojih skupin, ki so 30 vračale domov in se naselilo v še nenaseljenih krajih. Tako naseljevanje se je vršilo na tiho, da se cele zgodovinarji v začetku tega niso zavedli. Slovenci so se bavili s poljedelstvom povsod, kjer so našli za
to pripravno zemljo. Seveda so morali ti naseljenci že takoj v začetku priznati gospostvo krajevnih oblastnikov in jim plačevati davke. Tako obstoja dokument iz leta 1039. ki govori o posvetu,vi bazilike v Og eju po patriarhu Poponu. V tej posvetitvi navaja patriarh dohodke kapitlja v Ogleju in pravi, da mu-daruj»; ....»najprej posestvo Melerete z vsem imetjem in pritiklinami, ki leži v slovenskem naselju z istim imenom itd.«. Med drugimi vasmi, ki jih je daroval kapitlju, naletimo še na naslednja slovenska imena Roncha (Ronke), Bicinis (Biči-nik), Ceulan (Clauiano), Gonari (Gonars) itd. Najvažnejši med temi vasmi je Meleietum, ki se danes imenuje Me-retto di Capitolo, pri Palmanovi. Vse ostale slovenske vasi se nahajajo deloma ob cesti iz lahnanove v Codroipo, deloma ob Cornu do Marana.
O ostalih slovenskih kolonijah po Furlaniji nimamo dokumentov, ki bi. nam dokazali njihovo starost, vendar pa lahko rečemo, da so tudi one obstojale vsaj od začetka IX. stoletja. Ta naselja so spadala nekdaj pod oblast goriških grofov in so tvorila del okraja v Belgradu (ob Tilmertu). (Konec prihodnjič.)
«
k~ 1 •*
Dokument o dvojezičnosti v Beneški Sloveniji
Nadiška dolina je leta 1896 z velikim-slavjem proslavila poroko italijanskega kralja Viktorja Emanuela s črnogorsko
Prvič je prišel v Furlanijo leta 1873. Tedaj je prehodil vse doline in gore Beneške Slovenije, da bi na splošno spoznal deželo. Na univerzi v Dorpatu je potem podal poročilo o tem, kar je videl ali slišal. Pri tem omenja nekaj svojih zanimivih doživljajev. Beneški Slovenci v tisti debi niso bili navajeni, da bi prišel med nje kak študiran človek, razen tistih ki so prišli zaradi sodnih poslov ali trgovipe. Zato se jim je čudno zdelo, ko so videli tega človeka, ki je prišel od daleč, hodil od vasi do vasi, spraševal in nekaj iskal. Nekateri 30 mislili, da je avstrijski, pruski ali ruski vohun, finančni stražniki so mislili, da je tihotapec, zepet drugi pa so sumili, da je preoblečen duhovnik, ki ga je poslal papež. Sčasoma pa so bili proti njemu bolj zaupljivi in prijateljski, ko so videli, kako dobro se je naučil njihovo narečje.
kneginjo Jeleno. Vse vasi so bile dna 20. oktobra tistega leta okrašene s slavoloki in razsvetljene 2 umetnim ognjem. Na predvečer poroke se je zbrala pred občinskim sedežem v St. Petru Sloveuov velika množica ljudi in pri tej ceremoniji so igrali poleg italijanske državne himne tudi črnogorsko. V imenu vseh sed-mih občin Nadiške doline pa je prof. c ( f 'tj Musoni takratni f&r. -PriouLy župan izdelal prisrčen pozdrav na pergamentni papir kot voščilo beneških Slovencev črnogorski kneginji v slovensko-bene-škem narečju in v italijanščini. Ta stari dokument, ki ga tukaj v celoti objavljamo, je dokaz, da so občine Nadiške doline takrat rabile dvojezičnost tudi r uradnih zadevah. S tem so pa beneŠKi Slovenci tudi pokazali, da čutijo krvno vez do svojih bratov Jugoslovanov, i* katerih je izšla tudi bivša italijanska kraljica Jelena.
-■11	‘
NA PERGAMENTU PIŠE TAKOLE:
Dalj časa se je pomudil med Rezijani. Leta 1877 in 1890 se je vrnil, da bi kontroliral in dopolnil svoje zapiske, preden bi jih cbjavil v posebnem spisu.
Na te-le zlat dan, u katerim najljeuša ro&a Jugoslovinska se presaja u italjan-ski vart pod sjenco častitega Savojskega drevà, prebivauci italjansko-slovinski o-kraja Sv. Petra par Nediži, veseli par-guodbe, ki jih zv? - ie zmočneiSmi vezmi k parjubjem Dii xstiji.
PRESV ETL^v. Porotencan V1TORIJU EM AN V . U SAVOJSKEMU an
ELENI PETROVIČ NJEGUSOVI éeljó deb’ se spunte éejé za Njih srečo katero Njema želi Gela Italja od Mata-jura do Etne.
U Sv. Petru par Nediži 24. otoberja 1X96.
NA imé delega okraja / H ,	občinski poglavarji. , C; /j_
( ■?- „ Ji-* ‘ “ - ‘	(
DlnlA
(Zgodba u podboneškem narečju)
Blizu ejerkve je bla oštarija an u nji nje blo nabednega, zak' je biu djelunik. XI Benečiji grejo judi samo tu nedejo u oštarijo za kjek pošpilat an za ga popit ladnó buču ta dobrega vinca. Samo u ad-xim piču izbe je biu adàn mož, imjet je mou nih 50 al 60 ljet. Pred njim na mizi je stau adàn fjašk čarnega vina. Možač, ki po imen se je klicu Miha, gledu je ir.ez glaže cd oknah lepuo uru, ki uo-nč je bla. Pomlad je bla an Miha veseu .je biu an zatuo je začeu pjet:
Nimar vešču, vešču nimar bom vince più dokjer bo.-n žiu.
Zlo je biu ljep Mihu glas, de se je »rstegnu po majhani vaščin. Petelini u kokošnjaka!) so zakikirikal kar so čul Miha takuo lepuo pjet. Majhani otročiči so se rahlo parbližal oštariji an skuo-ze glaže so začel gledat Miha, ki nimar je piu u piču. Miha je pa drugo začeu :
»Sladko vince piti tuo me veseli, dobre voje biti svoje žive dni/...«
Otročiči so ga le poslušal an se vese--lil. Pa kar jih je vidla stara oštjerka, kar
uon iz hiše je paròla an jih začela lovit, damou jih ie tjela gnat, tie se na pohuj-šajo. Miha je tuole vidu an hitro je par-šu uon iz izbé an zaueknu za staro oštjerko: »kar pust otročiče... ti farda-mana... an vi ta mali hodita tle.« Otroc, ki blizu adnegà kantona so se tiščal, kar hitro so parletjel h Mihu an za njim šli u oštarijo.
»Terezja...«, je zaueknu Miha, »parnasi še glažu an še adàn fjašk vina«. Terezija je parneslà kar Miha ji je ukazu an kadar je djela na mizu mu jala: »Ti Miha si nauman, trobiš ga ku hudič an še otroké češ pohujšat«. »Kar muč ti Terezija, kar tnuč«, je edeovoru Miha an začeu lit otrokàm vino u glaže. Terezija je šla po nje pot an pustila Miha an c-tročiče, ki usi kup( so ga pil. »Pa za ki ga nimar pijete Miha«, je jau adàn majhan nadužan otročič, »an raki ste nsak dan pijan?«
»Oh ti presnet, še tuole me boš prašu potlé, ki san ti plaču za pit, pa ku češ vjedit zaki ga takuo rad pijem ti bom povjedn. Poslušajta,« je začeu Miha, »san biu majhan ku vi kar me je moj
očja dau za hlapca h adni kmčtuški družin. Djelu san rad an radi so mi mjel, gaspodinja mi je dajala nimar kako pa-lanku an me je učila, de bom šparu za kadar bom star. Gospodar me je pejù nimar tu oštarijo an me ga plaču adàn glaš an takuo nimar me učiu za ga pit, zaki na telim svjetu se stoji narbuojš kadar si pijan. Meni se nje tuo dobró zdjelo an kar poslušu san gospodinju takuo, de nimar san šparu an puno soti-du san tiu čje odluožu, kar san meu 25 ljet. Ušafu san von tenčas adnó ljepo deklico, pa mi nje marala an takuo san ostu same. Od žalosti san šu potlé po svjete an le služu san. Biu san u Njeni-čiji an na Ucgarskim vič ku 20 ljet. Par-šu san damù, ki san meu nih 50 ljet. Puno soudu san meu, pomau san moji družin an še mi jih je ostalo. Ka’ san meu djelat z njemi? Pomisu sem se na mojega ta parvega gospodarja an pit san ga začeu. Zatuo ga pijem an nimar san veseu.«	*
Otročiči so ga poslušal radi an tud njim vino ie blo dalo že gor u glavo. Miha kar je genju govorit je začeu nazaj pjet:
»Konjički Škripajo čier uozijo težkuo, vince pe’jajo premočno sladkuo.
Sladko vince piti tuo me veseli, dobre voje biti svoje žive dnin Za Miham so tud’ otroc pjel an velik
glas je šu von iz izbé an se zgubju po vasi. Terezija je tuole čula an na urata je pàròlà, gledala je Miha an otročiče, ki takuo veseli so bli. Posmejala se je an nazaj u hišo šla. Sama med sabo je višno jala »o ti fardaman Miha use ti zmotiš.« Ure so pasuale, Miha an ctroc so ga le pil an pjel so an takuo, de sonce je blo šlo žej za brjeh. »Zda« — je začeu govorit Miha — »vi muorta iti damu, drugač vas boju tukle mame, pa prjet ku bosta šli ga bomo popil še adàn fjašk. Terezija« — je zaueknu Miha, —- »parnesi še adàn fjašk«. Terezija ga je hitro parneslà an šla. Popil so ga hitro an otročiči so šli na njih duom.
Judje so začel l.odit od djela an u oštariji so se ustavljal za ga popit adàn četart, zak’ je bla sabota. Miha jih je h sebi parklicu an kup so ga pil. Za malo cajta potlé so začel pjet par njemu tud kmetje usi kupe:
Ne grem damù, ne grem damù, zak’ si sama kriva, mjela si puoba luštnega, zaki si ga zapustila.
Mihu so tjele suzé tejč kar tuole pje-sen so pjel, spomnu se je tenčas na njega ljepo Anku, ki puno ljet nazaj ga ni tjela. Med kmetam je biu tud’ Tona, ki je oženu Anic.u. Tona an Miha sta se gledala u cči kar so pjel an malo se smejala. Njih rmjeh je kazu, de se nje-
sta tjela slabo ah de Miha jo je biu Tonu Šenku. Pil so ga zlo tisto nuoč, Terezija ga je nosila na miza brez se ustavit an punoči je tuklo kar so usi pijani šli od oštarije. Na duore pred oštarijo, so se ustavli, se zbral u kruog an spet začel pjet.	^
»Luna sije, sije kladvo bije, bije..m Zarjes je zlo lepo luna sijala u luftu, ampa še ljeuš so kmetje an Miha pjel. Glas je utjeku po usi vas an u majhan ili kamrah tud judje ki so žej spal so se zbudil an radi poslušal ljepe pjesme. Končal so s pjesmo:
Use je veselu kar živi, use je veselu kar živi...
An potlé so se pustil an šli usak na suoj duom. Puno cajta je pasalu od tistega dne, ki takuo lepuo so pjel Miha an kmetje. Puno cajta je pasalu od tistega dne an Miha an tisti kmetje so skor usi umarli. U britofe tuk Miha počiva, na grobu je na majhana skala na tikjeri so vepikane tele besjede:
Tel je biu vinski brat, piu ga je tat.
Tisto škalico so na njega grob ložli tisti otročiči, ki donàs so žej veliki, ki tist dan so ga pili z Mihan u oštariji par Tereziji. Usak, ki pasa blizu groba Mihovega se rat žegna an za njim zmol an se nanj se pomisli.
ZA NAŠE DELO
Škropenje sadijska drevja
če bo lepuo ureme začnite pruot koncu febrarja škropit sadijsko drevje. U naših vaseh se tisto djelo dostkrat pru slabo djela, zak’ sadjarji na vjedó kuo je važno škropit drevje. De sa ne bo vič tuo gajalo, dobro preberite an preštudirajte tuo kar vam bomo zapisal.
Kar je hud vietar na smijete škropit, zak škropivo na pride do tistih visokih vej. škropit se muora na to vižo, de na bo ostu nobedan centimetar drevesnega lubja, nepoškropjen. Za škropit use suor-te sadijskega drevja je narbujš žvepleno-j apnena voda, ki jo lahko sami napravite. Za napravit 100 litru žvepieno-japnene uodé, nucamo 10 kilu živega ja-pna al’ pa 3G kilu uasnjenega, an 10 kilu žvepla. Te ucdé je za dost za poškropit okucl’ 30 srjednje velikih dreves, če u tistim cajtu kar škropite je možno marzio, spravite fez noč škropilnice an uodó u kljet al* liljeu, de na zmarzne. Fumpe za škropit so zlo drage an zatuo jih muoramc varvat an usak krat, ku končamo z djelam, jih muoramo očedit an če je potrjeba tud’ namazat.
Mlado drevje na smijemo škropit s takim močnim škropivom, zak’ bi lahKo mu škodo nai dii. Tist, ki imajo infetano drevje z tisto boljezen, ki ji praviio ameriški kapar (kapar San José), lahko škropijo drevje s ( par stuo durlo (tuo je l'odà zmješana iz vretemskim uoljam an kreozolam).
Djelo u njiui
Ne smijete pozabit, de prej, ki morete znesete tale mjesac vos hnoj u njive. Če je ljepa ura ga lahko tud’ raztrosite. Dobro bi bluo tud’, de zbuojšate hljeu-ski hnoj an tuo tskuo, de mu parmješate «metnih hnojil, tiste, ki jih fabrike dje-lajo. Umetna hnojila jih kupte u agra-rji an glejta, de kupta tiste, ki narbuj jih je potrjebna vaša zemja. Tale mjesac an parve dni drugega je ta pravi cajt za tud’ prekopat stare traunike an tam, ki sta usadil djeteljo.
Djelo na vartu
Konc tega mjesca al’ u začetku marca u tistih krajih, ki se je zemja žej malo osušila lahko začnete sjati petaršil an koranj. A prej ku začet tole djelo vam svetujemo, de dobro dičinfetate sje-jne. Tue se narbujš nardi takuole: uzam-te adnó tutilko, ki ima šaroko šijo an
noter dajte sjtme an malo dižinfetanta »ceretan«. Pctlé tisto butilko obračate takuo, de se sjeme dobró oprasi z dižin-fetantom a n šelč potlé ga useiete.
Za usjat vam parporočamo, de sejete lepuo glih u varstah, zak’ takuo Sparate dost sjemana an potlé poganke vam bo zlo buj lahko opljet an okopat. Seje se ponavad z rokó, praktično je tud’, de sjeme daste u adnó butilko zlo uozko an ga takuo buj na glih potrosite po kon-càh.
Djelo u vinjiki
Sada je puno djela u vinjik zak’ jih bo trjeba usé obrjezat. Parporočamo vam de tisto djelo ga napravite najparvo oku ta starih vinjik, te mlade imate cajt šelč na konac marca mjesca, potlé ku buodo mjele tisto vodico. Zemja za nove nasade vinjik muora bit u telim cajtu tud’ žej parpravljena, de buoste lahko začel preča sadit mlade vinjike u cajtu,
m
isa
GOSPODARSTVO
iYi
Bill
A
Razni kmetjiski tečaji
Izvedeli smo, de se boju ljetos po vič krajah Italije daržal tečaji za poučit kmete. U zenarju mjescu so bli tud’ u dostih krajah Furlanije tečaji, par tikerim so učil kuo se pravilno niouze krave an še dost drugih reči c žvinoreji. U tiste tečaje se je upisalo dost kmetu, posebno te mladih, de so tako se tam naučil novih metod za buojše gospodarstvo.
Tale mjesac bc u Bologni na Istituto Nazionale di apicoltura dan tečaj za čebelarje, an tam boju dal po končanim tečaju diplomo, tistim, ki se boju izkazal, de poznajo debro čebelarstvo an tisto tehniko.
U Padovi na Istituto Professionale A-grario Statale se to tale mjesac začela šola za vartu ar je a n sadjarje an bo trajala od 15. febrarja da 15. otuberja. Za u tisto šolo stopit je trjeba mjet Certifikat pete osnoune Suole an bit star najmanj 14 ljet. Plačuje se 9 taužent lir na mjesac za spanje an hrano.
Usi tisti tečaji so zarjes dna ljepa rječ za parpravit mlade može za dobre gospodarje. Vjervamo, de se bo rjes dost judi upisalo u tiste šuo’e, zak’ so koristne, a za naše ubege kmete tiste vrata so zaparta zak’ živimo u hribah an nje-
majo denarja za tam poslat mladince se učit. Take šuole bi se muorlo u naše vasi odpret, zak’ do donàs nje še daržava poskarbjela za poučit kuo se muora dje-lat za gospodarstvo vzdignit našim kmetom. Vjemo, de za te šuole so fondi od ERP, ki finansirajo, tista bi bla arneri-kanska pomuoč Italiji an ini se zlo čudi-p;o, de zaj naše judi nje blo še ankul nič dano za tist narnje n od fondu tiste organizacije.
. . U tiste šucle za vrtnarje an sadjarje bo usak šuolar ušafu diplomu, s katje-rom bo človek prej ušafu djelo tud u druge daržave. Par nas, ki ni nabedneg-j, ki ma meštjer, tak?« diploma bi bla. /a-rjes koristna, posebno za tiste, an par nas jih je puno, ki majó veliko ve.seje za sadjarstvo.
Naš m gospodinjam povemo,
de glaš na bo počiu, če ulijejo noter vro-fe, če glaš stoji na mokri cunji al’ pa, de se u glaš dr ne adnó žlico;
de se odženč duh po frišni farbi iz zapartih prastoru takuo, de se tam postavi kandla vedé an blizu tiste, u ad-hó malo skledo, no mar amonijake. Tuo je trjeba usako uro menjat;
KUP NA DEBELO
DRUGA POLOViCA MJESCA FEBRARJA
ku zemja ne bo vič zmarznjena an blatna.
Vežno za sajenje krompirja
Lepuo glejte, de vas krompjer za sjeme, ki ga daržita u kljeu vam ne zmarzne. Dostkrat se godi, de zmarzne še na pomlad zak’ kmetje so mislil de ne bo vič mraza an so ponoč pustil odparto okno. Duo ni še zbrau sjemenskega krompirja naj tisto djelo sadà nardi, takuo, de zbeife ta najdebelejši, ki ima narveč očes. Razreže se ga po douš na vič kosu an usak košček lepuo glejte, de bo imù od dva do tri očes. Krompir ga lahko zrežete že sadà, de se buodo rezane strani posušile še pred cajtom sadi-tvje. če usadite frišno zrezan krompir rad gnije u zemji, posebno če je tista mokra an marzia. Dobró bi bluo, de se zamenja sjemensko suortu krompirja, zak’ pardjelek bo buojši. Ni trjeba, de gresta deleč po tisto sjeme, je dost, de ga zamenjata s krompirjam druge vasi, kjer raste na drugi varsti zemje.
Gorsko senuo Rauninsko senuo Dj elei j a Slama
SENUO
L.
»
»
»
ŽV1NA
na kuintal
850	do	900
970	» 1.050	
1.140	» 1.250	
500	»	540
na Kg.		
304	do	326
280	»	297
276	»	298
226	»	253
168	»	204
306	»	330
278	»	300
310	»	335
288	»	310
500	»	520
465	»	495
200 taužent		lir
Uoli 1. varste Uoli 2. varste Krave 1. varste Krave 2. varste Krave 3. varste Junci 1. varste Junci 2. varste Jenice 1. varste Jenice 2. varstd Teleta 1. varste Teleta 2. varste
usako.
PRASETA ZA REJO Od 10 do 20 kg. usako L. 7 000 do 9.000 Od 20 do 50 kg. usako » 14 000 » 18.000 OUCE AN KOZE
na Kg.
Jarčki	L.
Kozé	»
Kaštroni	»
Ouce	»
PERUTNINA — ZAJCI
Piščanci
Kakoške
Dindje
Guse
Race
Zajci
Golobi za usak par Jajca za usako
L.
330	do	370
90	»	130
160	»	190
170	»	190
— JAJCA na Kg.
590 do 690 600 »
525 » 450 » 525 « 250 » 375 » 25 »
650
580
500
580
280
425-
26
SER. MASLO AN MLJEKO
Nav. večfarbni fižou L.	145	do	150
Fižou »turkan«	»	125	»	140
Grah	»	120	»	125
Laški bob	»	125	»	135
SEMENA ZA SENOŽETI
AN TRAUNIKE
na Kg.
Furlanska djetelja	L.	245	do	250
Beneška djetelja	»	235	»	240
Čerfoj »spadone«	»	210	»	220
Čerfoj »violetto«	»	245	»	260
čerfoj »ladino«	»	1.450	»	1.500
Trava »altissima«	»	250	»	270
GRADBENI LES (kup na kubični meter) Smrekovi hlodi	L.	15.600	do	17.000
Mačesovi hlodi	»	18.300	»	18.500'
Rotinjevi hlodi	»	16.000	»	17.000'
Kostanjevi hlodi	»	16.000	»	18.000
Čarješnjovi hlodi	»	15.000	»	16.000
Bukovi hlodi	»	14.000	»	15.500
JasenovL hlodi	»	16.000	»	17.000
Orjehovi hlodi	»	21.000	»	24.000
Hrastovi hlodi	»	16.000	»	20.000
Tapolovi hlodi	»	7.000	»	8.000
Smrekove daske	»	30.000	»	31.000
Mačesove daske	»	50.000	»	51.000
ŽITARICE (ušenica - sjerak - otrobi - moke) na kuintal Ušenica	L.	6.700	do	6.800
Sjerak armen	»	5.600	»	5.700
Sjerak beu	»	4.850	»	5.000
Domači ovas	»	5.600	»	6.000
Domača arž	»	5.800	»	6.100
Ječmen	»	5.250	»	6.400
Ušenična moka 0	»	8.500	»	9.000
Ušenična moka 1	»	8.000	»	8.100
Sjerkova moka	»	6.600	»	6.800
Ušenične otrobi
Ser do dua mjesca star Kg.	L.	500	do	525	Nav. ušenične otrobi Drobne samljete	L. 3.780 do 3.920
Ser čez dua mjesca star Kg.	»	700	»	750	otrobi Farinela	» 3.810 » 3.920 » 4.000 » 4.150
Mlekarniško maslo	»	980	» 1.020		Mekine «•	» 4.370 » 4.500
Maslo naret u hiš	»	850	»	900	Sjerkove otrobi	
Mljeko na literv SADJE AN	» 46 » ZELENJAVA			48 )	Sjerkove navadne otrobi	L. 3.800 do 3.900
česen	L.	na Kg 90 »		120	Sjerkovi odpadki samljeti	» 4.370 » 4.500
Korenj	»	70	»	80	OPEKA, CEMENT	AN JAPNO
Zejé	»	10	»	23	Korac na 100	» 14.300 » 15.000
Kàpus	»	20	»	25	Kopese za usako	» 50 » 55
Solata	»	55	»	60	Navadni cement	» 800 » 805
Krompir	»	24	»	30	Živo j apno na	
Aideč zimski radič		73	»	107	kuintal	» 800 » 850
Sedan	»	35	»	50	Vasnjeno japno na	
Špinaža	»	60	»	110	kuintal	» 500 » 600
Kostanj	»	15	»	20	« -	
Jaboka navadne	»	45	»	55	Odgovorni urednik :	Tedoldi Voimir
Ilruške navadne	»	45	»	55	Založnik: »Matajur« d. z o. z.)	
FIŽOU AN GRAH na Kg.					Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950	
Ardeči fižou
L. 165 do 175 Tiska : Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
^Rezijanska ljudska praoca : Boter Gasparlič
m, vm
■a
-p*
rnnmm
mštim
n-
*
ms ^
Neki revni družini vsi so v skrbeh koga
se rodi deset otrok,	tra. Oče gre v gozd in tam sreča tujega	Gospod se mu ponudi za botra, a oče ime, drugače bo izgubil sina. Oče sprej-	za Feliksa. Neznani boterv bogato obdari
naj vprašajo za bo-	gospoda, kateremu razodene svojo skrb.	mora tekom enega leta odkriti njegovo me pogodbo in č/rugi dan krstijo otroka družino in mu naroči, da se vidita čez
Kl
Mk
ÌÉÈ
v» v-OU
eno leto. Pretekel je rok in oče gre na dogovorjeno mesto, a še ne ve za botrovo
ime. Med drevjem epazi čoveka, ki kliče botra za Gasparliča. Oče se prestr ši, ker
ve, da je Gasparlič ime hudiča, a vseeno -e pogumno postavi predenj. Premišljuje
in si izmišlja imena in šele v tretje pove, da je botru ime Gasparlič. Ko hudič sli-
ši svoje ime zatuli in zbeži na Kanin od koder se ni več povrnil.