S H S tudia istorica lovenica Studia Historica Slovenica Časopis za humanistične in družboslovne študije Humanities and Social Studies Review letnik 22 (2022), št. 2 ZRI DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU MARIBOR 2022 Studia Historica Slovenica Tiskana izdaja ISSN 1580-8122 Elektronska izdaja ISSN 2591-2194 Časopis za humanistične in družboslovne študije / Humanities and Social Studies Review Izdajatelja / Published by ZGODOVINSKO DRUŠTVO DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU/ HISTORICAL SOCIETY OF DR. FRANC KOVAČIČ IN MARIBOR http://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si ZRI DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU/ ZRI DR. FRANC KOVAČIČ IN MARIBOR Uredniški odbor / Editorial Board dr. Karin Bakračevič, dr. Rajko Bratož, dr. Neven Budak (Hrvaška / Croatia), dr. Jožica Čeh Steger, dr. Darko Darovec, dr. Darko Friš, dr. Stane Granda, dr. Andrej Hozjan, dr. Gregor Jenuš, dr. Tomaž Kladnik, dr. Mateja Matjašič Friš, dr. Aleš Maver, dr. Rosario Milano (Italija / Italy), dr. Jurij Perovšek, dr. Jože Pirjevec (Italija / Italy), dr. Marijan Premović (Črna Gora / Montenegro), dr. Andrej Rahten, dr. Tone Ravnikar, dr. Imre Szilágyi (Madžarska / Hungary), dr. Peter Štih, dr. Polonca Vidmar, dr. Marija Wakounig (Avstrija / Austria) Odgovorni urednik / Responsible Editor dr. Darko Friš Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča Koroška cesta 53c, SI–2000 Maribor, Slovenija e-pošta / e-mail: darko.fris@um.si Glavni urednik / Chief Editor dr. Mateja Matjašič Friš Tehnični urednik / Tehnical Editor David Hazemali Članki so recenzirani. Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. The articles have been reviewed. The authors are solely responsible for the content of their articles. No part of this publication may be reproduced without the publisher's prior consent and a full mention of the source. Žiro račun / Bank Account: Nova KBM d.d. SI 56041730001421147 Tisk / Printed by: Itagraf d.o.o. http: //shs.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si Izvlečke prispevkov v tem časopisu objavljata 'Historical – Abstracts' in 'America: History and Life'. Časopis je uvrščen v 'Ulrich's Periodicals Directory', evropsko humanistično bazo ERIH in mednarodno bibliografsko bazo Scopus (h, d). Abstracts of this review are included in 'Historical – Abstracts' and 'America: History and Life'. This review is included in 'Ulrich's Periodicals Directory', european humanistic database ERIH and international database Scopus (h, d). Studia historica Slovenica, Časopis za humanistične in družboslovne študije, je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 487. Izdajo časopisa je omogočila Agencija za raziskovalno dejavnost RS. Co-financed by the Slovenian Research Agency. S H S tudia istorica lovenica Ka za lo / Con tents Član ki in raz pra ve / Pa pers and Es says BOŽO REPE: Slovensko-srbski konflikt v osemdesetih letih ........................................305 Slovenian-Serbian Conflicts in the 1980s ŽARKO LAZAREVIČ in MARTA RENDLA: Gospodarska ozadja jugoslovanske krize osemdesetih let 20. stoletja .........................................................343 Economic Backgrounds to the Yugoslav Crisis of the 1980s TAMARA GRIESSER-PEČAR: Nadškof Alojzij Šuštar in Katoliška cerkev v Sloveniji v osemdesetih letih in v procesu osamosvajanja ..........................................................................................................371 Archbishop Alojzij Šuštar and the Catholic Church in Slovenia in the 1980s and in the Process of Independence ALEŠ GABRIČ: Slovenska matica in osamosvajanje Slovenije .....................................405 Slovenska Matica and Slovenia's Path to Independence JURE GAŠPARIČ in TJAŠA KONOVŠEK: Transformacija političnega sistema: od trodomne skupščine Socialistične republike Slovenije do Državnega zbora in Državnega sveta Republike Slovenije .............................................................................431 Transformation of Political System: From the Socialist Tricameral Assembly of the Socialist Republic of Slovenia to the National Assembly and the National Council of the Republic of Slovenia JANEZ OSOJNIK: Predlog Socialistične stranke Slovenije oktobra 1990 za izvedbo plebiscita o samostojnosti Republike Slovenije in odzivi nanj v Sloveniji .............................................................463 The October 1990 Initiative of the Socialist Party of Slovenia to Hold a Plebiscite on the Independence of the Republic of Slovenia and Reactions to It in Slovenia S H S tudia istorica lovenica TOMAŽ KLADNIK: Maribor in nastanek oboroženih sil samostojne in demokratične Slovenije ...............................................................................503 Maribor and the Creation of the Armed Forces of Independent and Democratic Slovenia JELKA PIŠKURIĆ: Vsakdanje življenje Slovencev ob koncu osemdesetih let .......................................................................................................................................547 Everyday Life of Slovenians at the End of the 1980s DARJA KEREC: Slovenska družba v vrtincu kulturnih sprememb, novih trendov in tehnologij v 80. in 90. letih .................................................................583 Slovenian Society in a Maelstrom of Cultural Change, New Trends and Technologies in the 1980s and 1990s Avtorski izvlečki / Authors' Abstracts .............................. 611 Uredniška navodila avtorjem / Editor's Instructions to Authors ............................................... 619 S H S tudia istorica lovenica 405 S H S tudia istorica lovenica DOI 10.32874/SHS.2022-11 Slovenska matica in osamosvajanje Slovenije Aleš Gabrič Dr., znanstveni svetnik Inštitut za novejšo zgodovino Privoz 11, SI–1000 Ljubljana, Slovenija e-pošta: ales.gabric@inz.si Izvleček: V obdobju demokratizacije in osamosvajanja so delovanje Slovenske matice zaznamovali vse bolj družbeno kritični založniški program, organiziranje predavanj in posvetov o žgočih družbenih vprašanjih, podpora obnovi delovanja Matice hrvatske in javne izjave o aktualnih družbenih in političnih vprašanjih. V založniški program so uvrstili več literarnih del, ki so odpirale dotlej zamolčane politične teme in objavili knjige avtorjev, ki so imeli pred tem težave pri publiciranju del v Sloveniji. Vse več je bilo tudi predavanj in posvetov, ki so imeli v času hitrih političnih sprememb deloma zakrite ali pa povsem jasno izražena politična stališča. V prostorih Slovenske matice so našle prostor za sestanke nekatere nove politične stranke, ki še niso imele lastnih prostorov. Še najbolj neposredno pa so se političnih dogajanj v Jugoslaviji in Sloveniji dotikale javne izjave vodilni organi društva. Napisane so bile tako, da so v ospredje postavile vlogo države pri ustvarjanju pogojev za kulturno delovanje slovenskega naroda in s tem tudi Slovenske matice, izogibale pa so se notranje političnim dilemam Slovenije. Ključne besede: Slovenska matica, osamosvajanje Slovenije, založniški program, prireditveni program, javne izjave Studia Historica Slovenica Časopis za humanistične in družboslovne študije Maribor, letnik 22 (2022), št. 2, str. 405–430, 45 cit., 7 slik Jezik: slovenski (izvleček slovenski in angleški, povzetek angleški) A. Gabrič: Slovenska matica in osamosvajanje Slovenije 406 Slovenska matica v času politične krize in razpadanja Jugoslavije1 Slovenska matica se je od ustanovitve leta 1864 kot kulturno in znanstveno društvo načeloma vedno sklicevala na kulturno poslanstvo, a se je v zaostre- nih političnih razmerah precej jasno opredeljevala tudi do aktualnih politič- nih vprašanj. Že dejstvo, da je bilo njeno delovanje onemogočeno tako med prvo kot tudi med drugo svetovno vojno, dovolj zgovorno izpričuje pomen, ki so ga njeni dejavnosti in ugledu pripisovali oblastniki tistega časa. Težka leta je prebijala tudi v prvem obdobju po drugi svetovni vojni, saj je bila eno red- kih društev, ki ga komunistična oblast ni uspela podrediti svojim pogledom na kulturno ustvarjalnost. Ko pa se je politični režim le toliko umiril, da ni več stre- mel k popolnemu nadzoru nad kulturno sceno, je Slovenska matica v petde- setih in šestdesetih letih 20. stoletja ponovno vzcvetela in se uveljavila kot eno pomembnejših slovenskih društev, ki je skrbelo zlasti za izdajanje zahtevnih znanstvenih in literarnih del.2 V času demokratizacije Slovenije in hitrih političnih sprememb v osemde- setih in začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja sta Slovensko matico vodila dva predsednika, oba ugledna univerzitetna profesorja Filozofske fakultete v Ljubljani in akademika. Ob koncu leta 1978 je bil za vodilno funkcijo izvoljen zgodovinar Bogo Grafenauer, ki je z zelo angažiranim Dragom Jančarjem, ki je postal tajnik-urednik nekaj let pozneje, vpeljal veliko novosti, s katerimi je Slo- venska matica stopila v ospredje družbenega dogajanja. V knjižnem programu je bilo to razvidno z izidom knjig, ki so podirale dotedanje tabuje ali v kulturni prostor vrnile tematike in osebnosti, ki se bile v povojnem času odrinjene na stranski tir. Izredno pozornost je Slovenska matica pritegnila tudi z organiza- cijo okroglih miz in debatnih večerov o aktualnih kulturnih, šolskih ali nara- vovarstvenih vprašanjih, ki so z nagovarjanjem pristojnih državnih organov, naj opravijo svojo delo, vsekakor dobivale vse izrazitejšo politično konotaci- jo. Potrditev, da je Matica postala pomemben del kritičnega vala osemdesetih let, so pokazali porast števila članov, povišana prodaja knjig in večje zanima- nje medijev za dogodke Slovenske matice.3 Grafenauerja je na predsedniškem mestu marca 1988 zamenjal klasični filolog Primož Simoniti, ki je v pogledu na svoje predsednikovanje preskromno zapisal, da sprememba na vodstvenem mestu ni prinesla ostre zareze v delovanju društva, "pač pa nadaljevanje dobro 1 Članek je rezultat raziskovalnega dela Inštituta za novejšo zgodovino v okviru raziskovalnega pro- grama P6-0281 (A): Politična zgodovina, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). 2 Aleš Gabrič, "Slovenska matica v času politične netolerance", v: Slovenska matica : 150 let dela za slovensko kulturo, ur. Drago Jančar idr. (Ljubljana, 2015), str. 22–52. 3 Aleš Gabrič, "Grafenauer in Gestrin v vodstvu Slovenske matice", v: O mojstrih in muzi : zgodovinopisje Boga Grafenauerja in Ferda Gestrina, ur. Peter Štih in Žiga Zwitter (Ljubljana, 2018), str. 232–240. 407 S H S tudia istorica lovenica zastavljenih načrtov in pred tem prehojene poti".4 S Simonitijevim "opraviče- vanjem" se lahko le delno strinjamo, saj v politično prelomnih razmerah brez odločnosti predsednika Slovenska matica vsekakor ne bi mogla izpeljati akcij, ki bodo orisane v nadaljevanju. Pod njegovim predsedovanjem je vodstvo dru- štva pripravilo dogodke o družbeno aktualnih temah in sprejelo številne javne izjave, ki so jasno opredeljevale stališče Slovenske matice do najbolj žgočih političnih problemov. Knjige in prireditve, ki so odpirale nove poglede na politično dogajanje V založniški program je vodstvo Slovenske matice ob zanjo klasičnem izboru uvrščalo vse več literarnih del, ki so problematizirale odprta družbena vprašanja in odpirala nove politične dileme. Nekatere so se pri tem ozirale na čas vojne in prvih let komunistične vladavine v Sloveniji oz. Jugoslaviji, nekatere so bile bolj odsev novejšega časa. Pri Slovenski matici so založnika našli nekateri slovenski pisatelji, ki so imeli sicer težave pri publiciranju svojih del v Sloveniji, npr. Edvard Kocbek, Boris Pahor ali Alojz Rebula. Slovenska matica je z uvrstitvijo tovrstnih del v knjižni program pripomogla, da so dotlej zamolčane teme lahko postale del širših polemičnih razprav, ki so odstirale tabuje obračuna z informbirojevci na Golem otoku ali političnega obračuna z Edvardom Kocbekom. Na kulturno sceno je z odpiranjem dialoga vračala tematiko vloge katoliške cerkve in katoli- ških intelektualcev v slovenski duhovni tradiciji ter spodbujala oblikovanje eno- tnega slovenskega kulturnega prostora s knjigami, ki so izpostavile pomen slo- venskih zamejcev in emigrantov za ohranjanje slovenske identitete zunaj meja Slovenije. Za Borisa Pahorja je npr. matičin urednik Drago Jančar zapisal: Pri Matici smo v času mojega urednikovanja izdali vrsto Pahorjevih del, pravzaprav je izšlo prav vse, kar nam je predložil. Nekaj časa smo bili njegova tako rekoč 'domača' hiša v Sloveniji, s katero je rad sodeloval in prihajal k nam na pogovore, ki so daleč presegali uredniške in tehnične podrobnosti o njegovih knjigah.5 Bogo Grafenauer je leta 1988 v zadnjem poročilu, v katerem se je ozrl na desetletje svojega predsednikovanja, izpostavil dva naslova. Prvi je bil roman 4 Primož Simoniti, "Slovenska matica v letih 1988–1994", v: Slovenska matica : 150 let dela za sloven- sko kulturo, ur. Drago Jančar idr. (Ljubljana, 2015), str. 102 (dalje: Simoniti, "Slovenska matica v letih 1988–1994"). 5 Drago Jančar, In memoriam Boris Pahor (1913–2022), dosegljivo na: http://www.slovenska-matica. si/memoriam-boris-pahor-1913-2022, pridobljeno: 5. 5. 2022. A. Gabrič: Slovenska matica in osamosvajanje Slovenije 408 Branka Hofmana Noč do jutra, ki bi moral priti med bralce že leta 1975, a je zaradi nevidne zakulisne komunistične cenzure na ta trenutek čakal kar šest let. Ko je leta 1981 končno prišel v knjigotrško prodajo, je pripomogel pri sezna- njanju zamolčane teme informbirojevstva in Golega otoka in bil kmalu razpro- dan in ponatisnjen.6 Druga je bila knjiga Alojza Rebule Vrt bogov s podnaslovom Koloradski dnevnik iz leta 1986, ki je skozi premišljevanja o identiteti Slovencev v Ameriki spodbujala premišljevanje o vlogi zamejcev in izseljencev v celovito- sti slovenskega duhovnega prostora. Grafenauer je ocenil, da je pomen ome- njenih del treba ocenjevati "tudi za slovensko širše življenje". Hofmanov roman, "ki nam ga je uspelo osvoboditi iz "zapora"", se je po njegovem mnenju "izka- zal kot najodmevnejše delo o problemih položaja po Kominformu in v zvezi z Golim otokom", Rebulov dnevnik pa "je sprva zbudil precej buren odmev, pa se je pozneje po mirnejših razgovorih vendarle uveljavilo mnenje, da je bilo prav, da smo knjigo postavili v svoj knjižni program".7 S tokom političnih dogodkov je že kar z naslovom polemizirala tudi knjiga, ki je Grafenauer ob slovesu ni omenil, to pa je bilo njegovo leta 1987 izdano delo Slovensko narodno vpra- šanje in slovenski zgodovinski položaj. V njem so bili objavljeni njegovi starejši prispevki o tej tematiki, knjiga pa je opozarjala, da je ta problematika nikoli dokončana zgodba, ki jo je treba premišljevati vedno znova, še posebej v neja- snih in burnih političnih razmerah. Knjižne novosti so prinašali tudi zborniki z oživljene društvene dejavnosti, za katero je skrbel Peter Vodopivec. Marca 1988 organiziran dvodnevni posvet Cerkev in slovenska kultura je v ospredje postavil pomen cerkve za razvoj slo- venske kulture s poudarkom na 18. in 19. stoletju, zbornik posveta pa je nato izšel v Vodopivčevem uredništvu.8 Aktualni položaj v državi je naslavljal tudi oktobra 1988 organiziran simpozij ob 70-letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, na katere je Peter Vodopivec k razmišljanju povabil zgodo- vinarje iz Ljubljane, Zagreba, Beograda in Dunaja. "Po uvodnih besedah refe- rentov se je razvila razprava, ki je prinesla marsikak nov pogled na dogodke pred sedemdesetimi leti", so poročali v Glasniku Slovenske matice,9 v katerem so objavili tudi uvodne referate in del avtoriziranih prispevkov iz razprave.10 Že utečena društvena dejavnost s predstavitvami knjig in knjižnimi darili za slovenske kulturne ustanove se je raztegnila tudi na kraje zunaj Slovenije. Na zahodni strani v Italiji je prednjačilo vse več obiskov v Trstu, predsednik 6 Več o tem glej: Aleš Gabrič, "Prepoved izida romana Branka Hofmana ali šestletna noč do poznega jutra", Zgodovinski časopis 75, št. 3–4 (2021), str. 492–515. 7 Bogo Grafenauer, "Predsednikovo poročilo", Glasnik Slovenske matice 12, št. 1–2 (1988), str. 2. 8 Glasnik Slovenske matice 13, št. 1 (1989), str. 82. 9 Glasnik Slovenske matice 13, št. 1 (1989), str. 80. 10 Glasnik Slovenske matice 13, št. 1 (1989), str. 17–50. Slika 2 S l i k a 1 409 S H S tudia istorica lovenica Branka Hofmana Noč do jutra, ki bi moral priti med bralce že leta 1975, a je zaradi nevidne zakulisne komunistične cenzure na ta trenutek čakal kar šest let. Ko je leta 1981 končno prišel v knjigotrško prodajo, je pripomogel pri sezna- njanju zamolčane teme informbirojevstva in Golega otoka in bil kmalu razpro- dan in ponatisnjen.6 Druga je bila knjiga Alojza Rebule Vrt bogov s podnaslovom Koloradski dnevnik iz leta 1986, ki je skozi premišljevanja o identiteti Slovencev v Ameriki spodbujala premišljevanje o vlogi zamejcev in izseljencev v celovito- sti slovenskega duhovnega prostora. Grafenauer je ocenil, da je pomen ome- njenih del treba ocenjevati "tudi za slovensko širše življenje". Hofmanov roman, "ki nam ga je uspelo osvoboditi iz "zapora"", se je po njegovem mnenju "izka- zal kot najodmevnejše delo o problemih položaja po Kominformu in v zvezi z Golim otokom", Rebulov dnevnik pa "je sprva zbudil precej buren odmev, pa se je pozneje po mirnejših razgovorih vendarle uveljavilo mnenje, da je bilo prav, da smo knjigo postavili v svoj knjižni program".7 S tokom političnih dogodkov je že kar z naslovom polemizirala tudi knjiga, ki je Grafenauer ob slovesu ni omenil, to pa je bilo njegovo leta 1987 izdano delo Slovensko narodno vpra- šanje in slovenski zgodovinski položaj. V njem so bili objavljeni njegovi starejši prispevki o tej tematiki, knjiga pa je opozarjala, da je ta problematika nikoli dokončana zgodba, ki jo je treba premišljevati vedno znova, še posebej v neja- snih in burnih političnih razmerah. Knjižne novosti so prinašali tudi zborniki z oživljene društvene dejavnosti, za katero je skrbel Peter Vodopivec. Marca 1988 organiziran dvodnevni posvet Cerkev in slovenska kultura je v ospredje postavil pomen cerkve za razvoj slo- venske kulture s poudarkom na 18. in 19. stoletju, zbornik posveta pa je nato izšel v Vodopivčevem uredništvu.8 Aktualni položaj v državi je naslavljal tudi oktobra 1988 organiziran simpozij ob 70-letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, na katere je Peter Vodopivec k razmišljanju povabil zgodo- vinarje iz Ljubljane, Zagreba, Beograda in Dunaja. "Po uvodnih besedah refe- rentov se je razvila razprava, ki je prinesla marsikak nov pogled na dogodke pred sedemdesetimi leti", so poročali v Glasniku Slovenske matice,9 v katerem so objavili tudi uvodne referate in del avtoriziranih prispevkov iz razprave.10 Že utečena društvena dejavnost s predstavitvami knjig in knjižnimi darili za slovenske kulturne ustanove se je raztegnila tudi na kraje zunaj Slovenije. Na zahodni strani v Italiji je prednjačilo vse več obiskov v Trstu, predsednik 6 Več o tem glej: Aleš Gabrič, "Prepoved izida romana Branka Hofmana ali šestletna noč do poznega jutra", Zgodovinski časopis 75, št. 3–4 (2021), str. 492–515. 7 Bogo Grafenauer, "Predsednikovo poročilo", Glasnik Slovenske matice 12, št. 1–2 (1988), str. 2. 8 Glasnik Slovenske matice 13, št. 1 (1989), str. 82. 9 Glasnik Slovenske matice 13, št. 1 (1989), str. 80. 10 Glasnik Slovenske matice 13, št. 1 (1989), str. 17–50. Slika 2 S l i k a 1 Primož Simoniti pa je oktobra 1989 obiskal in poklonil bogat knjižni dar Slo- venske matice še za knjižnico Knafljeve ustanove na Dunaju.11 Soustvarjanje skupnega slovenskega kulturnega prostora so raztegnili celo preko velike luže in se ob obisku predsednika Slovenske kulturne akcije Andreja Rota dogovorili o izmenjavi publikacij s to osrednjo kulturno ustanovo slovenske emigracije. Za seznanjanje s položajem Slovencev in slovenske kulture v emigraciji, o kateri v času komunističnega režima zaradi označbe, da gre za "sovražno politično emigracijo", Slovenci v domovini niso imeli veliko informacij, pa so aprila 1990 v dvorani Slovenske matice pripravili še serijo predavanj na temo Slovenci na tej in oni strani oceana. O vseh teh novostih je vodstvo Slovenske matice sproti in ponosno poročalo, kot npr. v Glasniku Slovenske matice za leto 1989: Po sklepu Upravnega odbora bo Slovenska matica iz zalog in tekočega programa podarila svoje publikacije nekaterim knjižnicam in ustanovam zunaj SR Sloveni- je. Na posebnem mestu v Glasniku poročamo o ustanovitvi knjižnice v Knafljevi ustanovi na Dunaju. Podobno namerava podariti knjige za knjižnico ustanove 11 Glasnik Slovenske matice 13, št. 2 (1989), str. 60–61. Primož Simoniti (levo) ob donaciji Slovenske matice kuratorju Knafljeve ustanove na Dunaju Feliksu Bistru, 20. oktobra 1989 (Arhiv Slovenske matice) A. Gabrič: Slovenska matica in osamosvajanje Slovenije 410 Slovenik v Rimu, knjižnici društva Slovencev na Hrvaškem in v Gorici v Italiji. Nove izdaje pa dobiva tudi Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu, Argentina. Posamezne knjige pa je Matica poklonila tudi ustanovam in nekaterim kulturnim delavcem v Clevelandu, Washingtonu ter nekaterim slovenskim knjižnicam na Koroškem v Avstriji.12 Do sedaj omenjene akcije so imele vsekakor predvsem kulturni pridih, nekateri sočasni dogodki okrepljenega društvenega delovanja Slovenske mati- ce pa so v sebi nosili že izrazito politični naboj. To je med dogodki v domači dvorani Slovenske matice v Ljubljani npr. veljalo za predavanje Franceta Bučar- ja o vprašanju organiziranosti malega naroda, ki ga je imel 15. decembra 1988. Bučar je bil že pred tem zaradi govora, ki ga je imel v evropskem parlamentu 20. januarja 1988, deležen kritik, češ da v tujini hujska proti oblastem v lastni državi.13 Bučar je kot pravnik, ki je bil zaradi svojih prepričanj in dela odstranjen 12 Glasnik Slovenske matice 13, št. 2 (1989), str. 75. 13 Rosvita Pesek, Bučar (Celovec, 2016), str. 156–166 (dalje: Pesek, Bučar). Bučarjeve besede je najprej objavila Nova revija, ponatisnjene pa so v: France Bučar, Prehod čez rdeče morje (Ljubljana, 1993), str. 8–10. Predstavniki Slovenske matice, predsednik Primož Simoniti, tajnik Drago Jančar in podpredsednik Peter Vodopivec na obisku Knafljeve ustanove na Dunaju, 20. oktobra 1989 (Arhiv Slovenske matice) 411 S H S tudia istorica lovenica iz Pravne fakultete v Ljubljani,14 in kot sodelavec na javnih tribunah užival velik ugled v slovenski intelektualni javnosti, ki je v času globoke jugoslovanske krize v političnih, mednacionalnih in ekonomskih odnosih zahtevala korenite spre- membe družbenih struktur. V predavanju v Slovenski matici, ki je "zbudil veliko zanimanje in zato tudi dolgotrajno razpravo",15 se je spraševal, kaj je domovina, pri tem pa opozoril, da številni jugoslovanski leksikoni tega ne definirajo. "V odnosu do pojma domovine je država instrumentalnega značaja,"16 je opozoril 14 Več o tem v: Pesek, Bučar, str. 102–112. Bučarjev pogled na izključitev: "Pričevanja : dr. France Bučar", v: Politični pritiski in izključevanja učiteljev in sodelavcev Univerze v Ljubljani : poročilo Komisije za rehabilitacijo univerzitetnih učiteljev in sodelavcev (Objave št. 6), ur. Peter Vodopivec in Aleš Gabrič (Ljubljana, 2000), str. 54–55. 15 Glasnik Slovenske matice 13, št. 1 (1989), str. 80. 16 France Bučar, "Pravica do domovine", Glasnik Slovenske matice 13, št. 1 (1989), str. 4. Moderator dogodka Peter Vodopivec in avstrijski poslanec v Evropskem par- lamentu Ludwig Steiner na večeru v Slovenski matici, 10. januarja 1991 (Arhiv Slovenske matice) A. Gabrič: Slovenska matica in osamosvajanje Slovenije 412 Bučar in že nakazal stališča, ki jih je nekaj let kasneje še odločneje in natančne- je definiral v političnem delu kot eden od piscev slovenske ustave in kot prvi predsednik prvega slovenskega večstrankarskega parlamenta. V dvorani Slo- venske matice je dovolj jasno povedal: V sodobni družbi je bila vse doslej, in je še vedno, najmočnejša oblika in sred- stvo zavarovanja domovine narodna suverena država, v katero se je narod oblik- oval kot v svojo domovino. Državna suverenost mu omogoča samostojnost v odločanju pri njegovem komuniciranju z okoljem: kaj iz okolja sprejema in kaj mu je pripravljen v zameno dajati. Kjer narod te suverene, z državno oblastjo zagotovljene možnosti nima, je zgubil možnost ohranjati svojo identiteto.17 Ko je Bučar že vodil slovensko skupščino, je Slovenska matica 10. januarja 1991 gostila še predsednika politične komisije Sveta Evrope, avstrijskega poslan- ca v Evropskem parlamentu v Strasbourgu dr. Ludwiga Steinerja. Izbor osebnosti in tematike njegovega predavanja o odpiranju Sveta Evrope za nove demokratič- ne evropske države je dovolj jasno nakazovalo, v katero smer so v iskanju izhoda iz jugoslovanske krize usmerjeni pogledi vodstva Slovenske matice. "Predavanju, ki je bilo izjemno zanimivo za aktualni slovenski trenutek, saj je posredovalo avtentična evropska stališča "iz prve roke", je sledila živahna diskusija", v večernih urah pa "so se g. Steiner in njegovi spremljevalci pogovarjali še s člani predsedstva Slovenske matice," so poročali iz društvenega vodstva.18 Izrazito izven ožjega društvenega okvirja kulturnega delovanja je bila tudi pomoč, ki jo je Slovenska matica nudila novim političnim strankam, ki so se rojevale v času demokratizacije Slovenije ob koncu osemdesetih let, po eni strani z uvrščanjem njihovih tematik med predavanja društvene dejavnosti, po drugi strani pa z odstopanjem dvorane ali sejne sobe za sestanke novo nastaja- jočih političnih strank, ki še niso imele lastnih prostorov. To sicer ni bila novost v (političnih) odločitvah Slovenske matice, saj se je npr. leta 1941 v njenih pro- storih sešel tudi prvi plenum kulturnih delavcev Osvobodilne fronte. France Bučar je postal januarja 1989 ob ustanovitvi član vodstva ustanovljene Sloven- ske demokratične zveze. Slovenska matica je v skladu s svojimi stališči že vna- prej podprla iniciativo za njeno ustanovitev,19 njeni vodstveni člani pa so imeli za sestankovanje na voljo tudi prostore Slovenske matice. Prav tako je prostore Matice na voljo za svoje prve korake dobila stranka krščanskih demokratov. V projekt Večerov v Slovenski matici je bilo uvrščeno tudi predavanje prof. dr. Franca Zagožna, enega od ustanoviteljev Slovenske kmečke zveze. Ta je 19. 17 Prav tam, str. 7. 18 Glasnik Slovenske matice 15, št. 1–2 (1991), št. str. 39. 19 Glasnik Slovenske matice 13, št. 1 (1989), str. 79. 413 S H S tudia istorica lovenica januarja 1989 predstavil osrednjo (ekonomsko in politično) točko zveze v pre- davanju "Slovensko kmetijstvo v iskanju izhoda iz realsocialistične zagate". V njem je kot osnovni cilj kmetijske politike zadnjih štirih desetletij označil razvi- janje socialističnih družbenih odnosov na vasi, ki so v skladu z ozko dogmatsko usmerjenostjo vodili v podružbljanje zemlje in kmetijskih proizvodnih sred- stev, s čimer so preprečevali razvoj ekonomsko neodvisnih družinskih kmetij. Posledice takšne "politike do kmetov so čedalje manjše kmetije, razdrobljena posest, opuščanje kmetijskih zemljišč in demografski razkroj nekaterih pode- želskih območij. Odpravljanje teh posledic bo ob velikih naporih trajalo nekaj prihodnjih desetletij," je v predavanju, ki mu je prav tako sledila živahna in aktualna razprava, izpostavil Zagožen.20 Ugled, ki si ga je pridobila Slovenska matica v osemdesetih letih v času demokratizacije Slovenije, na svoj način nakazuje tudi delovanje Zbora kul- turnih delavcev, ki se je prvič sestal 2. junija 1988. Oblikoval se je na pobudo izobražencev različnih svetovnonazorskih pogledov, podprle so ga pomembne slovenske kulturne ustanove, med njegovimi najpomembnejšimi cilji pa so bili 20 Glasnik Slovenske matice 13, št. 1 (1989), str. 79. Ludwig Steiner (v sredini) med večerom v dvorani Slovenske matice, 10. januarja 1991 (Arhiv Slovenske matice) A. Gabrič: Slovenska matica in osamosvajanje Slovenije 414 pluralizacija kulturnega delovanja, ustvarjanje enotnega slovenskega kultur- nega prostora in začrtanje novih kulturnopolitičnih smernic, ki jih je nato v precejšnji meri prevzela koalicija Demos. Načrtovanje novega zbora kulturnih delavcev, na katerem so organizatorji pričakovali tudi slovenske kulturne delav- ce iz zamejske Primorske, Koroške in Porabja ter iz slovenske diaspore v ZDA, Argentini, Avstraliji, Kanadi, Franciji in ZR Nemčiji, je vodilo predsedstvo zbora. V njem so bili po trije predstavniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti, univerz v Ljubljani in Mariboru, Slovenske matice, Društva slovenskih pisateljev in slovenskega PEN, pri načrtovanju dela pa so sodelovale še nekatere umetni- ške in znanstvene ustanove. Slovensko matico so v predsedstvu zastopali Pri- mož Simoniti, Bogo Grafenauer in Tine Hribar.21 Razburkani čas politične pluralizacije v Sloveniji na vzdušje v upravnem odboru Slovenske matice, v katerem je bila svetovnonazorska pluralnost nekaj samoumevnega, je njen tedanji predsednik Primož Simoniti opisal takole: Obenem je odločno podprl Odbor za varstvo človekovih pravic. Ko so se začele ustanavljati nove demokratične stranke, je npr. Matica podprla ustanovitev Slov- enske demokratične zveze, pa tudi pripravljalni odbor za ustanovitev krščanskih demokratov, in obojim pomagala, tako da jim je dajala na razpolago svojo dvora- no. Sicer so se seveda posamezni člani upravnega odbora v političnem vrenju leta demokratičnih volitev angažirali vsak po svoje in v drugem nadstropju naše hiše so, sicer neinstitucionalno, odmevale ognjevite debate.22 Podpora obnovitvi delovanja Matice hrvatske Obdobje demokratizacije je bilo v delovanju Slovenske matice zaznavno tudi po tkanju tesnejših vezi z Matico hrvatsko, ki je v zadnjega pol stoletja doživlja- la drugačno usodo kot njena slovenska sestra. Že v letih pred razširitvijo druge svetovne vojne na Kraljevino Jugoslavijo, še posebej v vrenju hrvaškega naci- onalizma po ustanovitvi Banovine Hrvaške, je pomembno vlogo v delovanju matice dobil povratnik iz politične emigracije Mile Budak, eden od ideologov ustaštva in po razglasitvi Neodvisne države Hrvaške (NDH) aprila 1941 njen prvi prosvetni minister. Pod Budakovim vplivom je Matica hrvatska prva vojna leta izdajala rekordno število knjig, v nasprotju s Slovensko matico, kjer je pote- kal obraten proces vse do "zamrznitve" delovanja. Matico hrvatsko je poskušal propagandni aparat NDH vključiti v svojo mašinerijo, a se je del vodstva uspe- 21 Glasnik Slovenske matice 13, št. 2 (1989), str. 74–75. 22 Simoniti, "Slovenska matica v letih 1988–1994", str. 105. 415 S H S tudia istorica lovenica šno izogibal najbolj ostrim čerem propagandizma, proti koncu vojne pa naci- onalistično retoriko že poskušal vračati v umirjenejše tirnice ene od osrednjih nacionalnih hrvaških kulturnih ustanov.23 Tudi prva povojna leta, ki za Slovensko matico niso bila najbolj plodovita in se je celo spekuliralo o njeni nadaljnji usodi, je Matica hrvatska preživela mirne- je in so jo kmalu začeli (vnovič) obravnavati kot eno izmed osrednjih hrvaških kulturnih ustanov.24 Vse drugače pa je bilo v šestdesetih letih 20. stoletja, ko je Slovenska matica dosegala svoje dotlej največje uspehe. Enako je bilo sprva tudi z Matico hrvatsko, ki je dobivala visoke državne subvencije za izdajo del založ- be Nakladni zavod Matice hrvatske, ki pa je bil kot samostojno podjetje pravno ločen od Matice. Kot eno od osrednjih hrvaških založniških podjetij je tako tiskal zbirke v visokih nakladah,25 kakršne so bile v Sloveniji v domeni državnih zalo- žniških hiš DZS, Cankarjeve založbe ali Mladinske knjige. Ko pa je marca 1967 v Matici hrvatski nastala deklaracija o imenu in položaju hrvaškega književnega jezika, ki je nasprotovala uradni tezi o enotnem srbsko-hrvaškem jeziku, je sledil oster odgovor politike in represivni ukrepi oblasti proti vodstvu Hrvaške matice.26 Eden najglasnejših zagovornikov teze, da le ne gre zgolj za dialektalno razliko, je bil hrvaški jezikoslovec in prevajalec Ljudevit Jonke, ki je v znanstvenih nasto- pih in prispevkih in na pogovorih s predstavniki Matice srpske argumentirano dokazoval upravičenost svojih tez.27 Novembra 1970 je bil izvoljen za predsedni- ka Matice hrvatske, naslednje leto je bil dokončno pokopan Novosadski dogo- vor iz leta 1954 o enotnosti srbsko-hrvaškega oziroma hrvaško-srbskega jezika, v obračunu oblasti z nosilci hrvaške pomladi v začetku sedemdesetih let pa je bilo delovanje Matice hrvatske prekinjeno.28 Ta sicer ni bila formalno ukinjena, a dejansko v javnosti ni bila zaznavna. Nakladni zavod Matice hrvatske z več kot 200 zaposlenimi je sicer še redno izdajal knjige, a program ni bil sad avtonomnih društvenih struktur. V osemdesetih letih, ko je Slovenska matica posegala v sam srž širšega družbenega dogajanja, je v in o Matici hrvatski vladal molk. Ko so v prostorih Slovenske matice ob koncu desetletja že potekale živahne politične razprave, so odborniki Matice hrvatske (šele) razmišljali o obnovitvi delovanja. Vodstvo Slovenske matice je bilo od prvih korakov, ki jih je konec leta 1989 sprožilo vodstvo Matice hrvatske, o njih dobro obveščeno. Da bi vse potekalo 23 Več o tem v: Višeslav Aralica, Matica hrvatska u Nezavisnoj državi Hrvatskoj (Zagreb, 2009). 24 Stjepan Damjanović, Matica hrvatska od 1842. do 2017. (Zagreb, 2018), str. 156–173 (dalje: Damjanović, Matica hrvatska od 1842. do 2017.). 25 Prav tam, str. 186–207. 26 Obsežneje v: Dalibor Brozović in Josip Pavičić, Deklaracija o hrvatskome jeziku : s prilozima i Deset teza (Zagreb, 1991). 27 Krešimir Mićanović, "Jezična politika s kraja 60-ih i s početka 70-ih: u procijepu autonomije između i centralizma", v: Hrvatsko proljeće 40 godina poslije, ur. Tvrtko Jakovina (Zagreb, 2012), str. 271–290. 28 Damjanović, Matica hrvatska od 1842. do 2017., str. 221–234. A. Gabrič: Slovenska matica in osamosvajanje Slovenije 416 čim bolj legalno, so se 12. decembra 1989 zbrali še živeči odborniki, izbrani na zadnji redni skupščini novembra 1970. Ker je bil tedaj izvoljeni predsednik Ljudevit Jonke že deset let pokojen, je vodenje priprav prevzel podpredse- dnik Miroslav Brandt.29 Pri obnovitvenem delu so lahko že vnaprej računali na pomoč obeh sestrskih organizacij v državi, kajti "predstavniki Slovenske mati- ce so že junija 1988 na sestanku s predstavniki Srpske matice iz Novega Sada izrazili prepričanje, da bi bila takšna obnovitev te stare in pomembne kulturne ustanove nujna in v prid kulturnemu sodelovanju med jugoslovanskimi naro- di". Ljubljanski predstavniki so ob tem izpostavili, da prav "z Matico Hrvatsko vežejo Slovensko matico v zgodovini mnogotere vezi".30 Dan po omenjenem sestanku obnovitvenega odbora v Zagrebu sta pred- sednik Primož Simoniti, ki se je seje v Zagrebu udeležil kot gost iz Slovenije, in tajnik-urednik Drago Jančar v imenu Slovenske matice poslala predsedstvu Matice hrvatske telegram s sledečo vsebino: Z veseljem in zadovoljstvom smo izvedeli, da se po osemnajstletnem molku, ki ga je zakrivilo dejanje protikulturne nestrpnosti, končno spet obnavlja delo sta- roslavne Matice hrvatske s predsedstvom, upravnim odborom in delovnimi tel- esi, kakor so bila izvoljena decembra 1970. Prepričani smo, da bo Matica hrvat- ska rediviva obnovila in nadaljevala najžlahtnejše tradicije svojega kulturnega, književnega in znanstvenega poslanstva za blaginjo in napredek hrvatskega naroda. Pri tem želimo njej, njenim sodelavcem in članom kar največ uspehov. Želja Slovenske matice je, da se obudi v novo življenje tudi sodelovanje, ki sta ga v preteklosti gojili obe sestrski matici.31 Rafo Bogišić se je kot predstavnik obnovljene Matice hrvatske udeležil občne- ga zbora Slovenske matice, 12. marca 1990, in se v pozdravnem nagovoru zahva- lil, da se je lahko v časih, ki kažejo lepše perspektive kulturnega razvoja po dveh desetletjih zatiranja svoje ustanove kot njen predstavnik spregovoril članom Slo- venske matice. Na prvi redni skupščini po obnovitvi je bil za predsednika Matice hrvatske izbran književnik in v času komunistične vladavine politični obsojenec Vlado Gotovac, ki je eno prvih poti v tujino v tej vlogi opravil v Ljubljano, kjer je imel 3. aprila 1991 v dvorani Slovenske matice predavanje "Matica hrvatska redi- viva" "o zadnjem obdobju in o prihodnosti te eminentne kulturne ustanove sose- dnjega naroda". Obisk naj bi bil izjemen, "sledila je zanimiva in daljša razprava."32 29 Prav tam, str. 249–250. 30 Glasnik Slovenske matice 13, št. 2 (1989), str. 75. 31 Glasnik Slovenske matice 13, št. 2 (1989), str. 73. 32 Glasnik Slovenske matice 15, št. 1–2 (1991), str. 39. Glej tudi: Simoniti, "Slovenska matica v letih 1988– 1994", str. 104. 417 S H S tudia istorica lovenica Javne izjave Slovenske matice Prelomnost političnih dogajanj, ki so ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let pretresali Slovenijo in Jugoslavijo, se je pri delu Slovenske matice še najbolj neposredno odražalo v več javnih izjavah, ki so jih sprejeli in objavili vodilni organi društva. Javne objave izjav ali stališč sicer niso bile novost, a so do leta 1988 te ostajale na ožjem kulturnem, šolskem ali nara- voslovnem področju. V prvi polovici osemdesetih let so pripravili posvete in oblikovali stališča do vprašanj naravne dediščine in sanacije Blejskega jezera, do slabo domišljenega načrta usmerjenega izobraževanja in nesprejemljivo- sti skupnih programskih jeder v šolstvu. Jasno izražena stališča so sicer pri- nesla tehtne premisleke in kritične pripombe, ki so bile pogosto v naspro- tju s predlogi državnih organov. Toda s tem še niso stopali na ožje politično polje, kar pa so naredili, ko so bili pod vprašaj postavljeni nekateri temeljni postulati slovenstva, na katerih je temeljilo celotno poslanstvo in delovanje Slovenske matice. Premik nikakor ni bil nepremišljen in prenagljen, kar nam nakazujejo tudi besede Primoža Simonitija, da so vseskozi premišljevali, da Matica ne sme posegati v politično življenje ali dnevnopolitične dogodke, da pa mora v skladu s svojo tradicijo kot eminentna nacionalna institucija zavzeti načelno stališče, kadar gre za odločilno zagotavljanje pogojev za narodno, kulturno, gospodarsko in politične preživetje in uspešno nadaljnje življenje Slovencev kot razvite mod- erne nacije.33 Izjave se torej nikakor niso vpletale v notranje politične boje med Sloven- ci v času demokratizacije Slovenije, temveč so odgovarjale na vprašanja, ki so se dotikala vseh Slovenk ali Slovencev, ugodni razplet dilem pa je v marsičem determiniral tudi možnosti nadaljnjega razvoja Slovenske matice. Prva tovr- stna izjava je bila sestavljena v zadnjih dneh predsedovanja Boga Grafenauerja, sprejeta pa je bila na občnem zboru, 10. marca 1988, ko ga je nasledil Simoniti. Občni zbor je potekal v času vročih razprav o predlogih za spreminjanje zve- zne jugoslovanske ustave, ki so izhajale iz centralističnih pobud, za katere se je zdelo, da so v Jugoslaviji že davno poražene. Že v njej so vidne značilnosti, ki jih je možno zaslediti tudi v poznejših izjavah. Uvodoma so se sestavljavci "opravi- čili", da naloge Slovenske matice "ne segajo neposredno v politično življenje", da pa vprašanja ustave Jugoslavije in razprave o njenih amandmajih posega- jo "posredno in tudi delno neposredno tako globoko v pogoje kulturnega in 33 Simoniti, "Slovenska matica v letih 1988–1994", str. 104. A. Gabrič: Slovenska matica in osamosvajanje Slovenije 418 narodnega življenja Slovencev, da se čutimo dolžne zavzeti do teh vprašanj naj- bistvenejša načelna stališča". Po orisu problematičnosti nekaterih predlogov sprememb so matičarji zaključili, da bi morali namesto uvajanja novih dvou- mnosti v ustavo s spremembami rešiti dve bistveni vprašanji, demokratizaci- jo političnega sistema "z obnovitvijo neposrednih volitev kot najbolj bistvene značilnosti človekovih političnih pravic" in demokratizacijo gospodarskega življenja "z uresničevanjem samostojnosti podjetij in uveljavitvijo tržnih zako- nitosti v vseh pogledih". V sklepnem odstavku pa se je izjava vnovič vrnila h kulturnemu poslanstvu s poudarkom, da bi nekatere določbe predlaganih amandmajev "bistveno oslabile suverenost slovenskega narodnega življenja v kulturnem pogledu in otežile zagotavljanje materialnih temeljev za nepogre- šljive prvine slovenskega narodnega obstoja".34 Javna izjava se je torej izognila pretiranemu politiziranju, sklicevanje pa spretno zapeljala v vode dialoga o izhodiščih za kulturno ustvarjanje, ki ga mora zagotavljati državna oblast. Predlog izjave je pripravila komisija, v kateri so bili Bogo Grafenauer, Primož Simoniti, Peter Vodopivec, France Bernik in Drago Jančar. Poslana je bila vsem slovenskim časopisom, radiu in televiziji. Največji 34 "Izjava Slovenske matice ob spreminjanju ustave", Glasnik Slovenske matice 11, št. 1 (1987–88), str. 23–24. Izjava Slovenske matice ob spreminjanju Slovenske ustave, sprejeta 10. marca 1988 (Glasnik Slovenske matice 11, št. 1 (1987–88), str. 23–24) 419 S H S tudia istorica lovenica slovenski dnevnik Delo jo je npr. objavil takoj naslednji dan po prejemu, 12. marca, na vidnem mestu z okrepljenim naslovom že na drugi strani.35 V sorodnem stilu je bila napisana tudi naslednja izjava, ki je z ozirom na razburkano politično ozračje sledila kmalu. Upravni odbor Slovenske matice je še istega leta, 8. septembra, ob procesu proti četverici pred vojaškim sodiščem v Ljubljani v izjavi o rabi slovenskega jezika in človekovih pravicah pridružil pro- testom ob kršenju ustavno zagotovljene pravice do rabe slovenščine v sloven- ski državni skupnosti in izrazil ogorčenje nad dejstvom, "da je bila s to žalitvijo slovenskega občestva in odkritim kršenjem zakonite rabe slovenskega jezika v matični domovini prizadejana huda škoda tudi Slovencem onstran državnih meja v boju za priznanje narodnostnih pravic". Ker je uporaba slovenskega jezi- ka bistvena in že izbojevana pravica slovenskega naroda, vprašanje uradnega jezika v Sloveniji sploh ne bi smelo biti predmet razprave in niti ni potrebno, "da bi to pravico pred komer koli še dodatno dokazovali in utemeljevali". Celo- tno dogajanje s kršitvami pravnih norm na procesu pred vojaškim sodiščem je bilo za vodstvo Slovenske matice še en dokaz, da je treba uveljaviti človekove pravice, na kar so opozorili že na občnem zboru marca v izjavi ob spreminjanju ustave. Za dosego teh ciljev "Slovenska matica odobrava izredno pomembno delovanje Odbora za varstvo človekovih pravic in se pridružuje njegovi zah- tevi, da zakonita telesa presodijo ustavnost vojaškega dokumenta, iz katerega je izšlo sojenje četverici v Ljubljani,", podprlo pa je tudi zamisel "Iniciativnega odbora za ustanovitev Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svobo- ščin pri Republiški konferenci SZDL in se zavzema za kar najhitrejšo uresničitev zamisli o ustanovitvi takega telesa".36 Spretno krmarjenje med čermi pretirane politizacije je vidno tudi v ome- njenem zadnjem delu izjave, v katerem so podprli tako "opozicijski" Odbori za varstvo človekovih pravic kot "oblastni" Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije. Enako pazljivost so prenesli tudi v predvolilnem času leta 1990, saj v njem niso objavili izjav, da se ne bi razumele kot podpora tej ali oni politični skupini. Naslednjo izjavo je upravni odbor Slovenske matice sprejel skoraj leto dni po volitvah, 13. marca 1991, nagovarjala pa je slovensko javnost in predvsem poslance, tematsko pa se je vrnila k prvi izjavi, k potrebi po ustavi, ki bi uveljavila temelj- ne človekove pravice. Ker smo bili v razpravah o novi ustavi republike Sloveni- je v slovenski skupščini prepogosto "priča drobnjakarskim in medsebojno se izključujočim polemikam, ki so segale od pritlikavih osebnih zamer do presti- žne strankarske nepopustljivosti in se kdaj pa kdaj izrazile v pravem besednem 35 "Izjava Slovenske matice ob spreminjanju ustave SFR Jugoslavije", Delo, 12. 3. 1988, št. 60, str. 2. 36 "Izjava o rabi slovenskega jezika in človekovih pravicah", Glasnik Slovenske matice 12, št. 1 (1988), str. 78–79. A. Gabrič: Slovenska matica in osamosvajanje Slovenije 420 nasilju brez občutka za mero", posledica pa je bila, da se je s pripravo nove usta- ve zamujalo, je Slovenska matica pozvala k preseganju razlik, saj jih zavezuje skupni cilj. "Ta spor je treba rešiti na političen način z narodnim soglasjem in nujnim konsenzom strank", je menilo vodstvo Matice, ki je poslance in politič- ne stranke opozorilo na nedvoumno zahtevo državljanov Slovenije, ki so jim jo postavili s plebiscitom, v skupščini pa naj izvoljenci ljudstva dokažejo, da so sposobni premagovanja drobnih razlik, ko gre za skupno dobro. Izjave, pod katero je bil v imenu upravnega odbora podpisan predsednik Primož Simoniti, se je zaključila z jasno zapisano mislijo, kdo so odgovorni in kaj morajo storiti:37 Slovenska matica kot nestrankarska in nadstrankarska ustanova in kot najstarejše slovensko kulturno, književno in znanstveno društvo tudi zdaj noče posega- ti neposredno v politično življenje, vendar pa mora opozoriti na zgodovinsko odgovornost izvoljenih poslancev slovenskega parlamenta, slovenskih političnih strank in drugih političnih dejavnikov ter jih s to izjavo pozvati k državniški modrosti in preudarnosti, ki ju terja naš čas. Predsednik Primož Simoniti je ob približevanju razglasitve slovenske samo- stojnosti menil, da bi morala ta enkratni dogodek v slovenski zgodovini pozdra- viti tudi Slovenska matica in je to nekaj dni pred najavljenim dogodkom omenil tudi na seji društvenega vodstva. Pa je bil kar nekoliko presenečen, saj "med nav- zočimi ni bilo takojšnjega odziva, zato sem nemara provokativno dejal, da očitno upravni odbor Slovenske matice ne vidi te potrebe. Sledili so kajpada protesti", a so se kmalu zedinili, da se je treba oglasiti. V skupino za pripravo dokumen- ta so imenovali Boga Grafenauerja, Primoža Simonitija, Draga Jančarja in Tineta Hribarja, osnutek pa je pripravil prvo omenjeni.38 To je vidno tudi v dikciji doku- menta, saj se pozdravna izjava Slovenske matice ob razglasitvi slovenske države sklicuje na zgodovinske prelome, pri čemer izpostavlja zlasti tiste, ki so prispevali h krepitvi vloge slovenskega jezika, nato po uveljavitvi programa Zedinjene Slo- venije priznanje etnične enotnosti Slovencev in krepitev oblik slovenske držav- nosti v prelomnih letih 20. stoletja. Že uvodni del izjave je bil udaren in jasen:39 SLOVENSKA MATICA, najstarejša obstoječa slovenska družba za organizirano visoko kulturno in znanstveno delo, ki je nastala v letu 1863 – 1865 kot izraz nastajanja množične slovenske narodne zavesti, bistvene sestavine dozorevan- ja slovenskega naroda/nacije v sodobnem smislu, pozdravlja dograditev 37 "Izjava in poziv", Glasnik Slovenske matice 15, št. 1–2 (1991), str. 17–18. 38 Simoniti, "Slovenska matica v letih 1988–1994", str. 105–106. 39 "Pozdravna izjava Slovenske matice ob razglasitvi slovenske države", Glasnik Slovenske matice 15, št. 1–2 (1991), str. 1. 421 S H S tudia istorica lovenica slovenske suverene državnosti, ki polaga v roke slovenskega naroda vse odločitve o povezovanju Republike Slovenije s sosedi in Evropo po presoji z edi- nega temeljnega izhodišča slovenske politike: zagotoviti obstoj slovenskega naroda. Sledil je historični del v Grafenauerjevem stilu, v katerem je bila v 19. sto- letju mimogrede omenjena tudi vloga Slovenske matice pri razvoju slovenske literature in znanosti. V 20. stoletju pa so bili kot mejniki navedeni Država Slo- vencev, Hrvatov in Srbov iz leta 1918, upor proti okupatorju leta 1941, načelno priznanje suverenosti narodov Jugoslavije z zasnovo federalne ureditve iz leta 1943, kar pa po vojni ni bilo popolnoma uresničeno, saj se je država vnovič zatekla k centralistični ureditvi, sedaj pa naj bi bil storjen prepotrebni korak naprej:40 V tem smislu pomeni današnje uresničenje slovenske državnosti sklep vsega dol- gotrajnega boja za ta cilj, ki smo si ga ogledali, vendar pa hkrati dopolnilo obeh najpomembnejših prejšnjih korakov v državno smer, ločitev od Avstro-ogrske 40 Prav tam, str. 2–3. Začetni in končni del izjave Slovenske matice ob razglasitvi slovenske države, 25. junija 1988 (Glasnik Slovenske matice 15, št. 1–2 (1991), str. 1–3) A. Gabrič: Slovenska matica in osamosvajanje Slovenije 422 leta 1918 in slovenskega upora in polaganja temeljev državnosti vsaj v načelnih in pravnih stališčih leta 1941. Slovenski koraki leta 1991 izpolnjujejo in uresničujejo načrte iz leta 1941 in bi brez njih ne bili mogoči. Državna osamosvojitev ni bila ocenjena kot dokončni cilj sam po sebi, tem- več kot tista odločitev, ki omogoča obstoj slovenskega naroda in njegov napre- dek ter vzbuja upanje, da bodo ustvarjeni bistveni pogoji za nadaljnji razvoj slo- venskega naroda, ki so jih zajeli v štiri točke z močnim kulturnim poudarkom:41 1. Dosledno uresničevanje demokracije za vse državljane Republike Slovenije. 2. Proces dejanskega osamosvajanja, ki bo dolgotrajen, ne sme biti proces osa- mitve, temveč odpiranja in sodelovanja z vsemi sosedi, s sorodnimi jugoslovan- skimi in drugimi evropskimi narodi. 3. Zagotavljanje prihodnosti slovenskega naroda in njegove kulturne identitete mora pomeniti tudi zavarovanje avtohtonih narodnih skupnosti in njihove kulturne identitete. 4. Slovenska država ima posebne dolžnosti za povezovanje s Slovenci v zamejstvu in povsod po svetu. Pozdravna izjava je datirana na dan, ko je slovenska skupščina sprejela deklaracijo o neodvisnosti Slovenije, torej s 25. junijem 1991. Gre vsekakor za najdaljšo izjavo Slovenske matice iz tega obdobja, ki je pozvala vse Slovence dobre volje, da se pridružijo prizadevanjem za polno uresničenje slovenske države. Ob sestavljanju verjetno niso mislili, da bodo morali kmalu vnovič sestavljati pozive za dosego cilja slovenske osamosvojitve. Po agresiji jugoslo- vanske vojske na Slovenijo so poslali poziv mednarodni javnosti, naj odreagira na napad jugoslovanske armade na Slovenijo in ob tem ponovili tudi besede, ki jih je 4. novembra 1956 oddajali madžarski radio v pozivu na pomoč ob inter- venciji Sovjetske zveze na Madžarsko.42 Že pred vojaškim spopadom v Sloveniji pa so objavili še stališče, s katerim so podprli prizadevanja Odbora staršev za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov, da se zagotovi njihova čimprejšnja varna vrnitev iz jugoslovanske vojske domov. S tem so seznanili tudi Matico hrvat- sko in Matico srpsko in ju pozvali, naj po svojih močeh pripomoreta, "da se še posebej na kriznih območjih umirijo čez vsako mero pregrete strasti, da zma- gata razum in miroljubnost nad norostjo in sovraštvom, saj služijo v enotah JLA mladi ljudje, pripadniki vseh narodov in narodnosti Jugoslavije".43 41 Prav tam, str. 3. 42 "Sporočilo Slovenske matice", Glasnik Slovenske matice 15, št. 1–2 (1991), str. 20. 43 "Stališče Slovenske matice o varnosti in vrnitvi slovenskih vojakov", Glasnik Slovenske matice 15, št. 1–2 (1991), str. 19. 423 S H S tudia istorica lovenica V letu 1991 se je Slovenska matica še na drugačne, sebi bolj lastne nači- ne odzvala na politične izzive časa. Sodelovala je v pripravi simpozija, ki je ob petdesetletnici ustanovitve Osvobodilne fronte konec maja 1991 potekal na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, posvetil pa se je vprašanjem upora in vloge v gradnji slovenske državnosti, kar je bilo omenjeno tudi v izjavi Slo- venske matice ob osamosvojitvi mesec kasneje. Seveda to ni nikakršno prese- nečenje, saj so uvodne in tudi zaključne besede na posvetu SAZU pripadle Bogu Grafenauerju. In ko je ob razpadanju Jugoslavije predvsem srbska stran sprožila razprave o administrativnem značaju meja v Jugoslaviji in potrebam po njiho- vem revidiranju, je Glasnik Slovenske matice objavil razpravo Boga Grafenau- erja, ki je dokazovala ravno nasprotno, da ima velik del meja med republikami Jugoslavije že dolgo zgodovino.44 Ko so bili vroči dogodki leta 1991 mimo, ko je Slovenija v začetku leta 1992 le dočakala priznanje in bila marca sprejeta v OZN, so bili časi, ki so nareko- vali (posredno) politično opredeljevanje Slovenske matice mimo. Predsednik 44 Bogo Grafenauer, "Jugoslovanske medrepubliške in zunanje meje : "administrativne" ali zgodovinsko zrasle?", Glasnik Slovenske matice 15, št. 1–2 (1991), str. 4–10. Proslavljanje osamosvojitve v sejni sobi Slovenske matice, 26. junija 1991. Drugi z leve stoji predsednik Primož Simoniti, drugi z desne stoji podpredsednik Peter Vodopivec, desno s časopisom z naslovom Svobodna Slovenija tajnik Drago Jančar (Arhiv Slovenske matice) A. Gabrič: Slovenska matica in osamosvajanje Slovenije 424 Primož Simoniti je na naslednjem občnem zboru, 25. marca 1992, v poročilu v ospredje vnovič postavil tradicionalne stalnice, informacije o knjigah in prire- ditvah, pa stikih doma in po svetu. Šele na koncu predsednikovega poročila se je Simoniti na kratko dotaknil tudi usodnih dogodkov slovenskega naroda v zadnjih dveh letih in odzivanja Slovenske matice na dogajanje: Še poseben odmev je imela pozdravna izjava, ki smo jo objavili 25. junija 1991 ob razglasitvi slovenske države. V njej smo po zamisli prof. Grafenauerja povzeli raz- vojno črto v genezi slovenske narodne zavesti in oblikovanju Slovencev v dozorel narod in izrazili upanje, da bodo v slovenski državi uresničeni tisti demokratični pogoji, ki bodo zagotovili obstoj slovenskega naroda v novem državnem statu- su.45 Sklep Slovenska matica, najstarejše delujoče slovensko znanstveno in kulturno dru- štvo, je v osemdesetih in v začetku devetdesetih let 20. stoletja dosegla enega od vrhuncev svojega delovanja. V času demokratizacije in nato osamosvajanje Slovenije sta društvo vodila dva predsednika. Do leta 1988 je bil predsednik Slovenske matice zgodovinar Bogo Grafenauer, za njim pa klasični filolog Pri- mož Simoniti, oba sta bila ugledna univerzitetna profesorja Filozofske fakultete v Ljubljani in člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V tem obdo- bju so delovanje Slovenske matice izven njenega ožjega kulturnega poslanstva zaznamovali vse bolj družbeno kritični založniški program, organiziranje pre- davanj in posvetov o žgočih družbenih vprašanjih, podpora obnovi delovanja Matice hrvatske in javne izjave o aktualnih družbenih in političnih vprašanjih. V založniški program je vodstvo Slovenske matice uvrstilo več literarnih del, ki so odpirale dotlej zamolčane politične teme. Pri Slovenski matici so založnika našli nekateri slovenski pisatelji, ki so imeli sicer težave pri publiciranju svojih del v Sloveniji, denimo Boris Pahor, v knjižnem programu so se znašle knjige, ki so odstirale tabuje obračuna z informbirojevci na Golem otoku ali političnega obračuna z Edvardom Kocbekom. Na kulturno sceno je z odpiranjem dialoga vračala tematiko vloge katoliške cerkve in katoliških intelektualcev v slovenski duhovni tradiciji ter spodbujala oblikovanje enotnega slovenskega kulturnega prostora s knjigami, ki so izpostavile pomen slovenskih zamejcev in emigran- tov za ohranjanje slovenske identitete zunaj meja Slovenije. Nekateri posveti in 45 Primož Simoniti, "Predsednikovo poročilo na občnem zboru SM", Glasnik Slovenske matice 16, št. 1–2 (1992), str. 44. 425 S H S tudia istorica lovenica predavanja so se v osnovi sicer dotikali kulturne problematike, torej temeljnega poslanstva Slovenske matice, a so imeli v času hitrih političnih sprememb tudi jasno družbeno-politično konotacijo. Takšne značilnosti so npr. imeli posvet o letu 1918 in ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ali serija predavanj o Slovencih z druge strani Atlantika. Nekateri sočasni dogodki okrepljenega društvenega delovanja Slovenske matice pa so v sebi nosili že izrazito politič- ni naboj, npr. predavanje Franceta Bučarja o vprašanju organiziranosti malega naroda in predavanje predsednika politične komisije Sveta Evrope Ludwiga Steinerja o odpiranju Evrope za nove demokratične države. Kot izrazito pod- poro demokratizaciji se lahko oceni tudi odstopanje prostorov Slovenske mati- ce za sestanke novih političnih strank, ki še niso imele lastnih prostorov, npr. Slovenski demokratični zvezi in stranki krščanskih demokratov. Matica hrvatska je v letih, ko je bila Slovenska matica zelo vpeta v živahno družbeno dogajanje, šele poskušala obnoviti delovanje, ki ga je oblast z repre- sivnimi ukrepi prekinila v začetku sedemdesetih let. Slovenska matica je skrbno spremljala dogajanje v Zagrebu in podpirala oživljanje Matice hrvatske. Pred- stavniki obeh matic so stkali tesne vezi in pošiljali svoje predstavnike kot goste na skupščine in dogodke najbližje sestrske organizacije. Prelomnost političnih dogajanj ob demokratizaciji in osamosvajanju Slo- venije se je v delu Slovenske matice še najbolj neposredno odražalo v več jav- nih izjavah, ki so jih sprejeli vodilni organi društva. Z izjavami se niso vpletali v notranje politične boje med Slovenci v času demokratizacije Slovenije, temveč so bile pisane tako, da so izpostavile vprašanja, ki so se dotikala vseh Slovencev, ugodni razplet dilem pa je v marsičem determiniral tudi možnosti nadaljnjega kulturnega razvoja Slovencev in s tem tudi razvoja Slovenske matice. Prva tovr- stna izjava je bila sprejeta 10. marca 1988 in se je dotaknila predlogov za spre- minjanje zvezne jugoslovanske ustave. Izognila se je pretiranemu politiziranju, sklicevanje pa spretno zapeljala v vode dialoga o izhodiščih za kulturno ustvar- janje, ki ga mora zagotavljati državna oblast. V sorodnem stilu so bile napisane tudi tej sledeče izjave, najobširnejša pa je bila pozdravna izjava Slovenske mati- ce ob razglasitvi slovenske države. A. Gabrič: Slovenska matica in osamosvajanje Slovenije 426 Aleš Gabrič SLOVENSKA MATICA AND SLOVENIA'S PATH TO INDEPENDENCE SUMMARY As the oldest still-operating Slovenian scientific and cultural association, Slo- venska Matica reached one of its climaxes in the 1980s and the early 1990s. During the democratisation and Slovenian's path to independence, the asso- ciation had two presidents. The historian Bogo Grafenauer was the president of Slovenska Matica until the year 1988, followed by the classical philologist Primož Simoniti, both of whom were distinguished university professors at the Faculty of Arts in Ljubljana and members of The Slovenian Academy of Sciences and Arts. During this period, the operations of Slovenska Matica outside of its narrower cultural mission were marked by the increase of publishing social- ly critical content, the organization of lectures and consultations on pressing social issues, the support for the renewal of Matica Hrvatska and the public sta- tements on current social and political issues. The management of Slovenska Matica included several literary works in the publishing program, which opened up previously silent political topics. At Slovenska Matica, some Slovenian writers who otherwise had problems get- ting their work published in Slovenia, such as Boris Pahor, found a publisher. The book publishing program included books that revealed the taboos of the confrontation with the information bureau on Goli Otok or the political con- frontation with Edvard Kocbek. By opening a dialogue, Slovenska Matica made the topic of the role of the Catholic Church and Catholic intellectuals in the Slovenian religious tradition relevant in the cultural scene again and encour- aged the creation of a unified Slovenian cultural space with books that stressed the importance of Slovenian foreigners and emigrants for the preservation of Slovenian identity outside the borders of Slovenia. Although some consulta- tions and lectures have in principle touched on cultural issues, which is the fundamental mission of Slovenska Matica, they also had a clear sociopoliti- cal connotation during rapid political changes. Some simultaneous events of the strengthened social activity of Slovenska Matica, however, already carried a distinctly political charge, e.g. a lecture by France Bučar on the question of the organization of a small nation and a lecture by the president of the politi- cal commission of the Council of Europe, Ludwig Steiner, on the opening of Europe to new democratic countries. Providing the premises of Slovenska Mat- ica for the new political parties, which did not yet have their premises, to hold meetings can be assessed as a great support to democracy. 427 S H S tudia istorica lovenica In the years when Slovenska Matica was very involved in lively social events, Matica Hrvatska was only just trying to restore its operations, which the authorities had interrupted with repressive measures in the early 1970s. Slovenska Matica attentively followed the events in Zagreb and supported the revival of Matica Hrvatska. Both Matica's representatives forged close ties and sent their representatives as guests to the assemblies and events of the nearest sister organization. In the work of Slovenska Matica, the turning point of the political events during the democratisation and Slovenia's path to independence was most directly reflected in several public statements adopted by the leading bodies of the association. Their statements did not involve the internal political struggles between Slovenes during the democratisation of Slovenia but were focused on highlighting the issues that affected all Slovenes. The favorable resolution of the dilemmas in many ways also determined the possibilities of further cul- tural development of Slovenes and with this also the development of Sloven- ska Matica. The first declaration of this kind was adopted on March 10, 1988, and it touched on proposals for amending the federal Yugoslav constitution. Matica avoided excessive politicization and skilfully steered the reference into the waters of dialogue about the starting points for cultural creation, which must be guaranteed by the state authority. The following statements were also written in a similar style, the most extensive being the welcoming statement that Slovenska Matica held upon the declaration of the Republic of Slovenia as a sovereign and independent state. A. Gabrič: Slovenska matica in osamosvajanje Slovenije 428 VIRI IN LITERATURA Glasnik Slovenske matice – Ljubljana, letniki 1987–1991. Jančar, Drago, In memoriam Boris Pahor (1913–2022), dosegljivo na: http://www. slovenska-matica.si/memoriam-boris-pahor-1913-2022, pridobljeno: 5. 5. 2022. …………….. Aralica, Višeslav, Matica hrvatska u Nezavisnoj državi Hrvatskoj (Zagreb, 2009). Brozović, Dalibor in Pavičić, Josip, Deklaracija o hrvatskome jeziku : s prilozima i Deset teza (Zagreb, 1991). Bučar, France, "Pravica do domovine", Glasnik Slovenske matice 13, št. 1 (1989), str. 1–16. Bučar, France, Prehod čez rdeče morje (Ljubljana, 1993). Damjanović, Stjepan, Matica hrvatska od 1842. do 2017. (Zagreb, 2018). Gabrič, Aleš, "Grafenauer in Gestrin v vodstvu Slovenske matice", v: Štih, Peter in Zwitter, Žiga (ur.) O mojstrih in muzi : zgodovinopisje Boga Grafenauerja in Ferda Gestrina (Ljubljana, 2018), str. 230–250. Gabrič, Aleš, "Slovenska matica v času politične netolerance", v: Jančar, Drago idr. (ur.). Slovenska matica : 150 let dela za slovensko kulturo (Ljubljana, 2015), str. 22–61. Gabrič, Aleš, "Prepoved izida romana Branka Hofmana ali šestletna noč do poznega jutra", Zgodovinski časopis 75, št. 3–4, (2021), str. 492–515. Grafenauer, Bogo, "Jugoslovanske medrepubliške in zunanje meje : "administrativne" ali zgodovinsko zrasle?", Glasnik Slovenske matice 15, št. 1–2, str. 4–10. Grafenauer, Bogo, "Predsednikovo poročilo", Glasnik Slovenske matice 12, št. 1 (1988), str. 1–5. "Izjava Slovenske matice ob spreminjanju ustave", Glasnik Slovenske matice 11, št. 1 (1987–88), str. 23–24. "Izjava o rabi slovenskega jezika in človekovih pravicah", Glasnik Slovenske matice 12, št. 1 (1988), str. 78–79 Mićanović, Krešimir, "Jezična politika s kraja 60-ih i s početka 70-ih: u procijepu autonomije između i centralizma", v: Jakovina, Tvrtko (ur.), Hrvatsko proljeće 40 godina poslije (Zagreb, 2012), str. 271–290. Simoniti, Primož, "Predsednikovo poročilo na občnem zboru SM", Glasnik Slovenske matice 16, št. 1–2 (1992), str. 39–44. Simoniti, Primož, "Slovenska matica v letih 1988–1994", v: Jančar, Drago idr. (ur.). Slovenska matica : 150 let dela za slovensko kulturo (Ljubljana, 2015), str. 100–106. Pesek, Rosvita, Bučar (Celovec, 2016). 429 S H S tudia istorica lovenica "Pozdravna izjava Slovenske matice ob razglasitvi slovenske države", Glasnik Slovenske matice 15, št. 1–2 (1991), str. 1–3. "Pričevanja : dr. France Bučar", v: Vodopivec, Peter in Gabrič, Aleš (ur.), Politični pritiski in izključevanja učiteljev in sodelavcev Univerze v Ljubljani : poročilo Komisije za rehabilitacijo univerzitetnih učiteljev in sodelavcev (Objave št. 6) (Ljubljana, 2000), str. 54–55. DOI 10.32874/SHS.2022-11 Author: GABRIČ Aleš Ph.D., Research Counsellor Institute of Contemporary History Privoz 11, SI–1000 Ljubljana, Slovenia Title: SLOVENSKA MATICA AND SLOVENIA'S PATH TO INDEPENDENCE Studia Historica Slovenica Časopis za družboslovne in humanistične študije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 22 (2022), No. 2, pp. 405–430, 45 notes, 7 pictures Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Key words: Slovenska Matica, Slovenia's path to independence, the publishing program, the event program, public statements Abstract: During the democratisation and Slovenia's path to independence, the operations of Slovenska Matica were marked by the increase of publishing socially critical content, the organization of lectures and consultations on pressing social issues, the support for the renewal of Matica Hrvatska and the public statements on current social and political issues. The publishing program included several literary works, which opened up previously silent political topics and published books by authors who formerly struggled with getting their work published in Slovenia. An increasing number of lectures and consultations took place, where during the time of rapid poli- tical changes partly hidden or clearly expressed political views were disclosed. The premises of Slovenska Matica were available for some of the new political parties, which did not yet have their own premises, to hold meetings. However, the statements of the leading bodies of the association were the ones that most indirectly touched on the political events in Yugoslavia and Slovenia. The statements emphasized the country's role in creating the con- ditions for the cultural activities of the Slovenian nation and Slovenska Matica while avoiding Slovenia's internal political dilemmas.