PROLETAREC Ji DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S, F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ŠT.—NO. 2069.
CHICAGO 23, ILL., 4. JUNIJA (June 4), 1947.
fuhlmhrd Weesly at 2301 8. Lawndale Ave.

LETO—VOL. XLIL
MNOGI POHABLJENCI si snajo pomagati boljše kot po po zdravi ljudje. Na gornji sliki je slepec, ki šiva kot da bi Imel po normalen vid. V vojnih bolnicah ter v rasnih druffih zdraviliščih veš-ha jo posebno ve le rane sa koristne poklice, vslic njihnim telesnim poškodbam. To je hvalevredno delo v prid ljadem, hI so si morali svoja mlada življenja pohabiti na bojiščih, pa hi radi šiveli hot vsi drugi normalni ljudje.
Poročilo o drugi konvenciji SANSa
in njenih sklepih
Fred A. Vider novi prodtodnik. — Dnevnik Enakopravnost dobi moralno in gmotno podporo te organizacije. — Sprememba v eksekutivi
Druga konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta,
ki se je vršila 30.-31. maja v Clevelandu, je imela dober po-
sct. Udeležilo se je je nad sto dvajset delegatov ter odbornikov.
Seja odbora
Dan prej — v četrtek 29. maja. se je vršila seja eksekutive in glavnega odbora, na kateri je bilo poroča no o že izvršenih pripravah za konvencijo in določenih za predložitev še nekaj resolucij.
Louis Adamič je poročal na nji o sedanjem stanju ZOJSA 'Združeni odbor južno slovanskih Amerikancev), ki ima svoj urad v New Yorku^ Dejal je, da je to za vse Jugoslovan* v tej deželi najvažnejša ustanova, ki je izvršila že ogromno dela, a sedaj zaradi pomanjkanja financ ne more funkcionirati kakor bi bilo potrebno. SANS ji je, dokler je zmogel, prispeval pa $1,000 mesečno. Adamič je priporočil, naj ta prispevek obnovi. ako želimo, da bo ZOJSA se deloval. Priporočilo je bilo dano v pretres novi eksekutivi SANSa.
Dalje je Adamič priporočal,
naj se z rtlifno akcijo preneha, ker sedaj je za nas politično delo najvažnejše. Razmere so takt', da to zahteVajo in zaradi tega je treba posvetiti vse naše energije političnemu delu, po-f bno naporom za ohranitev in utrditev miru.
frccej razprave je bilo tudi o • kladu otroške bolnice. Od tam prihajajo različna poročila, n. pr., da bi opremili že obstoječe otroške bolnice z instrumenti, k<T se jih tam sedaj ne dobi.
^MfffHTfTfflfffffffff
Prosvetna matica
Konferenca v Chicagu v ne-<Hjo H. junija v Slov. delavcem centru za čikaške, wauke-Kansko, sheboygansko le mil
dansko okrožje.
Prične se ob S: 30 dopoldne. > *e pridmžene organisaeije so
h«le pismeno povabljene sa izvolitev zastopnikov. Več podrobnosti na drugem mesta v
tej številki.
Zadevo je imela pred sabo tudi konvencija. Njen sklep je, da naj ta priporočila proučuje nova ekaekutiva ker je iz prejetih pisem razvidno, da so od tam poslali več korespondence, ki pa se je bržkone izgubila, ker je SANSov urad ni prejel.
Otvoritev konvencije
To drugo zborovanje SANSo-vih delegatov in odbornikov je otvoril predsednik eksekutive Etbin Kristan. Napravil je lep uvodni govor in omenil pomen praznika Spominskega dne, na katerega se je konvencija pričela, ter žrtve naše tukajšnje in naše rojstne domovine, ki so padle v borbi proti fašizmu in za svobodo. Nato je navzoče pozval, naj njim v spomin in v znak spoštovanja in priznanja vstanejo.
Za predsednika konvencije je bilo nato predlaganih precej delegatov in odbornikov, ki pa so vsi odklonili.
Ob drugi nominaciji je prevzel kandidaturo Joško Oven, delegat Proletarca, in bil so-
(Konec na 5. strani.)
OPOZICIJA NA KONVENCIJI AN6USKE
DELAVSKE STRANKE NI MOGLA USPETI
• ** . • i • Prod konvencijo angleške delavske stranke, ki se
je pričela 26. maja v Margete, je petnajst opozicional-nih poslancev izdalo brošuro "Keep Left", v kateri kri-tizirajo Bevinovo-Attleejevo vnanja politiko in delitev dežel v dva tekmujoča si bloka namesto.da si bi svet iskal varnosti in miru pod okriljem Združenih narodov.
Druga skupina opozicije pa je Bevina prijemala zaradi njegove udinjanosti politiki Zed. držav namesto da bi si Anglija raje gradila prijateljstvo s Sov/. unijo.
Nastala so tudi druga sporna vprašanja^ tikajoča se največ notranje politike, vprašanja Indije, Palestine, ameriškega posojila itd. '
Na konvenciji je premier Attlee izvajal v odgovor kritikom, da Anglija deluje za mir, da je so čimtrdnej-šo organizacijo Združenih narodov, da si prizadeva rešiti vprašanje Indije in Palestine, posebno pa je poudaril, da angleška delavska vlbda ne sledi nobeni drugi vladi temveč ima svojo politiko, v korist stoji
t
iz-
deželi in da deluje za prijateljstvo i vsemi drugimi
Z oziroma na kritike je bila v zagovor dana brošura "Cords on the Table", o koten je bilo rečeno, da jo je odobrila strankina eksekutUa, torej da je uraden dokument delavske stranke. To je povzročilo na konvenciji oster spor, kajti opozkionalni člani odbora so izjavili, da jim ni bila vsebinanoben-krat dana v pregled in so brošuro videli šele ko je bila izdana. Končno so avtorji izjavili, da so jo napisali na svojo odgovornost.
Ernest Bevin je svojim' kritikom ostro odgovarjal in izjavil, da mu ni v vnanji politiki žal ničesar kar je storil. Ako bi Rusija nehala izpodkopavati britski imperij, bi bilo lahko marsikaj drugače. Zed. države pa je Bevin ostro prijemal zaradi njihne politike v palestinskem vprašanju. To je storil že enkrat prej v por* lamentu, kjer je dejal, da hoče Truman zato nadaljnih stotisoč Udov iz Evrope v Palestino, ker jih v New Yorku nočejo preveč.
Vlada je dobila zaupnico in opozkija y delavski stranki pa se je oo tej konvenciji izkazala so šibkejšo kot pa je izgledala prej. Ampak ne bo odnehala, kar je dobro za Anglijo in so ves miroljubni svet.
r
Konferenca Prosvetne matice v *
V nedeljo 8. junija bo v Chicagu, v Slovensekm delevskem centru, konferenca Prosvetne matice in JSZ.
Bo Izredno važna, ker smo pač v takih časih. Na nji bodo poročali zastopniki, ki se vrnejo s konvencije SANSa in razpravljali bomo i o mnogih drugih resnih vprašanjih.
Precej delegatov iz Milwau-keeja, Chicaga in raznih drugih okoliških naselbin se*je že prijavilo, a nekatera društva še niso sporočila njihovih imen. Prosimo vse. da to store, ker je treba urediti vse potrebno tudi radi obeda.
Poročali bodo delegati s konvencije SANSa, upravnica naših publikacij An ne Beniger, urednik F. Zaitz in drugi.
tajnik
te krajevne organizacije Prosvetne matice, Louis
Tajna diplomacija in svoboda tiska
Angleški vnanji minister Ernest Bevin je v svojem poročilu zbornici med drugim dejal, da je eden izmed vzrokov, čemu je bila moskovska konferenca velike četvorice tako neuspešna ta, da je bila vsaka beseda kon-ferenčnikov priobčena v tisku in še celo besede, ki so jih imeli le v mislih, so reporter]i ugibali in jih obdevali z obliko senza-cionslnosti. Bevin je dolžil takega neplodnega poročanja predvsem ameriški tisk.
Ameriški državni tajnik Maršal ie na konferenci s tukajšnjimi 'časnikarji odgovoril, da je on tudi na bodočih konferencah velike četvorice za popolnoma svobodno poročanje, torej brez cenzuriranja.	%
Predno je Marshal pristal, da se na i na povabilo sovjetsko vlade prihodnja konferenca vrši v Moskvi, je bil njegov pogoj, da v vabilo pristane le ako bodo smeli reporterji svojim listom poročati svobodno, torej brez da bi morali svoje depeše naj prvo predložiti cenzuri.
Moskva je v to pristala in za časa konference so smeli časnikarji pošiljati iz Moakve kakršnakoli poročila. Cim je bila končana, je bila stara cenzura obnovljena.
Državni tajnik Marshal je priznal, da so mnogi reporterji pošiljali svojim listom tendenčna, senzacionalna poročila. Ampak io po njegovem mnenju ni bil vzrok neuspeha, kajti tudi tiste seje velike Četvorice v Moskvi, ki so bile tajne — brez časni-ških poročevalcev — so se končale prav tako brezuspešno kakor one, ki so bile tudi novinarjem dostopne.
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
Zorko, se je koncem minulega tedna po prestani operaciji vrnil iz bolnišnice in bo navzoč na seji, če mogoče. Ako ne ga bo nadomeščal Milan Medvešek. A izgleda, da prideta oba in bosta pomagala, da bo to zborovanje čim uspešnejše izvršeno.
Konferenca, kot že omenjeno, bo v Slovenskem delavskem centru, 2301 So. Lawndale Ave. Prične se ob 10. dopoldne. Naša telefonska številka je Rockwell 2864.
Torej na svidenje to nedeljo v našem Centru. Doslej smo ta zborovanja obdržavali enkrat v Waukeganu, drugič v Milwau-keeju, v veri, da sta to najboljši središči za take seje. •
Sedaj bomo poskusili, kakšen bo odziv na sejo v Chicagu.
Na čikaška društva pa apeliramo, da naj pošljejo na to kon-
Amerika gradi "steno"
proti "komunizmu"
Pretekli teden je državni tajnik Marshall naznanil, de bo vojaška in t11^ pffrmrf Grčiji in Turčiji v vsoti $400,000,000 pripomogla k "zgradnji ekonomske in vojaške stene proti komunizmu" na Bližnjem vzhodu..
To je seveda cilj ameriške zunanje politike in Trumanove "doktrine", mnogi potnhvalci mednarodnega položaja pa so drugačnega mnenja. "Protiko-munistična stena," ki jo gradi ameriška vlada na Bližnjem vzhodu in drugod, ne more imeti dobrih posledic, lahko pa vodi v tretjo svetovno vojno.
V resnici gre sedanji boj kapitalističnih držav z Ameriko na čelu — proti Sovjetski zvezi, ki se bori proti kapitalistični nadvladi. Gre za %fere vpliva".
Italija je dne 1. junija dobila prvič po vojni tako vlado, iz katere so socialisti in komunisti izključeni. Načeljuje Ji prejšnji premier Alcide de Gasperi. On je vodja krščansko (katoliške) demokratske stranke. Ta reor-ganizaeija je v veliki meri posledica "Trumanove doktrine". In seda i se Italija pod to centri-stično vlado nadeja velikih ameriških dajatev in posojil.
Zed. države so Italiji že veliko pomagale — proporčno več kot pa kaki zavezniški deželi, z izjemo Anglije. Italija pa prejema toliko ameriške podpore, da 'e čudno! Jo pač hočemo ubranili pred "komunizmom" ter jo 3hraniti za stari red.
Na konvencijo SANSa je poslala tiskarna 100 izvodov Proletarca, v katerem je na prvi strani uvodnik v pobudo tej organizaciji. Toda ko smo konvencijo v soboto zvečer zaključili, paketa še ni bilo tja. Kriva je nedvomno pošta, kajti tudi naročniki v Clevelandu, ki bi morali prejeti list že v sredo, ga dobe šele v četrtek ali v petek. Ker je bil zadnji petek praznik (Spominski dan), so ga dobili šele v soboto. Nam je žal, kajti trudimo se, da je list pošti redno dostavljen vsak torek zvečer, a nekatere lokalne pošte z razdelitvijo odlašajo, ali pa so počasne. Vseeno, delegatom in drugim udeležencem konvencije priporočamo, da omenjeni čla nek prečitajo, ako ga še niso, ko so se z zborovanja vrnili domov.
"U Tempo" v Rimu ugiba, da bo ameriška armada še dolgo v Italiji. To je konservativen list, a priznava, da bi Italijani radi, da se zavezniška okupacijska ar ifteda Čimprej poslovi. Ampak je veliko takih,ki žele, da ostane tam, dokler ne bo "komunistična" nevarnost iztrebljena. To pa — tako pravi Associated Press, bo vzelo še veliko časa.
Dr. Kurt Schumacher je dne 1. junija na shodu v Frankfurtu v Nemčiji, ki se ga je udeležilo JO,000 ljudi, dejal med drugim: "Na naslov Rusije poudarjam, da mora biti Evropa demokratična. In na naslov Zedinjenih držav pa, da mora biti Evropa tu-
di socialistična. Mi Nemci nismo naprodaj nobeni strani.. Schumacher, ki je bil pod Hitlerjem v koncentracijski kempi, je vodja social - demokratske stranke v anglo-ameriški okupacijski coni. Ako bo njegova izjava obveljala, bo to dobro za Nemčijo in za Evropo. Ampak tem evangeliju ga naša vlada v Washingtonu ne bo podpirala, kajti ona stremi obvarovati v Nemčiji "free enterprise" — ali po naše, oteti jo skuša za privatni kapitalizem.
"Tretja stranka" je za Tru-mana in druge demokratske prvake veliko strašilo, d^si je še nikjer ni. Ampak Henry Wallace preti z njo in ako on hoče, bo ustanovljena. Dasi so bili Wallaceovi shodi v monopolnem tisku le na kratko omenjeni, so vendar senzacija, kajti udeležilo se jih je tisoče ljudi in dohodki na njih (kolekte in vstopnina) znašajo na podlagi poročil okrog milijon dolarjev. Vzrok, da demokrate skrbi pa je to, da ako se organizacija Progressive Citizens of America res spremeni v "tretjo stranko", bo odvzela nekaj milijonov glasov demokratom in Truman bo moral v pokoj. Škode ne bo, kajti kot je dejal Wallace — rajše vidim odkritega reakcionarja v Beli hiši kot pa tajcega, ki služi naprednosti le z besedami, ne pa z dejanji."
Študentje na Kitajskem, ki so
v Sangaju in drugje demonstrirali za prenehanje s civilno vojno, so bili po par tednih ukročeni. Čiang-Kaišekov režim jim je razpustil organizacije, ker 4sejejo socialni nemir", voditelje pa poslal v zapor. Dobili so od pet do deset let zapora. In to je režim, ki ga naša vlada podpira — v imenu demokracije in Trumanove doktrine seveda.
Tržaški governor bo imel težavno službo, ker so zavezniki glede uprave Trsta nesoglasni in zato ne bo mogel nikomur kaj posebno ustreči. Sov j. vlada je predlagala v to službo najpr-vo švedskega social demokrata George Brantinga, ki so ga v Washingtonu odklonili. Nato je Moskva predlagala norvežkega (Konec na 5. strani.)
Norveška sprejme
židovske begunce
Norvežka vlada je naznanila, da je pripravljena sprejeti 600 židovskih beguncev, ki se sedaj nahajajo v Nemčiji. Dala jim bo delo v svojih industrijah.
ferenco čimveč zastopnikov. Tako bomo skupno pripomogli, da bo to zborovanje velik uspeh.
Mali"goljufi" deležni več graje kakor veliki
Urad za upravljanje ustanov v podporo Veteranom pravi, da je prejemalo ali še prejema okrog dve sto tisoč bivših voje-kov bresposelnostno zavarovalnino ne da bi bili upravičeni do nje. Mnogi izmed njih so zaposleni in tako prejemajo "dvojno plačo".
Veliko jih je, ki dobivajo šolnino in bresposelnostno podporo ob enem. Tako trdi kongres-nik Rogers, ki načeljuje zbor-, ničnemu odseku sa veteranske zadeve.
Predstavnik omenjenega veteranskega urada je dojel, da so bile najbolj zločeste goljufije veteranov izročene pristojnim, oblastim, a ob enem se Jo liotožll, da mnogi sodniki postopajo s njimi zelo "milostno"; namesto da jih bi kaznovali, jih oproščajo.
Isti urad poroča, da je dognal
mnogo slučajev, v katerih je Vetera* ponaredil podpise drugih bivših vojekov in kolektal vse rszne podpore sebi v korist.
Te Id rasne druge vrste izrabljanja podpor povzročajo uradu sa veteranske sadeve nič koliko preglavic, pe tudi tistim državam, v katerih so veteranom nudeite poleg svesne 1 državne podpore In privilegiji.
Ameriška armada je štela milijone mož in če je sedaj le 2S0,-000 takih bivših vojakov, ki goljufajo svesno vlade in še administracije posameznih driav pe vrhu, tedaj te nI veliko.
Namreč to število je proporčno sole nizko v primeri s tistimi geljufi, ki so ostali dome in bogateli na račun vojne ln davkoplačevalcev s tem, da se goljufali vlado in kogar fte drugega se megli pri dobevljaaju vojnih naročil. Res je sedaj v teku preiskava, kl traja ie dolgo, pre-
ti bivšemu kongresnlku Mayju ter "muntcijskim magnetom", kl so sačeli is nič a so dobili sa blisu ipilljardo vojnih naročil in obogateli
Ako bivši vojaki res toliko "simulirajo", je temu veliko vs-rok protiunijska propaganda med vojno, ki jim je pripovedovala, da delavci tu služijo da kaj, in pa da stapkajo namesto da bi producirali sa fante, ki žive na bojiičih v mišjih luknjah. Vojaki nimajo ur — to se pravi, če treba morajo biti v bitkah in v drugih vojnih akcijah pe 24 ur, a tu pe so delavci stavkali sa skrajšanje delavnika in s tem ogrožali življenja fantov nsše armado.
Seveda, te vrste propaganda ul nikoli prisaala, da so v armadi sgolj sinovi teh "nelojalnih" delavcev. Čemu naj bi premo-gar stavkal sato, da bi spravljal
v nevarnost življenja svojih sinov, ki so bili na bojiščih? Tega kapitalistični tisk kajpada' ni hotol omenjati.
Dočim jo vojake ščuval proti unijam, je pa poročal o vojnih dobičkarjih kot da to sploh ni vredno rasburjanja* Ampak vojski so vseeno sposnali, kako gre U stvsr in si predstavili, da so goljufani. Sedaj zahtevajo čimveč privilegijev in je verjetno, da jih mnogi zlorabljajo. Toda njihove "goljufijo" so malenkost v primeri s tistimi, ki so dobili sa milijarde vojnih naročil in poilljali armadi tudi io tako slab materijal, samo da so bili proffei toliko večji.
Ako bi so temu nepoštenju municijskih baronov in drugih profitarjev stopilo na prste med vojne, ali saj sedaj, morda bi bilo med veterani manj nagona sa simuliranje in sa jomapje podpor, do katerih niso upravičeni
ENGELBERT GANGL 0 DRU2. KOLEDARJU IN 0 KNJIGI PROSVETNE MATICE
Znani pisatelj in pesnik, bivši voditelj liberalnega učitoljstva na Slovenskem, štiriinsedemdesetletni En-gjplbet Gangl je nam poslal dve pismi. Eno, datirano 10. V. 47, naslovljeno Proletarcu, pravi:
"Z veliko radostjo sem prejel Ameriški družinski kolodar, ki ste mi ga poslali. Hvala vam za to lepo, po opremi in vsobini bogato knjigo.
Čast in priznanj« uredniku.
Želim vašemu prosvetnemu prizadevanju najlepših uspehov v bodočnosti na prospoh našemu živi ju v novi domovini in vas prosim, da prejmete vsi mojo iskreno in bratske pozdrave!"
Drugo Ganglovo pismo jo naslovljeno Prosvetni matici. V njemu pravi mod drugim:
"No morem vam povodati, koliko vesolja sto mi napravili, ko sto mi poslali knjigo našo Katko Zupančičeve "Sliko iz vsakdanjoga življenja"!
Za vate darilo in za vašo pozornost iskrena hvala, pisatoljici pa za njono uspelo delo mojo čestitanje kot spodbuda za bodočo ustvarjanje. Pri čitanju jo moja pažnja rasla od strani do strani, doklor ni dosogla ob "Daj nam danes..." svojo najvišjo napetosti. Noj nam še mnogo tako vol i koga in lopoga pove. Mir in sreča z njo.	^
Sedaj mi jo zopet žal, da no bivam mod vami, komor mo jo vabil io lota 1900 pokojni Frank Saksor. Skupaj bi dolali žo štiri polno dosotlotja - orali, sojali, žeJi, v radostih in tegobah kropili duha in tolo, o v mislih bi nam bila tudi našo rojstna domovina in naša srca bi bilo zn|o."
V tem pismu pravi nadalje: "Sporočite osemdo-setletnemu mladeniču Etbinu Kristanu, do mu k njo-govomu živi jonskemu jubiloju iz bratskoga srca čosti« tam."
PROLETAREC
PROLETAREC
UST ZA INTCRC3E D2*_AVSKECA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
tadaja	D«Uvtka TUbvu Draika, Cki«a«a, IU.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA i Zedinjenih driavan sa celo leto fS.Ou; sa pol let* |1.7»;
sa četrt leta $1.00. laotomstvo: m celo leto $3.50; sa pol leta $2.00.
Val rakopui in ofk«i morejo biti v naJena uradu najpozneje do pondeljk* popoldne so priobčitev ▼ številki tekočega tedna.
ftoEmerje porok mladih ljudi tu in v raznih drugih deželah
PROLETAREC
it;.-*.^ • n Hi i
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 100«.
Editor
Prank Zaits
SUBSCRIPTION RATES: Jailed States: One Year S3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAJt EC
«301 S. Lawndale Avenuo _	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
J vina ska "justica" ščiti Unč ar ske zločince s plemenskimi predsodki
Linčanje je beseda, ki označuje brutalne umore zamorskih žrtev po podivjanih belcih. Najčeščo se dogaja na ameriškem jugu, kjer so še danes zamorci brezpravni, četudi je predsednik Lincoln odpravil telesno suženjstvo že pred 84 leti.
Beseda "linčanje" izvira iz priimka nekega človeka v Vir-giniji, ki se jc pisal Lynch in ki je baje prvi "vzel pravico v svoje roke ter umoril osumljeno žrtev zločina". To je bilo pred mnogimi leti, ampak vse od takrat se ponavljajo linčanja črncev na debelo po vseh južnih državah.
Dne 17. februarja je liOčarska drhal navalila na okrajno jet-nišnico v Greenvillu. South Carolina, ugrabila osumljenega zamorca Willieja Earleja in ga umerila. Earl je bil aretiran na obtožbo umora belca T. W. Browna, šoferja taksijev. Podivjana drhal belcev si je torej sama vzela "pravico" v svoje roke in izvršila divjaški umor.
Sodnijska obravnava 26 obtoženih oseb, da so linčali omenjenega zamorca, se je vršila devet dni. Sodnijski proces pred poroto se je vršil zato, ker so vsi obtoženci pred obravnavo prignali, da so se udeležili nečloveškega linčanja. Porotniki so se posvetovali pet ur — in pronašli obtožence za nekrive!
V resnici je bil to zgodovinski proces, kajti doslej se še ni vršila porotna obravnava proti linčarjem. S tega stališča je bila ta obravnava značilna, ker je bil prva te vrste. Obravnavi je predsedoval sodnik Robert Martin, ki je šele 35 let star in je zahteval obravnavo.
Mnogi liberalni ljudje tolmačijo ta proces kot za rekakšen oreokret v pogledu pravic zamorskega ljudstva na jugu. Lin-,carski problem na jugu je črna pega za vso Ameriko. Ne le pega, temveč največja sramota za civilizirano deželo, ki se ponaša z demokracijo. *	-
Značilno je tudi to, da sta dva juinaška lista javno obsodila oprostitev obtožencev, četudi so sami priznali krivdo linčarskega zločina. List Times-Picayune v New Orleansu, Lousiana, je zapisal, da se je obravnava vršila brez u meša vanj s severa, opro-stitev sama pa je neopravičljiva zato, ker dokazuje, da vlada anarhija.
List Charlotte-News je obsodil oprostitev obtožencev za "iz-rodek ukoreninjenih predsodkov, ki tepta božje zakone in zakone South Caroline." Podobne komentarje so prinesli tudi drugi listi na jugu Ralph McGill, urednik lista Atlanta Constitution, je zapisal, da vsi, ki so proti temu. da bi se sprejel federalni proti-linčarski zakon, so potisnjeni ob zid in da ne bodo več mogli zagovarjati "svojega stališča" — "svobodo linčanja".
Četudi niso ti odmevi posebno močni, vendar kažejo, de se tudi na zaostalem jugu giblje. Pravico navadno slikajo z zavezanimi očmi, vsaj kar se tke južnih držav izrecno. Brez zveznega zakona, ki bi stopil iinčarskim zločincem na prste, ni misliti, da bo pravica boljše izhajala na jugu kot je doslej.	$
Na jugu vlada mračnjaštvo, sovraštvo do zamorcev in do vsega, kar stremi po napredku. Zamorci nimajo nobenih pravic. Oblasti jih ne ščitijo.
Amerika bi storila zelo dobro delo, ako bo pometla pred svojim pragom najprej, šele potem naj se bi podala deliti pravico drugim narodom. Amerika naj demonstrira, da postopa s svojimi belimi in črnimi državljani po demokratičnih načelih doma, predno se poda v Grčijo in Turčijo, da tam "zaščiti demokracijo", kjer je je še manj kot na našem jugu.
Ameriški jug je šele treba osvoboditi politično in ekonomsko, tako pa tudi*plemensko. Vedeti pa je treba, da na jugu vlada kapital s severa, ki ščiti korumpirane politične bose, jemlje zamorcem človečanske pravice, belopoltne delavce pa izkorišča na isti način. Gre za profite, za ohranitev predsodkov, nevednosti mas in praznoverja. To so glavni pogoji za mastne profite.
Vsak napredek je počasen. Zlasti pa je polžev na jugu. Telesna sužnjost je bila odpravljena leta 1863. Zamorci pe so še sedaj brezpravni. Ne samo to — tudi takozvani "white trash" na jugu nima volilnih pravic, ako ne plača volilnega davka, kar pa je v prvi vrsti naperjeno proti zamorskemu ljudstvu. Skrajni čas je, da zvezni kongres nekaj ukrene glede tega bodečega problema, grško in turško "demokracijo" pa naj pusti tamkajšnjim ljudstvom v rešitev ...
DOBIČKI KORPORACIJ so bi^ lani večji kot še kdaj v zgodovini te dežele. V prvem četrtletju tega leto so bili še bolj ogromni. A prihranki delovnega ljudstva pa se nižajo in to vodi nikamor drugam kot v novo krize. — Kapitalizem to dobro ve ali "recesije".
P«
obeta
le nekakšen "odmor
Kam z "razseljene!", ki tabore ¥ Nemčiji
V aikamm u i^jtt l mal.»lan? j,„,ž,
Avsvrip, t nuiiji m denaren vw^e
Trenja med strujami na zboru angJeike delavske stranke
Clement Attlee, premier angleške delavske vlade, je pretekli teden na konvenciji delavske stranke poudaril, da je Velika Britanija neodvisna od Amerike in od vseh drugih držav.
•Njegova izjavn pred delegati na konvenciji je bila odgovos pe be lom v delavski stranki, ki so očitali vledi, da v zunanji poli-tftlik sledi ameriški politiki Attlee je odločne zanikal, da se je Anglija spremenila v saielitko Amerike.
Dalje jc Attlee nafcldsil, da je britanska zunaiqa politika osnovana na podlagi politike Združenih narodov. "Mi skušamo ustvariti harmonijo na svetovni podlagi," je rekel britski premier. Poudaril Je tudi, da angleška vlada ni podrejena nikomur ▼ nobenem oziru, je pa za kooperacijo z vsemi državami " v interesu razumevanja in svetovnega miru."
Te besede so šle kritikom v delavski stranki in v delavski
V tem lietu smo ie večkrat poročali o jugoslovanskih begunskih kadrih v Avstriji, o bivših srbskih vojakih v Nemčiji, o begunskih Slovencih v Italiji, o begunskih Poljakih in raznih drugih takozvanih razseljen i-kov ki bodisi nočejo dorpov, ali pa da doma sploh nimajo.
Velike je med to maso takih, ki ae nočejo vrniti vsled svojega sodelovanja z naciji Izjema v tem pravilu so 2klje, ki res nimajo kam iti.
Torej koliko teh ljudi naj prevzamejo Zed. države? Antise-mitska propaganda trdi, da se je aem tajno naselile ie nad milijon Zidov Našeljeniiki urad to trditev vazrača, a priznava pa, da je marsikdo izmed došle-cev tu nepostavno.
O splošnem problemu tega vprašanja piše FLIS sledeče:
Mnogi vodilni državljani in mnogi važni časopisi in organizacije podpirajo osnutek predloga sdaj pred kongresom, po katerem bi se pripustilo v Zed. države primerno število ali delci razseljerffh oseb, ki so sedaj v taboriščih v Nemčiji, Avstriji in Italiji. Izkoreninjenih iz ducat raznih deiel, je danes še vedno v taboriščih kakih 600,000 kristjanov in približno 200,000 Židov, ker pač nimajo kam drugam iti.
Znano je, da je bil predlog za pripustitev razseljencev predložen kongresu 1. aprila letos in znan je pod številko H. R. 2910. Kongresnik Wm. G. Stratton, ki je osnutek predložil je vdel vanj tpogo^e, ki določajo, da 4 leta po odobritvi osnutka razaeAjone osebe lahko saprosijo iti smejo biti pripuščene za stalho v Zed. države kot izven kvotni naseljenci pod sledečimi pogoji: , (a) Do so upravičeni za stalno naselitev po našel jen ftkih zakonih Zed. držav.
(bi Tekom prvega leta uveljavljenosti zakona ne sme biti pripuičenih več nego sto tisoč takih razseljenih oseb; ne več
kot dvesto tisoč tekom prvih
dv*h let delovanja omenjenega j	vediln~"^>to v
zakona tn ne več kot tristo tisoč v teku treh let, a tekom vseh
seljencev. ki bi bili legalno pri-puščeni v to deželo ako bi ne tgilo vojne."
Philip Murray, predsednik CIO, jc izjavil: "Mi smo sinovi in hčere prednikov, ki so prišli v to deželo, da so ušli vladnemu absolutizmu doma, bigotstvu ter verski in gospodarski eksploata-ciji... Zed. države bi morale
nude-
nju zavetja tem preostalim žrt
... .. , . , .... ,. i vam nacijskih koncentracijskih štirih let nd&me biti pr.puice- taboru* d, w u
Pr«k0 400 "zseljen- QOVO iivU«nje ..... *
cev.	* •
Razseljene osebe so v tem nutku tolmače ne kot osebe, ki
ob odobritvi tega zakona žive v Nemčiji, Avstriji in Kaliji ter (1) so brez domovine kot posledica dogodkov zadnje vojne; in (21 se ne morejo ali nočejo vrniti v svoje rodne dežele ali do-movja radi preganjanja ali bojazni pred preganjanjem vsled rasnega izvora, verskega ali političnega prepričanja.'*
Zakonski osnutek daje prednost "vdovam, sla r aem, otrokom in drugim sorodnikom (do četrtega kolena ameriških državljanov ali oseb. ki so častno služile v oboroženih silah Zed. držav tekom druge in prve svetovne vojne"
Me« l organizacijami, ki podpirajo predlog je Ameriška delavska federacija, Kongres in-dustrialnih organizacij, Federalni svet cerkva Kristusa v Ameriki, Narodna katoliška dobrodelna konferenca, Ameriški židovski odbor, Narodni svet veteranskih organizacij, Odbor državljanov za razseljene osebe, Common Council for . American Unity, (Obči svet za ameriško edinstvo) in še mnoge druge ci-vične, verske in blaginjske or-ganbacije.
We. Green, predsednik AFL. je dejal: "Prepričan sem trdno, da bi vlada Zed. držav morala pripustiti vsaj 400,000 teh ljudi... žrtev vsakojakih verskih in političnih preganjanj. To je manj nego polovico števila pri-
V zvezi z majskim zaslišanjem zagovornikov in nasprotnikov predloga H R. 2910 opo-	________
zarja Earl G. Harrison, predsed- tropolitan Life Insurance Co. je
Statistika našega Census biroja tolmači, da četudi se naša mladina ženi bolj zgodaj kot menda v katerikoli drugi državi na svetu, so vendar družine številčno manjše kot pa so v onih deželah, kjer se moški in ženske ne ženijo tako zgodaj, a imajc povprečno vseeno po več otrok kakor tukaj. Izjema v Zed. dr žavah so v tem pravilu za moraki zakonci, in pa tisti, ki so vzgojeni proti vsaki porodni koitlraR.
V	Sovj. uniji se n. pr. ženijc mladi ljudje pozneje kot tu, i ima tam vzlic temu povpreč?r zakonski par več otrok kakor tukaj. In iz svojih posebnih raz logov — pospeševati naraščanj* prebivalstva čimbolj, se sovjetske oblasti ne ogrevajo za po rodno kontrolo temveč jo pobijajo. V začetku boljševiške rc volucije pa je bik negovana.
V	Italiji je porodna kontrola skoro neznana in zakonci imajo po toliko otrok kolikor jim jih Bog hoče dati V katoliški Fran ciji p? so sc zakonci lotili o me jevati število rojstev že pred mnogimi leti.
Po vsaki vojni se vae vlade prizadevajo' pospeševati nara icanje porodov, da z njimi nadomestijo vrzeli, ki so nastale vsled ubitih, vsled usodnih bolezni in pa da ojačijo narod.
V	naši deželi jam rajo, da imajo najmanj otrok taki zakonci ki so najbolj izobraženi, najboljše izvežbani strokovno ali v ka kršnem poklicu že, in ki imajo tudi največ sredstev za vzgoje-vanje svojega naraščaja. Množe pa se družine najrevnejših slojev — namreč v slumsih, med "nezaželenimi' krogi i2idi zamorci, Italijani. Mehičani itd.).
Problem je namreč tudi to, da čeprav so rojstva med "boljšimi sloji" med vojno in po vojni narasla, se tozadevne avtoritete vendar boje, da bo porodna kontrola med njimi nadaljevana.
O porokah v zgodnji mladosti, posebno deklet, ima FLIS sledeče poročilo:
Ameriška mladina ima več prilike, da se poroči zgodaj nego mladi ljudje v katerikoli deželi zapadnega sveta. Tako je razvidno iz poročila zavarovalnin-ske družbe Metropolitan. Me
zgodnjo ženitev. Sicer je v kate-ikoli zapadni deželi neznaten jdstotek moških, ki se poroče jred dvajsetim letom, vendur mše štetje iz leta 1940 kaže. da * je 2 odst. fantov tedaj sta-•ih 15 do 19 let že poročilo — v drugih deželah je odstotek ne-naten Mladci stari od 20 do 24 let so predstavljali 28 odstot-iov oženjenih moških v Ameri-ii, dočim se je morala Francija »dovoljiti v tem pogledu z 21 xfctotki. a v Svobodni Irski dr-savi pa je bilo n. pr. samo 3 od-itotke mladih moških te starosti poročenih. »Po drugi strani pa je iz ljudskih štetij Danske. Vemčije ter Francije in Italije razvidno, da imajo moški pu-/prečno več prilike za kasnejšo .Hiitev ako so že zamudili zgod-ejse prilike. V Ameriki izgle-.a, da pečlarji najrajše kar do »onca sami ostanejo.
Bol js? ekonomske prilike so fotovo največja pobuda za zgod-»je poroke v Ameriki, ker mladi judje dobijo službe s prilieno tobrimi plačami, da lahko vzdr-iujejo družine. Poleg tega je godnja poroka nekakšna ameriška tradicija in ameriška mla-iina se družabno medsebojno lolj druži nego v drugih deže-ah, kjer še držs stara pravila in radicije v tem pogledu Svobo-Ino druženje v družabnem pogledu pa daje mladini seveda ludi priliko, da se zaljubi in pri-Ine misliti na poroko in družin-iko življenje. 4
nik Odbora državljanov za razseljene osebe in bivši našeljeni-ški komisar, vae zainteresirane Američane naj izrazijo svoje mnenje in podpro predlog s pismom do svojih poslancev in senatorjev v Washingtonu. Naglasi 1 je, "da je najpoglavitnejša potreba teh zadnjih 850,000 razseljencev v Evropi stalna naselitev v kaki deželi, ki jim more to nuditi. Vsa druga pomoč, neglede kako je potrebna, ne more problema rešiti za stalno.
Ako vecujeie v poslanstvo, ki ga vrši "Proletarec", pomagajte mu v pridobivanje naročnikov in zbirajte prispevke v njegov tiskovni sklad!
AGITATORJI
NA DELU
vledi, ki ai prizadevajo, da angleška vlada naveže boljše odnošaje s rusko vlado, ter da naj preveč ne "caplja z washingtonsko vlado."
Pmjšnji dan so člani eksekutivnega odbora delavske stranke javno zavrgli vsako odgovornost za knjižico "Karte na mizi," ki jo je pred kratkim izdal glavni stan stranke. Ta knjižica uklju-
euje ^rttiko sovjetske politike.
seh delegatov na konvenciji je bilo 1,225. Eksekutiva je zahtevala izvedeti, kdo je odgovoren za omenjeno knjižico, ki je izzvala kontreverao. Vsebina knjižice naglaša potrebo prijateljstva med Anglijo in Ameriko, zvrača pa krivdo na Rusijo za ohladitev odnetajev med Ai^ijo in Rusije.
Hugh Da lion, finančni minister, je zagotovil delegate, da su-nanji urad ai spisal tadevne knjižice, ki omenja sovjetsko eks-paacijo in agresivne*. Prišlo je na dan, da je knjižica odobril tajnšk oddelka m mednarodne zadeve.
Trenja v delavski vladi med "rebelniml" člani parlamenta in pristaši vladne politike so čimdalje močnejša. Prvi so za tesnejše sodelovanje s sovjeti, drugi pe sa korakanje za Ameriko, kajti ta imalo obilo — dolarske sile.
Poročilo aa štiri Mm od 2 do SO. maja 1M7.
John Krebel, Cleveland. O.	3ft
Anton Zomik, Heminie, Pa.	29 <4 nove)
Loais Barborich, Milwauke.	U
Wis. (3 nove)
Frank Cvetan, Johnstown, Pa	10 (2 novi)
Frank Stih, Sheboygan. Wis.	8
Joseph O/ca, Springfield, 111.	8
Louis Maleniek, Pueblo, Colo.	8
Josef Koriič, Detroit. Mich.	S
Donald Lotrich, Chicago, 111 *	5 Frank Golkar, Maple Heights,
Ohio '	4
Artey Bozicnik. Chicago, III.	4
John Petnik, Fontana, Calif.	*4
Alois Oocepek, Barberton. O.	3
Anton Jankovich, Cleveland. O.	S
Frank Sodnik, Chicago, 111.	2
John Rak, Chicago, 111.	2
Joseph Jot, Warren, O.	2
(novi)	•
Anton Shular, Arma, Kansas	2
John Teran( Ely, Minn	2
Max Marts. Buhl, Minn.	2
Anton Udovich, La Salle, III.	2
Joseph Oblo k, Chicago, 111,	2 (novi)
Frank Udovich. Chicago, HI.	2
Ftar.V tyarbtt, Cleveland, O.	2
Mat ulnar. W11 lard, Wis	2
John Spi Iter, St. Louis, Mo.	2
John VUez, Barton. Ohio	2 Skajaj It* naročnin. Prejšnji Iskas I t*dne) 199 naročala.
pripravila tozadeven pregled na podlagi ljudskega štetja izza 1940 v tej deželi in iz ljudskih štetij v Evropi malo pred tem. V Evropi so se razmere sicer od onih časov zelo spremenile in bodo nemara bodoča ljudska štetja v nasprotju s številkamil navedenimi v odstotkih podanih v tem članku. Z ozirom na Ameriko je pa možno, da navedeni odstotki ne bodo mnogo spremenjeni.
Štetje leta 1940 kaže, da je bilo 12'a deklet od 15 do 19 let starosti ob času štetja že poročenih — torej ena od vsakih osmih deklet, ki so bile takrat ca«° 111 zgoraj omenjene starosti, je že imelo moža. Najbližje Ameriki je bila v tem pogledu Francija in tudi Kanada, vendar je bik) v obeh deželah le 6 '/< deklet iste starosti že poročenih. V Italiji, Bejgiji, Portugalski, ter Avstraliji že pade številka na 4 odstotke. Na Angleškem, Waleškem, Škotskem , Švedskem in .Nizozemskem pa je bilo le dva odst. deklet te starosti poročenih. Pregled kaže, da so bile najslabše povprečne prilike za zgednjo ženitev v Nemčiji, na Irskem in na Norveškem. Štetje prebivalstva namreč kaže, da je bilo le en odst. deklet med 15 in 19 leti poročenih v letu izvajanja censusa.
V Zed. državah pravijo, da imajo ženske najboljše prilike za zgodnjo možitev in za možitev ob katerikoli starosti sploh. Ob štetju leta 1940 je bilo 91 odstotkov ameriških žensk' v starosti 45 let in starejših poročenih, vdov ali ločenk/Kanada in Francija sta bili tudi blizu Ameriki v tem pogledu, namreč, da sta imeli visok odstotek žensk, ki so bile poročene. Nemčija v tem tudi ni posebno zaostajala, čeprav so se ženske oči-vidno pogosto mož i le že v poznejših letih kot je običajno. Največ starih devic so našteli na Irskem, Škotskem in Švedskem, kajti census kaže, da je bilo od starejših žensk manj kot 80 odstotkov poročenih.
Izgleda, da imajo v Ameriki tudi moški najboljše prilike za
ZBOROVANJE KONFERENCE PROSVETNE MATICE IN JSZ
Pozivna pisma za izvolitev za stopnikovi ic > za Konferenčno zborovanje Prosvetne matice in JSZ za čikaško, waukegan-sko, sheboygansko in mjhvau-ško okrožje včlanjenim društvom so bila poslana za seje mescca maja. in upati je; da so vsa izvolila svoje zastopnike Javno je bilo tudi omenjeno, da lahko tudi druga društva, ki niso člani Prosvetne matice, pošljejo svoje opazovalce, kar upamo, da to tudi store. Zborovanje se bo vršilo to nedeljo. 8. junija, v Slovenskem delavskem centru, 2301 S. Lawndale Ave. Pričetek ob 9:30 dopoldne. Vsi zastopniki so prošeni, da so točno na mestu. Ker se pričakuje, da bo na dnevnem redu več važnih zadev o katerih bo treba bolj obširno razpravljati in se bo zborovanje zavleklo v popoldne, je sklenil Družabni klub Slov. delavskega centra, da bo pripravil okusno južino za zastopnike in za zunanje goste. Apeliral pa bi na vse, ki mislite imeti bbed v Centru, dp bi nam sporočili z dopisnico, da bi vedeli za koliko oseb pripraviti.
Na svidenje v nedeljo!
Louis Zorko, tajnik Konference, 2301 S. Lawndale Ave., Chi-
Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.65, lanski $1.50. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvršimo
Tole mi ne gre v glavo?
Kako da rasni kolonci. kl pišejo v velike dnevnike in v magazine, toliko tarnajo nad nesrečo Nemčije ter Italije, nimajo pa četa za tiste dežele, po katerih so gazile, morile, rušile in požlgale Hitlerjeve la Mussoli-nijeve horde, to ml nikakor ne vglevo!
PKOLVTARBC
WANDA WASILEWSKA:
Iz ljubezni
(Nadaljevanje.)
Poslušno je^ pila ca j, ne da bi čutila, kako peče. Na mizi sta ležala dva papirja in od njiju ni mogla odtrgati oči. V katerem izmed njiju je resnica, kateri bo odločil usodo?
Datum! Nenadno jo je obšla ta misel. Datum obvestila je poznala. Ponovila ga je že večkrat. Kot globoka zev, kot brezdanji prepad je ležal ta datum med prejšnjim in sedanjim življenjem. Dvigal se je do neba kot visoka stena med prejšnjimi in sedanjimi dnevi. A telegram?
Številke, številke, številke. Cela vrsta, kaj pomenijo, kako naj razbere, kako naj spozna njih smisel? Katerega je d&nes? Skušala se je spomniti, a misli so ji švigale kot neposlušne, pretrgane, kot oblak, ki ga žene veter. Kakšen dan je in kateri mesec, In katero leto? S težavo se je spomnila leta. No, seveda...
"Spet skušaš še nekaj prebrati?"
"Datum! Ne morem ga najti."
"Pokaži."
Tatjana Petrovna je nataknila na nos očala z železnim okvirjem. Da, okvirja niso popravili. Zvezan je z belo nitko. Vselej pozabi na to! Po poti v bolnico si ves čas ponavlja, očala, očala, potem pa, ko se začno v bolnici opravki, pozabi na to stvar.
"O čem pa premišljujem?" se je prestrašila Marija. "Saj Griša..."
"Počakaj, tu je nekaj. Da ... ne, ne, ne vem, Toliko je številk, da si ves zmešan... Kaj pa boš z datumom? Telegram si dobila in konec. Ce bi bil tudi zastarel. Zgodi se, da pismo pride prej, naj bi raje poslala pismo, da bi več izvedeli. Tako pa vemo samo, da je živ."
Rezko se je oglasil zvonec. Tatjana Petrovna je hitela odpirat. "Kaj se je zgodilo, Marija?"
Voroncov se je upehal, gotovo je tekel vso pot in sedaj si je z robcem brisal pot s čela.
"Telegram je prišel! Grigorij je živ! Ranjen, v bolnici," mu je naglo pojasnila Tatjana Petrovna, ki je v tem trenutko pozabila na vso svojo ne voljo do mladega zdravnika.
"Grigorij — živ?"
"Pojdi brž sem ... Telegram "
Marija mu je brez pozdrava ponudila papir.
"Kaj je to, Marija?"
Zmotila se je. Voroncov je držal v roki obvestilo o smrti.
"Ne, nikar ne misli, da sem ob pamet! Ni tisti! Tale je.
Pozorno je prebral telegram.
"Poglej, poglej, kateri datum ... Ničesar ne razumem."
Njegove roke so lahno trepetale. Nekaj krati je preletel z očmi tekst.
"Marija, jaz bi hotel, da bi ti
verjela... Srečen sem, tako sem srečen ..."
O čem govori, kaj je njej do njegovfh čustev? Ona bi rada samo eno.
"Datum, poglej, kateri datum. Nisem ga mogla razbrati."
Pomiri se, Marija. Vse bomo našli. Veš, datum ..."
"Kaj?" ga je prekinila in srce ji je razbijalo v'strašnem vznemirjenju.
"Datum je starejši..."
Marija je okamenela. Glas Voroncova je prihajal od nekod daleč. To pomeni...
"To ničesar ne pomeni. Tisto je obvestilo... tu pa je bolnica. Jasno, da je pomota, datum je brez pomena, popolnoma brez pomena ..."
"Saj ji že jaz razlagam in razlagam, ona pa sedi kot zmešana. Seveda, mati je stara in ničesar ne ve," se je razdraženo oglasila Tatjana Petrovna.
"Viktor, jaz moram imeti gotovost. Razumite me, jaz moram zvedeti..."
"Kaj je tu takega? Sedi v vlak in se odpelji! Saj leži v bolnici!" se je razburila mati.
"Ne, takoj se ne sme odpeljati," je ugovarjal Voroncov. "Dali bomo telegram glavnemu zdravniku in zvedeli bomo, kako in kaj."
"Da, da. Da bi z gotovostjo..."
Nervozno se je začela obračati.
"Kje pa je moj kovčeg?"
"Čemu pa kovčeg, saj ne greš takoj. Moj Bog, kakšni ljudje. Tako brezglavi. Niti ne žaluje tako, kot se spodobi, niti veseliti se ne zna."
Skomizgnila je s pleči in odšla v kuhinjo. Slišati je bilo kako z jezo prestavlja lonce in nekaj godrnja sama pri sebi.
"Ne vem, ne vem ... ničesar ne vem. Če bi vsaj mogla verjeti,"
"Pomiri se, Marija, brzojavili bomo, čez nekaj dni boš dobila odgovor. Telegram bom dal glavnemu zdravniku, ki je moj znanec."
"A če..."
"Ne misli sedaj na to. Ne muči se, sedaj ne moreš ničesar reči, čeprav se mi zdi, da se Koz-lova ni zmotila. Izgleda, da so ga našli bolničarji z druge čete in ga odpeljali v bolnico. Tako se večkrat zgodi."
"Viktor, kaj pa če je medtem ..."
Ni razumel.
"Kaj?"
"Nič, nič." Tega ni smela povedati. Vendar jo je ta misel ves čas preganjala. Sonja se ni zmotila. Griša je bil v resnici v bolnici, ni padel, a umrl je sedaj, umrl je prej, preden je prišel ta telegram, ki je. hodil po bogve kakšnih potih. Umrl ni tistega dne, ki je bil označen v obvestilu, ampak včeraj ali danes, mr-
tev leži v bolnici, ali pa bo umrl jutri in vse skupaj se bo pokazalo kot črna zev, kot prepad, kot brezkončna, brezmejna pustinja, po kateri bo treba hoditi brez smisla in cilja.
"Potrpi dva, tri dni in vse bomo zvedeli," je rekel Voroncov in Marija se je pomirila. Nenadoma je začutila zaupanje v njegove besede. Nekaj prepričljivega je zvenelo iz njih.
"Potem se odpelješ k njemu ali pa bodo njega pripeljali sem. Bomo videli, kako bi bilo bolje. Brez ozira na telegram bom skušal še telefonirati v bolnico. To bo najbolje. Telefoniral bom tja."
"Oh..."
Sklenila je roke k molitvi. Kako, da ji sami ni prišlo na misel. Telefon. Vest pride hitro in vse hkrati se pojasni. In nenadoma, nenadoma sam Grigorij ... Da bi zaslišala njegov glas iz dalj njega mesta ... Grišin glas
Voroncov je odšel. Marija je sedla, oprla brado na roke in ni imela moči. da bi odtrgala oči od papirjev, od katerih je eden naznanjal smrt, a drugi — življenje.
(Dalje prihodnjič).
Ali Imate sprsvka z zavarovalnino sinov in htora, Iti so bili v armadi?
DVA BREZDOMSKA OTROKA v taboru Ameriškeca rdečega kriša bllsu Berlin« v Nemčiji se radujeta paketov, ki sta Jih dobila is Amerike od šolskih otrok.
ZAPISNIK ODBORA JSZ, PROSVETNE MATICE IN PROLETARCA
ANTON SELlSKAR PREMINUL
Ely, Minn. — Tu smo prejeli poročilo, da je naš nekdanji old-timer — Anton Seliškar, umrl. Živel je v ljubljanskem okrožju že mnogo let. Star je bil 80 let. Z njim so preminuli vsi Seliškar ji, trije bratje so bili, ki jih je poznala vsa severna Minnesota. Saj Slovencem so bili vsi znani. Pokojni Joe je izgubil tudi sina Albina, dočim je Tonetov še živ in vodi letoviščno podjetje.
Pokojni Tone Seliškar je prišel v Ameriko leta 1900 Delal je v tukajšnjih železnih rudnikih. V stari kraj se je vrnil leta 1923. V Ameriki zapušča tri hčere in sina, v starem kraju pa 90 let starega brata.
Ely se spominja posebno Josipa, Johna in Toneta. Bili so tu, ko je bila naselbina slovenskih priseljencev najbolj živahna in bili zelo razgibani v nji.

PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(K) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
PROS VETA
99
Naročnina sa Združeno driave (Isvsomšl Chloaga) la Kanado 9«.N aa leto; SS.SS sa pel leta; fl.SS sa četrt late; sa Chicago la Cleero $7.50 sa celo lete; $1.75 sa pel lete; sa laeeeautve $S.H.
Naslov sa list in tajniitvo jo:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 13, ILLINOIS
Anglija sita Poljakov
Na Angleškem tabori Še vedno na tisoče poljskih vojakov, ki se starajo in niso več za vojno rabo, a tUdI delati nočejo. Preživlja jih angleška vlada. Bevin je dne 30. aprila v parlamentu dejal, da želi, da se ti bivši poljski vojaki vrnejo domov, ker jim poljska vlada jamči delo in dom in jih ne bo preganjala čeprav so delovali proti nji. Ampak krivde za to ne dol-ži njih temveč njihove oficirje.
»••••eoaoaeeoeoeeeeeeeeaeeaeeaeeeaoaeeoaoeeeeeeeeeee
Duhovnik Jožo Lampret o civilnom in corkvonom zakonu
"Zakon si po splošnem narav nem pravu, ki je tudi božje pravo, podelita' oziroma skleneta zakonca sama, verniki pa, ki so pravi verniki, bodo pa priroden zakon dvignili v zakrament tem, da se bodo po opravljeni civilni poroki poročili v cerkvi. Vprašam, zakaj se gospodje v visokih krogih ... niso razburjali glede tega med okupacijo? (Nemci in Italijani so priznavali samo civilni zakon. Op. ur.) Zakaj takrat niso protestirali, čemu takrat niso isdali pastirskega pisma, v katerem bi poleg drugih pravic zahtevali tudi obveznost in veljavnost cerkvenega zakona. Molčali so! Molčali so, ker so bili povezani s okupatorjem in njegovim sistemom, ki je poteptal vse etične dobrine."
Pišite pa novo knjigo "Slo-venako-ameriška kuharica" v Proletarčevo knjigarno. $5.»0. Naročite si jo ie danes.
V petek 7. marca se je vršila seja upravnega odbora Proletarca, JSZ in Prosvetne matice, ki so se je udeležili Fred A. Vider, Filip Godina, Angela Zaitz. John Rak, Anne Beniger in Chas. Pogorelec.
Otvoril jo je ter vodil podpredsednik odbora Fred A. Vider, ker je bil predsednik Joško Oven tedaj na potovanju v Mehiki.
Zapisnik prejšnje seje je bil sprejet kot predložen.
Tajnik-upravnik Fr. Zaitz je poročal, da se te seje ne vrše več redno kot so se zaradi drugih aktivnosti naših članov, največ pri SANSu, a smatra, da jih bo treba v sedanjih okolščinah spet obnoviti. Naš reden datum zanje je bil prvi petek v mesecu. Na ta dan pa ima sedaj svoje redne seje tukajšnja Sansova podružnica. Treba se bo torej dogovoriti za kak drug datum.
Sedanji člani tega odbora so Joško Oven, predsednik; Fred A. Vider, podpredsednik; Filip Godina, blagajnik; Fr. Zaitz, tajnik; An ne Beniger, upravnica publikacij in kajigovodkinja vseh naših ustanov; ostali odbornik^ in ob enem nadzorniki so Milan Medvešek, John Rak in Angela Zaitz.
Na to sejo so bili radi važnih naših vprašanj povabljeni tudi Chas. Pogorelec, kot prejšnji upravnik in tajnik, ter Louis Beniger, Anton Garden in Louis Zorko.
Dalje so bili na to sejo povabljeni zaradi vprašanja selitve Proletarca iz sedanjega urada v gornje nadstropje v Centru, kjer je sedaj dvorana, člani Centrovega stavbnega odseka Frank Alesh, Donald J. Lotrich in John Rak.
Večina izmed teh so se oprostili, ker so imeli isti večer druge seje in opravke.
Slede poročila:
Upravnica Anne Beniger pravi, da vzlic zamudam s koledarjem so se razpečevale! dobro odzvali. pmenja težave v sedanjih časih s takimi posli, ki so itak vsem znane, in pa naš načrt, da se bo s takim delom zaradi teh razmer letos prej začelo.
Dalje omenja, da je bila knjiga Prosvetne matice razposlana in društvom na podlagi poročil, ki jih prejema, dobrodošla. Ta knjiga vsebuje kratke povesti Katke Zupančičeve in pa dva uvoda.
Na predlog Filipa Godine sklenjeno, da Prosvetna matica knjigo izda tudi letos, kot običajno prejšnja leta.
Poročilo urednika.—Fr. Zaitz poroča, da vsled silno povišanih
cen v tiskarnah in vsled pomanjkanja papirja, pa tudi zato, ker manjka tiskarjev, ki so zmožni staviti v našem jeziku, se nam Majskega glasa ne bi izplačalo izdati. Imeli bi le nič koliko truda zastonj in pa morda še deficit povrhu. Potrebno pa je, da vztrajamo pri izdajanju Amer. družinskega koledarja.
Godina predlaga, da naj ga spet založimo (namreč Koledar), kar je soglasno sprejeto.
Za nadzorni odbor poroča John Rak. Knjige sta pregledala za dve leti skupno z M. Med-veškom. Angela Zaitz se revizije ni mogla udeležiti. Finančno poročilo je priloženo temu zapisniku v originalu.
Anne Beniger poroča, da me-rodajni urad vlade v Spring-fieldu zahteva, da mora biti nekdo za vsako korporacijo registriran zastopnik. Sklenjeno, da se ugodi. Imenovan za to nalogo je Frank Zaitz.
, v
Razprava o selitvi Proletarče-vega urada je bila obsežna. Ch. Pogorelec je dejal, da je bil to najslabši sklep direktorija in občnega zbora Slov. del. centra.
John Rak je poročal o računih Centra in pa koliko bi predelava stala na podlagi ponudb kolikor smo jih prejeli od kon-traktorjev dosedaj.
K zadevi izrazijo svoja mnenja vsi navzoči, na kar je seja vsled izčrpanega dnevnega reda zaključena.
Frank Zaitz. tajnik.
Poslušajte
vsako nedeljo prvo In naj• ftore/So jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. uro dopoldno, postaja
WG£S, 1360 fcffocycJes. Vodi io George Marehan.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST tSth STREET
Tel. Crawford SS1S OFFICE HOURS: 1:SS te 4 P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
S:S0 to S:SS P. M. (Except WM., Sat and Sunj
tUt So. Rldeewav Ave. Tel. Crawford M4I If ao aaswer — Call Aastla S7tt
Unitarci proti vsakemu totalitarstvu
Duhovščina unjtarske cerkve v Zed. državah in v Kanadi, je na svojem zboru v Bostonu v svoji resoluciji izjavila, da je proti vsakemu totalitarstvu, bodisi posvetnemu kot cerkvenemu.
0
Slednje je nedvomno pšica na katoliško cerkev, ki je izmed velikih cerkva najbolj "totalitarna". Dasi razširjena po vsem svetu, je diktatorsko upravljana in verniki nimajo v nji druge pravice kot prispevati v verske sklade.
Veliko staršev slovenske narodnosti v tej deželi je imelo sinove, pa tudi hčere v naši vojski. Mnogo izmed njih je bilo uibitih in ranjenih, marsikdo pa si je dobil bolezen na bojnih terenih.
Vsem tem je naša vlada dolžna pomagati. FLIS piše o tem: Ta članek je posebne važnosti za veterane, toda upati je, da ga bodo prečitali tudi drugi in nudili informacije v njem podane svojim prijateljem veteranom in njihovim družinam, ki so znabiti iz enega ali drugega razloga te podatke zgrešili.
Dodatek k zakonu za Socialno zavarovanje, ki je bil sprejet lansko poletje, določa posmrt-ninsko podporo za odvisne člane veteranove družine, ako je ta služil bodisi v armadi ali mornarici tekom druge svetovne vojne ter umrl v teku dobe treh let od časa njegove odpustitve iz službe. Ta zakonski dodatek ima namen protektirati veterana in njegovo družino tako dolgo, da se lahko malo spravi na noge, če pa se v tem času (treh let) dogodi, da umrje, je njegova družina upravičena do nakazil socialnega zavarovanja.
Veteran, ki je upravičen do nakazil za svoje odvisnike v slučaju njegove smrti, mora imeti za seboj vsaj 90 dni aktivne službe in sicer v času od 16. septembra 1940 naprej. Vseeno je če je pred vstopom v vojaško službovanje delal v privatni industriji ali ne. Upravičen pa je tudi ako je služil manj kot 90 dni in je bil odpuščen vsled poškodbe ali pohabljenosti zadob-ljene v vojni službi. Izključeni pa so sledeči slučaji:
(1) Veterani, ki so umrli tekom službovanja. (2) Veterani, ki so bili nečastno odpuščeni.
(3)	Veterani, ki so umrli več kot tri leta po odpustitvi iz službe.
(4)	Svojci veterana, ki prejemajo nakazila ali penzijo od Veteranske administracije. Vladno zavarovanje ni smatrano kompenzacijo ali pokojnino.
Postava določa odvisnikom upravičenega veterana mesečno podporo ako je veteran umrl v teku treh let po odpustitvi iz službovanja. Podpora traja dokler ni najmlajši veteranov otrok star 18 let. Vsakemu otroku se izplačuje mesečna podpora do 18. leta starosti. Če je veteran neoženjen, dobivajo pod poro vetera no vi starši, ki jim je 65 let ali več in ki so bili od umrlega sina odvisni za svoj obstoj. Pri tem je važno si zapomniti , da odvisna oseba lahko živi v kaki drugi deželi in tudi ni treba, da je ameriški državljan ali državljanka:
Podpora bazira na formuli, ki daje vsakemu odvisniku umrlega odstotek vsote $31 na mesec. Vdova na primer dobi tri četrt te vsote ali $23.25, vsak otrok izpod 18 let starosti pa dobi polovico vsote, torej $15.50 mesečno. Dodatno je izplačan naknaden odstotek za vsako leto po 1940temu, v katerem je veteran služboval aktivno 30 dni ali več.
Odvisni starši dobe po smrti veterana mesečno podporo $15.-50 vsak. V slučaju, da ni nihče veteranovih svojcev upravičen do mesečnih izplačil socialnega zavarovanja, se izplača približno $185 vdovi, vdovcu v slučaju veterank, ali pa katerikoli osebi ali osebam, ki so imele pogrebne stroške za veterana v svoji oskrbi.
Vsakdo, ki je upravičen do izplačil ali podpore Socialnega
zavarovanja za umrlim veteranom, naj se prijavi najbližnje-mu uradu Socialnega zavarovanja in vloži potrebno prošnjo, ter dobi vse potrebne informacije. Prepričati se je treba tudi ako je umrli delal prej v privatni industriji, ker v tem slučaju je njegova družina znabiti tudi upravičena do gotovih izplačil.
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo. čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu.
•ooooooooooooooooooooooooo
BARETINCIC & SOI:
POGREBNI ZAVOD
Tal. 20-SC1
424 Broad Stara« JOHNSTOWN. PA.
ooaooaeooooaoooooaaaataoo
ZA KAJ VSE LAHKO RABIM KIS?
Kis uporabljamo predvsem za okisanje živil, posebno različnih solat. Marsikdaj pa je kis lahko dragocen tudi izven kuhinje. Preberi.
1. Če kdo omedli, mu daj vonjati kis.
. 2. Pri umivanju las dodaj vodi za splakovanje tri žlice kisa. Lasje se bodo lepo svetili in bodo tudi volnejši.
3.	Če se blago kakršne koli obleke zaradi dolgotrajne noš-nje sveti, ga ščetkaj v smeri kot leže nitke v blagu. Ščetko po-makaj v kis. Končno polikaj obleko na lice.
4.	Če hočeš osvežiti blagu barve, daj pri pranju na liter tople vode jedilno žlico kisa. Pri blagu rdeče barve naj bo voda mrzla.
5.	Blatne in druge madeže iz gumijastega dežnega plašča odstraniš, če ga očistiš s prekuhano, toda ohlajeno vodo, kateri dodaš tri jedilne žlice kisa.
6.	Sadni madeži izginejo z rok, če si jih opereš z nekoliko kisa.
7.	Obnošene nogavice osvežiš s pranjem v mlačni vodi, kateri si dodala dve jedilni žlici kisa.
8.	Riba pri kuhanju ne razpade, če slani vodi, v kateri kuhaš ribo, dodaš še košček presnega masla in nekaj kisa. .
9.	Riž ohrani pri kuhanju belo barvo, če dodamo vodi, v kateri ga kuhamo, nekoliko kisa.
10.	Madeže na srebrnem priboru in na srebrnim sploh odstraniš s toplim kisom. Srebrni-no osušiš nato z žaganjem.
U. Če jajce pri kuhanju poči, da uhaja beljak v vodo, dodaj vodi hitro nekaj kisa in soli. Beljak se zgosti in nabere okrog jajca.
12.	Nove nogavice bodo postale trpežnejše, če jih pred u-porabo namočiš v kozarec vode, kateri si primešala žlico kisa in nekoliko (žličko) sladkorja. Nogavice suši v senci.
13.	Mastne madeže na mra-morju pol i j s kisom in pusti nekaj časa stati. Madeže izmij s toplo vodo. Gotovo bodo izginili.
14.	Pozlačene okvirje namaži s čopičem ali z govo, namočeno v vinskem kisu. Čez nekaj časa jih izperi s čisto vodo in na prepihu posuši.
15.	Medenino čisti s kašo, narejeno iz moke in kisa. Namaži jo in pusti kašo toliko časa na medenini, da se posuši. Končno jo zdrgni z volneno krpo.
16.	Surovo meso ohraniš sveže, če ga dobro drgneš s kisom. Meso postane sveže in mehkejše.
17.	Kruh se ti ne bo pokvaril v toplih dneh, če dodaš testu malo kisa.
Kadar se spomnite svojcev ▼ starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.65. lanski $1.5«. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvršimo
IMMMMMMM»MMMM»MMMtMMMtMMMMMM»i
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL : Fina postrežbo — Cene zmerne — Delo jomceno
TELEFONI« CANAL 717»—7171 MIMt>MMMMIMMtSIMMMMMte#M»MMtMMIlM
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
TmL MOHAWK 47ST
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
Razmah slovenskega šolstva po osvoboditvi
SANS po podatkih is listov v Sloveniji
Naša slovenska beseda, celokupno slovensko šolstvo od otroškega vrtca do univerze, naša pesem, gledališče, naše slovenske knjige, vsa naša kultura je z vstopom fašističnih vojsk na naše ozemlje v letu 1941 preživljala težko, mučno dobo. Okupator je hotel načrtno uničiti vse sledove naše kulture, nasilno gerinanizirati in italijanizi-rati naše ljudi in jim vtisniti pečat svoje "kulture" z ognjem in mečem.
Ta njihova nasilstva niso nova Na Koroškem, zibelki naše knjige in slovenstva, smo po plebiscitu, kljub temu, da biva tam okoli 100,000 našega življa, izgubili vse šole in vsako možnost svojega kulturnega izživljanja. Dobra tretjina slovenskega ozemlja, ki je pripadla po 1920 Italiji, je bila deležna podobne usode, saj so bile vse naše šole ukinjene. Zaprli so vse kulturne domove ali jih celo požgali — kakor slovenski Narodni dom v Trstu—zatrli vsa društva, prepovedali vsak tisk v slovenski besedi.
Po letu 1941 pa so se podobne in še hujše metode pričele z vdorcm hitlerjevskih in Mis-solinijevih hord. Na ozemlju, ki so ga zasedli v tem letu na Slovenskem Ncmci, je bilo 618 osnovnih šol, 6 gimnazij ter še ostale srednje in strokovne šole. Vse te šole so takoj spremenili v nemške, nastavljali nemško učiteljstvo, ki ni znalo slovenskega jezika, domače učne moči pa so izgnali iz dežele ali pa odpeljali v taborišča. Se več, okupatorju je bilo treba oddati celo slovensko pisane knjige. Podobno je bilo stanje na ozemlju zasedenem po Italijanih, samo da so oni hoteli doseči to« kar so Nemci dosegli z odkritim nasiljem, postopoma.
Prve šole na osvobojenem partizan&kem ozemlju
Tako je bilo torej stanje v stari domovini, ki jo je dušil okupator. Toda ljudstva, njegovih izročil, običajev, kulture ni mogoče zatreti s puškinimi kopiti niti z ječami in množičnim pobijanjem. V ljudstvu se je pojavil odpor proti okupatorju, pojavili so se prvi partizani. Narodno osvobodilno gibanje je naraščalo, borci so osvobojali predele. V letu 1942 imamo že osvobojeno ozemlje. Se večji osvobojeni predel je prineslo leto 1943 po zlomu Italije. Zaradi vpadov nacističnih tolp se je neprestano spreminjala velikost tega ozemlja. V tem letu se pojavijo v predelih, ki so jih osvobodili partizani, to je predvsem na Dolenjskem. Notranjskem in v Beli krajini ljudske šole povsod tam kjer je bilo mogoče. Tako je delovalo v šolskem letu 1943-44 že 437 ljudskih šol z okrog 30,000 učenci, v naslednjem letu pa se je število povzpelo na 531 šol z 34,500 učenci. Prav tako so se ustanavljale gimnazije in celo tam, kjer jih v dobi pred vojno ni bilo. Bile so fttiri.
Sole se niso omejevale le na prejšnje državne meje v območju bi vie Jugoslavije, temveč so predvsem na Primorskem, kjerkoli je bilo mogoče odpirali šole, dasi mnogokrat zelo primitivno in se učili slovenske bese* de, ki je bila zlasti po nastopu italijanskega fašizma vseskozi zatirana.
Na osvobojenem ozemlju pa se niso ustanavljale le šole. Pojavilo se 1«? Slovensko narodno gledališče, ki j) po vseh vaseh in borcem na položaju uprizarjalo igre, pojavljali so se pesniki in pisatelji, opevajoč junaška dejanja slovenskega ljudstva v neenakem boju proti nadmoč-nim silam fašizma, slikarji so risali hrabre borce, požgane vasi, napore zaledja, prirejali razstave. Oživljala se je ljudska pesem, oplojena po noviN samozavestne jši,pesnitvi, vznikle so no-
ve melodije. Časopisje narodno osvobodilnega gibanja je vzpodbujalo partizane v borbi, ljudstvo v zaledju in zasužnjenim v okupiranih krajih je vlivalo novih moči. Tiskale so se najraz-novrstnejše brošure in knjige.
Seveda to ni bilo lahko. Ob vdorih na osvobojeno ozemlje so padali učitelji, porušene so bile šole, uničene tiskarne.
Ob osvoboditvi v maju 1945 je bila dedsčina, ki jo je prevzela nova oblast, uničujoča. Na ozemlju Slovenije, v starih mejah nekdanje Jugoslavije, je bilo 92 popolnoma uničenih šolskih poslopij, 299 poslopij je bi-
»w mu oboi
#ov pridelek ter nfii obdhfcfn lajšati naporno delo.
500 pevskih zborov, 400 igralskih družin
Dasi današnja Ljudska republika jie šteje dosti več kot dober milijon prebivalcev in kljub temu, da je brezdušni okupator uničil večino knjižnic na sloven: skem ozemlju, imamo danes 375 ljudskih knjižnic, ki so nastale ob podpori ljudske oblasti v mestih, vaseh in tovarnah.
I^inister za pros veto, tovari-šica Lidija Sentjurc je poklonila 112 ljudskim knjižnicam zbirke knjig, ki so jih izdale naše knjižne založbe po vojni, med katerimi so politični, znanstveni in leposlovni spisi naših najboljših ljudi in razni prevodi. Založbe-
. HtoirrARtc
---
umetnikom vsestransko zagotovljen. Poleg dodeljenih nagrad v letošnjem letu sta Ljudska skupščina Slovenije in Pre-zidij vlade Slovenije razpisali ponovno ob priliki Prešernove proslave pet nagrad po 200,000 dinarjev in sicer za roman ali zbirko novel, za pesniško zbirko, za dramo, za opero ali simfo-
nijo in la likovno stvaritev, za dela, ki bodo nastala v času od 8. februarja 1947 do 8. februarja 1948.
Vsa razgibanost} razmah in pcocvit šolstva, umetnosti in znanosti v Sloveniji je samo del velikega dogajanja in preobra« zbe, ki se vrši v današnji Jugoslaviji.
lo delno uničenih, 340 demolira- na delavnost se je v Ljudski re-nih Skupno je bilo neuporab- PuWiki znatno dvignila in raznih 74 odstotkov vsed šolskih 'finla- Y	osvoboditve do
zgradb.
Podobno stanje je vladalo drugje. Knjižnice in muzeji so bili izropani. Vendar ni bilo časa za premišljevanje. Pristopiti je bilo treba takoj k resnemu in trdnemu delu. To pa ni bilo lahko. Kajti povsod so bile ruševine, manjkalo je ljudi, saj so prav najboljši padali in umirali v internaciji. Toda pridne roke so
konca leta 1946 je izšlo v Sloveniji 461 knjig ln brošur v skupni nakladi 4,613,067 komadov v vrednosti preko 92 milijonov dinarjev. Naklada slovenskih časopisov se je v primeri s predvojnim stanjem potrojila.
V vsej Sloveniji je danes 47 ljudskih univerz, kjer se vrše tedensko predavanja.
Po osvoboditvi je število pev-
HYDE PARK V NEW Y0RKU BO OHRANJEN V ZGODOVINI
zgrabile za delo, čeprav je bilo!skih zborov, igralskih družin
treba premagovati neverjetne s^no narastlo.
ovire in težave. Primanjkovalo Tako deluje okrog 500 pev-
je učiteljev — ustanavljali so se učiteljski tečaji. Namesto šolskih zgradb so se dvigali v nebo goli zidovi — vaščani so prostovoljno popravili vaško šolo. Ni bilo goriva — rudarji so povečali proizvodnjo premoga. Otroci so bili ponekod bosi in goli — delavci v tekstilnih tovarnah so povečali svoje napore. In tudi slovenski izseljenci niso pozabili na svojo rojstno deželo. Tak je obraz nove Jugoslavije.
Nagel porast šolstva po I. 1945
Slovenska beseda je po letu 1945 zavzela mesto, ki ga v vsej prejšnji zgodovini ni poznala. Število osnovnih šol se je takoj po osvoboditvi znatno dvignilo ter doseglo številko preko 860, dočim deluje 30 nižjih gimnazij, torej mnogo več kot na istem ozemlju pred vojno. Število di-jaštva je doseglo predvojno stopnjo, čeprav se je radi vojne tnižalo število prebivalstva. Vsa skrb je posvečena tudi naši primorski mladini, ki je bila četrt stoletja odtrgana od domovine, brez sleherne slovenske šole. V coni B, ki je zasedena po jugoslovanski armadi, se je v lanskem letu ustanovilo 8 srednjih šol in na stotine osnovnih šol. Po priključitvi tega ozemlja k Jugoslaviji se bo to število šol Še znatno povečalo. Na ljubljanski univerzi pa se izobražujejo ln vzgajajo delavni inteli-genti. Poleg popolne univerze, sa katere izpopolnitev so se Slovenci v stari Jugoslaviji zaman borili, so se ustanovile še umetniške akademije, ki jih doslej nismo poznali ali pa smo jih vodno zaman zahtevali. Danes pa imamo Glasbeno akademijo, Akademijo za igralsko umetnost in Akademijo za likovno umetnost, nadalje osnovan Zavod za zaščito kulturno zgodovinskih spomenikov in prirodnih znamenitosti.
Potrebno je povdariti, da je sedaj sestavljeno naše dijaštvo is drugačnih družbenih plasti kot pred vojno, ko so bila zaprta šolska vrata do višje izobrazbe delavski in kmečki mladini. Zlasti v podeželju, kjer so se ustanovile nove gimnazije, ima vsak nadarjen učenec možnost razvoja in napredka. Ustanovljeno je bilo mnogo dijaških domov, kjer dobivajo učenci hrano in stanovanje. Oblast omogoča velikemu Številu Slovenske mladine, da razširja in poglablja svojo izobrazbo. Vsem talentom so odprta vrata «2a dosego višjo stopnje ■Irohfatfbc. Mhdina se v pol-rJ meri zaveda svoje temeljne naloge, da bo prispevala k dvigu blaginje celokupnega našega naroda, da bo pomagala s Svojim znanjem graditi tovarne in elektrarne, da bo pomagala fcboljšsti in pbvečati kmetu nje-
skih zborov, preko 400 igralskih družin in 142 različnih godb.
Tudi kulturne ustanove kažejo mogočen napredek. Slovensko narodno gledališče, drama in opera, okrepljeni z igralci partizanskega odra izza časa narodno osvobodilne vojne privabljata široke množice poslušalcev. V Mariboru, kjer je bila v dobi okupacije prepovedana sle* hern a naša beseda, se je vršila že tretji teden po osvoboditvi prva predstava. Program v operi se ne razlikuje mnogo od predvojnega, dočim predvaja dramsko gledališče obenem s klasiki dela naprednih pisateljev. Glede obiskovalcev pa je precejšnja razlika. Danes namreč ne posečajo gledališča zgolj petični meščani, temveč vsi sloji prebivalstva, v mestih predvsem delavci ter delavska inteligenca. Gledališe pa se zopet ne omejuje samo na mesto Ljubljana in Maribor. V podeželju, v vseh večjih krajih Slovenije je priredilo vrsto gostovanj s celotnimi opernimi in dramskimi predstavami, tako, da se tudi kmečko prebivalstvo - seznanja in uživa gledališko umetnost.
Tudi v Trstu imamo—po maju 1945 — slovensko gledališče, ki pa se zaradi nerazumevanja in namernih ovir zavezniške vojaške uprave, ne more prav razmahniti. Vendar pa je opravilo veliko delo z gostovanji po krajih Slovenskega Primorja. Po 25 letih je prebivalstvo povsod sprejelo slovensko besedo z ganotjem in navdušenjem.
Pomoč znanstvenikom in umetnikom
Umetnikom nudi Jjudska oblast vso podporo. Nikoli se še našim umetnikom in znanstvenikom niso poklanjale tako visoke in obširne nagrade kakor dandanes. Spomnimo se samo životarenja naših duhovnih velikanov v vseh časih pred osvoboditvijo, spomnimo se velikega Cankarja in Ostalih, ki jim takratna družba ni nudila ničesar razen slave po smrti. Medtem pa je danes rast in razvoj
Kadkrkoli pride kak velik državnik v to deželo na uraden obisk. gre tudi v bližnji Hyde Park v državi New York, ki ni daleč od Washingtona, saj ne s stališča sedanjih prometnih zvez.
In tam polagajo vence na grob pokojnem^ predsedniku Franklinu D. Roosevelt u, ki je za boljšo bodočnost človeštva storil več kot kdorkoli drugi na svetu.
A je umrl prezgodaj. Ljudje, ki so podedovali njegovo poslanstvo. so se rajše povrnili nazaj v "stare čase!' in tako rajše govorimo o noVi vojni kot pa da bi gradili mir na temeljih socialne pravičnosti.
Zato so romanja na Roosevel-tov grob še toliko bolj simbolična.
Agencija FLIS piše o tem: «.
Posestvo pok. predsednika Franklina .D. Roosevelta je že eno leto zgodovinska^očka naše dežele. Vdova 33-tega predsednika Zed. držav, mrs. Eleanor Roosevelt, je dne 12. marca 1946 ob prvi obletnici njegove smrti, izročila njegov rojstni kraj v posest ameriškemu ljudstvu. Od onega dne pa do 16. marca letos je obiskalo ta zdaj spominski kraj skoro pol milijona ljudi. Zapiski Narodne službe za parke, ki ima v oskrbi tudi ta prostor, kažejo, da so prišli obiskovalci iz vseh krajev Zed. držav in od najmanj 54tih narodnosti.
Večina obiskovalcev pride z avti, a pripeljejo se tudi z vlaki, busi, rečnimi ladjami po Hudsonu, z biciklji in mnogi pridejo tudi peš. Kraj leži 4 milje severno od Poughkeepsie. N. Y., ob US route (deželni cesti* št. 9. Slednji obiskovalec si je lahko ogledal Rooseveltov grob ter 33 akrov obsegajoče posestvo, ni pa bilo veimo mogoče vsem po-setnikom dovoliti vstop v notranje prostore Rooseveltovega doma. Tekom počitniške sezone je bilo namreč včasih tolik naval ljudi, da se niso mogli vsi zvrstiti za ogled hiše, v katero pustijo dnevno do 2500 obiskovalcev v skupinah broječih 75
Business Directory
AVAILABLE UPHOLSERING ft REPAIRING CO.
«924 8. Stony — II. P, 4488 We do highest grade custom work. l'phol«tering — Polishing — Alee can make up kitchen boo lie la all colon of leatherette. Our week is the be*t obtainable. Cash or\Credit
New Radios & Appli
24 HOUR RAMO REPi
TYLE ELECTRIC SHOP
3448 W 28th STREET Bis. 2188 *
PORTAGE ELECTRIC CO.
Ueeind Electricians LIGHT AND POWER WIRING Meter* Installed 2243 NORTH HALSTED STREET LAKfWIEW 8818
0**0 COST
Amaslng New Dentist's Discovery Makes Loose Dental Pistes Feel Like Having Year Own Natersl Teeth Again. Perfect for Upper sad Lower Dentures.
NOT A PASTE OF POWDER THAT WASHES AWAY
KACfe DAY	•
GUM QKIPPKR Is a Safe, sanitary
plastic re llffer that lasts for a« long
......
on mr
ineese
HI
Easy to apply at home
I- "GUM GRIPPF.R" ate, and pat It In
Over uJlfts^tubi miS^sr tlOlf-fct - MACK GUARANTEE. Only
8L#6.
LASTS f ROfll 4 «• 6 mOflTHS
Write Today for Your Take. Only 81.8*. Address Gum Clipper, Die., Dept. A. 127 N. Dearborn St., Chl-raffo t, III.
Misc. Wanted
Pianos, Wanted to Buy
Privste party wants 'b buy small UPRIGHT or SPINET or GRAND PIANO. RAD. 8492.
as we a to
PLEASE!
Sell as yonr car fer SPOT CASH DESPERATELY In need

<mML%R
Call MR GOY LONgbearh 2937
son tract.
WANTED TO BUY
LATE MODEL
REFRIGERATOR
WASHING MACHINE FURNITURI
Call OAR.
IE
8855
SPRing 4688 HIGHEST CASH for CARS
Ne reduction far repairs; any makes, any models. Will Call Anywhere
tPRim 4688
HOUSEHOLD APPLIANC ES WANTED Refrigerators, any condition. Will pay fer same. __ .
WORTH SHERIDAN REFRIGERATION CO. 928-28 W. Sheridan DIV. 8125
in any SPOiT CASH
J. E. KIDWELL
FLOWERS Phone KENWOOD 1352 826 EAST 47TH STREET No Branch Stores) Free Delivery all over Chicago
ROOFING—One, two and three flat build In fa recoated with hot tar and new travel 828.58. Insolation as low as 8118. All workmen f insured. Cal AVE. 4998 or B 8028. — Hansen Insulstlon Roofing Company.
IMMEDIATE DELIVERY. Gas anf Electric Ranges. Washing Machines Refrigerator«. Freesers. Fan*. Gas, Oil and Electric Ranges. Hot Woter Heaters CENTRAL APPLIANCE * FURNITURE COMPANY, 3118 West 83rd St — GRO. 8388.
DALE CARNEGIE COURSES
Personality Development Effective Speaking — H relation« — New Classes Forming — Call or phone 2« E. JAC KSON BLVD. H A Risen 2185 -
now
SEE
TERMAN TIRE * SUPPLY COMPANY
for OUTBOARD MOTORS
Can PEN. 5288 or Go to 2818 MILWAUKEE AVENUE
ACE AFN.I/ Motor Skes.
CALL
CYCLE C O Whlsser Motors
MYKR GERCHGALL 818 East 55th Street Call MID way 2878
oseb. Ta odredba je bila uvedena radi varnosti. Obiski so dovoljeni vsak dan razen ob pondelj-kih in sicer od desetih p red poldnem do petih zvečer.
Za vstop v hišo se plača 25c, toda vstopnina na rožni vrt, kjer počivajo ostanki velikega predsednika, je prosta in prosto si lahko vsakdo ogleda posestvo. Vstopnina gre v zvezno zakladnico. — Osem bivših uslužbencev in poslov je na razpolago, da nudijo posetnikom informacije o prostoru in predmetih v hiši. Robert McGaughey, ki sprejema obiskovalce pri vhodu v hišo, je bil uslužben pri Roosevel-tovi rodbini skoro 25 let. Wm. A. Flag, starejši mož, ki ga najdejo obiskovalci na posestvu in v rožnem vrtu, je bil oskrbnik Rooseveltovega posestva domala 50 let.
Večina posetnikov si ogleda Rooseveltovo knjižnico, kjer so shranjeni redki rokopisi, razne mornariške in druge zbirke ter predmeti, ki so bili predsedniku poklonjeni za časa njegovega bivanja v Bell hiši, kakor tudi nekateri njegovi lastni rokopisi in študije. Najti je tudi zbirko ne-angleških ameriških listov in publikacij, katere je knjižnici poklonil Common Council for American Unity ob prvi obletnici smrti predsednika Roosevelta. — Dom predsednika Roo-scevelta privablja romarje iz vseh plasti ameriškega ljudstva. Pridejo malčki, Iz otroških vrtcev, šolarji v skupinah, dijaki kolegijev in vseučilišč, skupine organiziranih delavcev, člani flotary klubov, narodnostne skupine itd., itd. Mnogi prine-so s seboj cvetja in vence na Rooseveltov grob in v spomin možu, ki si je V življenju pridobil brezštevilen krog prijateljev s svojim prizadevanjem, da pomaga malemu človeku do boljšega življenja, delavcu do njegovih pravic, deželi v splošnem do večje blaginje in skupnosti, svetu pa enotnosti, ki bi ljudstvom zagotovila trajen mir.
ftsrisiArr
OvSHIBiS
Opportunities
GROCERY—MARKET. Brk. Bldg. Čemer location. Inc. 8 large im, rear 4-ear fcarage. H^t water heat, adj. lot Price 819.588, plus Inventory BEltWYN, ILL. — Stanley 9441.
Exceptional Opportunity
TAXI BUSINESS-^ RUNNING 5
SEL
PRICED REASONABLY DOWNER8 GROVE 1341 W
Women's and Infant's Specialty Shop
living Quarters
Village 6023
COCKTAIL LOUNGE
Everything Modern, — Established Business. Living Quarters. Start Immediately If Wanted. I have
2859 WEST LUTHER ST. .
TAVERN with living quarters at-t«cked. Also attractive courts of 8 modern cabins. 1-4 rms. completely " " ' Gas station. Excellent t sell sad
les west
Of Mai
Phone Downers Grove 1789,
opportunity. Most sail on aeount of 111 health- Cant and Betty s Inn. Located on Orden ave, 2 miles west [ala st. Downers Grove, ill.—
Laundromat, 20 Mach.
tt HOUR SERVICE. BUSY A BANY PARK LOCATION: FULI
Misc. for Sale
w.. r* 1 -iT.......' _	■
FURNITURE FOR SALE
9 piece Duncan Phyfe Dining room act. Also.2 piece French broc. par lor set, clumersu
Flayer RAI>
and hand carved.
flano.
8492
FOR SALE
ADI>fr£_A good Selection TYPEWRITERS—for home or
CALCULATORS Viand or Electric
WABoth 6380
Po čem je nevesta
V	starem veku so se sklepali zakoni pri 2idih, Grkih ih Rimljanih navadno na dva načina:
ženin je nevesto ali odkupil od svojega bodoče tasta ali pa jo je kratko malo ugrabil (ugrabitev Helene je dala povod za desetletno trojansko vOjno, ugrabljene Sabinke). Odkup je temeljil na dejstvu, da je s poroko odpadla staršem in njihovemu sorodstvu delovna moč, jci jo je bilo treba kakor koli nadomestiti.. Ženin si je moral nevesto prislužiti z ročnim delom v družini tasta, ali pa si jo- odkupiti od njega, naj je že plačal zanjo zahtevano ceno ali pa dal dogovorjene darove.
Odkup neveste je še dandanes v navadi po svetu. Nas zanima, po čem je v posameznih deželah nevesta.
V	Evropi je odkup neveste v navadi le še med albanskimi in jugoslovanskimi mohamedanci. Do leta 1932. je znašala povprečna cena zanjo 10,000 dinarjev, ki pa je bila previsoka; zato je kongres mohamedanske duhovščine določil v avgustu 1. 1932. enotno ceno — 2500 dinarjev.
V	Aziji opažamo navado odkupa v mnogih državah. V Indiji znaša, navadna cena 200 ru-pij. V nekaterih pokrajinah se je poenostavila cena na deset in pol rupij za bogatine in reveže,
Help Wonted
NURSES and WATERFRONT DIRECTORS
For summer camps posiUons, be
7.
ginning June 15 through Aug
Nurses must hold accredited rating. Waterfront directors must hold water-safety instructors card.
Polly Johnson, Hammond Girl Scouts, Inc.
41 CONDrr ST., HAMMOND, IND.
Phone: HAMMOND 4656
So pa Itraji, kjer treba odšteti za neveste 20 volov in enega prašiča. Na Kitajskem določijo starši ženina in neveste sporazumno ccno, ki se plača ali v de narju ali pa s svilo, rižem in sadjem. Dokler ni plačana kupnina, se nevesta ne izroči ženinu. Porok 'na upanje" Kitajci ne poznajo. Vjataki, mongolsko pleme v severovzhodni Sibiriji, prodajo hčer ženinu za vedro vodke. Nekateri, tastje cenijo svojo hčer celo na tri vedra.
Na otoku Bali ju si mora prislužiti ženin nevesto s trdim delom v hiši bodočega tasta. Čim više ceni tast svojo hčer, tens dlje časa mu mora ženin služiti. Cena znaša večkrat tudi nekaj mesecev napornega dela. Pri Samoancih ne poznajo za nevesto enotne cene. Plačati treba zanjo prašiče, čolne, sulice, puške, smodnik. V Novi Gvineji stane nevesta toliko in toliko tobaka. V Ugandi je določena cena: 16 krav in 100 koz. Skromnejši so zamorci v Bagandi, kjer stane nevesta tri vole, šest šivanj in majhno škatlo vžigalic.
Različni kraji, različne šege in različne cene.
Rool Estate
NEW de luxe 6 rm. Georgian, bay window and custom made drapes, and vestlhnlelS ft liv. rm., powder rm. and tile bath. Fully insul. Gas forced air ht Auto. h. w. Venet, bids. Stair carpeting. Full cab. kit. Roper stove and gas refrig. Screen and stormn windows. Nesr Marquette Pk.. Immed possesion. Call owner, POR. 8899.
3-STORY BRICK—6-flat 3x4, 3x5 rooms. Immediate possession with 5 rooms of furniture included.— For sale by owner. Reaonable. — Apply lat floor fronf 1188 South W. Whipple St — Redxie 7411.
SEWING MACHINE OPERATORS
(EXPERIENCED) IN SLIP COVER WORK
Neuk Modern Equipment in clean, modern, air conditioned workroom Steady, year-round work. Very good salary. Excellent earnings.
G. A. SLIPCOVER CO.
2838. MILWAUKEE AVE. Brunswick 8523
LAUNDRESS
needed 1 day a week to work In GenUle home (4 adults—No children — Have washing machine.
MRS. KEHL — 2157 Arthur Ave. ROGERS PARK 1872
HOUSEKEEPER
Experienced — GenUle home — 4 adults — No children — Own room and bath MRS. KEHL — 2157 Arthur Ave. Rogers Park 1072
WANTED Young women—Exp. for fountain work—30 to 35 preferred—Good starting salary—Uniform — Meals
EASTBROOK PHARMACY 416 North AusUn Blvd. Phone Euclid 38 Oak Park, III.
2 POSITIONS OPEN
In our order and stock record department Good opportunity for willing and exp. men. 5 day week Phone HAYMARKET 9090 Mr. Mason
FOOD CART CASHIER, Operator wanted. Good starting wage with an old reliable firm. 5-day week. 7 a. m. to 3:30 p. m. Good workimi conditions. Apply now: Cantort Food Servtoe Manager.
GIRLS! — GIRLS! with high school education as Commercial bookkeepers. We will trata
fou if yen have no experience.—-enslon plan. Paid vacation. Free hooniUl and Ufe insurance. CICERO STATE BAfrK, Lawndale 7173. — Mr. Dankowaki.
STENOGRAPHER BILLER ON TYPEWRITER iUons open in our new air-eon-liUoned modern offices. — G Sod starting salary. — Paid vacation.
HOLLANDAAUING CORP. 1825 So. Ashland Ave.
tYPlST
. Experienced) TO DO BILLING ANCHOR AGENCY, INC. 1188 Board of Trads Bldg.
HAR. 5785
OPEN HOUSE, 7834 S. Maplewood Ave., 1-5 P. M. 6-rm. brk. res.; prewar const; full bast; auto, oil heat; N. W.; oak fir: tile fir. bath, shower; large lot. Bent lawn; stove and refr. Included, unra. pass. 812,880. Peterka, 8354 S. Ashland, Beverly 5171.
BLUE ISLAND—-8 room IV* story face brick bungalow; 74x128 feet corner lot: tile bath, veneUan bids.; fully Insulated; stoker; needs landscaping. 811.888 or best offer. See Sunday; immediate possession. — 12835 S. Throop st — Blue Island 4762-W.
OAK PARK — By owner; nice 4 bedroom residence,., on beautiful block; h. w. heat; tile bath up, H bath down; near L; 2 car garage; 217,688. - VILLAGE 4731,
Immediate occupancy of two apartments La Grange— 2 family home on beaut corner lot 56x175 ft; 5^ rms. dn., 6 rms. up; auto. h. w. oil ht; screen porch. Well built, in gd. cond. Double gar. Exc. loc„ fine for stores and trans. — Owner, La Grange 4792.
2 APT. BRICK, 5-6 RMS.
Any reasonable offer accented Loc. 4719 W. Harrison St
GORDON REALTOR
869 West 35th Street YARDS 4329
Quick Posession—Full two story, 7 room brick residence—4 bedrooms upa Stoker, ht w. heat—Inclosed rear porches up and down.—Two car gar. Price 812,666.—Includes 1st floor carpeting.—Fine gas stove snd electrle Refrigerator. — 7262 Eberhart Ave. FesUn ft Harmon, 616 K. 75th St —STEward 7462.
RM. frame cottage—Concrete foundation; 7 ft. insul. bsmt; furn. ht.;
2 rm% income; bdwd. floors; 2 car rar.; white outside paint given U buyer; must n|l. P. 87,>66. I mm
!32 weekda
owner. Laf. 7424 till ys, Sat., Sun. all day.
w?iH
2437 S. Fifteenth Ave., Broadview. Uvc 4 room house, 56 x 135 Mdscaped lot . Gas heat ft Other unusual features for Inspection. For further matin« qnll » . _
i open infor-
2	APT.—818,666. 6812 Indiana Ave, 6 rips., fine condition; t. t stoves; new rslllteraUii; oil ht.:
3	ear hriek garage; possession of 1st apartment — By appointment. GERALD F. HANLON ft CO., 7916 Cottage Grove. — Rad. 4463.
IMMEDIATE POSSESSION—1628 N. Drake ave. Beau. 5-6 rm. 2 flat; h. w. heal; extra wide lot; plenty rose bushes, ete. 2 car garage. — Phone owner* Austin 6633. Van. 7l6#.
Apartment for Sal« 2 APARTMENT BRICK. 5 ft 6 rasma, furnace ft stove heat. — Garage. — Armitage near Cicero. 811,586. — Irving 3396.
OPPORTUNITY FOR LABORATORY TECHNICIANS
(2) HEMATOLOOISTS - (1) TISSUE TECHNICIAN (1) BLOOD BANK TECHNICIAN
WE WILL PAY 8200 PER MONTH AND THREE MEALS PER DAY
>R WELL QUALIFIED TECHNICIANS ii
FOl
LABORATORY FURNISHED WITH ALL NEW EQUIPMENT. WELL PLANNED AND LOCATED IN NEW BUILDING
APPLY K. L. BURT, M. D. DIRBCTOR OF LABORATORIES ST. VINCENT'S HOSPITAL, ERIE, PA.
PffOUTAMC
t
» 1 ■
BOJ ZA ENAKOPRAVNOST PRI DELU IN V NAJEMANJU V SLUŽBE
Disabling work injuries in 1946

Med vojsko je pokojni predsednik Roosevelt usilil med svoje dekrete na red bo, da ne sme noben delodajalec odkloniti nikogar zaradi njegove polti ali vere.
Največji predsodki so kajpada proti črncem in Židom. A tudi katoličanom so. vrata v službe marsikje zaprta. In slednji, ako so delodajalci, pa odklanjajo protestante in Žide.
Neka velika tovarna v, Chicagu, ki uposluje kakih 24,000 ljudi, do te izjemne Roosevelto- >achusettsu, ter ve nartdbe ni hotela najeti no- svoje izkušnje, henega črnca. Čikaška poulična železnica jih ni marala. In potem. ko so vsled novega vojnega zakona črnce le morali najemati, so jim dali najslabša, najcenejša dela. I
sin in Indiana pa bolj "imenske", kajti manjka jim določbe uveljuvljenja. Tekom ferbruar-ja letos je bilo opaziti v najmanj 21-tih državah Unije kampanje za uvedenje zakonov proti zapostavljanju pri uposlitvi.
Pred nedavnim so se sestali v poslopju Willkie Memorial v New Yorku uradniki, ki imajo v svojih rokah odgovornost uveljavljanja zakonov za nepristransko upoaljevanje v New Yorku, New Jerseyju in v Mas-
so primerjali
•
Poročila iz vseh treh držav so naglašala, da je dobra objasni-tev zakonov veliko pripomogla k temu, da so se delodajalci ravnali po njih brez da bi bilo treba uporabljati napram njim na-Omenjena Roosevcltova na- red be uveljanljanja v polni mo-redba je potekla z določenim ro- či. y največ slučajih se je dalo kom in nekateri kongresniki s posamezne kršitelje in prizadeta severa so jo skušali spremeniti osebe pogovoriti in doseči izrav-v trajno postavo. Toda njihovi naVo brez rednega zasliševanja kolegi z juga so jo obstruirali in in sodbe pred oblastmi. Uradni« stvar je padla v vodo.	ki iz vseh treh držav pa so bili
V sedanjem kongresu je pred- mnenja, da posredovalne agen-ložen nov osnutek za enako-| cije rade prezro zakon nepri-pravnost vseh prebivalcev pri stranskega uposljevanja in po-na je man ju. a se mu ne bo godilo ročano je bilo, da namerava dr-dosti boljše. Več sreče pa imajo žava New York izvesti splošno take predloge v legislaturah po- preiskavo posredovalnic za delo. rameznih držav, posebno v new- Zavedajoč se, da zamore zakon vorški.	odpraviti le gotova za postav-
Ustanova FIJS, ki se peča po- ljalna postopanja pri uposljeva-sebno s tolmačenjem raznih to- vanju in ne zapostavljanja v kov tujerodnemu prebivalstvu, splošnem, so se omenjene tri di^ piše o tem:	Ižave odločile za vzpostavitev
ideja, da se ne sme nobenemu svetovalnih odborov, ki bodo Američanu odrekati prilik upo- J priporočali smotrne smernice in sli t ve ter napredovanja v delu programe vzgoje v tem pogledu, ali službi radi barve njegove V vseh treh državah tvorijo polti, njegovega izvora ali vere. Črnci največje število pritožni-nikakor ni zamrla spričo dej- kov, drugi na seznamu so Židje stva. da zadnji zvezni kongres in tretji katoliki. V nekaterih

Roifroo*
l
\
Mining QuorryinQ
Construction
i-
KI
H.000 &
Vi
• »,»00
m
"SLADKORNI" TRG V ZEDINJENIH •RlAVAH ZLAT VIR 2A ŠPEKULANTE
111,100
Agriculture

mm
Statistično je dognano, da se v nobeni deželi na svetu ne uporabi na povprečno osebo toliko sladkorja kot v USA. Vendar pa smo odvisni za sladkor od drugih dežel, ker tu se ga pri-deljuje veliko manj kot pa ga
produktov radi posebno dobrega okusa. V letih 1945-46 se je pridelalo komaj okrog 5500 ton javorjevega skladkorja in medice.
V splošnem se smatra, da so se naučili izdelovanja javorje-
se gre v resnici samo med levico in desnico. In desnica v obema pripoveduje, da ako ljudstvo ho:rj jrsti, nai krone na desno in pHr >ela bo Truma nova' pomoč v oporo Trumanovi doktrini.
uporabljamo. Glavni naš doma- j vega sladkorja in medice prvi
% t• u..
It 3. tOO
Monufocturing
\
m%%mm
či vir je sladkorna pesa, potem sladkosočni javor, in dobivamo ga tudi s koruze kot postranski produkt.
A glavni dovoz sladkorja v Zed. države prihaja iz Kube, iz
priseljenci od Indijanoev. Rod imena Algonquins in ie nekatera druga plemena Indijancev so se jukvarjala z nabiranjem javorjevega soka in kuhanjem medice ter sladkorja, kakor tr-
Filipinov in iz raznih drugih de- dijo nekateri zgodovinarji. Zna-
941,100
• »Ml
itfttNMi 50.000 mt% »Iva*
STATISTIKA PONESRCtB V PRISPODOBAH IN ŠTEVILKAH
ni sprejel trajnega zakona v tem pogledu oziroma preskrbel za sestavo zvezne komisije, ki bi imela v svojem področju to važno vprašanje. In kako naj bi ideja tudi zamrla? Saj je vendar v bistvenem soglasju in skladu z demokratičnimi principi na katerih je bila ta dežela
severnih predelih New Jersey ja bili nekateri kraji obtoženi.
so
da vodijo diskriminacijo proti protestantom. Sicer pa se le redko dogodi, da bi se protesta nt je pritoževali, da se jih zapostavlja radi njih vere. Ta pritožba iz New Jerseyja pa kaže, da pogosto zapostavljajo ljudi zgrajena, kakor tudi z ameriški- druge vere ali polti ter narodno-mi načeli tradicije poštenega sti tudi Američani iz vrst manj-nastopa Najbrž pa se niti v šin\ katere so same najčešče splosnem ne zavedamo kako ži- predmet zapostavljanja in pred-va je ta ideja in koliko Ameri- sodkov.
čanov je v tem trenutku na delu / Opirajoč se na skušnje v New
za dosego uvedbe zakonodaje,< Yorku. New Jerseyju in Massa-ki bi odpravila diskriminacijo ckusettsu, je odbor državljanov od strani delodajalcev, unij, v drugih državah podnesel za-uposljevalnih in posredovalnih htevo za uvedenje sličnih zakp-agencij. Da, deluje se na tem iz nov. V letaku katerega je izdal vidika dosege zvezne in držav- Odbor državljanov, ki delujejo ne zakonodaje, ki bo ščitila naše za uvedenje protizapostavljal* državljane in prebivalce sploh nih zakonov v Minnesoti, so po-pred zapostavljanjem pri upo- dani nekateri zelo dobri argu sjjevanju.	men ti
Od leta 1945 je bilo v petih rečeno v letaku, se bo gotovo državah dokazano, da večina vprašal, ko bo imel priliko gla-ljudstva potom volitev in svojih sovati za odpravo ekonomskih zakonodaj odobrava uvedenje ovir mnogih svojih sodržavlja« zakonov za nepristransko upo- nov, koliko je črncev v njegovi sljevanje. Tri od teh držav — državi, ali japonskih Američa-New York, New Jersey in Mas- nov, Mehikancev, Indijancev, sachusetts — imajo obvezne to- Židov, katolikov, baptistov? Po-zadevne zakone. Državi Wiscon- prečni državljan postane pri
tem pozoren in spozna, da je problem obsežnejši nego si ga je bil predstavljal; v njegovi državi je kar mnogo ljudi, ki se razlikujejo od njega po veri in rasi. Faktično, če globlje pogleda v stvar in nekoliko raziskuje situacijo pronajde, da spada skoro vsakdo h kaki manjšinski skupini — vsakdo, kajpada, razen njega. V drugih besedah povedano, skoro sleherni izmed nas, v eni aH drugi državi, se živo zanima za odpravo diskriminacije radi vere, rase ali narodnosti, ker končno smo vsi ne* kje in do neke mere v manjšini, pa oe si to priznamo ali ne.
Prej omenjeni letak dalje navaja, da izhaja pravica najemanja ali uposljevanja iz laatniike pravice in v te pravice verjame povprečni Mr. državljan. Tu pa se pojavi odločilno vprašanje: Kaj naj napravi, ko pa njegovo prepričanje, da ima vsakdo pravico najeti za delo kogar hoče, "ni v skladu s trditvijo, da ima vsakdo pravico do dela in zaslužka. "Cela stvar," pravi Mr. državljan, "se mi vidi kot prikrajšanje lastninskih pravic v korist intereaov splošnosti." Pri tem se spomni, "da smo postavljali zahteve proti otroškemu delu, ker demokracija potrebuje izobražene in naobražene volil-ce, zato naj otroci hodijo v šolo in ne v tovarno. Dajali smo in zahtevali, da delodajalci uvedejo varnostne naprave in regulacije za protekcijo delavcev, kajti naši deželi zamore jo več koristiti delavci z dvema rokama in desetimi trsti, nego pohabijen-
žel v tropični klimi.
Vendar pa se za "sladkarije" i tu trudimo in pridelujemo mnogo materiala za marmelado ln druge take stvari, ki so oslad-kane i brez sladkorja.
Agencija FLIS je n. pr. opisala sladkosočni javor, ki dona
čilno je. da prvi priseljenci dolgo časa sploh niso poznali drugega sladkorja kot javorjevega. S sirupom ali javorjevo medico pa so polivali razne vrste pon-
Anglija, stara trdnjava kapitalizma, izgublja svoj sloves
"privatnega lastništva", kajti njen kapitalizem je v razkroju, dasi ne po zaslugi delavske stranke. L. 1929 je bilo v Angliji 142 takih posameznikov, ki so imeli po pol milijona in več čistih dohodkov na leto. Sedaj jih je le še kakih petdeset. Ampak to ne pomeni, da so bogataši iz Anglije izginili. Le svoja poslovanje so uredili tako, da jim davčni urad nc more do ž* vega.
Kanada je eden najponosnej-ših dominjonov Velike Britani-
frftFTfTTflffffffffff^
i Naročite ga svojcem. Stane $3.50 za celo j ■ leto. Pol leta $2.
TT

fPtttfVPO
11
PROLETAREC'
je v novi Jugoslaviji dobrodošel list. V prejšnji je bil prepovedan.
Naročite ga čitalnicam tor bralnim druitvom v valiti rodnih krajih.
\ V starem kraju tudi žele, da jim naročite i
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
Stane za stari kraj $1.65. Z lanskim letnikom poš-l 'jemo oba ta $3. Dve knjigi so tri dolarja. Tiskovni urad slovenske vlade ieli, da pošljemo ljudem tam timvel izvodov Proletarca in Orošinskega koledarja <
► ► ► > ► ►
b ►
► ►
Ne odlašajte! Poiljite naroMo takoj!

AAAj
ci. Zdaj istotako pravimo ii» zahtevamo, da morajo delodajalci Povprečen državljan, je»odpreti prilike upoalitve vsake-
| mu sposobnemu delavcu — brez ozira na njegov izvor, barvo polti ali vero — ker v občem bomo vsi na boljšem, če bodo val člani naših mest in naselij imeli priliko do zaslužka, napredovanja pri delu in nameščenju. To bo omejilo število onih, ki so že prod rojstvom obsojeni, da padejo v revščino in polnijo naše relif ne sezname.
Četudi je to vprašanje bilo in je fte predmet ostrih debat, je drŽava New York s uvedenjem uveljavljanja zakonov proti zapostavljanju pri uposljevanju, dala drugim državam vzgled, kateremu bodo nedvomno v do-glednem času sledile tudi druge države poleg New Jerseyja in Massachusetts a. Newyorika država je bila namreč prva, ki je sprejela polnomočer. zakon proti diskriminaciji pri upoštevanju. To vprašanje je sedaj tudi ponovno pred zveznim kongresom. Koncem marca je senator Irving M. I ves, ko-svtor new-yorškega državnega protidiskri-minacijskega zakona, predložil osnutek zskona, kateri bi določal, da ie uposlitev brez zapostavljanja "civilna pravica vseh
ljudi"
:
Duhovnik Jožo lampret o ločitvi cotkvo od drimve
Pri nas (v Sloveniji) pa je is en razlog, k! govori za ločitev Cerkve od države ha šole: zloraba vere v politične svrhe. Politični klerikalizem je vpregel v svoj ves cerkev in pastirje la ja koče imeti še danes v ...Od Eadrntoe avsae lo
ki naj M ilaMk kot gmotna podlage, sila in moč političnega kterikafizma, pa de nabožnega časopisja, nabožnih In prosvetnih orgenisadj — vse je v znamenju vere slutilo političnemu reskelonsrnemu strupu.
Poročilo o drugi konvenciji SANSa H in njenih sklepih - j
(Nadaljevanje s 1. strani.)
glasno izvoljen, za podpredsednika pa Jos. Dum iz Clevelanda in Jos. Zavertnik iz New Yorka.
Za konvenenega tajnika je bil izvoljen Mirko G. Kuhel, za zapisnikarja (dvat pa Jacob Zupan in Anna P. Krasna iz New Yorka.
Predsednikovo poročilo
Ze na seji odbora prejšnji dan je bilo iz Kristanovega poročila razvidno, da ne bo več kandidiral. Kajti to je naporno delo, ki človeka v tako poznih letih utruja. Saj celo mladim take naloge povzročajo težave.
V svojem poročilu konvenciji je podal s svojim govorniškim stilom dokument, ki je za nas tu in za stari kraj zgodovinske vrednosti. Njegovo poročilo je trajalo nad eno uro. Ko je končal, mu je članstvo konvencije priredilo burno ovscijo. In po pravici, kajti Kristan je v San-su intelektualna sila. Zasnoval mu je program in resolucije, ki mu določajo smernice, so njegovo delo.
Vincent Cainkar je imel referat o bodočih nalogah SANSa. referat o tensksh v SANSovih aktivnostih je pedal Janko N. Rogelj in bilo je več drugih poročil.
Računi ia drugi podatki
Podrobne račune, seznam delegatov, in pa pregled raznih SANSovih akcij je podal tajnik Mirko G. Kuhel. Iz njegovega poročila so se navzoči lahko prepričali, koliko dela je izvršil SANS na vseh poljih, na katerih vrši svoje naloge.
In splošna naša javnost pa bo imela priliko dobiti te informacije iz zapisnika.
Ob priliki te konvencije .ae je izvršil le en neljub incident. De-
vičnike (pan-cakes 1, kar je v
Ameriki še danes popularna jed je. Ne sicer po mnenju kanad-za zajtrk ali malo južino. PVvi sklh Francozov, ki žele, da bi ša tej deželi veliko medice. Spis priseljenci so navrtali javore s Kanada, ali saj njihna provinca se glasi:	sekiro, danes pa se rabi izbolj- Quibec, postala samostojna re-
"Sok se oedi!" Ko slišimo ta- šan način, ki varuje drevesno; publika. Nedavno pa so se na to ke vzklike vemo, da je pričel deblo,toda še vedno treba 321 agitacijo Francozov začuli odteči sok ter da to pomeni konec galon soka za 11 funtov sirupa mevi v ostali Kanadi, da naj po-
KOMENTARJI
stanoval tako nesrečno, da si je zlomil rebra in je moral v bolnišnico.
Novi odbor Poročilo o tej konvenciji bo nadaljevano v prihodnji številki. Tu naj bo le ie nekaj podatkov o izvolitvi novega odbora.
Konvencije se niso udeležili častni član odbora dr. F. J. Kern, član eksekutive Leo Jur-jovec in pa predsednik nadzor-nega odbora Louis 2elezniksr iz Jolieta.
Janko N. Rogelj, Jacob Zupan in Frank Zaitz v eksekutivo niso več kandidirali, in ne — kot že omenjeno, Etbin Kristsn. Konvencija ga je izvolila za kastnega predsednika. Louis Adamiča pa za častnega podpredsednike.
Člani nove eksekutive so, Fred A. Vider, predsednik; Anton Krapanc iz Chicaga prvi podpredsednik; Joseph Kotar iz Detroita drugi podpredsednik; Mirko G. Kuhel, glsvni tajnik; Vincent Catnkar, glavni blagajnik; Milsn Medvešek snpisnikar; in drugi člani eksekutive pa so Frank A les h, Vatro Grill, Ivan Boštjančič is Cleveland* Frank Je pick is Chtoegs in Matt Cve-tič k Pittsburgh*
Podatki o Mrikm odboru in rasni drugi o konvenciji bodo, ket fte omenjeno, nadaljevani v prihodnji Številki.
zime in prihod pomladi. Ali na ali pa za 8 funtov sladkorja, tisočerih farmah v severovzhodnem predelu Zed. držav imajo te besede o toku soka svoj poseben pomen. V teh predelih | (Nadaljevanje s I. strani.)
Severne Amerike, vključivši sodnika Terle Wolda. ki je bil Kanado, pomeni tok soka v ja- tudi odbit. Nato je sovjetska vorovih drevesih dokaj dobir viada odklonila priznati, kogar-6kanot.no sezono za farmarje. Iz- koij izmed Stirih kandidatov, ki delovanje javorjevega sladkorja sta jih predlagale angleška in m sladkega sirupa ali gošče je ameriška vlada. A končno se bo-šteti med izredno sever no-a me do \e mopaie sediniti za nekoga, riško proizvodnjo.	ajj ^ ^ti "svoboden, samosto-
Sladkosočni javor, ki mu pra- jen Trst" nazaj Tržačanom. vi jo tudi trd javor in še neke _ . ,	,
druge vrste javor, ki raste v ^	priznava svobo.
skalnatih krajih je najti v kra- do	^ ako Je 116 kn"
jih od Newfoundland« južno do t!?ras ?4va komunistična ured-
pogorja Ozark (Missouri in Ar- v Aterwih sla ned*vno kanaasl in zapadno ob predelju Usojena na osem mesecev za-
Veiikih jezer pTdo Velikih pla- ?r*\kerA sU	vl<K*
njav (Groat Plains). Ali kakor	da *	okupacijo
pravijo tozadevni podatki Na- ^uzil z naciji in v dokaz sU obodnega geografičnega društva
National Geographic Society) aP°"	sodl*e
1 cuo, da doticna slika predstavlja uradnika mednarodnega Rdečega križa, ne pa Hitlerjevega agenta.
i
je ke razmeroma majhen del tega predel j a klima tično primeren za proizvajanje zadostnega toka sladkega soka javorjevih dreves, da se istega lahko pri-
ga javorjevega sladkorja in si-
Kongresnik Cos, demokrat iz
pravlja za trg. Tri četrtine vse- t£eorgije. je dejal v poslanski
zbornici, da z apizanjem Rusije
rupa pride iz države Vermont ne bomo nikamor prišli. Ampak
čemu ne rajše delovati za sporazum z njo? Na ta način bi saj gradili mir, naraoaio gazili v nove vojne in v še hujše povoj-, ne tragedije kakor so sedaj.
in New York. . V tem predelu namreč pomladna temperatuit poganja sok gor in dol, kajti po-dnevu je sonce dokaj toplo, a ponoči pa pade slana. Sok dreves v teh krajih je tudi slad-kejši in najboljši sok, pravijo, je oni, ki ga na toči jo še preden jc sneg docela skopnel.
V Kanadi dobivajo največjo količino javorjevega sladkorja v južnem predelu Qubeca in v Severovzhodnem delu Ontario. Nekaj javorjevega sladkorja in sirupa se izdela sicer tudi v Ohiu, Pennsylvaniji, Michiga-nu in v Wisconsinu ter celo v Minnesoti in tudi tako daleč proti jugu. kot je okraj Garrett v državi Maryland. Produkcija
stane namesto dominjona "kraljestvo", torej tako neodvisno kakor je Anglija. In angleški kralj bo lahko domoval nekaj časa v letu v Ottawi, nekaj v Londonu. Pa morda tudi v Avstraliji, Novi Zelandiji itd., če se bodo ta drugače demokratična ljudstva navdušila za mo-narhizem namesto za republiko.
F. D. Roosevelt ml,, sin pokojnega predsednika Roosevelta, je newyorškega guvernerja, republikanca Deweyja vprašal, naj pove, kakšno je njegovo stališče glede naših problemov, o delavskih sli protidelavskih zakonih itd. Cemu ni kopijo istega pisma naslovil tudi svojemu demokratskemu kolegu predsedniku Trumanu?
Henry Wallace gre prvakom demokratske stranke že za nohte. Ne morejo doumeti, čemil' mu je vsaka dvorana nc samo napolnjena, pač pa da njegovi shodi prinašajo tisočake dohodkov. A glavna skrb demokratov je, kaj, če Wallace res organizira tretjo stranko. Ako to stori, bo tisoče "demokratov" ob službe. Zato bodo Wallacea bržkone "apizali" in če se jim posreči, bomo tudi v prihodnjem letu imeli samo eno stranko, čeprav z dvemi imeni.
V Italiji imajo težave >v graditvi stabilne vlade. Enako v Franciji. Vzrok je preobilica strank. * Ampak v obeh deželah
Ako verujete v poslanstvo "Proletarcapriporočajte ga in prijateljem v ob vsaki priložnosti.
legat Andrew Možek iz Wauke- javorjevega sladkorja in sirupa gana je padel v hotelu, kjer je P* Je znatno Padla- četudl Je
Imenik zastopnikov Pral« t area
Kdor ieli prevzeti zMstopstvo se na6/ra^/e naročnikov Pro/e-tsrem, prodsfti Am. družinski koledar broSttre in knjige, na; piie upravniitvu, ki bo poslalo potrebne listine in iniormacije.
CALIFORNIA. FmmtAS*: John Peinflt. Oakland: Anton Tomšič. Us As|«k»t Frank Novak. Sm Fra*ciftc*t A. Leksan.
Ako verujete v poslanstvo, ki ga vrli "Proletaree", pomagajte ln shirajte prispevke v njegov tiskovni skled!
bilo v teku vojne pomanjkanje sladkorja in bi se bilo moglo razpečati velike količine te sladke rjavkaste dobrote. Pravijo, da se je produciralo največ javorjevega sladkorja (maple sugar) in sirupa v letu 1860, ko ga je prišlo na trg preko 26 tisoč ton.
Med prvo, svetovno vojno, ko je zelo primanjkovalo belega sladkorja, se je tudi produciralo obilo javorjevega sladkorja. Kasneje pa je cena temu sladkorju in sirupu padla tako, da se farmarjem ni več izplačalo se ukvarjati s tem v toliki meri kot prej. V letu 1930 je prišlo na trg le 19,000 ton javorjevega sladkorja in sirupa. Takrat je bila kriza in je bila cena nizka. Ali poleg nizke cene je vplivalo na produkcijo tudi vreme — kasne pomladi, ki so skrajšale sezono nabiranja soka. Dalje se je pričelo posebno trd javor bolj uporabljati za lea, kar je zmanjšalo število produktivnih dreves. Drugi vzrok zmsnjšenjs
Eroizvodnje jsvorjevegs slsd-orjs tekom zadnjih let pa je tudi pomanjkanje delovnih moči, kajti izdelovanje sirupa in sladkorja is jsvorjevegs aoka zahteva precej trdega dela in prekuhsvsnjs in poleg tega morn te delo opravljati vešča roka, ki se na ta posel razume ali pa ni sirupa in sladkorja, ki bi bil sprejemljiv za trg. Lahko se reče, da je danes že bolj težVb dobiti čist javorjev sirup, povečini ga pomešajo s takozvanim koruznim sirupom. Uporablja se tudi pri izdelovanju tobačnih g«wJanas DekiVva.
COLORADO. CrNtvd Bvttet A nt. S lobod nik. Pueblo: Louie Maienšek. Wftlmkarg ia •kolica: Edward
Tomšit.
ILLINOIS. Ckkm« U okolici Frank Bitjak, Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz.
Lo Soli« la obolicot Anton Udovicli in Loo Zcvnik.
SprintfiolJi Joy«ph Ovca In John
Goršek.
VinUnt Fr. Ilersich.
W»«k*to«-No. Ckicoff«: Martin Jud-ai«h.
INDIANA. !aJi«Bap«0»t Mary Stroj.
KANSAS. Ar m« t Anton Shular. Arcadia t John fibular. Wool MU »i ali John Marok.
MICHIGAN.
Detroit.Dearborn John Zornik; Joe KorŠič, Joseph Klarich in John Plachtar.
MINNESOTA. B«kl: Ma z Marts. Cllikht^ Frank Kh>n. Molk: Mn Kohl. CJ>j Jckn Teran ia Jtorob KnnaMJ.
MWSOIHI
St. Louis: John Splller.
Butt*: Anton Zugel.
Kast Motouoi Joseph lfflhelW*.
ftod Lodfot K. firtnolnlk.	«j
NFW JKKS£Y. Elisakoiki Amalia Oblak. N
niw imjtico
Gallup: Mary In Jennie MsrioKek. NEW YORK.
OHIO
Mike Kopach. In ekoUca: John Vitez. John Krebel, Anton Jankovich tn Frank Hribar. Fairport Hartor: Lovrenc Baje. Giro/dt John Kostn tn Andrew Kr-. vina.
IfMbao-Powor Poiati Jacob Bergant Maple HeigHts: frank VOlkar. Powkataa Paiat, O.i John GuseL Warroa: Joseph Ješ.
PENNSYLVANIA. Alftqaiptaj Geo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Carmickaels: Anton Zupančič. Craltaa-Maaa Raa: Jennie Jeraia. Canoaaburf-Strabane: John Ter-čelj, Vinko Peternel in Marko Tekavc. Kapartt Jos. Brits. Forest Cilft Anthony Draaler Jr. Horasiaiat Anton Zornik. Imperial! Frank Augnštin. Johnstown tn okoQca: Frank Cvetan.
Latrebo« John tn Mary FradeL Houston: Louis Brits. Library i Nick Teller. MeaSuwIaaJbt Martin Baje. Park HUI - CaaoaMaikt Frank Pod-
Skaraai Joseph Oelftnr. Potovalna
tastopnlka tn Proletarca, . Ameriški druilnski koledar In Maj-, ski Glas aa sapoAno' Penne Anton Zornik, Ibralsk, sa Cambria In Somerset okraj pa Prank Oaten, Jolussfeawa.
WASHINGTON. Saattla. Lucas Dobeljak.
WEST VIRGINIA. Klip Qraea« Prank Keaem. Um Cittt Lawrence Mak. Tkem M« Lenhart Wcrdinek.
WISCONSIN.
Milwaukee In West AJIU: Louis Bnr-
Kr-
Frank St Ik. MM lUMr« WYOMING. K em merer In akollca: John H. zlsnlk
Reek Sprints: Frank Remits.
A Yugoslav Wnkly Devoted to the
Intorott of »ho Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau

PROLETAREC
IDUC ATION
ORO ANIZ ATION C O-O M R A T I V E
COMMONWEALTH
NO. 2069.
7.-7"-
r«bl»h«4 W—kky «t 2301 Se. Lawedale Ave.
CHICAGO 23, ILL., June 4, 1947.
VOL. XUL
SYSTEM
From New York City come reports of an increase in unemployment. The same can be said of most other communities throughout the nation. The figures on the country's No. 1 city are 189,485 receiving job insurance checks; 42,000 already have received all the unemployment compensation that is coming to them; 88,551 veterans on the "collecting list" of the Veterans Administration; department of Welfare relief rolls growing 91 the rate of 3,000 families per month.
If troubled workers are looking for "reassurance," we suggest the dictionary. We cam't give it to them—not if they persist in holding fast to the capitalist private-profit economy.
There's a pattern of progression that the present economy has to follow. In order to leave a rake-off for the job owners it is .necessary—yes, necessary!— to pay workers less than the value of their product. Result: a time comes when people stop buying and market are glutted. Result: Industries go on short time and resort to layoffs. Result: Still less buying, still more layoffs. And linally: along comes a demagogue to whom the people surrender their freedom in exchange for something to eat.
We oldsters saw how it worked in 1929. Men and women who were just "kids" during that collapse are certain to see the same
cycle before long.
<r * it
Yes, there is a way to prolong the agony.
The nation can withdraw millions of would-be workers from the job market by adopting a policy of worldwide imperialism that 'Will require an ever-growing standing army. The government can supply a hopped-up market by sending the products of American industry to the rest of the world—without exacting payment. Such tactics will keep workers employed for a while.
But imperialism, militarism and a peacetime lend-lease, while it may delay the crack-up, also make it doubly certain. At the end of that road lies inflation, totalitarian controls, more wars and what we now describe as fascism.
Well, we Americans can go all the way with the capitalist system if we want to. We can submit to every makeshift and sanction every prop that the owning class can provide to prolong the profit game. But we can't escape the consequences of
our own actions.
N?ither, we fear, have we much chance of setting up a society of democratic Socialism if we wait until the old order collapses about our ears. By waiting that long we demonstrate our unfitness for freedom and invite the controls of a more-or-less-
benign dictator.
Perhaps we appear rather wistful in our insistence that to be both secure AND free people must inaugurate a new order that fits with security and freedom BEFORE the old way of life flops. But we must confess that we aren't expecting much /com a generation of people with votes in their hands who hold fast to a system of economic exploitation and class inequalities until the last possible patch is put upon it. — Reading Labor Advocate.
THE MttRCH OF LAaJOR
A OF EVERY IDaIFKJ DlSCHABaCDffcOM THE AZMY MEDICAL REASOMS WE« SURREC-itfG Ff?OM SOME AfERVDUS OR MEAflAL ILLNESS.
LOOKING AHEAD
By Lon Do Coux
When Mussolini and Hitler set out to destroy the labor unions, as a first step toward ending all forms of democracy, they didn't say they wanted to enslave the workers and take away their rights. - No, they talked very much like Sen. Robt. Taft, Rep. Fred Hartley and the NAM are talking today.
Hermann Goering, when on trial, was asked to explain the Nazi attacks on German trade unions.
He replied that the unions were under Social Democratic and increasing Communist influence.
He said it was the leaders of the unions, not their members, that the Nazis were after.
The aim was not to destroy liberty, he insisted, but to give the German worker "real freedom.*'
He stressed the "right to work" as one of the reasons for attacking the unions.
Nearly everything Goering said / sounded just like an NAM ad, or a speech by one of the American sponsors of anti-union legislation.
From Italy also comes warning that American anti-union bills resemble the first steps taken by Mussolini.
Giulio Paatore, Catholic member of Parliament and a secretary of the Italian General Confederation of Labor, commenting on the Taft-Hartley bills, pointed out that fascism in Italy 'began with the pretext of a fight against communism, but it was really aimed at the destruction of all bulwarks built by workers.
"Besides political organizations, fascism destroyed unions, including those that were Catholic-led," he said.
Oreste Liz zadri, another secretary of the Italian labor body, noted thai many provisions of the American anti-union bills are Just like those in Mussolini's laws, which ended in banning all union rights.
While the countries liberated from fascist rule are now intent on broadening union rights, bitterly remembering where union-crippling legislation led them before, the y. S. Congress is moving in the opposite, fascist direction.
In Italy the right to strike is written into the constitution, employers are not allowed to sue unions, and other labor • protective
Guide to the
BEST HAT AT ttx/tf PttCE —THC UNION-MAX* HAT-SE6 THAT YOU* /^OCTHAT 8£A«S
THIS UNION LABEL**
IDLENESS OR RECORD BOOM, THAT'S CHOICE FACING U. S.
America in the years to come faces a fateful choice—either wholesale joblessness or record prosperity.
So declared Ewan Clague, director of the Department of Labor's Bureau of Labor Statistics, in an address to a conference of community groups in Cincinnati.
In the past decade, he said, the nation's labor force rose by 20 per cent. Also, productivity of labor has been mounting at the rate of 3 per cent a year. Thus, America is capable of producing far more goods and services than ever before—if the people are kept employed.
Without proper planning, the growth of the labor force and rise in productivity could lead to "great unemployment,'* he warned.
"On the other hand, if business, labor and government manage our affairs well," he said, "we can have a prosperity and a production of goods and services on a scale unprecedented in *our history."
HIGHWAY DEATH TOLL TREMENDOUS
measures are being enacted.
In Britain one of the first acts of the Labor government was to repeal the Trades Disputes Act, which restricted the rigjit to strike and had other provisions similar to those of the Taft-Hartley bills.
Many Americans will say amen to this comment of Pres. Will Law-ther of the British Natl. Union of Mine workers: »
"Now, when workers everywhere are moving toward greater freedom, we consider it a tragedy that the land where thousands have gone to escape oppression should introduce the most oppressive labor legislation."
One of the phoniest claims made by the sponsors of anti-union legislation is that'they are fulfilling a "mandate from the people."
Senator Taft was elected by a majority of one-half of 1 per cent of some three million votes cast. And 02 other Republicans were elected by majorities of less than 5 per cent of the voters.
While some of the voters who helped them get these slim majorities may have fallen for the propaganda that Taft & Co. simply wanted to "remedy labor abuses," most of them voted as they did for many other reasons.
Certainly, there is np evidence that anywhere near a majority of the voters, even in the constituencies where reactionaries were elected, wanted legislation to cripple unions.
As a matter of fact, since Taft and his clique hsve revealed their real anti-union purpose, such election evidence as there has been points in the opposite direction.
In the Chicago, Minneapolis, Baltimore, Oakland, Hoboken, Passaic and other municipal elections, union-supported candidates have been uniformly elected, Including several CIO leaders.
Most noteworthy also is the sweeping primary victory in Washington of Charles R. Savage, who was one of the leading pro-labor^ progressives in the last Congress.
In the recent Democratic primary he reci ved more votes than the total cast for all candidates in the Republican primary.
Efficient Traffic Control
In 1946. the number of men, women and children killed in highway accidents totaled about 35,000 —roughly 8,000 more than in 1945 At least 1.25 million were injured, many tens of thousands of them permanently crippled.
You have readily available the corresponding figures for your own community and state. They may be above the national average, or below it. In either case, they are intolerable.
Several factors arc commonly cited to explain this shocking accident increase; the reduction of traf fic police personnel, for example; Uie unsafe operating condition of many over-age ears; the heavy damage to streets and roads caused by wartime traffic and enforced neglect; the general let-down in personal conduct following release from wartime restrictions.
These conditions and others all have played a part. But thc most important factor in thc 1946 accident increase was simply an increase in traffic! The records show that fatalities and travel mileage have been climbing upwards together steadily since the summer of 1945.
The total number of accidents or deaths in any given period Is not a good yardstick to measure the problem. The significance of a total number depends on how much traffic used the highways in the period covered. A more reliable index is the rate of accidents; for example, the number of fatalities per 100 million vehicle miles of travel.
Back in 1034, the national rate was 18 deaths per 100 million vehicle milea. The amount of travel was increasing enormously, year by year. If that rate had remained at 18, thc death totals for the eight years before World War II would have been fantastic.
But a balanced safety program was developed in those years. It was applied by many .cities and several of the states. As a result, the national rate had dropped to 12 by 1941. And although the total number of fatalities increaaed, reaching a peak of nearly 40,000 In 1941, the safety efforts of prewar years actually saved 05,000 lives, and spared millions of injuries which otherwise would have occurred.
Will Roduco Casualties
What about the future?
As new car production reaches large volume, the increase in motor vehicle registrations will accelerate. Meanwhile, the mileage per car also is increasing; it is estimated to be 1,000 miles per car higher now, on the average, than before the war. This means accident exposure will be much greater. Unless the fatality rate is pushed still further down 'by a widespread application of proven accident prevention techniques, the outlook is extremely critical.
The future, then, is up to your community and state. And you.
Traffic congestion has reached alarming proportions in every metropolitan area in the country, and on most of the major rural arteries carrying volumes of vehicular movement. Af. the governor of one state recently warned, economic paralysis has begun to set it. Every town and city in his state, he said, is a major traffic bottleneck. Other states are no different.
m
What has brought about this situation?
The answer is simply that we have grossly overloaded our street and highway facilities. From 1020 to 1040, the number of cars, trucks and buses In the U. S. increased three times. <i In the same period the annual mileage per car was doubled. Two times three is six. In 20 years tha volume of traffic had multiplied six times.
Highway engineers couldn't keep up with the demands, although they worked miracles in the development of rural roads. In the cities, the gigantic volume of traffic was crowded into obsolete street patterns.
IN THE WIND
FROM THB NATION
It gives this column the utmost pleasure to reproduce herewith extracts from a long editorial which appeared in the Boston Herald just 15 years ago.
The Democrats probably re-elected President Hoover last night when they nominated Governor Roosevelt. . . . They have chosen a man who.. . . is deficient in the qualities of leadership and statesmanship, and in character, ability, and intellectual impact, to ... a score of other possible candidates, including Senator Walsh.
Not since 1896 . . . has the party picked a candidate in whom the country has so little confidence-There is nothing in his career to justify a classification with his predecessors—Judge Alton B. Parker, Woodrow Wilson, James M Cox, and John W. Davis. One of his most ardent supporters has said that he has never been associated with a man whose public career gave ao little foundation for a speech of praise.
Republicans . . . think frankly that he is the weakest candidate in the Democratic Party.
What sort of campaign will Governor Roosevelt make? It is to be expected that he will have more to say about "the forgotten man." . . . The chance« are that the Governor will dispense doctrines which are dear to the ("so-called progressives") and will also woo the con-servaUves.
We doubt that he will have the courage ... to make an uncom-promising fight for his political principles, if he has any.
On Thursday, May 8, the United States Senate met at 11 o'clock in the morning, and its chaplain, the Reverend Peter Marshall, offered a prayer, which closed as follows: "Help us to do our very#be«t this day and be content with today's troubles, so that we shall not borrow the troubles of tomorrow. Save us from the sin of worrying, leet stomach ulcers be the badge of our lack of faith. Amen." You can look it up in the Congressional Record.
The Canadian Information Service announces that a boycott of the eight cent candy bar first organized by teen-agers In the Vancouver Island town of Chemainus Is now spreading to many other centers acroee the country. It has already kicked back as far as wholesalers anjl distributors. *	\
Retailers Also Rids
n
ji
Gravy Train
Hik* Profits 110.9 P*r Cent
WELL, NICARAGUA IS DIFFERENT
"The free peoples of the world," the President said in proclaiming the Truman Doctrine, "look to us for support in maintaining their freedoms."
The people of Nicaragua woke up the other day to find that Gen. Anastasio Samoza had seized control of their duly elected government. But there is very little chance that Mr. Truman will lead a crusadc to protect the people of Nicaragua from the general.
"We cannot allow changes in the status quo in violation of the charter of the United Nations by such methods as coercion, or by such subterfuges as political infiltration," the President iaid last March. But he was talking about the Middle East. Coer-:ive changes in the status quo do not bother us so much when they occur in Latin America. Somehow we do not regard an imposed regime as a threat to peace except in certain strategic reas where our influence collides with Soviet Russia's.
Mr. Truman explains our policy on Greece and Turkey by iaying that America must support the freedom of pedples to •hoose their way of life. He spoke eloquently of that way of life which is "based upon the will of the majority, and distinguished 3y free institutions, representative government, free elections, guarantees of individual liberty, fredom of speech and religion, ind freedom from political oppression." Nicaragua evidently lacks these freedoms, but —
It all depends on where you sit.—The Chicago Sun.
Signs and Portents
Morals Good
Disquieting stories of the breakdown of the morale and morals of our soldiers abroad are set at rest by Major General Luther D. Miller, chief of army chaplains.
Returning from an extended inspection trip abroad. Miller said our troops are "doing a fine job as ambassadors of good will to our former enemies" and that their "morale and morals are excellent"
Doubtless you've read statements by spokesmen for business that the retailer is the man between and cannot reduce prices until wholesalers bring their prices down. Well, let s see about that.
The New York "Herald-Tribune," a conservative newspaper arid no enemy of business, has analyzed the 1946 reports of 479 leading retail stores operating throughout the country and comes up with these results:
Profits increased 110.9 per cent over 1945, while the dollar value of sales increased only 29.8 per cent. It looks like there might have been some profiteering there.
This was the eighth successive year these stores had hiked their profits over the preceding year.
Profits would have been substan-tially larger, the "Herald-Tribune" says, had not the concerns laid aside heavy reserves against anticipated inventory losses.
Profits on sales were 4.9 per cent, the highest ratio reached in the nine years surveys have been made. In 1945 sales profits were 2.99 per cent.
To round out the picture, the "Herald-Tribune" should now analyze the reports" of wholesalers. Doubtless they would produce equally interesting figures.
BAD FOR SOUTH
"If labor is shackled, Southern living standards cannot move forward," declares the Southern Conference for Human Welfare.
That organization, composed of liberals in Dixie, published a special bulletin pointing out the dangers in the anti-labor legislation now before Congress. It particularly emphasized that this legislation would block economic progress in the South, condemning that region to a standard of living lower than in the North.
More "signs and portents" on the business front:
A group of New Deal economists, headed by Chester Bowles, former chief of the O. P. A., believe we are heading into a recession and they offer a nine-point program to head it off or moderate its intensity.
Among the ttfings held necessary are a 15-cent-an-hour wage boost, hiking the minimum wage from 40 to 65 cents an hour, tax relief for those in the lower income brackets, Continuation of rent control and a housing program that will produce results.
President Truman declares an "economic cycle of boom and bust" can be prevented if the country is "kept out pf the hands of the greedy and the people exercise common sense."
The President still insists prices are much too high and must come down.
New England shoe factories may have to curtail operations because retailers have placed orders for only 25 per cent of their usual requirements. Consumer resistance is given as the reason.
The Department of Commerce says it sees signs that both national income and production of goods and services are slackening off. Higher prices are blamed for the unfavorable showing.
The Toilet Goods Association declares the cosmetic industry is hanging on to the ropes and calls for repeal of the 20 per cent excise tax as a stimulant.
A meeting of credit men at New York heard reports that more checks are "bouncing," that deadbeats are on the increase and bankruptcies rising.
Values on the New York Stock Exchange continue to sag. This is said to reflect a feeling among traders that corporation profits can't be maintained at the present high levels.
When Will This End?
Up to the end of April, approximately 240,000,000 tons of hard and soft coal had been mined in the United States.
Up to the end of April, approximately 500 men have given their lives to their business of mining coal, including the 111 who died in the Ceqtralia disaster.
When will that terrible tribute of life and limb be brought to an end? Must the coal miner go on, day after day, knowing that THIS DAY may be the day on which his own number will be called to be carried lifeless from the pits from which he ekes out his daily existence?
In what other industry throughout this broad land can such an inglorious mark of death be shown.
If other industry can be made safe — so can the coal mines.
It is time — past time, in fact — that it be done.—The Progressive Miner.
Two Years After
Two years ago the nazis had surrendered abjectly, and the handwriting on the wall had been translated into Japanese for Hirohito's benefit. ... By this date in 1945, we had celebrated V-E Day and could foresee V-J Day. ^ American dead whose lives bought these victory days, num< bered 248,000. There were 50,000 men missing, 650,000 wounded and 116,000 Americans herded in enemy prisons and stockades.
To build up and supply our victorious forces and those of our Allies, we had expended some 400 billion dollars.
These costs are of record.
With the passing of two full years since victory in Europe, we should be able to assess the gains. . . . What are they?
The tyranny of Hitler is gone, and Hlrohito has become only a rusty little Japanese who bows and scrapes to the American general who rules Japan. Victory has destroyed the most powerful threat of world conquest that history has yet recorded.
All that is a great gain. ... It is a gain that had to be won, out of sheer necessity and at any cost.
It is wholly a negative gain, though.
Today you must face the sombre fact that not even this negative gain is a net gain—the military power of Hitler is only the memory of a nightmare, but in economics and politics Hitler's forecasts are being fulfilled.
In the field of economics, want ravages most of the world and America is bloated with the unhealthy fat of inflation.
In the field of politics, the former allies deadlock and stall in bitter quarrels, as Hitler had predicted they would.
Here in the United States of America, we have botched and mismanaged every specific gain that we had expected victory to bring— every one of them, absolutely and without exception. . . . We have botched housing, price-control, security, health-insurance, industrial peace, thc square deal for our minorities. •
Our loyalty to the United Na-'ions has degenerated into an official lip-service which makes it a mockery.
We have hampered and stultified our control of atomic energy by exposing it stupidly to the inroads of politics and personal malice.
The most reckless congress in our history is now wrecking the framework of industrial peace, inviting labor and the bosses to join battle again under conditions 50 years out of date.
This, two years after, is what we are doing with victory—the costs remain stark and clear, but the gains are blurred.
LIVING COST HIT ALL-TIME HIGH
WASHINGTON • (FP) — Every major item In the Bureau of Labor Statistics index of consumer prices rose between February 15 and March 15, BLS reported May 2 bringing the retail cost of living up to a new all-time high.
The report showed that average prices on March 15 were 58 H per cent higher than the August, 1939 or pre-war average and 20 per cent above the same date a year ago.