IT ■mlellveisd ntn to: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
•117 St Clair Ara. CLEVELAND, O. Tho largest Slovenian
Weekly in die United State* of Aahsriea.
Sworn circnlstion 15,000 Issued er Wednew %
Sumption .»tafci Per members yearly „7^
For iMMuneaibers ......
Foreign Countries _______U.00
Telephone: Randolph «2«.
NaJve*|I slovenski tednik T Združenih Driavah.
Izhaja vsako sredo.
Ima 15.000 naročnikov
Naročnina:
Za člana, na leto____M.M
Za nečlane -------------$1.60
Za iaasemstvo ----------|3.M
NASLOV
■rednUtra in npravniStra:
«117 St. Clair Ave. Cleveland. O. Telefon: Randolph «28.
^ g i OFFKHAL QRGAN[	>
OP THE qftAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
i Matter December 12th, 1823 et the Peel Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1*12
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL KATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1108, ACT OF OCTOBER S, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
CLEVELAND, O., 3. JUNIJA (JUNE), 1925.
TOM R. MARSHALL UMRL
IDI MO V LEMONT, ILU K BLAGOSLOVITVI SLOVENSKEGA KOLEGIJA.
SOBRAT ANTON J. PERKO BO 4. JUNIJA PROMOVIRAN ZA DOKTORJA.
BIVŠI PODPREDS. ZDRUZE NI H DR2AV ZADET OD SRČNE KAPI.
SLAVNOST V LORAINSKI NASELBINI IZPADLA NAD VSE SIJAJNO.
SREČNI TOVARNARJI.
Detroit, 31. maja. — Dane« se je na banketu zbralo skupaj šest solastnikov neke tovarne, ki so bili pred nekaj leti še rev-nidelavci. Ta dan so proslavili s tem, da so si enako razdelili 12 milijonov dolarjev, katere so naredili od leta 1909 z izdelovanjem pometalnega stroja (Vacuum cleaner). Ti srečni podjetniki so: Fred Wardell, A. L. McCarthy, E. R. Fields, V. W. Young, P. A. Barnard in George W. Phister.
HUDA VROČINA V OHIO.
Prvi dan meseca junija smo imeli v driavi Ohio tako hudo vročino, kakoršne ta dan že ni bilo od leta 1871. Ob 3. uri popoldne je toplomer kazal 91 stopinj. Vsled solnčarice so označeni dan umrle tri osebe: ena v Wooster, O., dve pa v Clevelandu. Res, huda vročina, huda žeja, pa — slaba pijača!
Iz urada društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, III.
I.
Tem potom uljudno naznanjam članstvu našega društva, da se bo prihodnja redna me-seč?na seja vršila, dne 6. junija v navadnih prostorih.
Na omenjeni seji bo več važnih točk za rešiti v korist društva in Jednote. Ker je za tekoči mesec (junij) izvanred-ni, posebno razpisani asesment 25 centov za v onemogli sklad Jednote, je istega obvezan vsak član in članica plačati. Opominjam tudi one, ki so zaostali na mesečnini, da na prihodnji seji gotovo poravnajo, ker drugače bo brezpotrebna posledica.
Z bratskim pozdravom,
I^ouis Železnikar, tajnik.
II.
Vsem članom društva sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote. kateri niso bili navzoči na minuli redni seji, se naznanja, da je društvo sklenilo se vdeležiti korporativno z društveno zastavo blagosljovljenja slovenskega kolegija v Lemont, 111., v nedeljo, dne 14. junija. Vsi člani ste uljudno vabljeni, da se slavnosti polnoštevilno vdeležite. V nedeljo 14. junija dopoldne se člani našega društva zbiramo v cerkveni dvorani. Točno ob 9. uri se odpeljemo v Lemont, kjer bo ob 10. uri slovesna sveta maša, ako bo lepo vreme, bo sveta maša na prostem, drugače pa v cerkvi. Popoldne ob 2. uri bo naše društvo skupno z številnimi drugimi .društvi častna straža kardinalu Mundelein, kateri bo kolegij blagoslovil.
Vsi, kateri se želite voziti s poulično železnico iz Chicaga v Lemont, vzemite Ashland, Western ali Kedzie Ave., do Archer Ave., na Archer vzemite Archer-Cieero karo do City Limit, kjer dobite Joliet karo. Ko kupite vozni listek, povejte konduktorju, da želite listek do St. Mary's.
Vsak član je prošen, da prinese s sabo društveno regalijo.
V nadi, da bo članstvo našega društva polnoštevilno zasto-pano, se vam, cenjeni sob rat je že v naprej lepo zahvaljujemo.
John Zefran, predsednik.
Louis Železnikar. tajnik.
Frank Grid, blagajnik.
Iz urada tajnika društva sv.
Jožefa, št. 2, Joliet, IH.
Člane, kateri niso še oddali spovednhi listkov opominjam, da to nemudoma storijo, ker velikonočni čas se bliža h koncu, in vsak član bi moral znati, kaj je njegova dolžnost: da mora oddati s povedni listek tajniku društva. Zatorej ponovno opominjam vse prizadete, da to takoj storijo, da mi bo mogoče poslati natančno poročilo duhovnemu vodji K. S. K. Jednote. Kdor se ne bo po tem ravnal, že ve, kaj ga čaka na podlagi pravil K. S. K. Jednote, in potem naj posledice sam sebi pripiše.
Opominjam tudi člane, ki dolgujejo društvu asesment za več mesecev, da svoj dolg pravočasno poravnajo, ker prva polovica leta se bliža h konca, ko bo treba nadzornikom predložiti knjige v pregled. Vsakdo naj se potrudi, da- bo plačal svoj zaostali dolg; jaz bi rad predložil čiste knjige nadzornikom. Res, da sedaj niso najboljši časi, in marsikateri težko asesment plačuje,, take člane bi prosil, da mi to naznanijo, da jih ne bo potreba opominjati; s tem tudi prihranijo stroške društvu in delo tajniku, katerega ima že itak čez glavo.
So pa tudi člani, ki bi lahko redno vsak mesec plačevali, to-
dokler jih ne opominjam. To je zanikarnost, ki dela brezpo-trebne stroške društvu in brez-potrebno delo tajniku. Zatorej še enkrat prosim člane, da bolj redno plačujejo svoje mesečne doneske.
S sobratskim pozdravom, John Plut, tajnik.
Iz urada tajnika društva Vitezi
sv. Jurija, št. 3, Joliet, I1L
Vsem članom našega društva uradno naznanjam, da se naj prihodnje seje, v nedeljo, dne 14. junija polnoštevilno vdele-žijo. Na programu v pretres in rešitev je neke vrste točka, ki je nekoliko večjega pomena; zato pridite vsi, katerim le količkaj čas za to pripušča.
Mimogrede omenim tudi to, da je še večje število članov in članic, od katerih spovednih listkov še nisem prejel. Ker bo pa ravno prihodnjo sejo čas zato, da bom o tem sestavil zaključek, zato naj vsakdo pazi, da mi bo najkasneje tisti dan spričalo odrajtal, ker poznejši čas se ne bom več na to oziral. Nekateri člani imajo baš nele-po navado, da mi listke prinesejo šele v mesecu avgustu, sep^ tembru ali pa še kasneje; od tistih pa potem več nobenega ne bom vzel, pač mu bom pa rekel, naj si ga hrani za prihodnje leto, toda bo že prekasno! Vsakdo ima dovolj časa, da o pravem času izpolni svojo versko dolžnost; to je od nekaterih članov sama nagajivost društvenim tajnikom.
Sobratski pozdrav.
Joseph Panian, tajnik.
VABILO NA IZLET,
katerega -priredi društvo sv. Frančiška, št. 46, New York, N. Y., v nedeljo, dne 7. junija, 1925 pri "Revnem Lazarju" (sedaj Turnpike Inn). Ker je ta prostor dobro znan vsem Slovencem v Greater New Yor-ku in okolici, in najbolj prijeten za nas, zato upam, da se tega izleta vdeležite v polnem številu, da bo boljši uspeh. Odbor je vse preskrbel, da ne bo manjkalo vsakovrstne zabave in razvedrila. Izžreban bo tudi krasen dobitek Three Tube Radio Set.
Prosim vse naše člane in članice, da mi naj žrebne knjižnice kmalu vrnejo, .ako ne prej, pa na piknika in sicer oni, kateri imajo več kakor eno knjižico . To se mora izvršiti, da bomo znali, če je številka žreba prodana ali ne.
.Torej na svidenje pri "Revnem Lazarju," dne 7. junija!
Frank Potočnik, tajnik.
bomo tudi razvili in bfagoslOVili novo ameriško židano zastavo (American Silk Flag), katero je naše društvo kupilo v spomin na 26. letnico društva.
Ravno isti dan se bo v naši slovenski cerkvi vršilo tudi blagoslovljenje kipa sv. Antona Padovanskega tako, da se bo naša slavnost skupaj združila in vršila.
Na to slavnost uljudno vabimo vsa tukajšnja ^sosesdna društva, da se vdeležijo naše parade s svojimi zastavami. Seveda, druga društva bomo še posebej povabili. Da bo pa slavnost društvene 25 letnice še bolj pomenljiva, zato moramo gledati, da bomo dobili še nekaj novih kandidatov za mesec junij. Za 25 letnico bi jih moralo biti 25 novih! Zdaj je še lepa prilika, ker je do konca junija pristopnina prosta. Ako-ravno je naša naselbina bolj majhna, pa je vseeno pristopilo v naše društvo zadnjih osem mesecev 59 članov in članic in 41 otrok, torej novih skupaj v tem času 100, tako da Šteje sedaj naše društvo 384 članov in članic v obeh oddelkih. Toliko se moramo še potruditi, da bomo do konca tekočega leta dospeli do ravnega števila 400!
S sobratskim pozdravom, Frank Klun, tajnik.
rej to vpoštevati, kar naj služi vsem v naznanilo. . S sobratskim pozdravom do vsega članstva K. S. K. Jednote,
Frenk Jerič, predsednik, Josib Agnich, tajnik.
Društvo sv. Petra in Pavla, št.
64, Etna, Pa.
S tem poživljam vse člane našega društva na redno mesečno sejo v nedeljo ,dne 7. junija točno ob 2. uri popoldne. Vsakega člana je dolžnost, da se te seje vdeleži, ker imamo več važnih točk za rešiti, osobito glede društvenega piknika, ki se bo vršil dne 19. julija t. 1. Torej pridite vsi na prihodnjo sejo!
S pozdravom,
John Škoff, tajnik.
Društvo sv. Jožefa, št. 56, Leadviile, Colo.
Tem potom naznanjam Članom našega društva, da se bo prihodnja seja vršila 10. junija namesto 14. junija, to pa zato, ker bo 14. junija zvečer veselica v društveni dvorani. Torej ne pozabite tega. Seja se prične točno ob 6:30 zvečer. Ker imamo več važnih stvari za rešiti na tej seji, zato vas prosim, ne pošiljajte otrok, am pak pridite sami; saj sedaj je spomlad; yam ne bo škodovalo, ako greste malo na sprehod.
Na zadnji mesečni žeji je bilo sklenjeno, da bo naše društvo obhajalo 25 letnico svojega obstanka; da pa bo ta dan bolj slaven, zato se moramo dobro pripraviti, da preskrbimo vse potrebno. Srebrni jubilej društva se bo vršil dne 14. junija. Zbiramo se okrog 9. ure zjutraj v društveni dvorani z regalijami, nakar odkojakamo korporativno v cerkev. Po sveti maši nas bo godba spremljala, ko bomo korakali po mestu, zatem
_______________ .	pa nazaj v dvorano, kjer se bo-
da z aaesmentom vedno čakajo, j do vritffi tfferf gfcvOri. fci <*»
Iz urada društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, IIL
Vse članice, f&^tifoo opravile velikonočne dolžnosti; se uljudno opozarjajo, da je zadnji dan za to opraviti v nedeljo, 7 junija, torej ta teden. Izven Chicage živeče članice, ki še niso meni poslale spovednega listka, naj to takoj store, ker moram poslati poročilo duhovnemu vodju.
Obenem pa opozarjam vse Članice na v zadnjem "Glasilu" priobčeni razpis posebnega asesmenta po 25 centov. Preberite to, da ne bo potreba vsaki.članici posebej razlagati. One članice, ki imajo že plačan asesment za mesec junij ali še celo za več mesecev v naprej, posebno članice na potnih listih naj to vpoštevajo in plačajo teh 25 centov gotovo do 20. junija, ker ta posebni asesment mora tudi biti plačan v tem mesecu.
Opozarjam že sedaj, da se vrši prihodnja seja v četrtek, dne 18. junija. Vdeležite se sej in plačajte svoj mesečni asesment redno vsaki mesec.
Sosestrski pozdrav,
Julia Gottlieb, tajnica. x
VABILO NA VESELICO
društva Marije Pomagaj, št.
164, Evdeth, Minn.
Tem potom se naznanja vsem članicam našega društva, da je bilo sklenjeno na seji, da priredimo veselico v korist društvene blagajne in sicer dne 6. junija v mestnem Avditoriju.
Nadalje je bilo sklenjeno, da bo vsaka članica plačala 50 centov vstopnine, če pride na veselico ali ne; igrali bodo eveleth-ski mladi fantje "Midnight Frolickers." Ker bomo imele prost prigrizek (free lunch), smo sklenile, da bi vsaka članica prinesla to ali ono stvar.
Na to veselico uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke iz Eveletha, Gilberta, Virginije, Mount Iron, Chisholm in Hib-binga. Upam, da nas obiščete v polnem številu. Torej na veselo svidfenje dne 6. junija!
S pozdravom, za društveni odbor:
Theresa Krall, tajnica.
Torej na svidenje na prihodnji seji!
Antonija Koropec, tajnica.
VABILO NA SEJO. $ tem se uljudno vabi vse člane našega društva sv. Jožefa, št. 112, Ely, Minn., da se v polnem številu vdeležijo seje dnb 14. junija točno ob 2. uri popoldne v Josip Skalatovi dvorani. Pridite vsi na to sejo, da se kaj koristnega ukrene v prid društva.
Nadalje se naznanja članom in članicam glede spovednih listkov, da bo tajnik iste samo na prihodnji seji pobiral, nikakor pa ne kasneje, morda julija in avgusta. Kateremti ni mogoče udeležiti se prihodnje seje, naj pošlje po kakem drugem mesečni asesment in »povedni listek. Ako morda zadene koga kaka neljuba prilika (suspendacija na podlagi pravil), ni potreba potem dol-žiti uradnike, da so oni temu krivi. Vsak član in članica naj iujč pravila, pa ne bo imel tttuHtfc to*
Društvo sv. Vincenca, št. 182, Elkhart, Ind.
Ni posebnih novic od tukaj le vreme imamo bolj hladno in mrzlo; slana nam je pomorila vse, kar1 je mislilo že cveteti, tako da narava v tem času ne zgleda tako lepo kot druga leta.	•
Kar se pa tiče na društvenem polju, sJno pa bolj oživljeni, odkar sta bila med nami glavni Jednotin predsednik brat Anton Grdina in glavni tajnik brat Josip Zalar. Naj bo povedano, da se je vpisalo 21 članov in članic, v mladinski od delek in trije v odrastli, tako ,da šteje*	naše društvo
skupaj 34 članov in članic.
Tem potom tudi naznanjam vsem članom in članicam, da se gotovo vdeleže seje dne 7. junija ob 6. uri zvečer v navad nih (Oblakovih) prostorih. Pridite vsi, odrastli in mladina; imamo rešita več važnih stvari; dobil bo tudi vsak svojo vplačilno knjižico. Ukrenili bomo tudi glede piknika, kje in kako bi se vršil. Čeravno so nam suhači odvzeli yso boljšo kapljico, nič zato. Ice ereama in popa ne bo manjkalo, in tudi za prigrizek se bo kaj dobilo.
Čeravno vi, suhači, ste prazni rog trombači, a mi vseeno se bomo veselili, bomo Ice cream in pa sodo pili. Kar na voz ga bomo naložili, in kar na vozu gredoč ga pili. Se prav nikogar ne bomo bali, in sladoled ves polizali. So tudi na še mamice obljubile za isti dan, da bo piščanec marsikak zaklan. Zato izplačalo se bo iti z nami; le pridite še drugi, da ne bomo sami! Obljubil nas je tudi muzikant, da' vzame s sabo meh in ves rabant!
Se enkrat vas prosim, da se gotovo vsi vdeležite seje dne 7, junija ob 6. zvečer. Vse dru go bo poročano kasneje.
S pozdravom,
Mary Oblak, tajnica, o
Iz urada društva sv. Ane, št 173 Milwaukee, Wis.
Na zadnji izvanredni seji se je sklenilo, da je prosta pristopnina do 1. julija in kar se tiče pristopnine, jo plača društvo iz lastne blagajne. Cen je* ne sosestre! Stopite torej na noge in ne odnehajte delovati, dokler ne bo naše društvo največje žensko društvo v tej naselbini.
Nadalje vas prosim, da se vdeležite prihodnje seje, ki se bo vršila 21. junija. Jaz mislim pustiti tajništvo, ker sem fe že naveličala tega dela:. Naj se katera druga malo potrudi za društvo, da bo videla, kako ja te "Ktttto."
Leadviile, Cob. — V dolžnost si štejem opisati nekoliko tukajšnje razmere, oziroma novice tekom zadnjih dveh mesecev, Priznati moram, da je bilo več žalostnih, kakor pa veselih. Prvi, ki nas je za vedno zapustil je bil sobrat Fred Kuss, član našega društva sv. Jožef^ št 56 K. S. K. Jednote; umrl je v pričetku aprila vsled pljučnice. Njegova omilovanja vredna mati, vdova že več let, je pričakovala od ljubljenega sina prve pomoči; toda neizprosna smrt je položila v prezgodnji grob, komaj 20 let starega mladeniča.
Drugi naš pokojnik je bil že stari član našega društva, brat John Kolenc, ki je bolehal, po izjavi zdravnika, več tednov vsled influence, ki ga je tudi spravila v prerani grob od svojih dragih in nepreskrbljenih otrok in žene.
Tretji mrlič je bil pa tukaj dobro znani in nad vse priljubljeni naš sobrat Joe Fabjan; tega rojaka je pa doletela nesreča pri delu. Podal se je, kakor vsak dan na delo, zdrav in čil; pri vhodu v rudnik se je pa vtrgala plast leda več metrov visoko in mu padla na glavo, da mu je prebila lobanjo. Pr va pomoč potom operacije je bila, žalibog, brez uspeha; tako da je tevež nekaj dni zatem po hudih bolečinah za vedno zaspal. Spremili smo ga k večnemu počitku dne 19. maja. Pogreb je bil nad vse veličasten. Ker je pokojnik spadal k dru-štvu sv. Jožefa, št/ 56 K. S. K Jednote in k društvu Zarja Svobode, S. N. P. Jednote, ga je spremilo članstvo obeh društev do groba; in pri odprtem grobu je stalo poleg žalujoče soproge deset nepreskrbljenih otročičev, članstvo obeh društev in naš dušni pastir, Rev. G. M. Trunk, nakar je po vseh pogrebnih obredih pred odprtim grobom imel ganljiv govor naš agilni tajnik sobrat Frank Rlun. Ta nagovor je povzel iz pravil K S. K. Jednote. Besede so segle vsem navzočim globoko v srce, tako da ni bilo opaziti suhega očesa med navzočimi; zatem smo se podali otožni na svoje domove.
Vsi trije gori omenjeni člani so spadali k našemu društvu sv. Jožefa K. S. K. Jednote, kakor sem že omenli; to je v tako kratkem času (dveh mesecih) gotovo velika izguba! Zatorej izražam gori prizadetim družinam v imenu društva, globoko sožalje; vam, nepozabni sobratje pa kličem: Večni vara mir in pokoj; ostali nam boste v trajnem spominu.
In sedaj še nekoliko od našega društva. Akoravpo so bili naši organizatorji, predsednik, podpredsednik in tajnik sleherni dan pridno na delu, nismo bili deležni nobene kampanjske nagrade od Jednote, čeravno smo bili samo za tri člane prekratki v naši skupini. Niti ne dosežemo kakega priznanja od kakega glavnega uradnika?! Celo®naš dobre-poljski Janez iz zapada, oziroma polkovnik iz Pueblo, Colo., se še ni izrazil, če je zadovoljen z našo ofenzivo ali ne, da-siravno smo mu priklopili zadnjih osem mesecev 100 novih bori tel jev (59 starejših in 41 mlajših). Jaz mislim, da je Mr. Janez res tako busy z njegovo karo, katero je zadnjič dobil, da ne gre v hrib drugače, če iste z v mleku namočenimi žemljami ne napoji? Torej naj to zadostuje za sedaj.
K sklepu tega dopisa iskreno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. Vam brat Frank Zaitz predsednik, John Yamnik podpredsednik in Frank Klun, tajnik, pa kličem: Le tako naprej. Ni več daleč, ko bo napočil dan naše zmage! M.ta»nkk, predk. bobi. odbore.
PISMENE ČESTITKE Rev. J. C. Smoleja, bivšega žup-nika v Indianapoiisu, Ind., društvu sv. Alojzija k 25 letnici •fcstanka.
"Velečastni gospodje! Dragi mi stari prijatelji! Danes praznujete srebrni jubilej vašega društva, društva sv. Aloj-sija, št. 52 K. S. K. Jednote. Pred 25 leti se je zbralo nekaj odločnih katoliških mož, da bi si ustanovili društvo in je priklopili h K. S. K. Jednoti. Od teh žive še: Jožef S. Zore, Jakob Stergar, John Snajder, Jožef Gačnik, Valentin Stergar, John Hribernik, Jožef Zevnik. Jožef Gerbek, Kancijan Kro-novšek. Natančnejših podatkov vam jaz podajati ne morem,* to bodo storili drugi gospodje govorniki. Društvo je bilo ustanovljeno, in danes slavi, kakor sem rekel, svojo 25 letnico. Je li pa društvo sv. Alojzija nekaj tako važnega, da slavi svoj jubilej? Kaj je bil društva namen?
"Je temu 15 let, kar sem zapustil župnijo sv. Trojice, in v tem času sem se vedno v ljubezni spominjal te župnije, zanimal sem se za vse, kar se godi v tej župniji, vsaj je bilo težavno delo leta 1910, -ko sem župnijo prevzel. Zanimale so me verske razmere, ker vem, koliko je odvisno od verskega življenja, zato sem se tudi zanimal za društvo sv. Alojzija. In kadar sem bral v listih kaka poročila od tega društva, vedno mi je prišel na misel evangelij, ki se bere 4. nedeljo po sv. Treh Kraljih:
" 'Tisti čas je stopil Jezus in njegovi učenci v čoln, in nastal je velik vihar.'
"Kje so bili apostoli* v tem groznem viharju najbolj varni? V malem čolniču pri Kristusu, tu se jim ni bilo ničesar bati. Majhen je bil čolniček, to je resnica; toda v tem čolniču je bil Kristus sam, in ta jim je rekel:
" 'Kaj ste boječi, maloverni ?'
"Temu čolniču, pravim, se da primerjati vaše društvo, ta čolnič mora biti pristan, pribežališče ob viharju.
"Tudi med nami je sedaj dovolj viharjev: v vašem javnem življenju, ali če se hočem jasneje izraziti: v vašem veftr skem življenju. Vihar je nastal proti Kristusovi veri, in proti tem, ki hočejo po tej veri živeti. Oglejmo si sedaj te viharje!
"1.—Divjajo proti nam, hočejo, da bi mi molčali. Brez-verski svet hoče na naša usta obesiti ključavnico, da bi javno, očitno ne spoznavali Kristusa, hočejo, da bi hlapčevali tem, ki ne verjejo ničesar, da bi se po njih ravnali, da bi samo nje poslušali. 'Nastal je velik vihar.'
"2.—Kristus Gospod je napovedal, kaj se bo vse godilo njegovim vernikom. 'Iz shodnic vas bodo metali. Sovražili Vas bodo, preganjali in vse hudo zoper vas lažnjivo govorili' Ali se ne godi vse to ravno v naših dneh? Kdor si upa s svojim katoliškim prepričanjem na dan, takoj ga bičajo, ne sicer z bičem, toda z besedo, z zasmehovanjem . . . Vse hudo govore lažnjivo o njem. Glejte, nastal je velik vihar ... In v tem viharju imate svoj pristan, svoje pribežališče: Društvo sv. Alojzija. Naj nikdo ne reče: 'V cerkev naj se ljudje zatekajo!' Res, cerkev je pribežališče za človeka, toda ne pozabimo, kar je rekel Kristus Gospod: 'Moja hiša je hiša molitve.' Cerkev — pribežališče sa molitev! Pribežališče pri sveti maii, pri zakramentih, pri poslušanju božje besede; toda mi potrebujemo še neko pribežališče v našem javnem življenju ob vsakdanjih viharjih, kjer govorimo o zadevah, o katerih se v cerkvi' govoriti ne more.
"3.—In to je v gotovi smeri društvo sv. Alojzija: pribežališče, čolniček, kamor se sateba-
te. In v tem čolničku je Kristus, rekel je izrecno: 'Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi.' Krfctus Gospod sredi med Vami — v vašem društvu! In zakaj ne? Bil je na ženitnini v Kani Galilejski, zakaj bi ne bil pri vaših zborovanjih, pri vaših veselicah?
"Vaše društvo je torej nekako pribežališče v tem viharnem življenju: tu se zbirate, tu se razgovarjate, tu se poučujete, kajti le premnogo se laže proti veri, in kar je z vero v zvezi; tu v društvu se utrjujete in krepčate.
V Poglejmo še na ta čolnič, o katerem pripoveduje evangelij. V njem je bil Kristus, bili so njegovi učenci. Kdo so bili ti učenci ? Kakšnega stanu ?
"Odgovor: Bili so raznovrstnih stanov. Na prvem mestu je vedno Peter imenovan, začnem torej s Petrom, i On je bil ribič. V mestu Kafarnaum je imel malo kočico in se živil z ribištvom, skupno s svojim bratom Andrejem. Tovariša sta mu bila brata Janez in Jakob. Vsi so bili v tem čolniču, vsi so bili učenci Gospodovi. Bili so torej delavci. V čolniču je bil tudi Matevž, ki je pobiral eolnino, torej uradnik. Bila je precej važna služba, ker v Kafarnaum ste se križali dve glavni cesti, bilo je treba obdačiti mnogo blaga. V tem čolniču sta bila Jakob mlajši in Judas, bržkone sta bila tesarja. Bili so v čolniču Filip, Jernej, Si-men. Pečali so se morda z rokodelstvom- in poljedelstvom. Vsi stanovi so bili torej v čolniču zastopani.
"Apostole, može raznih stanov, je družila skupna vera v Kristusa, in skupna ljubezen do Kristusa; tako druži tudi vas skupna vera, skupna, medsebojna ljubezen! In oboje je vam potrebno! Treba je vere; kaj je človek brez vere? Je kakor' morrfar brez krmila . : . Treba je Ijubezn^I Glejte, vse vpije povsodi, da naj se soci-jalne razmere poboljšajo, vsak stan zahteva svoje pravice, in prav ima, urede naj se razmere med delavci in delodajalci. Premišljujejo, kako bi se dalo vse to <Joseči. Toda ena sama pot je, ki vodi k izboljšanju razmer, in to pot nam je označil Kristus Gospod: 'Otročiči, novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj, kakor sem vas^ jaz ljubil. Na tem izpo-znajo vsi, da ste moji učenci, če se imate radi med seboj.' Da, ko bi vladala ljubezen v svetu, j)a bi se družabne razmere, hitro izboljšale, vedel bi delodajalec, da je delavec vreden svojega plačila ... Ljubezni Kristusove jc treba svetu . . . Pa je ne najdemo, povsod vidimo nevoščljivost, goljufije, sleparije ... Le malo najdemo Kristusove ljubezni, dovolj pa sovraštva.
"Vera in ljubezen pa druži vas, in to je namen vašega društva.
.."Poglejmo še malo v ta čolnič na Genezaretskem jezeru. Bili so v njem, kakor sem rekel, zastopani razni stanovi, bili so razni poklici; vsem pa je naročil Jezus delo v človeški družbi, da bi bili misijonarji, da bi oznanjevali njegovo vero, oznanjevali jo z besedo in zgledom. 'Pričevali boste o meni v Jeruzalemu, v vsej Judeji, v Samariji, ,do zadajih krajin zemlje.
"Tudi vi, prijatelji, dasi ste raznih stanov in poklicov, imate skupno nalogo širiti Kristusovo vero. Kako? Z besedo in zgledom, in to povsod, kjer mogoče. Gospodove besede 'Pričevali boste o meni,' veljajo vam vsem, vem vsem veljajo Gospodove besede' Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.'
"Z besedo, z zgledom lahko vrtite vsi misijonarsko delo! Doma, v družbi, z
t
IL
povsod! Naj nikdo ne reče: 'Moja oseba pač nič ne štejte! Sem premalenkosten, kdo se bo oziral in gledal na me!' Prijatelji, nikdo ni tako malenkosten, da ne bi mogel dati dobrega vzgleda. Se maV otrok da dober vzgled. . .
"Res je to težko v našem času, ko vero vse sramoti in preganja! . In ker je to težko, zato ste se združili v društvo, da bi drug drugega navduševali k delu.
"Seveda baste tuintam slišali zaničljivo opazko: 'Vsaj v vašem društvu tudi niso sami poštenjaki. Ko bi bili, bi vi vsi imeli na Vseh Svetnikov dan svoj praznik.' E Poglejte pa zopet na ta čolnič na Geneza-retskem jezeru: Bil je tam Peter, in veste, kaj je rekel on! 'Gospod, pojdi od mene, ker som grešen človek!' Bil je tam Janez, in ta je rekel: 'Pravimo li, da nimamo greha, goljufamo sami sebe, in pravičnosti ni v nas.' Kdo na svetu ni brez napak? In vendar je vaše skupno delo: Širiti z besedo in vzgledom Kristusovo vero!
"To je torej namen vašega društva; je to v vaši župniji čolniček, kjer najdete v teh razburkanih, veri in cerkvi sovražnih časih svoje pribežališče, i$jer vas druži vera in ljubezen h Kristusu, kjer vidite svojo skupno nalogo: širiti Kristusovo vero, gojiti medsebojno ljubezen. Kako krasna naloga v vašem društvu! •
"In radi tega slavite danes jubilej vašega društva. V kolikor je zadnjih 15 let vaše društvo vršilo, svojo dolžnost, mi je deloma znano. Pa ko bi tudi vedel vse, bi tega ne povedal, ker bi bilo morda preveč hvale.
"Želim le, da bo vaše društvo i v bodoče vestno vršilo svojo dolžnost, želim društvu Božjega blagoslova in kličem: Bog vfs živi! Bog bodi z vami!
po stari domovini, s* bom s ponosom predstavljal kot član društva Marije Pomagaj, Št. 79 K. S. K. Jednote v Waukeganu, 111.
Prisrčna zahvala tudi Frank Opeku, predsedniku nadzornega odbora K. S. K. Jednote in Frank Barletu za vdeležbo te krasne zabave, ter za krasne, v srce segajoče govore.
K sklepu kličem vsem skupaj: 'Bodite mi prisrčno pozdravljeni ! Z Bogom! in na veselo zopetno svidenje!
John Zalar in družina. No. Chicago, 111., 25. maja, '25.
-o- ■ M
PROŠNJA
Rev. J. C. Smolev.
Calio, N. D."
JAVNA ZAHVALA.
V dolžnost si štejem javno se zahvaliti društvu Marije Pomagaj, št. 79, K. S. K. Jednote v Waukegan, 111., za meni in moji družini prirejeno tako krasno odhodnico na kratek obisk v staro domovino, fara sv. Vid nad Cerknico. *
Ze meseca aprila je na društveni seji brat John Treven stavil predlog, kateri je bil z navdušenjem sprejet, da se meni napravi po seji maja meseca malo "party," katera pa ni bila party, ampak kakor "banket."
Po društveni seji maja meseca so sosestre Ana Rep, Apo-lonija Treven, starejša in mlajša ter Jera Rep bogato obložile mizo z različnimi jedili in dobro kapljico. Ko je bilo vse pripravljeno, nas je brat predsednik John Cankar pozval, da naj zasedemo prostore okoli mize. Meni in moji družini je bilo določeno častno mesto pri mi zi. Nato je brat predsednik napravil v srce segajoč nagovor, posebno za mene, kateri mi bo ostal v trajnem spominu. Po njegovem nagovoru mi je pa predstavil člana „ mladinskega oddelka Josepha Rep, kateri mi je izročil v imenu mladinskega oddelka krasen šopek svežih cvetlic z Jednotinimi znamkami.
Pri tej, zame krasni zabavi, so mi sobratje klicali: "Srečno rajžo ter na veselo zopetno svidenje!"
Cenjeni mi sobratje in sosestre! Kako naj se vam zadosti zahvalim za vašo požrtvovalnost? Jaz ne morem dobiti onih besedi, s katerimi bi se mogel zadosti zahvaliti, kajti ta "party" je bila tako krasna, da je ne bom nikoli pozabil. Radi tega bodi najprisrč-nejša zahvala vsem članom in članicam starejšega in mlajšega oddelka za tako veliko prijaznost, katero ste mi izkazali omenjeni dan. Bodite uverjeni, da vas tudi jaz ne bom nikoli pozabil. Tudi, ko bom potoval
mojim domačinom in rojakom iz Preserja pri Ljubljani !*
Obljuba dela dolg — to je že star pregovor. Na prošnjo drugih sem že večkrat nameraval izpolniti jim željo, pa sem vedno odlagal! Ker grem pa tekoči mesec zopet na obisk v staro domovino, zato prihajam danes s temi vrsticami namenjenimi mojim faranom, ki so raztreseni po vseh delih Združenih držav.
Ker je vsled minule svetovne vojne n^ša farna cerkev v Pre-serju še vedno brez zvonov, nas oni rojaki lepo prosijo, da bi jim mi, Amerikanci kaj pripomogli za dobavo novih zvonov one cerkve, kjer smo bili tudi mi krščeni in blizu katere že morda počivajo naši ljubi pokojni stariši.
Nič zato, če se bo vsled te prošnje morda kateri jezil; prosili so že drugi in prosimo še mi. Vsaj toliko -spoštovanja imejmo do naše rojstne vasi (fare), da ji po zmožnosti pomagamo zopet nabaviti milo-doneče zvonove nazaj v stolp naše župne cerkve v Preserjih.
Ni nas v Ameriki prav veliko, ampak lahko nekaj napravimo. Ko pa pridem že čez par tednov zopet domov v Preser-je, bom nastopil tako odločno, da morajo v tej zadevi tudi oni doma pomagati. Saj so tam nekateri sedaj zelo premožni (celo milijonarji?!) z velikimi posestvi; žal le, da so preveč mlačni, ker se ne brigajo za tako važno reč in pustijo, da je njih lastna župna cerkve še danes brez zvonov. •
Večkrat je že prišel ta glas semkaj v Ameriko za pomoč; toda bilo je le malo odmeva. Mi pa tudi ne smemo vedno preslišati take prošnje; saj je naša dolžnost kot katoličanov in bivših faranov. Tam smo prejeli prve svete zakramente;
te, katere ste tam uživali. Ne mislite, da je s tem, da ste sedaj tukaj, že zveza vašilf dolžnosti pretrgana do vaše nekda nje cerkve. To je kraj, kjer smo se katoliško izobrazili, opi lili in dosegli zmožnosti, da smo šli med svet. Koliko je tam siromakov, ki niso mogli priti semkaj! Ni naša zasluga, da smo mi danes tukaj. To je le naša sreča, in zato smo dolžni pomagati našim dobrotnikom, ki'so nas vzgojili; cerkev je bjla prva naša dobrotnica. Spravimo skupaj, kar je mogoče; jaz bom izročil imena vseh ameriških darovalcev tam javnosti. Ne sramujte se kaj storiti, pač pa naj se sramuje oni, kateri odpada. Jaz mislim, da je- vsaka farna cerkev za vsakega farana, kjer je bil krščen in lepo vzgojen, prava spominska svetinja; kdor misli nasprotno, ne misli prav.
Ne prosijo vas velikih svot. Vsakdo, naj daruje po svoji zmožnosti z dobrim namenom Nabrane zneske pošljite do 15. junija t. 1. meni, kasneje pa na župnika: Rev. Mihael Perčiča, Pošta Preserje, za kar se v imenu vseh faranov že vnaprej lepo zahvaljujem. "
Anton Grdina,
1053 E. 62nd St., Cleveland, O.
(Advertis.)
-o--
VELIKANSKI ČASOPISNI STROJ.
di.Ažft.0 k. s. k. Jčmofe- 8. m)A. ms.---------■Jej^^^,^!^
-vt_____________ Hi . _ I .... . ' ' .
tfiHnv .iti .i,■
Za neko časopisno tiskarno na Norveškem so napravili na Nemškem velikanski stroj, ki tiska lahko 24 pol oziroma 96 strani naenkrat. Ko so ga zagnali, so videli, da se zavrtijo njegovi šesteri cilindri 18,000 krat na uro, tako da se lahko natisne na uro 126,000 metrov papirja, ali 126 kilometrov Stroj je dolg 21 metrov, širok 4.20 metrov, visok pa 7 metrov Papir je potisnjen na obeh straneh, če treba, tudi v dveh barvah, stroj ga zreže, dvakrat zgane, uredi, sešteje in pošlje popolnoma gotove časopise prostore, kjer jih razpošiljajo Gonijo ga pa trije električni motorji, ki imajo skupaj 240 konjskih sil. Zraven je pa še cela vrsta pomožnih motorjev, ki dovažajo stroju papir, barve in drugo. Tehta pa 150 ton; to je teža, ki jo prepelje deset dvojnih železniških voz. Dve nadstropji visoko poslopje, seveda brez stropa vmes, je bilo potrebno, da je šel stroj noter.
men« to be collected etch year. Assws»: 1815 for Disability only.
20.	What proportion of first and subsequent years' contributions may be used for management expenses? Answer: First year assessment of 20
years pay Life Certificate holders.
Subsequent years Expanse Assessment only,
21.	Are there any reserve liens (not certificate loans or premium losns) outstanding against certificates in force? Answer: No.
If to, stste smount. Answer: None.
22.	Are certificate liens or loans or premium loans granted? Answer No. (/ so, stste conditions and amount of each class of liens or loans outstanding. Answer: None.
Also state the amount of liens or loans outstsnding at each rat* of interest. Answer: None
I hereby certify to the correctness of the following answers and to the correctness of items 37, 48, 50, 5®, 72 and 74 of the Valuation Exhibit.
Signature JOSEPH ZALAR, (Seal)	Official title: Supreme Secretary
23.	A synopsis of the forms of certificates and the formulas em ployed for valuing the benefits and contributions under each form, together with the amount of insurance in foroe, must be given by the actuary or accountant with answers to the following questions
24.	State the method of valuation uiMd (whether level net premium, full preliminary term, straight modified preliminary terms, Illinois Standard etc.) Answer: Level Net Premium.
25.	State the Mortality and Interest Assumptions employed in the Valuation. Answer: (Use schedule A on next page.)
26.	(a). Have the negative reserves on individual certificate been eliminated from the Valuation Exhibit? Answer: There are notae.
(b).	What is the total amount of negative reserves on individual certificates? Answer:	The term, "Negative Reserve," refers jo the excess of the present value ef the future net contributions over the present value of the premised benefits.
(c).	Does the society charge redundant net rstes of contribution e., net rates in excess of the tabular net rates (dn the basis of the
mortality table and interest assumptions used in the valuation? Answer: No.
(d).	If so, state the amount of the present value ef such excess contributions, and also state the inttindefl purpose thereof. Answer:
27.	In the determination of the ratio per cent of assets to liabilities, according to the method of valuation prescribed by the Fraternal Insurance Law of the State of Illinois, there must be eliminated the funds not avail able for the payment of future claims under contracts of insurance and the
non-admitted assets" other than certificate liens, loans and interest thereof provided that the total of such indebtedness on any certificate included in the Valuation Exhibit shall not be greater th«n the excess of the present value of the promised benefits over the present vslue of the future net contributions under said certificates, as shown by the method of valuation assumed by the society, in accordance'with the laws of the State of Illinois Have the above requirements been complied with? Aifewer: VALUATION EXHIBIT (Section 23-fl Method—Basis other than Accumulation) ASSETS—Actual and Contingent {Exeluding assets of expense and special funds)
28.	Present mid^tar value of future net contributions following form of certificates: £J
29.
30.
(a).	Class A.Ord. Life death only ____________
(b).	Class B death Ord. Life ......................
.....51,728,610.78 — 1,559,755.63
Podlago tvori klet, koje tla so tam smo se vzgojili, tam do-jojačili s betonom. Stroj natis-rastli; tega ne • smemo nikdar ka lahko na uro 200,000 izvodov pozabiti! Rojaki! To naj vam na 8 straneh ali 50,000 na 32 bo v opomin. Zdaj imate lepo straneh. Stroj so napravili v priliko povrniti domovini dobro- i Bavarskem mestu Wuerzburgu.
-0-.
•'t.
FRATERNAL BENEFIT SOCIETIES VALUATION REPORT
Made by "Grand Carniolian Slovenian Catholic Union" as of December 1924, pursuant to the requirements of law.
IMPORTANT
Before fining out this report note carefully the following instructions:
14.	When furnishing copy of the Annual Report to the Actuary or Accountant (unless he has personsl knowledge of the facts) the Secretary (or other qualified officer) of the Society-shall definitely give the amounts of the non-admitted assets and of the expense fund and of other funds held for relief or other special purposes and not primarily for the payment of claims, and shall answer the following questions:
15.	If the the laws.of the society provide for the segregation and trusteeing of the reserves or funds of any class or classes of certificates, a separate Valuation Exhibit and "Form of explanation for publication" shall be attached to this report in respect of each such class and be furnished to all members irrespective of class, through the official publication of the society or otherwise.
Do the laws of the society provide for the segregation sfnd trusteeing of the reserves or funds of any class or classes of certificates? Answer: No.
If so, attach a copy of such provision to the Valuation Report.
Was such segregstion and trusteeing of reserves or fnnds made in accordance with, pursuant to, or under the express authority of, the statutes of any State? Answer: No.
If so, specify the State and give the reference to the particular statutory provision. Answer: None.
16.	Does the society issue separate certificates promising disability benefits? Answer: No.
If so, specify same. Answet;: None.
17.	Are the net contributions for disability benefits kept in a fund separate from all other benefit and expanse funds? Answer: Yes.
If so, state the increase? or decrease, of ihe funds in the year 1924. Answer: Decrease $7,050.97.
18.	How many assessments were actually collected during each of the last five years: Answer:
1924 1923 1922 1921 1920
......------------„..12 12 12 12 12
-----------------12 12 12 12 12
..."...................12 12 12 12 12
36.	Total .....................—.............................43^88466.41
37.	Assets available for payment of death losses determined as follows: Admitted Assets, item 37, page 4 of annual ststement (including loans and interest thereon secured by reserves or accumalations actually maintained on the corresponding individual certificates) $1,336439.48 less sum of general or expense fttads $13,544.60, sick and acident funds when not valued $12,313.45, and special funds (Disability) (include all funds other than general or expense funds not available for payment of benefits) $4,429.60 ------------------------------------------------------------------------------- $1,305,051.84
38.	Assets—Actus! and Contingent—sum of items 36 and 37, above ----------------------------------------------________$4,594,318.25
LIABTLFTIE8—Actual and Contingent
(Excluding liabilities of expense and special funds)
39.	Present Mid-Year Value of promised benefits, or Net Tabular Mid-Year Values, on following forms of certificates:
40.	(a). Class A Ord. Life death only _____________________________42,737,148.13
(b). Class B Death Ord. Life ......................................... 1,797,121.78
41.
47.	Total ---------------------------------------------------------$4,534,269.91
48.	Deduct liens and interest theredn, not included in Admitted Assets, and 'not in excess of required reserves on the corresponding individual certificates valued according to Section 23-a Method—Basis other than Accumulation .....................*	„
49.	Balance, item 47 less item 48, above.......................44,534,269.91
Contingent reserves ................................................................4 25,000.00
50.	Liabilities of mortuary or benefit funds determined as follows: Total Liabilities, except reserve, page 5 of annual statement $25,116.77 less sum of liabilities of general or expense funds, page 5 of- annual statement not in excess of balance hi corresponding funds (item 37, above) $1,392.96 liabilities of sick and accident funds when not valued, page 5 of annual statement, not in excess of balance in corresponding funds (Item 37, above) and liabilities of special funds (Disability funds other than general or expense funds <not available for payment of benefits), page 5 of annual statement, not in excess of balance in corresponding funds (item 37, above) $1.439.00................................................................................. $22,28441
51.	Liabilities—^Actual and Contingent—sum of items 49 and 50, above ................................................1__________________________________________ $4,581,554.72
52.	Ratio per cent of Assets—Actual and Contingent—(item 38) to Liabilities—Actual and Contingent—(item 51):
Dec. 31, 1924. 100.28% 1923. 1922. 1921. 1920. 1919.
, 79. Total death losses incurred during the year determined as follows: Desth losses paid during the year including the commuted value of installment death losses $122,952 (item I, #age 3 of annual statement), plus such death losses unpaid December 3t of current year 522,285 (items 1-5, ind., page 5 of annual statement for said year); giving actual mortality on gross smount of
risk _________,_____________________________________________________________________
8a Ratio per cent of actual (item 79, above) to expected
mortality (item 78, above) on gross smount st risk 1924_______i.____
1923___________
$126,251
.116.40% .132.88%
INTEREST INCOME FROM INVESTMENTS
(Excluding items belonging to general or expense 4unds) Note. The figures entered in items 81 to 88, inclusive, below should relate to benefit funds only. The general or expense fund figures ate to be excluded from these items. For example: The Interest, dividends and rents and investment expenses of general or expense fund are to be excluded from items 81 to 87, inclusive, below; and in calculating the percentsges shown id items 86, 87 and 88 below, the assets of general or expense funds are to be excluded.
81.Interest, dividends and rents received during the year, per items II to 16, inclusive, page 2 of the annual statement (less
item 40, page 3, and less $.......... amortization and plus $..........
accrual) ------------------------------------------------------L------------------------ S63.I04.18
82. Add the excess of Interest and rents due and accrued' over interest and rents psid in advance December 31 of current year determined as follows: Item 17, page 4, less the interest in item 25, page 5, of annual statement....................................... .13,293.40
Total
$76,397.59
83.
84.	Deduct the excess of interest and rents due and acc#ed over Interest and rents paid in advance December 31 of previous year determined as foHows: item 17, page 4, less the interest
in item 25, page 5, of previous year's annual statement ______a________ 10,135.51
85.	Interest earned during the year, item 83 less item 84 above (5.82 per cent, of mean ledger assets less one-half of inter-
Dec. Dec. Dec. Dec. Dec.
31, 31, 31, 31, 31,
Death .... Disability Expense
Combined death, disability and expense ..........36 36 36 36 36
19. Date when the Society l«st changed the "number of regular assess-
100.18% • 10046% 10027% 98.98% 86.06% . * Form of Explanation for publication: (N. B. The following is to be used only where the ratio of assets to liabilities is equal to or. in excess of 100%.)
53. The above' valuation indicates that, on the basis of the N. F. C table of mortality with interest at 4 per cent., the future assessments of the society, at the net rates 'now being collected, together with the now invested assets, are' sufficient to meet all certificates as they mature by their terms, with a margin of safety of $12,763.53 (or 28%) over and above the statutory standards.
SCHEDULE A
1.	Mortality and Interest Assnmption used, (a) In Calculstion of Rstes, (b) in Valuation of Certificates.
2.	form of Certificates.
3.	Certificates in Force Dec. 31, 1924.
4.	Formula Used in Valuation	~ ■
(a)	N. F. C. and 4% Class A Ord Life Issues prior to 1-1-15 .—.............................................................46,488,250
(b)	N. F. C and 4% Class B. Ord. Life Issues since 1-1-15 ---------------------------------------------------------------------------.-«,428,750
(Excluding 1924 issues on Am. Exp. 4% basis) i
Totals ---------------------------------------------------------------4)3018,000
Chan A—Ordinary Life Value of Benefits — Ax-j-n-Ul x Sx-|-n
Value of Contributions — PxI2xax-j-n-|-l x Sx-j-n Class B—Ordinary Life Value of Benefits — Ax-|.n-|.«/S x Sx-|-n Value of Contribution* — Pxl2xax-|-n-|-/2 x Sx-l-a
Note — 1824 Issue« of AtqerleAa Experience business, aggregsting $84,250, were excluded from valuation on cecount of first year preliminary term.
EXPECTED AND ACTUAL MORTALITY ON GROSS AMOUNT AT RISK
78. Expected mortality on gross amount at risk __________________4108,463
est earned) ------------------------------------------------------------------------- $66,262.06
86.	Investment expenses paid during the year $ None, plus $. None, unpaid December 31 of current year, less $. None. Unpaid December 31 of previous year, giving incurred investment expenses (averaging 000 per cent of mean ledger assets) ......................................
87.	Net interest (including remits) on investments of benefit funds, item 85 less item 86, above (5.82 per cent of mean ledger
assets less One-half of net interest income from investments > ......$66,262.06
88.	Net rate of interest earned on benefit funds during 1924....5.82%
,	1923....5.55%
89.	Instructions for Calculating Expected Mortality on the Gross Amount at Risk. -
(a)	$103,082, qx-|-n times insurance in force Docember 31 of previous year.
(b)	112,130, qx-|-n times insurance in force December 31 of current year.
(c)	1,713, qx-|-n times Death losses incurred during the current year.
(d)	$216,925, Sum of items (a), (b), and (c), above. Divide item (d), by two to obtain;
(e)	$108,463, Expected gross death losses during the current year.
(f)	The above .calculations were made on basis of National Fraternal Congress table of mortality.
State of Tennessee	'
SS
County of Davidson
Abb Landis, Clarence L. Alford, being duly sworn, depose and say that they are the actuaries who made the foregoing computations and answers to the questions above set forth concerning the condition of Grand Carniolian Slovenian Catholic Union as of December 31, 1924, and that the same are correct and true to the best of their information, knowledge and belief.
ABB LANDIS, CLARENCE L. ALFORD,
Actuaries.
Subscribed and sworn to before me this 23rd day of May, 1925 (Seal)	M. L. TANKSLEY, Notary Public.
ABB LANDIS CLARENCE L. ALFORD Consulting Actusries,' Independence Life Building
1	NASHVILLE, Tennessee, May 21, 1925.
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
CERTIFICATE OF VALUATION — JUVENILE DEPARTMENT This is to certify that we have made a valuation of the Juvenile business in force December 31, 1924 with results as follows:
Assets
Toul Admitted Assets --------------...............................................„....440467.74
Liabilities
Required Reserve ................................................................v.......$32,476.50
Actual Liabilities .......................................................................... 192.86
T<**1 ---------------------------------------------------------$32,669.36
Surplus December 31, 1924 .......................... 7,898.38
Assets to Lisbilities _________________________A_____________ 124.18%
, The above valuation indicates that, on the basis of the Standard industrial Mortality Table with interest at 4%, the future assessments of the Society, at the net rates now being collected, together with the now invested assets, are sufficient to meet all certificates as they mature by their terms, with a margin of ssfety of $7,898.38 over and above the statutory standards.
ABB LANDIS, CLARENCE L ALFORD, '	1	Actuaries.
• - •
> - ------
—
GLASILO K.S.K. JEDNOTE
> _Izhaja vsako sredo
Lastnini Kragjsko-Sjovenske Katoliike Jednote v Združenih državah
.__ameriških._ __
Uredništvo in upravniitvo: 6117 St Clair Ave.	CLEVELAND. OHIO.
Telefon: Randolph «28.	^
*' 1 i . . i ■ ■ i '
Naročnina:
Za Slane, tea leto .............................................................................$0.84
Za nečlane ............................................................................................$1.00
Za inozemstvo ......................................I.................................................................$3.00
OFFICIAL ORGAN of the
• GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION _ of the
UNITED STAES OF AMERICA. Maintained by and in the interest of the Order.
Issued every Wednesday.____
OFFICE: 6117 St. Clair Ave.	CLEVELAND. OHIO.
Telephone: Randolph 628.
bile slovenske farne šole, katoliška pevska in dramatična društva, dvorane, itd., že vtliko let popred, predno je vaša Jednota zagledala beli dan.
12.—Ali	res mislite, da boste va$e članstvo, neprestano tako "farbali?"
13.—Ali	se res bojite treznomislečih in razsodnih delegatov prihodnje konvencije? Da, prišlo jih bo nekaj, ki so člani tudi naše Jednote. Ce nam na vsa ta vprašanja ne odgovorite, potem je jasen-dokaz — da — ne morete in da vas je — sram, ali* pa — strah? . • ' , •
Uotanovljena v Jolietu. 111., dno 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jeliet*. državi Illinois, dne 12. januarija, 1898. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST.. JOLIET, ILL. Solventnost aktivnega oddelka zn&ša 100.28%; solventnost mladinskega oddelka znaša 124.18%. Od ustanovitve do 1. maja, 1925, znaša skupna izplačana podpora $2,507,940. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St., Cleveland, Ohio.
I.	podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave^ PnoMa, Golo.
II.	podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minm.
III.	podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Avol, Sheboygan, Wis Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik: Steve a Vertin, 1004 N. Chicago St., Joliet, IB. Blagajnik: John Grah^c, 1012 N. Broadway, Joliet, I1L Duhovni vodja: Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland. Ohio. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amor. Stat* Bank Bldg. 800 Grant St at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 26—10th St., North Chicago, I1L John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L John Germ, 817 East "C St., Pueblo, Colo. John Zultch, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. Martin Shuklo, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, 111. ftaak Trempoah, 42—48th St., Pittsburgh, Pa.
PRAVNI ODBOR: John Dechman, Box 529 Forest Gity, Pa.	*
John Morn, 42 Halleck Ave.. Brooklyn, N. T. John Bntkovich, 1201 So. S.' Fe Ave., Pueblo, Colo.
UREDNIK -GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na (lavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, III., dopise, drnfttvene vesti, razna nazntfnila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
ODGOVORITE NAN VENDAR! .
NA NASLOV UREDNIŠTVA "PROSVETE," CHICAGO, ILL.
V št. 20 našega lista smo na željo nekaterih naših članov, ki ki spadajo tudi k S. N. P. Jednoti priobčili članek pod naslovom "Čudna logika načelne izjave."
Dasiravno so od tega časa minuli že trije tedni, nam gospodje uredniki "Prosvete" še do danes niso odgovorili. Chdno? Ali morda računajo in sestavljajo svoj odgovor s pomočjo logaritmov? Ali jim je zadnja huda junijska vročina morda osušila vse črnilo v pisarni? Ali jim je morda ono naše vprašanje zaprlo sapo? Čakamo še vedno na uredniški odgovor, toda — zaman.	»
Morda smatrajo pri "Prosveti" kolone Zarkometa za uredniško stvar? Par dni zatem, nam je gospod K. T. B. v Zarko-metu privoščil samo devet vrstic odgovora na oni naš članek. To nikakor ne zadostuje. Odgovorite nam v uredniški koloni; čudnega imena K. T. B. pri uredniškem osobju "Prosvete" ne poznamo. One kolone so prenizkotne in preumazane za tako važen odgovor.
Dodatno k onemu našemu članku vam stavimo danes še enkrat nekaj starih in novih vprašanj:
1.—Ali	so uredniki "Prosvete" res tako zlobrfi in nizkotni, .da pišejo besedo Bog z malo začetnico? Vprašajte učenca II.
razreda kake javne šole, pa vam bo odgovoril. Vsi listi, bodisi luteranski, judovski, turški itd., pišejo besedo Bog z veliko začetno črko, samo uredniki "Prosvete," "Proletarca" in "Glas Svobode" jo pišejo z malo, menda zato, ker Boga ne priznavajo? Ce je temu tako, potem sploh ti^cli vaše besede "bog" ne bi smeli pisati. Recite da za Boga sploh ne pripoznate nobene črke,in pišite ga s tremi 000!
2.—Ali	vam je znano, da s takim pisanjem žalite verski čut 90% vašega članstva?
3.—Ali	ne čitate vedno, da se skoro vse vaše pokojne člane pokopuje po cerkvenem obredu? To je jasen dokaz, da članstvo S. N. P. Jednote ni brezversko kot vi.
4.—Aii	vam je znano, da se društva vaše Jednote rada in večkrat oficijelno vdeležujejo raznih cerkvenih slavnosti? Tudi to je dokaz, da ni vsa vaša armada brezverska.
5.—Ali	vam ni hudo >pri srcu, ko vaš lastni kolega, glavni uradnik trdi, da vafa Jednota ni narodna, ampak internacionalna?
6.—Ce	torej tajite Boga, ali ste sploh pravi naturalizirani ameriški državljani? Ne? Vsakdo mora pri podelitvi držav-Ijanstva svojo prisego potrditi z besedami: a "So help me God !" Vi ste krivoprisežniki!
7.—Ce	tajite Boga, čemu sploh nosite v žepu kovano ameriške novce z lepim geslom: "In God We Trust?"
8.—Cemu	ge v kolonah Zarkometa vedno norčujete iz svate vere, svete Cerkve, svetnikov, papeža in duhovnikov? Ali mislite, da to 90% vernega članstva vaše Jednote rado čita?
9.—Ce	daje vaša Jednota na podlagi charterja. in načelne izjave vsemu članstvu svobodo verskega prepričanja* čemu torej vedno pišete zoper sveto .vero? Živela taka načelna izjava!
10.—Cemu	priporočate civilne pogrebe in čemu zanlčujote cerkvepe pogrebe?
11.--Cemu	se ponašate z raznimi kulturniki ustanovami in wrodkom, fco iitft »piofe 1)8vsoti	da soj
U URADA GLAVNEGA TAJNIKA
Prošnja novega društva za sprejem v K. S. K. Jednoto.
Novo ustanovljeno društvo sv. Jožefa v North Braddock, Pa., prosi za sprejem v Jednoto. Imena prosilcev in prosilk so:
John Baraga, Joseph Hudale, Joseph Lesjak, Mary Mule, Frank Pierce, Uršula Pierce, Mary Pierce, John Petfelin Imbro Vidovich, Joseph Zefran.
\	JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
, NAZNANILO ASESMENTA 6-25, ZA MESEC JUNIJ, 1925.
Imena umrlih članov in članic.
Zaporedna št. 35.
7143 NIKOLAJ PEZDIRC — Star 50 let, član društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., umrl 8. aprila, 1925. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 5. septembra, 1904, R. 40.
36.
7394 HELENA GUNJA — Stara 45 let, članica društva sv. Mihaela; št. 163, Pittsburgh, Pa., umrla 10. aprila, 1925. yzrok smrti: jetika. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 25. aprila, 1915, R. 35.
37.
21765 FRANK ZAJC — Star 38 let, Član društva sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa., umrl 6. aprila, 1925. Vzrok smrti: ubit pri delu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 9. julija, 1916, R. 29.
38.
1355 JOHN JADRIC — Star 55 let, član društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., umrl 21. apr% 1925. Vzrok smrti: rak na želodcu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 6. maja, 1896, R. 40.
' %	39.
1171 MARGARET OSTERMAN — Stara 57 let, članica društva sv. Petra, št. 30, Calumet, Mich., umrla 1. maja, 1925. Vzrok smrti: jetika. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti
1.	januarja, 1901, R. 45.
40.
23842 WILLIAM KUSS — Star 19 let, član društva sv. Jožefa, št. 56, Leadville, Colo., umrl 3. aprila, 1925. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 25. oktobra, 1921, R. 16.
41.
13721 JOHN LUŽAR — Star 56 let, član društva sv. Treh Kraljev, št. 98, Rockdale, 111., umrl 27. aprila, 1925. Vzrok smrti: rak na jetrih. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 7. marca, 1909, R. 46.
. , 42.
2946 JOHN JVANICH — Star 67 let, član društva sv. Jakoba, št. 124, Gary, Ind., umrl 22. aprila, 1925. Vzrok smrti: izkrvavljenje možgan. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 29. junija, 1901, R. 55.
43.
4588 MARY SIMONICH — Stara 47 let, članica društva Marije sv. Rožnfega Venca, št. 131, Aurora, Minn., umrla 18. aprila, 1925. Vzrok smrti; jetika. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 25. junija, 1910, R. 37. .
44.
894?"JOSEPH BAHOR — Slar 46 let, član društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., umrl 8. maja, 1925. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 9. novembra, 19Q5, R. 36.
45.
1583 FRANČIŠKA JURJEVlC — Stara 44 let, članica društva Vitezi sv. Florijana, št. 44, So. Chicago, 111., umrla 10. maja, 1925. Vzrok smrti: golša (krof). Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 4. oktobra, 1901, R. 34.
23524 REV. fo)RNELIJ PETRlC — Star, 54 let, član društva sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y., umrl 8. maja, 1925. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan za $250. Pristopil k Jednoti 8. januarja, 1921, R. 49.	»
47.
5696 MATIJA* STARAŠINlC — Star 59 let, član društva sv. Alojzija, št. 42, Ste^lton, Pa., umrl 16. maja, 1925. Vzrok smrti: jetika. Zavardvan za $1000. Pristopil k Jednoti 29. junija, 190$ R. 49.
48.
5025 MARY CERNE — Stara 40 let, članica društva Marije Čistega Spočetja, št. 80, So. Chicago, 111., umrla 11. maja, 1925. Vzrok smrti: otrpnenje žive. Zavarovana za^$1000. Pristopila k Jednoti 6. avgusta, 1911, R. 30.
49.
6141 JOHN KOLENC — Star 56 let, član društva sv. Jožefa, št. 66, Leadville, Colo., umrl 28. aprila, 1925. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovan za $1000.. Pristopil k Jednoti 27. februarja, 1903, R. 46.
Imena poškodovanih in operiranih članov in članic.
Zaporedna št. 84.
25727 ANTON TURJiOVlC — Clan društva sv. Jožefa, št.
2,	Joliet. Ill, operiran 20. aprija, 1925. Opravičen do podpore $100.
85.
120 FRANCES HORVAT — Članica društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., operirana 27. marca, 1925. Opravičena do podpore flOO.
88.
640 ANTON PRIJATELJ — Clan društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., operiran 16. marca. 1925. Opravičen do podpore $50.
87.
2092 FRANCES PAUCICH — Članica društva sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., operirana 15. marca, 1925. Opravičena do podpore $100.
88.
i88?< jQ**t umm tr c\m
nika, št. 14, Butte, Mont., operiran 17. januarja, 1925. Opravičen do podpore $100.
88.
21330 FRANK FLOR$ — Clan društva sv. M*, it. 16, Pittsburgh, Pa., operiran 18. marca, 1925. OpravičeA do podpor« $75.
1155 JOSEPH GERM — Clan društva sv. Jožefa, št. 16, Virginia, Minn., operiran 6. novembra, 1924. Opravičen do podpore $100.
91.
25155 ANTHONY KOPRIVEC — Clan društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., operiran 27. marca, 1925. Opravičen do podpore $100.
92.
24516 JOHN ŠTER — Clan društva sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y., poškodovan 5. marca, 1924. Opravičen do podpore $250 za nerabljivo levo roko.
98.
5563 ALOIS PERUŠEK — Clan društva sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn., operiran S. aprila, 1925. Opravičen do podpore $75..
94.
24826 JOSEPH KOKALJ — Cian društva sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn., operiran 10. marca, 1925. Opravičen do podpore $100.	-------
95.
12695 JOHN MALNAR — Clan društva sv. Barbare, št 74, Springfield, III., operiran 16. marca, 1925. Opravičen do podpore $100.
96.	*
3493 FANNIE GERCHMAN — Članica društva sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa., operirana 18. aprila, 1925. Opravičena do podpore $100.
97.
8743 FRANCES VELKOVRH — Članica društva sv. Ane, št. 127, Waukegan, 111., operirana 12. aprila, 1925. Opravičena do podpore $100.
98.
487 ANTON STARICH — Clan društva sv. Cirila in Metoda, št. 135, Gilbert, Minn., poškodovan novembra, 1924. Opravičen do podpore $250 za izgubo vida na desnem očesu.
99.
11816 ANNA MALACSICS — Članica društva sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn., operirana 7. maja, 1925. Opravičena do podpore $100.
100.
7484 MARIJA ZLATAR — Članica društva sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn., operirana 23. aprila, 1925. Opravičena do podpore $100.
101.
9584 FRANCES PRPlC — Članica društva sv. Mihaela, št. 152, South Deering, 111., operirana 9. marca, 1925. Opravičena do podpore $100.
102.
7956 MARY BREZOVNIK — Članica društva Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis., operirana 19. marca, 1925. Opravičena do podpore $100.
103.
9636 MARY STOPAR — Članica društva Marije Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis., operirana 31. marca, 1925. Opravičena do podpore $100.
Izplačana onemogla podpora.
Zaporedna št. 32.
4980 VALENTIN MEDLE — Clan društva sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis., izplačalo $50. v
33.
6326 JOŽEF SUSTARŠlC — Clan društva sv. Barbare, št. 74, Springfield 111., izplačalo $50.
Mladinski oddelek.
Zaporedna št. 201.
11036 KATARINA KRAMARlC — Stara 1 leto, 7 mesecev in 21 dni, Članica društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, IU.v umrla 2. aprila, 1925. Vzrok smrti krč (convulsions). Pristopila 12. novembra, 1924. Bila je članica 4 mesece in 20 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 2 leta. Opravičena do podpore $17, kateri znesek je bil nakazan 28. aprila, 1925.
202.
8404 ROSE MEDVED — Stara 3 leta, 9 mesecev in 25 dni, članica društva Marije Vnebovzete, št. 77, Forest City, Pa., umrla 10. maja, 1925. Vzrok smrti: škrlatinka. Pristopila 24. avgusta, 1922. Bila je članica 2 leta, 8 mesecev in 16 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 4 leta. Opravičena do podpore $48, kateri znesek je bil nakazan 28. maja, 1925.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
Joliet, 111., 29. maja, 1925.
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA.
"Društva naj' bodo eno drugemu naklonjena pri pridobivanju novega članstva."
"Člani in članice naj bodo v resnici pravi katoličani, kadar se je treba dejansko izkazati!" To je danes moj članek, katerega sem napisal za boljši medsebojni sporazum.
Pravijo, da župnik včasih naredi posebno pridigo v poduk vernikom na podlagi okoliščin, in kadar je nujno potrebno. Kavno tako vam tudi jaz napišem kak posebni članek is razloga, če dobim kake pritožbe od strani članstva.
Danes vam omenjam to, da bi dostojno in na lep način sodelovali s sobratskimi ali s so-sestrskimi društvi v vaši neposredni bližini. O takih pritožbah se žal vočkrat čuje.
Agitacija je dovoljena, samo ista naj bo dostojna in sobrat-ska. Nikdar ne sinete opore* Hf« *F«f	4fH*tvo al} pa
čez njegove uradnike, na primer: "Nikar tja, tam je tako in tako. . Pojdi samo v naše društvo!" itd. In posebno še, ako se pri tem malo pristavi Čez društvene uradnike ali uradnice. Take stvari bolijo dotič-no društvo. Seveda, to velja v prvi vrati, da ne žalite in ne škodujete sobratakim društvom naše Jednote, ki so v bližini vašega društva. S tem žalite do-tične uradnike, kar je v nevarnosti, da ono društvo pripravite v slabo luč ali pa celo uničite. Tudi ne recite nikdar nobene žal besede čez tuja društva, oziroma čez društva drugih Jednot. Vi vedno lahko hvalite našo in le našo Jednoto; nikdar pa ne grajati kake druge, da ne bo zamere in žaljenja. Mi vsi že itak dobro vemo, -da lahko po vsej pravici hvalimo našo K. S. K. Jednoto pred vsemi drugimi, ker je po našem Mi&JIt;* pa
druge Jednote tudi dobre.
Nekateri naši katoličani hočejo s celimi družinami odstopiti od Slovenske Narodne Podporne Jednote, ker se tam žali njih versko prepričanje, kar ona Jednota v tej zadevi gotovo ne ravna prav. V resnici je že čas, da se katoličani tega tudi javno zavedate, da odločno protestirate proti takemu glasilu ("Prosveti"), in da zahtevate na podlagi ustave, načelne izjave in pravil, pravice za svoje svobodno versko prepričanje, kojega vam ne smejo voditelji in glavni uradniki nikdar kratiti. Imenovana Jednota obstoja iz 90 odstotkov katoličanov; ko bi se vsi ti zavedali svojih zajamčenih pravic, bi kmalu obračunali s takimi uradniki, ki se drznejo kratiti katoličanom to, kar jim gre. Rekli bi jim, da vas ne smejo podcenjevati od drugih, ki trdijo, da so neke vrste "napredni." Ako odstopite od take Jednote, je to le vaša škoda in v korist dotič-ne Jednote.	*
Zatorej je vsakega katoličana dolžnost, da se tega zaveda in zahteva svoje pravice, ki mu pripadajo po vseh svobodnih ameriških postavah in po Jed-notinih charterjih in načelih.
Naj se torej ne da nihče varati in strašiti; kadar se vam kaj pripeti« kar bi žalilo vaše prepričanje, obrnite se na državnega zavarovalninskega komisarja (Insurance. Commissioner of State), pa bodo kmalu poklicali one možakarje na račun, da vam bodo dali to, kar vam po ustavi gre.
To sem napisal v odgovor na več vprašanj, kaj naj člani S. N. P. Jednote, ki so-katoliškega mišljenja store. Gospodje glavni uradniki pa naj tega ne tolmačijo, da sem napisal čez S. N. P. Jednoto. Ne, nikoli ne,' ker je tudi S. N. P. Jednota dobra, ko bi le njeni uradniki ne delali krivic katoličanom s svojimi strankami čudnegS svobodo jaštva.
Druga točka: To naj velja onim našim članom in članicam, ki se pritožujejo glede spovedi. Sicer spada to v področje duhovnega vodje, in ker kot glavni predsednik dobivam tudi jaz več pritožb od te ali druge strani, si štejem v dolžnost, da jim tukaj javno odgovorim.
Večkrat je tako, da le druge vidimo in pravimo: "Tamle ti-stile je tak; ta ni bil pri spovedi in pravi da ne gre; nihče ga ni videl iti," itd. Vse to je prav; vsakdo se lahko tega zaveda ali nadzoruje, da sporoči na Jednotin urad; samotno je še potrebno: vedeti mora o resničnosti dejstva in razmerah, da se morda komu ne zgodi krivica.
Onim- pa, ki mislijo, da so morda z lažjo ogoljufali svoje društvo, naj velja tole: Vsakdo je pod obljubo in prisego pristopil v Jednoto. Vsakdo je obljubil, da bo vestno spolnjeval njena pravila. In še tole: Ko- je imela K. S. K. Jednota nekoč precej hudo tožbo na Sod-niji, je tedaj naša Jednota enkrat za vselej zmagala s svojimi pravili; dobila je uradno izjavo sodnije, da se lahko vsakega člana ali članico, ki ne opravi verske dolžnosti, izloči iz Jednote, kakor onega, ki ne plača svojih prispevkov. To se lahko izvrši na podlagi Jednoti-nih pravil, na katera je član pri vstopu prisegel. Kdor torej ne opravi velikonočne dolžnosti, se sam izpostavlja izločenju, ker se noče ravnAti po pravilih K. S. K. Jednote; stvar je jasna, kot beli dan. Cemu pa siliš v tako Jednoto, če nočeš vseh pravil izpolnjevati?
Ktemu pa še nekaj. Ako vas ne gane prvo, naj vas gane drugo. Vi pravite, da ste katoličani. Dobro. Katoličan je cerkveni član; cerkev ima tudi svoje zapovedi, katere so vsakemu katoliku znane; istih tu ne bom razlagal. Ker so pa nekateri katoličani tako ozkosrč-pi, da naši Jednoti jemljejo in (Daljo na 7. strani)
GLASILO MLADINSKEGA ODDELKA K. S. K. JEDNOTE
Iijuji vsako prvo arigNlo ▼ mesecu	t
Naalor uredništva "An*el«kaM: Bev. J. J. Oman. 8547 E. 80th SL CI*veUnd» Ohio.
OFFICIAL OBGAN of Uie JUVENILE DEPT. of K. S. K. J. (G. C. S. U.) _	Issued every first Wednesday in the Month.
Editor^ Address: Rev. j. j. Oman. 8547 E. 80th St. Cleveland, Ohio,
Bogumil Gorenjko:
TOŽBA MAJKE BOŽJE
V gozdeku stoji kapelica, Majke božje celica v gozdeku sameva.
Pa je rekla Majka božja: "Tu samuje moja celica, celica ta tiha, kakor dom meniha, tiha, zapuščena. Včasih le prihaja, ko že solnčece zahaja, Mana, vdova osamljena, tožit svoje bolečine. — Vzdiha, pa vesela spet odhaja, kot naravi mladi, kadar solnce sine, se smeji ji lica."
Tožbo Majke božje slišale so ptičke, gnezdeča so splele krog kapelice, pesmice so pele krog tihotne celice.
Keptuški
MAJNIK JE ODŠEL.
Slavec je na grmu svečano pesem pel, naznanjal je po svetu, da majnik je odšel.
Še starček je na klop pred svojo hišo sel, da žal mu v srcu bilo, pa majnik je odšel.
Na oknu šopek šmarnic je žalostno uvel, ter je Zemljanom pravil, cja i majnik je odšel. nr
Pobožna pesem je iz ljudstva grl donela, a vmes je mnoga prošnja, Devici majnika slovela.
"O majnika Devica, prošnje naše vzprejmi, jih vzemi gor, pred božji stol, Zemljanom milost vse dodeli
IZ JANEZKOVIH MLADIH LET.
Piše Gorniški.
Abecednik.
Janezek je bil že deset let star, ko je začel hoditi v šolo. Ne Hribu — v Janezkovi rojstni vasi — takrat še niso imeli ne šole ne učitelja; nekoliko više nad vasjo se je dvigala majhna podružnična cerkev, zraven nje je debela, košata lipa, par korakov od cerkve pa je stalo s slamo krito župnišče, ki je bilo že nekaj let prazno. Na Hribu so bili včasih več let brez duhovnika, čreda brez pastirja. V župniji Log, kamor je Hrib spadal, pa je bilo predaleč v cerkev in šolo. Tako je mlado in staro rastlo na Hribu brez verske in šolske izobrazbe, med drugimi tudi Janezek.
Stariši so kmalu opazili, zakaj ima Janezek veselje. Dobil je nekje star abecednik, "plaj-tentof" so rekli oče po starem — in ni dal miru, dokler rau ni* so mati, ki so znali boije brati kot oče, pokazali vseh Črk. O, da ste zdaj Janezka videli, kfe-ko je pridno sedel pri svojem abecedniku, gledal podobe in črke ter jih počasi sestavljal: m-i-mi, za-za, mi-za, kakor so ga mati učili.! Iztaknil je nekje star svinčnik, iz miznice je vzel rujav papir od tabaka ift poskušal pisati, "i" se mu je zdel lep, tudi z "e" je bil zadovoljen; njegovi "a," "o," mu pa niso bili všeč, ko je pogledal one, ki so bili v knjigi. Tekel je v vežo, kjer so n?ati
SMRTNA ROKA.
Hodoš-Alihaiov.
"Ah! Pomagajte, rešite me! Ta ropar me bo zadavil!"
"Pomagajte! Ah!"
"Molči, če ne . . . Da bi že skoro poginila . . ."
Tako so se križali pijani glasovi moža in rezki krik starke. Toda sosedje se ne ganejo. Le zdaj pa zdaj stopi kak otrok plaho k oknu, se dvigne na prste in pritisne svoj prestrašeni* obrazek na šipo.
Sosedje so na take prizore že navajeni. Pijani Luka že zopet potrebuje denarja in njegova mati, prestrašena zaradi kletve, kriči kakor da jo gad pika.
Ta nepridiprav ima pravo pogansko dušo! Ni mlad, njegova senca so rujava in se ne boji nikogar, preklinja svojo mater in ji želi smrti.
Grd človek, Bog nas varuj!
Sosedin je se križajo in zmajujejo glave, dokler ne poneha prepir v hiši.
Luka se je dobro zavedal, da ni za nobeno rabo. Ce je izpil kozarec vina, niti dobil od matere niti beliča, četudi jo je zares davil. Postal pa je besen, kadar je mislil na omaro v kotu, v kateri je bil denar, in na •vojf posušeno grlo.
Kaznilnični duhovnik si ogle-da novega obsojenca.
"Kaj te je pa spravilo semkaj, ljubi sin?"
"Oh, gospod, nesrečna številka 13."
"Kako?"
"Da, gospod, dvanajst porotnikov pa en sodnik."
LIFE AND LABORS
Rt. Rev. "FREDERIC BARAGA,
Firat Bishop of Marqaette, Mich, st
P CHRYSOSTOMUS VBKWYfT. O. F. AL, OF LOO AXOl
CHAPTER XXI.	fthe summer, and they agreed
Baraga's labors during 1833. to build in the meanwhile a log Visits little Detroit, Manistique chapel at a place designated by and Beaver Island. Baptizes aihim.
great many pagans during pen- On the home journey the tec ost week at Arbre Croche. party were in great want of During the winter of 1832- provisions. It is true the good 1833 Father Baraga's labors people of Little Detroit had were confined principally to the given them some potatoes and Indians of Arbre Croche and fish; these were soon consumed two small villages not far dis- and they were without any-
tant. Most all the inhabitants of these three places were now Christians, full of fervent piety and morally well-behaved.
thing to eat. But divine Providence did not forget them. Sailing by a rocky islet, they saw a great number of sea-During that same winter the birds, gulls, fly up. They con-zealous missionary was under eluded that they must have
the necessity of making a journey of thirty or forty miles on snow-shoes to Mackinac and back. The entire distance both ways, taking into consideration the turnings and windings of the road or trail, would probably be not much less than one hundred miles. The Indian snow-shoe is made of a wooden frame-work about 48 to 60 inches long and twelve inches broad or more, interlaced with buckskin strings. They are very useful for traveling in winter, when the snow is deep
their nests on the islet. They therefore landed and found 130 eggs as large as goose eggs and of an excellent taste; Having made a hearty meal of these eggs with many thanks to God, they continued their voyage.
On this journey he also visited Manistique, where, to his great joy, Father Baraga found all his converts true to their holy faith. They had made great progress in their knowledge of religion, thanks to the untiring zeal of a well-instruct-ed Christian from Arbre Cro-and there are no beaten roads -Che, who had wintered with or trails. They are, however, them. They were likewise busy pretty heavy, and to one not building a new and better accustomed to walk with them j church than the one hastily it is a very difficult and painful erected the previous year, and task to travel a considerable were in hopes of finishing it distance. Father Baraga not during that summer. As all being as yet accustomed to had been baptized at his visit walk with snow-shoes, found except one old headstrong pa-it very hard to go with them gan, Father Baraga had only all the way to Mackinac. The two children to baptize, jifumev took him two days. He says he cannot sufficient-Often he sank down in the ly praise these good Indians, snow quite exhausted. The re- especially on account of their turn trip was still more pain- extraordinary love of prayer, ful. Many a time he thought he would be unable to go further. His kind Indian guides had great pity for their poor Father and would wait for him whenever he would be obliged to stop and rest. Many such journeys did he make later on, as we shall see hereafter.
His first mission trip in the spring of 1833 was t6 an island in Lake Michigan, called Little Detroit. The inhabitants had
pagans then promised to no longer molest the Christians, but would not allow a church to be built on their island. Baraga visited them from time to time and continued giving them all sorts of little presents'. At the same time he complained to Ihem that, notwithstanding all his kindness to them, they were so unfriendly to him and his children and would not allow a house of prayer to be erected on their island to the Great Spirit. Finally they relented a little. Meeting, before his tent, their spokesman said that they were no longer opposed to the building of a chureh, but it should not be put up in their village, but far away in the woods. They then showed him the spot where he might build his church. Father Baraga thanked God for this conces sion and felt glad that they could now worship God far away from those stubborn, hard-hearted pagans. He remained a few days on the island and baptized three pagans.
(To be continued) o
THE SECRET OF BEING HAPPY.
They faithfully said long prayers every morning and evening. They likewise said the Holy Rosary every clay very devoutly; some of them did so even twice or three times. What-aver time they could spare from their work they devoted to reading their Indian prayer-books, praying, singing spiritual hymns, and learning the catechism. Most of them knew how to read; the rest were try-
never seen the face of a priest, ing hard to learn.
but they had heard from some Christian Indians who had visited their island about the Black-robe and his religion, and expressed a desire to see and hear him.
As soon as Father Baraga heard of it he embarked on the journey. The wind was unfavorable and the weather very disagreeable. Besides, the boat was unsafe and they were in constant danger of being engulfed by the waves. Baraga, however, was calm and fearless. He knew that the good Shepherd was leading him to some of His sheep, whom he was to bring to the fold. Finally, after 1,000 miseries and dangers, he landed at the island. The poor Indians were very much pleased to see a priest at their village. He remained with them eight days and instructed them thoroughly, as he noticed their good disposition toward Christianity. The 14th of May was a happy day for both Indians and priest. On that day 22 of them were made children of God by the holy Sacrament of Baptism.
The others were not opposed to religion. They gave him hopes, too, would become Christians upon his next visit to their island. He promised to see them again in the course of
When reading this account, penned by Father Baraga himself, who does not think of the words of Jesus: "I confess to Thee, Father of heaven and earth, that Thou hast concealed these things from the wise and prudent and revealed them to the little ones." We see a number of poor, ignorant Indians embrace the religion of Qne who was poor and despised like themselves, whereas millions of whites, puffed up with pride and learning, are left in heresy and infidelity to perish in their sins.
From Manistique Father Baraga sailed to Beaver Island, where the number of Christians was greater than either in Little Detroit or Manistique; still the majority of the inhabitants were yet pagans and bitter enemies of the Christian religion.
They despised and mocked their Christian countrymen and tried in every way to avert them from the faith. They likewise prevented them from building a church, as the latter had -intended, and threatened to burn it down should they erect one. To gain their good will Father •Baraga bought them presents — cloth, little scissors, needles, thread, etc., and much tobacco, of which they are passionately fond. The
' In the 14th century, ih the town of Cologne, there was a famous preacher called Thau-ler, celebrated for his knowledge and his charity. One day he was praying in church, asking God to show him the best way to serve Him. His prayer ended, he came out of the church and saw, crouched on the steps, a poor man, barely covered with a few rags and so disfigured that the mere sight of him ecited pity. He had lost a leg and one arm and his whole body was covered with sores.
Full of compassion, Thauler went to him, took out a piece of money and wished him "Good day."
"Thank you," said the poor man, bad day.
Thauler thought the man had not understood him, and he repeated:
"I wish you good day; I wish that you may be happy and have all you desire."
"I heard you very well, sir, replied the beggar, "and thank you for charity, but tell you that your wish has been fulfilled long ago."
Thauler said to himself: "The man has lost his head, or perhaps he is deaf." Then, raising his voice, he said:
"You have not heard me. wish that you may be happy.
"Pray, sir, be not angry, have already told you that hear quite plainly and I repeat that I am very happy and have never had bad days."
For a moment Thauler thought he <was crazy, but something in the man's words attracted his attention. He approached him, sat beside him and asked him to explain what he meant-.
"Sir," said the poor man, "it is very plain. Since my childhood, I know that God is wise, just and good; since my childhood I have suffered from the cruel disease that has attacked the greater portion of my body. I have always been poor. I said to myself that nothing happens unless God willls it. The Lord knows better than I what is good for me, because He loves .me as a father loves his son. I am sure, therefor, that these sufferings are for my greater good. I have accustomed myself to wish for nothing, but what my beloved and Good Savior wils, and if He sends me diseases, I accept them joyfully; if he gives me health, I accept it with pleasure; if He gives me nothing to eat, 'I am satisfied to fast to expiate my Bins, and those of others; if I have not enough clothing, I think of my Saviour naked in the crib and I find
myself much richer than He; if I suffer on earth, I know that I shall be much happier in heaven. What more can I say? I am always happy and if I weep with one eye, I laugh with the other, because I wish all that God wills; I desire but the fulfillment of His holy will. Thus, you see, that I am quite happy, that I have never bad days and have all I want,"
Thauler was weeping silently. He had never listened to a more edifying sermon. He gave the poor man his cloak with the only piece of money in his purse and embraced him in spite of his sores.
Then he ^yent back into the church to thank God for' having thought him the best means of serving Him.
In his after life he imitated the holy beggar as far as he could, and he used to say, when relating hi? touching adventure:	, ,
"Happiness is possible under all conditions, for the poor and the rich, for those who<are sick and those who are well.
"Happiness lies in the heart and nowhere else. It lies in one's disposition and not in one's situation. Such is the secret of being happy." • Go and do likewise!
—Schoolmate.
MIRACLE UPON THE OCEAN.
There is a circumstance connected with the discovery of America illustrative of the power of that Blessed sentence, "The Word was made flesh, and dwelt among us." It was on the la£ voyage of Columbus that the four vessels under his command were assailed by the most furious tempest that the intrepid navigator had ever experienced. The waves ran so high and dashed so violently against the vessels that the sailors lost all control over but I h*ve ney$i; h$d.^their movement«; and, as if to
destroy totally ail human hope, Providence permitted Columbus to fall dangerously ill. One of his old wounds reopened, and for nine days the crew despaired of his life.
Never did the briny deep present so horrible an aspect The heavens were covered with lurid clouds and charged with electricity. At every instant vivid lightning seemed to rend the threatening sky, and lit up the horizon with an unearthly blaze of light, so terrific that the sailors closed their eyes in order to shut out the terrible sight. The stifled air was at furnace heat; and the violent dashing of the waves caused every timber in the vessels to creak and groan, as if at any mofnent they might open and all on board be engulfed in the abyss. The color of the clouds was reflected in the sea, where the waves seemed formed of blood, boiling and foaming like a huge caldron placed over an enormous fire. The heavens exhibited a frightful aspect; globes of fire fell from the clouds, burst in the air, and were followed by peals of the loudest thunder.
For eight days the vessels lay at the mercy of all this direi confusion of nature. At intervals the rain fell in large drops, and for the last few dsys it poured in torrents, when suddenly, on the 13th of December (1502), while Columbus was enduring the greatest agony on his bed of suffering, from one of the ships arose piercing cries, in which the crews'ojf the other vessels immediately joined. The agitated waters seemed to verge to a eenter, and from the midst of this boiling whirlpool arose a huge mountain; while the black clouds converging to a point immediately above it, descended as a reversed cone, stretching down to meet this monster, born of the sea, which at its
descent rose higher and higher until these two frightful forms of the sea and air suddenly united and formed but one body# in the figure of t\vo mountains joined by their summits. 0
A sharp, whistling wind pushed right onward toward the ships this frightful figure, which at that time had no name in our language, but, to which the name of the evil spirit has since been given — Typhon. Woe to the sailors who meet it on the ocean's highway!
The cry of despair which arose from the crew at the awful sight went to the very soul of Columbus; he shuddered, opened his eyes, and then, with a violent effort, dragged his exhausted body to the deck. Before the total destruction bearing down upon him, all his old vigor returned. He viewed this monster of sea and sky rapidly advancing, but how could its progress be arrested?
Columbus suspected in this frightful disorder of nature some satanic influence; and, as Father Alexander, the chaplain of the fleet, had died since the beginning of this tempest, he resolved to recite the Gospel of St. John.
He ordered the blessed candles to be lighted, and the standard of tfce expedition to be unfurled; then, buckling his sword below the Cord of St. Francis, which he always wore, he took the sacred book into his hands, and, facing this monster that continued steadily to approach, in a clear voice that was heard above the noise of the waning elements, he read the Beloved Disciple's exposition of the double generation of the Word.
At the words of the great mystery of salvation, "and the Word was made flesh and dwell among us," drawing his sword, and full of lively faith, he traced in the air, in the face, of the typhon, the Sign of the Cross; and immedistely the waterspout, whose course had been directly toward the four vessels, drawing black and boiling water in its wake, passed, as if it had been pushed, close to the admiral's vessel and between the -others, which were half submerged in its boiling waves; and, roaring and disjointed, it was lost in the tumultous immensity of the Atlantic world of waters.
-i—o-
A Soldier of Christ,
In August, 1919, the Memorial Church of the Sacred Heart at Loigny, in France, was opened for the obsequies of a brave and noble Christian soldier, General de Sonis, known among his countrymen as the "General of the Sacred Heart."
Funeral services of a very simple character, without military honors at his own request, had first taken place at a church in Paris. His three sons followed with uncovered heads, and his fellow-officers were well represented. At the conclusion of the ceremonies, General L'Hotte, representing the Minister of War, pronounced a few words of adieu over the tomb of his valiant brother-in-arms who, he said, "had in private life the virtues of a perfect Christian, and in public life deserved to be a model for all soldiers."
A short time later his remains were removed to the church St Loigny, erected by means of a subscription set on foot by his much-loved friend and comrade, General de Char-ette. Under its vaults have been laid to rest the twelve hundred soldiers who fell on the 2nd of December, 1870. It was the wish of General de Sonis to be buried here neir the battlefield of Patay where he had unfurled the banner of the Sacred Heart in the war of
1870, and which was the same over which had floated four centuries before the standard of the Maid of Orleans. •
As a military man, no one stood higher. The Minister of War, in a letter of condolence addressed to his widow, says:
"The army and the country have sustained and irreparable loss. I associate myself with your sorrow, whilst I render homage to a great memory. No one can forget the heroic conduct of General de Sonis on thfe battlefield of Patay where, falling wounded, he had but one concern—the fate of the troops whom he was leading to combat. The glorious wounds which he received in the defense of France led to his premature death, thus depriving the army of one of its most valued leaders and the Minister of War of one of his most valiant aides."
It was on the 2nd of December, 1870, that he received the wound which maimed him for life, during the heroic charge made by the former pontifical zouaves on the Prussian forces. He fell, with his leg broken, in the midst of thousands of his comrades. Snow had fallen, and he remained nearly the whole night exposed to the piercing cold, and preparing as best he could for the death which seemed inevitable.
"I have suffered much," he said to the priest who found him; "but at least I have offered all my sufferings to our good God for our poor country!" While they were carrying him away on a litter, the shaking of which at every step renewed his agony, • he was heard to say:
"O my Master, O my good Master, Thou hast suffered much more than I!"
Faithful to his country, whether at home or abroad, he was equally faithful tO God and to His Church. In Africa, where at the call of duty a considerable portion of his life was spent, he has left memories which still survive, whether among the colonists, to whom his example was a source of admiration, or in the tents of the Arabs, who called him the "just man," a name by which they still deplore him.
It is not sufficient to say that he gave upon all occasions, even where faith seemed to be least held in honor, a public example of the fulfilment of every Christian duty. He was always the first every Sunday to assist at the offices of the church, even when obliged to go a long distance to do so. Each week saw him at the Holy Table and each return of the grand festivals of the Christian year witnessed an increase of his fervor. It was his habit always to shut himself up in the church of the parish in which he happened to find himself to pass the night between Holy Thursday and Good Friday near the tomb of his Lord. This he called his "Vigil of Arms." (O beata solitudo! O sola meatitudo!) He had long been a fervent Associate of our crusade of prayer—the League of the Sacred Heart. ^
General de Sonis directed that no epitaph should be placed upon his tomb other than the simple inscription Miles Christi • (Soldier of Christ)! And no eulogium could better sum up the history of his life. Whether we consider the moral courage with which he so loyally confessed Christ before men, or the physical bravery which placed him in the foremost ranks of the defenders of his country, his appears to have been essentially a military apirit. His whoie career is but an exemplification of the truth that there is, and can be, no antagonism between fidelity to God's commands and patriotism of the purest type.
At one time, in Paris, when ordered to drive the Carmelites
from their convent, he preferred to resign his commission rather than execute such a command, saying to the Government :
"In becoming a soldier, I offered my life a sacrifice for my country, but not my honor."
Before engaging in battle, he was seen to go apart for prayer, and at the sound of the trumpet to sign himself with the sign of the cross. ' Such pious practices could not fail to provoke the raillery of his companions; but their smiles were soon changed into admiration and entHusiasm when they beheld him dashing against the enemy, at the head of his command, leading them onward to victory or death. Nor was his courage displayed merely in the excitement of a splendid charge. After the amputation of a leg, in consequence of a wound, the General found himself unable to mount his horse, and his physicians assured him that what he so much desired could be made possible only by a second amputiation. Although his friends dissuaded him from this, the Genera] unhesitatingly submitted, preferring the additional suffering thus entailed rather than remain inactive. ' Such are the fruits of Christian heroism. Of such men a country may well be proud; they are the salt of the earth. General de Charette, in announcing the death of General de Sonis to the old Zouaves, said of him: "His life may be summed up in two words: honor and sacrifice."
JESUS, MASTER TEACH ME.
Teach me, teach me. dearest Jesus In Thine own sweet loving wav, AH the lessons of perfection. I must practice day by da v.
Teach me Meekness, dearest Jesus Of Thine own the counterpart: Not jp words and actions only. But the meekness of the heart.
Teach Humility, sweet Jesus. To this poor, proud heart of mine. Which vet wishes, O my Jesus. To be modeled after Thine. "
T«adl me Fervor, dearest Jesus, To comply with every grace. So as never to look backward. Never slacken in the race.
Teach me Poverty, sweet J-tsus. That my heart may never cling. To whate'er its love might sever. From my avior. Spouse and King.
Teach n>ei hastitv, sweet Jesus, That my every day may see Something added to the likeness That my soul should bear to Thee.
Teach Obedience, Jearest Jesus, Such as was Thy daily food In Thv toilsome earthly journey From the cradle to the rood.
Teach Thy heart, to me.dear Jest?>. Is mv fervent, final prayer: For all beauties and perfections Are in full perfection there. -O-
Keep sweet.
We cannot, of course, alf be handsome, And it's hard for us all to be good. We are sure now and then to be lonely And we don't always do as we should. To be patient is not always easy To be cheerful is much harder Still,
But at least we can always be pleasant, If we make up our minds that we will.
Teacher: "Willie, have you whispered today without permission ?"
Willie: "Yes ma'am, wundst."
Teacher: "Johnnie, should Willie have said wundst?"
Johnnie: (triumphantly) "No ma.'am he should have said •twicet'."
Prva vrsta, sedeči, od leve na desno: Ignac Repp, scorekeepr; August Cepon, tajnik društva sv. Jožefa, št. 53; Frank Jerina, predsednik društva sv. Jožefa, št. 53; Frank Opeka, predsednik nadzornega odbora K. S. K. Jednote; John Cankar, predsednik društva Marije Pomagaj, št. 79; Ignac Grom, tajnik društva Marije Pomagaj, št. 79; John Hladnik, tajnik in blagajnik žogarjev.	t
Srednja vrsta, od leve na desno: Martin Jakovčič, John Opeka, Charles -Selenek, Mike Opeka, manager; Joseph Umek, Louis Zupančič, Joseph Mesec, captain.
Gornja vrsta, od leve na desno: John Camernik, Joseph Celesnik, Joseph Dackievec, Frank Repp, Frank Artac, Frank Merlack, Andrew Opeka.
SPORTING CORNER
Bridgeport, O. — Our K. S. K. J. team lost a hard fought
game last Sunday to the strong Shadyside team, by the score of 8 to 4, which makes our second defeat of this season. We won a forfeit game from Moundsville, W. Va., on Memo-
rial Day, 9 to 0. We have now won four games and lost two.
Next Sunday we are going to play with the Maynard team at Maynard, 0.
Fraternally yours
Ludwig Hoge, manager.
Nadaljevanje iz četrte strani.
kradejo članstvo, misleči, da so vseeno praktični katoličani, tem naj velja tole: Katoliška vera uči, da kdor letno ne opravi svetih zakramentov, preneha biti član svete Cerkve, iz katere se vsled tega sam izključi. Torej naša Jednota nič več ne zahteva kakor zahteva katoliška Cerkev. Ako hočete in mislite, da^ste njen član, čemu potem varate sebe in druge, da je vseeno katoličan ali katoliška? To ni res. Zapovedi in pravila se mora spolnjevati dejansko.
Zopet nekateri drugi trdijo tole: "Ja, jaz pa ravno zato ne grem v Jednoto, ker me silijo, da moram hoditi k svetim zakramentom." To so pa oni, ki zelo malo pojmujejo o naši Jed-noti in o katoličanstvu, ki tako malo cenijo našo K. S. K. Jednoto. Naša Jednota je častna organizacija; ona vam dela čast, ker ste njen član; vi pa najmanjše stvarice nočete nji
v počast priznati. Kako naj bo ta organizacija katoliška? Jaz vem, če bi kdo hotel reči, da se spremeni ime Jednota iz katoliškega v privatno, da bi*Vsi zaropotali da — ne. In čemu se nekateri ravno čez spoved jeze? Brez spovedi ni naša, ne nobena druga Jednota katoliška; kdor trdi drugače, ta vara sebe in druge in to ni prav. Ako bi vprašali Amerikance, bi vam kmalu povedali. Nekateri se silno boje za katoliško ime, ravno tako pa se boje opraviti spoved. To pa ne gre skupaj! Katoliška Jednota in opravljena spoved, ali pa z imenom katoliška doli! To je fčsn&lU stvar.
In kdor je član naše Jednote, naj si to vendar enkrat za vselej dobro zapomni. Bodimo dostojni, in ne kakor otroci, ki ne razumejo. Moje besede so mogoče komu preostre? A so resnične in ne morejo biti omiljene za nikogar. Zdaj prihaja čas, da se vsi izkažemo s spričevali od sporedi; naj se to ne zavlačuje; tajniki naj zahtevajo listke od društvenikov in naj o tem poročajo duhovnemu vodji.
Ob zaključku zadnje številke "Glasila" sem prejel pismo Jed-notinega organizatorja, brata Leo Mladiča, da je ustanovil novo društvo sv. Jožefa v North Braddock, Pa. Le tako naprej! "Z delom smo šele pričeli," to naj bo naše geslo v bodoče!
Dodatek: K sklepu naznanjam, da bo prireditev katoliškega shoda v La Salle, 111., prestavljena na poznejši čas. Vzrok je ta, ker bo cerkvena dvorana v popravilu'v času, ko se je nameravalo prireditev izvršiti. Shod se by torej vršil enkrat v jeseni. Toliko v na-znanje onim, ki se zanimajo za skupno prireditev v La Salle, lil.
Z vdanostnim sobratskim pozdravom,
Anton Grdina,
glav. predsednik K. S. K. J.
IZ JUGOSLAVIJE.
V vodnjaka utonil. V Podgorju pri Slonvenjgradcu je posestnik Florijan Perše hotel popraviti sesalko v vodnjaku. Pri tem mu je spodrsnilo, da je padel v vodnjak in utonil. Ponesrečenec je bil star 49 let ter zapušča vdovo in o»em otrok-Grown umor v Litiji. ♦ Dne
17. aprila se je odigrala v Litiji velika rodbinska tragedija. V gostilni Staneta Lapa se je sestala večja družba, med katero je bil tudi litijski trgovec Andrej Turk. Po kratkem biva nju v gostilni je gostilničar Lap ves razburjen pristopil k Turku,' Ur ga napadef^Češ, da mu zapeljuje ženo. Takoj po teh besedah je Lap oddal na Turka tri revolverske strele, ki so prizadejali Turku težke notranje" poškodbe. Ves dogodek se je odigral v nekaj sekundah. Zavladalo je veliko razburjenje in težko ranjenega Turka so takoj peljali k zdravniku, ki ga je za silo obvezal. Turka, ki je izjavil, da ni ničesar kriv, so nato prepeljali v Ljubljano, kjer pa je v bolnici podlegel težkim poškodbam. Stane Lap se je po tem dogodku sam javil orožnikom, ki so ga izročili s<5-dišču.
Strašna nesreča. V soboto, dne 25. aprila sta v Pišecah na Štajerskem kopala edina dva sinova uglednega kmeta Martina Zmavca iz Makove pri sosedu Franeu Plevniku na nekem že precej podminiranem mestu pesek za stavbo nove hiše. Kar se ob pol šestih zvečer nenadoma zruši zemlja in podsuje oba mladeniča pod seboj. Na klic sosedove hčerke, edine priče nesreče, je takoj pritekel oče, ki je v bližini oral, na lice mesta in z motiko z največjo naglico izkopal najprej starejšega, potem še mlajšega sina. Ali žal, oba sta bila že mrtva.
Božji rop* V noči med 1. n& 2. maja se je zgodil v tukajšnji Marijini cerkvi v Petrov-čah grozni božji rop. Neznani vlomilci so vdrli v cerkev, vlomili z železom tabernakelj, vzeli iz njega Najsvetejše ter ga vrgli na tla, monštranco in drugo zlatnino pa vzeli s sabo. Edino zlati prstan na čudodelni podobi Marije so pustili nedotaknjen. Vlomilce zasledujejo.
Umrli so v Ljubljani. — Marjana Aleš, zasebnica, 73 let. — Jernej Glavič, trgovec in posestnik, 48 let. — Frančiška Strgar, zasebnica, 77 let. — Štefan Medvešček, mizar, 42 let. — Ivana Kocjan, zasebnica, 57 let. — Marija Keber, posest-nikova žena,, 47 let. — Alojzij Pungartnik, tovarniški delavec, 36 let. ** Neia Ogrinc, občin-
ska uboga, 57 let. ~ Ivan Bartl, tovarniški delavec, 23 let — Ivan Jensterle, delavec, 31 let.
ČLANEK 115. Pažnja na posodo po uporab-y ljanju.
Takoj po dojenju odstranite cuzelj in ga umite z mrzlo vodo in podrgnite od zunaj na lahko z navadno soljo, 'nakar obrnite na drugo stran in ravno tako nadrgnite malo s soljo, da odstranite mleko in potem še enkrat izplah-nite v vodi, ter ga denite vsaj za pet mrnut v vrelo vodo. Cuzelj se vam takoj posuši, ko ga vzamete iz vrele vode, -nato ga položite v kozarec, ki se dobro pokrije ali ^zapre in denite
ga v temni prostor. Cuzelj fiaj bi se ponovno izplaknil v vodi, predno se rabi, priporočljivo je imeti več cuzelj-nov, ker se radi pokvarijo i ntako imate vsekakor ob vsa jenega dobrega pri rokah ob potrebi. Vi bi morali imeti doma pri rokah vsaj šest steklenic In vsaj dvanajst cuzeljnov. Ter osem-irtično zmerejni kozarec in potrebne ščetke.	•
Koka He pripravi hrana z« otroke, ki m nfdtjo na steklenico. r
Druga vaina stvar poleg čistoče je pravilno merjenje in mešanje hrane. Kadar se rabi sladko Acondensirano mleko za dojenčke, naj bi se merilo, tako da se izliva iz ponve v ilico, ter na jse pdzi ,da se •ne razliva. Sami lahko razumite, da za< iz konve ni zajeti ravno
kadar je mleko nizko pri dnevu. Navodila vedno zahtevajo toiiko in toliko unč vode; vseld tega vseka žlica kon-densiranega sladkega mleka mora biti pravilno izmerjena po gprnjih navodilih. Potem ko ste odmerili dovoljno količino in izpraznili kozarec fe \ da se takoj izplakne v prekuhani in se uporabi za mešanje t mii Odprta konva z mlekom naj bi se držala vedno v hladnem in trdno pokrita s skodelico ali kozarcem. Mleko mora biti lahko rumenkaste barve, in ne v drobcih.
Zmerite vrelo (ne vrelo vodo, temveč vodo, ki je bila nalašč zato prekuhana in ohlajena), v kozarec z narezanimi merami ali v steklenico, ki ima mere, potem pridenite toliko ilic mltfka na vsako unčo vode kot je po-trebno po 'navodilih, ter mešajte dobro,
petem preiitt v čisto steklenico in denite cuzelj takoj na steklenico. Napravite vselej samo za enkratno dojenje.
Kadar se pride do sojenja vaših lastnih otrok v prave zdrave može in It ne je ni važnefte stvari od tajik
frsve hran« v začetku »jih življenja, o so vzroki, zakij st ne delalo več »raakušnje pri posameznih ljudeh Pametni ljudje se ne spuščajo v to Ako materino mleko preneha, vam ni a vznemirjati se .temveč pričnite j s Borden's Eagle Brand Mlekom. Injk je to dokazala v zadnjih treh redovih pri vzaojenju milijone otrok.
Talcum v Colgate & Co. Talcum Powder je mehek in Čist. Colgate & Co., se ne Straši ne (asa ne stroškov, da izdeluje Baby Talc v največje zadovoljstvo vseh mater, če hočete obdržati otrokovo kožo svežo in čisto, se oslufujte samo Colgate's Baby Tak in ne cenenih nadomestkov.
poslužuj Powder
čitajte te članke pazno vsak teden in hranite jih za bodoče potrebe.
KOŽNE BOLEZNI
povzročajo mnogo trpljenja v teh alučajih je treba jemat;
SEVERA'S
ESKO
razkužaralno mašilo.
Olajša razdraženje, odpravi srbečico In drag« srbeč« : iqmi&je na koži.
Cena 50 centov. PeakMŠte naprej prt taksiju.
vv p . sf ur»A o". CF^PR RAPIDS, IOWA
,aa se -ne razliva. aami lite, da zajemanje z žlico praktično in je zelo težk* > polno žličko, še poeebnf
JOHN OVNIČEK
1912 W. 22nd St Chicsge, III.
SLOVENSKI KROJAČ
izdeluje po meri moeke obleke in vrhnje suknje.
Čisti, lika in popravlja moške in ženske obleke.
Svoji k svojim:
CE VAS TARE REVMATIZEM,
če bolehate na ledi-cah, jetrih, mehurju, vsled nevralgije; če j vas boli glava ali hrbet; če ne morete prebavljsti, če imate slab okus, žolčni kamen sli kako drugo bolezen; in če hočete kmalu okrevati, pišite po naše "Navodilo k zdravju", koje vam dopolšjemo
POLO CHEMICAL CO., 2824 W. Chicago Ave. Dept. 9. Chicago, ni.
NE BODIMO "PODLAGA TUJČEVI PETI" BREZ POTREBE t
Ako fifcete zavarovati hišo, pohištvo, avtomobil atl kaj drugega; kupiti ali prodati hišo ali lot; izposoditi si, komu posoditi sli ksm poslsti denar; če imate opravek v sodni j i sli imste ksk notarski posel, se zaupno obrnite na
J. KLEPEC AGENCY, JOLIET, ILL. 107 N. Chicago St. Phone 5768.
IMAM V ZALOGI ŽE NAD PRAVE LUBASOVE
HARMONIKE
tri in itiri-vrstna, dva. tri ia itiri-krat, nem i ko in kranjsko u«la*en« kakor tudi kromattenc ia pa kovteka. Harmonike so najboljieca dela ia opremljen« a taporo aa isprcti.
Imam v zalogi tudi k« rabljene kar-monike vsakovrstnih iidelkov po aii-kih cenah.
IMAM V ZALOGI IMPORTIRANE '
STAROKRAJSKE
NA ROKO KOVANE KOSE
is sajboljtera Jekla, d«l«e od Z« do SS Inčev. Posamezna kosa stana »t.00 a rin. ko in ključem vred; Sest koa skupaj ali ve« po tl.SO: imam tudi troje vrst« klepalno orodje po 11.00 garnitur* ia BCSGAMO brusilne kamne p« :. Pri vsak Me oenah J« poitmna vite ta.

ALOIS SKULJ,
tU EPSILON PL-BROOKLYN, N. Y.
liL, i. lu\ 1,1 "ž 1
ZASTAVE, BANDERA, RBGALUE in SLATS ZNAKE ia Miri ter Dno L I L J. ! isdetaie
{MAN
lltt ft.	Chicago, pil
Lepa prilika.
Clevelandčani in rojaki iz okolice! Ali vam je znano, kako naša naselbina v West Parku lepo napreduje? Tudi vam se nudi lepa prilika, da si kupite tukaj nekaj zemljišča.
Mi imamo naprodaj več lotov zraven nove cerkve na W. 130. St. ob glavni cesti, kjer je že voda napeljana; vse druge impro-vemente se bo v doglednem času izvršilo.
Blizu nas je velika tovarna; tako bo tudi v naši bližini kmalu otvorjeno postajališče za zrakoplove (Aviation Field). MeSeca julija bo pričel voziti vsakih 10 minut po naši cesti "bus". Iz Public Square bo stala vožnja samo 11 centov.
Cene naših (Merriam Allotment) lotov za stavbišča so zmerne.
Prihodnjo nedeljo 7. junija popoldne je otvoritev prodaje tega zemljašta. Pridite si naše lote ogledat; vsakdo je prijazno vabljen.! — Za pojasnila se zglasite pri
John Cimperman & Sin,
4842 W. 1301 h St. (West Park) • CLEVELAND, OHIO
Phone: Lakewood 792-W.
PREVIDNO in PAMETNO
ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ca nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od S % do 6 % obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde tsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vse bonde, katere las tuje K. S. K. J. smo jih MI prodadi ▼ popolno zadoroljnoeL Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje.
A. C. ALLYN & CO.
71 W. MONROE ST* CHICAGO, ILL.
Naše zveze s staro domovino
v vseh denarnih zadevah so neprekosljive. VI živite lahko kferkoli širom Združenih Držav in vendar ja vam mogoče poslsti denar v sta- j ri kraj potom naše banke prav tako točno in zsnesljivo kot ds bi prišli ssmi osebno na banko.
NAŠE CENE SO PO DNEV-NEM KURZU podvržene spre | membi, toda zmerne ia poštene. Densr pošljemo kot zahtevano ali v dolsrjih sli pa ^^^^^^^^^^^^^^^^^ v dinarjih po daoarnih aa-
kaznicah, plačljivih po stsro-krsjski poŠti ali pa v čekih (draftu); plačljivih po tamošttjih bankah.
POSKUSITE NAŠO DENARNO POŠILJATE V in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam sli ps pridite ssmi poizvedeti dnevne cene in jih potem primerjsjte z onimi, ki jih dobite drugje. Nsše po-šiljatve bodo dosegle vaše ljudi naj li ti žive v kaki zakotni gorski va-| sici sli pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoča.
Vsi naši bančni posli so podrvženi nadzorstvu zvezne vlade.
Kapital in rezervni sklad naše banke presega sveto I740.0H km J* I cask varnosti sa vaš denar.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CUNTON ITS.
Vm. Redmond, prods.
Joseph Doda, pa
• I
JOLIET, ILL.
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 St Clair Ave. - 1053 E. 62. St* ^	Cleveland, O.
. . Telefonska služba dan in noč:
Randolph 1S81 ali pa Randolph 4550. Podružnica: 15303 Waterloo Rd. Eddy 5849.

Večno hrepenenje.
Nemško spisal F. Klug. Poslovenil F. O. T.
(Nadaljevanje)
"Pazite na konja," pravi Diana hlapcu, "in poglejte, prosim, kaj manjka pri sedlu!" Mož obljubi, da bo za vse dobro poskrbel. v .
Diana dvigne vlečna jahalne obleke in gre z Bogdanom v grad. Stopata po stopnicah — Bogdan Jelovec bi od trudnosti skoro padel.
Kar jima zadoni nasproti več glasov, med njimi pa nekdo najbolj glasno ukazuje. Delavci so porivali po hodniku klavir, ki je bil v igralni sobi. Stari Marko zapazi zdaj gospoda in sporoči: f "Novi klavir je prišel, ki ,smo ga že postavili v igralno sobo. Pravkar sem ho, tel odstraniti starega — naj ukaže milostljivi gospod, kam ga naj denemo!"
Bogdan premišljuje. "Za zdaj v družinsko obednico," ukaže nato. Diana Dukič je pa že odprla klavir in udarila nekaj šumnih mogočnih sozvokov. Kar zadonelo je po visokem in dolgem hodniku.
Nekdo ji prinese stol. Diana se usede pred klavir in po novih, mogočno donečih zvokih začne igrati odlomek iz Liszta. Glasovi ne morejo v širokem, odmevajočem prostoru izdoneti in se prelivajo drug v drugega kot bučeči morski valovi. Nekaj razburljivega je v ti igri. Bogdan Jelovec sloni na železni mreži, ki zapira hodnik in stopnice. Z rokami se je trdno oprijel železnih drogov, ko ga spreleteva čudna mešanica trudnosti in besnosti. Tako je truden, da se mu vrti in da vidi ljudi pred seboj kot skozi lahko tančico. Ker se boji, da ne bi pal v nezavest, od pol je služinčad. Čuti pa, da bi se sam zgrudil, če stopi le korak naprej. Zato obstane in posluša dalje, kako igra Diana.
Bolj mimo, bolj zmerno igra zdaj, da ji more slediti. Zdaj preneha s tem odlomkom in igra Lisztovega "Mazeppa," igra, kako dirja konj, ki je vlačil Mazeppa do smrti . . %
In Bogdan Jelovec posluša — vedno še trdno držeč železne palice kot ujeta, v nezavest obsojena divja zver. Posluša, daleč naprej nagnjen, kot da bi se rad oprostil teh železnih palic, pa se jih ne more. Bog nebeški! Ve li ta ženska, kaj dela? Kaj mu zdaj dušno prizadeva? Kako ga je mučila danes zjutraj med ježo in kako ga muči zdaj z igranjem? S tem pro-kletim igranjem, ki ga vleče v smrt, ko ga spominja vse njegove bede! Ko ga vedno in vedno spominja na njo, ki je klečala pred njim in mu božala roke, ko je nekoč v nezavesti brez vsake pomoči tako besnel, kot bi rad zdaj besnel!
Kar trga mrežo ... . škriplje v srcu . . . najrajši bi videl, da bi se pogreznil zdaj ves grad ... hkrati z njo ... z njo, ki ga muči, ki sedi tukaj pri klavirju, in — z drugo, na katero ni hotel niti več misliti in katero vidi zdaj zopet kot nekoč, kako kleči pred njim . . .
Ko se je pa v srcu dovolj na-divjal, ga zopet prevzame meh-kost. Zdi se mu, da je kot neumen otrok, ki teče z roko po steni, ob katero se je zadel z glavo. Kaj je kriva ženska, da se je zadela njegova duša do krvi ob njeno divje igranje, da je telesno in še bolj duševflo pohabljen? Ona samo igra, igra zaradi igranja. Morda igra — če je kot večina drugih — da bi vplivala nanj. Toda ne ve, kaj dela! Ne, tega ne more vedeti. Igra "Mareppa" ... ip zdaj je končala. . kaj se je neki tako neumno razburil!
Kot bi se zbudila iz sanj, ga
pogleda Diana Dukič. Čudno se ji zdi, da je tako bled. "Ali ste trudni, gospod Jelovec T! vpraša pomilovalno.
Divja jeza hoče zdaj v njem še enkrat vzplamteti in sikniti iz prsi kot raketa, toda pred pogledom iz njenih oči se razpoči — in Bogdanove misli postanejo kot majhne srebrne zvezdi ce, ki čudeč se padejo pred kra-sotico.
In njen glas je zopet kot do-nenje zvonov. "Smem li pogledati novi klavir?" vpraša.
Skupaj odideta v igralno sobo. Silno truden pade Bogdan Jelovec na stol, ki stoji nji poševno nasproti. Diana odpre klavir in udari nekaj mehkih sozvokov. Sladek val se razlije nanj. Zdi se mu, da leži pod modrim nebom v mehki travi, okrog njega pa cveto du-hteče vijolice . . .
"Čudovit klavir!" pravi Diana Dukič. "Skoro bi vam ga zavidala." In takoj začne igrati uvodnico k "Tristanu in Izol-di . . ."
Bogdan Jelovec si ne bi zdaj nič bolj želel, kakor da bi mogel umreti, samo da mu je ne ne bi bilo treba več gledati in govoriti z njo. Glavo skloni nazaj in zapre oči.
Klavir poje, poje pod njenimi rokami. In Bogdan srka iz teh glasov v svojo dušo sladkost, ki je čist strup. In zdaj mu pride na miseL "Sezala sem roke v svet, da bi srečo, srečo ujela — toda up mi ves je vzet, sama žalost, bol bom pela!" Naj li stegne roke in prosi, kot je že nekoč prosil? Naj li to tukaj prosi, kot je prosil nekdo drugi? Toda kdo mu more povedati, če igra zdaj dušo svoje duše . . . aji je igrala to zunaj na starem klavirju na hodniku? Kdo mu more povedati. če igra sploh kako dušo? Kdo mu more vse to povedati?
"Ne, bodi mož!" zakliče po-tihem 3am sebi.
Znano znamenje z zvončkom ga pokliče v lovskrf sobo. Marko mu sporoči, da je sedlo gospodične zopet popravljeno — če ukaže gospodična, da osed-, lajo kobilo.
Diana je to želela. Poslovila se je od Bogdana Jelovca kratko in tako navadno, da se je še enkrat prav hitro vprašal: "Ima li dušo ali ima samo izurjene roke ?"	,
Samo njen zadnji pogled pri slovesu in njen glas. ko je rekla "zbogom," sta zbudila dvom nad njegovim dvomom.
Čegav si prav za prav zdaj, Kurvenal?" je vprašala, ko je odhajala. In to vprašanje je pustilo v Bogdanovi duši, ki se je za drl o globočje kot njegovi dvomi. Kurvenal je skakal z debelim lajanjem ob konju — nato sta oddirjala konj in ja-halka za bežečim hrtom.
Bogdan je gledal za njima z balkona. Zasledoval je pot, po kateri je šla Diana Dukič do roba velikih gozdov, kjer se je zgubila. Drzna jahalka ni rabila mnogo časa do roba teh gozdov . . . glej, zdaj je tam..
Bogdan Jelovec se skloni daleč naprej, kot da bi mogel zmanjšati razdaljo med Diano in seboj — resnično, ne moti se! Ustavila je konja, ga obrnila ... in zdaj . . . zdaj je odtrgala belo svileno tančico s kape, maha z njo, da valuje po zraku in mu maha . . . maha. Izolda mu maha . . .! In Bogdan Jelovec — ona pač ne more videti — stegne roke proti nji, ki mu maha. Ona pač tega ne more videti; če bi pa mogla slišati divjanje njegove krvi, ki mu drevi zdaj v besnem diru po žilah, bi slišala,
kako kliče v njem vsak val krvi in kliče: "Pridi zopet, zopet se vrni!"
Vztrajajoča tančica ob robu gozda zdaj pade.
Bogdan Jelovec Še vidi, kako zadržuje nekaj časa konja, nato -se obrne ... in odjezdi čisto počasi v brezkončni gozd, čisto počasi, kot bi ji bilo slovo težko.
Nato je izgunila. Nad gozdovi se je razprostiralo novem bersko nebo, siya brezkončnost. In danes se je slišalo popolnoma jasno od morja temno šumenje valov . <■ XIII.
Prihodnji dan je preživel Bogdan Jelovec v svinčenotež-ki trudnosti. Skoro vedno je sedel v klavirski sobi; bral in vendar nič bral; mislil o načrtih, pa se vendar nič pametnega izmislil, gledal v sneg obetajoče oblake in bi najrajši odplaval z njimi. Nekoč se je usedel k Viovemu klavirju in igral . . . zamisli iz Tristana — toda le za nekaj trenutkov. Nato je zopet zaprl klavir.
Prvi dan po Dianinem obisku je po četrt ure drugi dan po pol ure nemirno hodil po sobi gori in doli, dokler mu je dala počasi pojemajoča bolest hoditi. Vedno se mu je ustavilo oko na brezkončnih temnih gozdovih, katere je videl z balkona. Nekoč je videl, kako so letele divje gosi nad temi gozdovi. Oh, kako si je zaželel peruti, da bi poletel z njimi v »to sivo, neskončno nebo! V prihodnjem hipu bi jih bil pa najrajši po-strelil, ker ni mogel k njim in z njimi v svet.
Čudno prenapeto so mu drgetali živci. Kako je hrepenel po zdravju, po trdni moči! Kako mu je bilo zdaj resnično hudo po dneh v strelskih jarkih! Kako si je želel rešilne krogle! — Zakaj se vendar ne ustreliš? se je vprašal nekoč potihem.
Kar je stal pred njegovo dušo stari Izidor. O smrtni uri je kmet nekaj govoril in o. božjem blagoslovu . fcdaj so ga zgrabile zopet verske misli. Skušal se jih je otresti. Ko se je nekaj časa boril z njimi, je poklical na* pomoč spomin na Diano Dukič.
Toda slabo pomoč si je poiskal. Misel na Diano je bila muka zanj. Ni bila več pred njim. Izolda, ki bi mogla ozdraviti njegove srčne rane, zdelo se mu je, da je odprla rane — vzela nekaj svetega, vzvišenega, podstavek pa, na katerem je bilo to sveto, je bil sedaj prazen v njegovem srcu. Kar je hotel uničiti v svoji duši on, on z roke, ki sama sebe mori, to je bila njegova zadeva; da mu je pa vzela nekaj svetega tuja roka, to ga je jezilo.	• (Dalje Bledi) o
da bi imel to zdravilo vsakdo doma pri rokah." Prve poletne muhe se že prikazujejo. Zdaj je čas, da se jih uniči. Rabite za to Trinerjev Fli Gass, najboljši preparat za pokončeva-'nje muh; ne umaže nič, ne smrdi nič in tudi ni strupen; isti pri- priči umori muhe in komar je. Ako ne morete dobiti Tri-nerjevih izdelkov pri vašem bližnjem lekarnarju, pišite na: Joseph Triner Co., Chicago, m.
(Advertis.)
Ne sodi moža po zakrpanih čevljih in hlačah. Morda je kupil svoji ženi in otrokom novo obleko?
Pri razgovoru z žensko dar ne išči zadnje besede.
nik-
Tonika za lase pospešuje več upanja, kakor pa rasti las.
ZGODNJE NEPRILIKE POLETJA.
Letos bo pričetek poletja dne 21. junija ob 4:50 popoldne, centralni čas ali ob 5:50 popoldne istočasni čas. Poletje bo trajalo 93 dni, 14 ur in 54 minut. Začetna doba poletja do-naša vedno hude želodčne in črevesne neprilike, vsled pre-membe hrane, vremena in vode. "Zlati rek poletja," je: Imej črevesje vedno čisto in v redu. To lahko dosežete s pomočjo Triner j evega grenkega vina. To vino odstranuje. vse slabe snovi iz želodca, ^povrača normalno prebavo, krepi ledice in jetra in utrjuje ves telesni sistem. Nedavno nam je Mr. Zig: Sie-mianowski iz Canton, O.,-pisal sledeče: "Čimdalje uživam Triner j evo grenko vino, tem bolj prihajam do prepričanja, kako mi isto pomaga. Moja želja je,
ŽENA V DETROIT OKREVA-LA. JE MISLILA, DA BO UMRLA.
Detroit. Mick. — Med vsemi srečnimi ienakami je Mr*. Zolinska najbolj sreina, kajti a jen i sorotfcilki so jo tekom kolesni smatrali i« ta mrtvo. sdrarniki so pa tudi aad njo popolnoma obupali. Navedena iena i« bolehala kakih pet let; vsak dan je po-Ujala bolj slabotna >ft suha; ponekod se jo lahko ie videlo in raaločevalo koati po njeno koio. Naravno, da ni m osla dojiti svojega otroka in j* morala doati časa pre biti v bolniiki postelji. V rfsniei. vsakdo j« rekel. a bo umrla. K sreči *e je pa spomnila na avojo jnatcr v stari domovini, ki je bila babica in se je razumela na raanovrotne ienske boleini. saeno ji je pi sala, d« naj pride k nji semkaj v Ameriko. Njena mati je tako spotnala da Ima bolnica trs k ul jo v sabi. ki jo je ie v starem kraja mudila. Pisala je naglo Pittsburgh po potrebna zdravila, in danes par tednov po prihodu njene matere je Mr. Ko-llnska okrevala; pridobila je ie 14 funtov ko se J coprostila 65 fevljev dolge trakulje. — Dosti molkih, iena In otrok se zdravi po nepotrebnem ker ne znajo kaj je vzrok njih bolezni; n»u<i jih pa traknlja. Predznaki trakulje so: mali kosi trakulje se prikaiejo. izguba teka. otoinoet. belkast jezik. kolcanje, r.faga, bolečine v hrbtu, glavobol, omotica in trnka« ti obrobki pri oieh: teta ve v i«, lodeu. rmenkasta koia. izguba na teii. slaba sapa is ost, mrinja do dola in do »iv,-Ijenja ni boijaatnt napadi. Vse to kaie da imate trakuljo v aebi. ki j« včasih do k« čevljev dolga. Ce trakalia tleae človeku sapnik, r« lahko saduii. Radi tega pazite pravočasno, da se te nadUinosM iznebite. Naročite Lastan zdravilo i« danes, kojt vam takoj do polijemo po prejemu ti«.4«. Naslov: The Laxal Med. Co. »45 l.asal Bldg. Kos »61 Pittsburgh, Pa. — Lastaa je po-polnoma nedolino zdravilo, toda usneino. Na prodaj v lekarnah. Navedite pri "naročilu avojo starost. Da se poiiljatev* zavaruje priitejte zraven ie ti centov.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim šfeem in v globoki žalosti naznanjam, da je dne 13. maja po dolgi in mučni bolezni preminul ljubljeni moj soprog in oče štirih otrok
Louis Perušek, v starosti 38 let. Ranjki je spadal k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 5» K. S. K. Jednote in k nekemu* angleškemu društvu.
Vdolžnost si štejem iskreno se zahvaliti .vsem darovalcem krasnih vencev. Lepa hvala vsem sorodnikom, znancem, me tolažili v času žalosti in prijateljem in sosedom, ki so bridkosti in čuli pri mrtvaškem odru pokojnika. Lepa hvala obem društvom za krasne vence in za spremstvo k zadnjemu počitku. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: Mary Peitišek, soproga, — Louis, Edward, sinova; Mary,
Aibina, hčere. Frank in Karol, brata; John
Debelak, bratranec. Eveleth, Minn., 23. maja, 1925.
NAD 4o LET
ie Izdelujem
HARMONIKE,
ki so med vsemi drugimi izdelki prituane za najbolj*«. V izdelovanju harmonik aem torej dosegel najboljšo skušnjo in prakso. Da so mo}e harmonike v resnici najbolj znane in priljubljene, dokazujejo Številna pohvalna piama iz vseh krajev iirom driav.
V zalogi imam tudi najnovejše sloveniike in druge •
PIANO ROLLE In PLOŠČE ZA GRAMOFONE.
Pišite
po cenik.
Pri meni boate dobili vsak muzikalični instrument, mali ali veliki, za nizko ceno.
Blajgo razpošiljam po celi Ameriki.
Se uljudno priporočam rojakom.
ANTON MERVAR
Music Store,
•»21 ST. CLAIR ATE.
CLEVELAND, OHIO.

taffife
NAJVEČJA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
V	Zjedinjenih državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrsta tiskovina.
NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO
UČEN IZDELEK
dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica.
AMERIŠKA DOMOVINA
V	tvojem Ustnem poaloplu
6117 St. Chlr Are.
CLEVELAND, O.
Tnr

Jaz MARY ŠTALCER
CLEVELAND, a
sem rabil« Wahfii-čevo Alpentinkturo za lase, ker ao mi Itralno odpadali ta ko, da bi bila vse Izgubila, ako ne bi rabit« Wahčičeve Alpentinkture, od ka tare ao ml lasje takoj prenehali odpadati In dalj« krasno In gosti rastejo tako, da imam sedaj en Jard in tri palce dolge lase, zakar se g. wahčiču topo zahvalim.
Imam pa Se v«C drugih adravil, katere bi morala imeti vsaka druilna pri rokah v slučaju potrebo, kakor ao moSke, ienske (a otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo koio, prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem, kostibol in tr-ganje, kurja očeaa. bradavice itd. Pi-Site takoj pa cenik, ga po*l|«m zastonj.
JAKOB WAHCK
1436 B. 9Sth St. (blizu Wade parka) CLEVELAND, O.
1 SVOJI K SVOJIM! v
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske, sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri. JOHN GERM, Slovenski trgovec. 817 Eaat C. St. Pueblo. Colo.
Izdal sem novi eenik
Domačih Zdravil
katere pripor oia Msgr. Kaeipp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK
Piiits takoj po brezplačni eenik, da ga imate v slučaju potrefce pri rokah.
1MPORT1RANO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE.
Kosa i rinčkom, is varanUranega jekla. 60, SS. 7t in 78cm dolge. ....»».00 Kom poliranka ■ rinčkom. ft. 70
in IB ein. dolge —---------------------»1 SS
Klepilno orodje -------.---------------I1.J5
Brusni kamen "Bergamo"------S0.46
Pralca --------------------------------*0 «0
M olika 9t)c Srp sa kiepati 85c; Ribcten ta repo, s dvema aotema -------11.26
Blago poiiljam poltnine prosto.
Math. Pezdir
Boa 77Z. Cltjr Hali Sta-. NEW YORK. N. Y.
TeL 1874 W.	Joliet, HL
Najboljše uglaševanje glasovir-jev (Piano Tuning) po nizld ceni. Delo garantirano.
R. ZUPANEC 805 N. Chicago St Joliet. IB.
TaMoa «r*ta: 74» T clefoa staaoranja Ult-J.
Printing Company
We
Jalta, G. We
Tbkaraa ta IsdeWvalaiea ttaaspni j Is kartoka. TUkaaio » »»«* Mjkik.
1 JEFFERSON ST, JOUST, ILL. S. pads trop j«, ari mrnttm.
Dobre volje
in vesel biti more človek kateri ima dobro prebavo. Kadar vi ipx—. prebavljate svoja tri jedila na dan, potem sledi dobro zdravje.
SEVERA'S BALZOL
napravijo prebavo naravno In lahko in jo zamMljiva splošna tonlka kadar te loan i sistem oslabi. Pravo zdravil* sopor dolgotrajno zabasanoat.
Cena 50 in 85 centov.
Vprašajte zanj v lekarnah.
I
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
Established 1857 '
PRIHRANITE SI DENAR PRI POŠILJA-NJUV STARO DOMOVINO.
Vedno vprašajte za ceno v naši banki. Dosegli smo stro-kovnjaštvo v tem oziru, da pošiljamo denar po najnižji ceni. Ker smo v zvezi z velikimi denarnimi zavodi v Evropi, si lahko pri nas vedno nekaj prihranite, ko pošljete denar v staro domovino.
Pridite im danes k nam glede informacij« con. Gotovo boste zadovoljni.
Premoienje to banka anafta $12.000.000.00
n. SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO
v tem letu priredi SLOVENSKA BANKA
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
70 Ninth Ave.
New York, N. Y.
in sicer z najboljšim francoskim parnikom "PARIS'*, ki odplove iz New Yorka dne 6. junija t. 1.
Ako ste namenjeni v domovino to poletje, ste vabljeni, da se pridružite temu potovanju, za katero je ie sedaj veliko potnikov priglašenih.
Ker se ob tem času ni več bati mraza in ker je tedaj morje navadno jako mirno, nudi to potovanje ugodno priliko za vsakogar.
Poleg drugih ugodnosti tega skupnega potovanja bo tudi to, dm bo potnike »premija! naš uradnik p/av do Ljubljane, in skrbel za njihovo čim večjo udobnost, zlssti v pogledu prtljage.
Ne pozabite dalje, da so retur-karte ill. razreda sedaj znatno cenejše. Tudi jugoslovanski potni listi so veliko cenejši Hi nedriavlja-ni dobe poseben "permit", na podlagi katerega se lahko nemoteno vrnejo v Ameriko.
Takoj nam pišite po vsa nadaljna pojasnila.
POSEBNA PRIPOMBA:
Kadar pošiljate denar v stari kraj, ali kadar ielite dobiti kako osebo iz starega kraja, ali kadar imate kak drug posel s starim krajem, se vselej obrnite "na omenjeno banko, pa boste gotovo najboljše postrežem.
Vabilo na Plesno Veselico,
ki jo priredi
DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro), CLEVELAND. O.
v V NEDELJO 21. JUNUA
NA SPELKOTOV1H FARMAH V NOBLE, OHIO.
Cenjeno občinstvo je uljudno vabljcftto, kakor tudi članice, da se zopet enkrat poveselimo v prosti naravi, kajti ta prostor ni podoben farmi, pač pa nekakemu parku. Vse je kakor nalašč ustvarjeno. Pa kakor nalašč bo pa tudi licitacija za krasnega 'ponija'. — Eden bo gotovo tako srečen, da se bo lahko zastonj peljsi domov. Pa to ni še vse. Se več presenečenja vas čaka. Vtselični "boss" pravi, da bo kar tako, kakor doma na semnju! Vsi tisti, ki mislite iti s poulično karo, vzemite Nottingham Rd. karo prav do konci, tam vas pa bo ie čakal voznik, ki vas pripelje na mesto, članice so prošene, da vsaka prinese en dobitek k predsednici, alt pa kar na veselico. Veste, z enim mahljajem v žakeljčtk, pa boste kar dva zajčka "uke-čah" — ali ne bo to "funny?"
Redna mesečna seja se vrši 14. junija. Udeležite se te seje in pripeljite kaj novih kandidatinj, ker je še prosta pristopnina.
Torej le vsi vt?n v prosto naravo 21. junija!
Veselita! odbor.