VZHODNO OBVOZNICO ČRTALI IZ LETOŠNJEGA PROGRAMA Po soglasnih in s ploskanjem spremljanih odločitvah (sicer že dalj časa blokiranih) moščanske občinske in Ijubljanske mestne skupščine o vzhodni obvoznici (bolj natančno bi rekli jugov-zhodni) seljati drugje in drugače, kot je določeno zdaj. Odločanje o začetku gradnje tega še preostalega in očitno spornega dela obvoznice oktrog Ljubljane je poleg tega padlo še; v čas političnega »pre-pričevanja« rmed strankami o tem, do kod naj sega bodoča ljubljanska ob-čina in kje najj se začnejo nove občine na njenem rrobu. Povsem sliičajno - ali pa tudi me - je parlament o obo-jem odločal rna istem izrednem zase-danju. Najpreej je po precej ostri raz-pravi - med ddrugim so se na nasprot-nih straneh znašli poslanci iste stranke - izz letošnjega programa gradnje avtoccest črtal vzhodno obvoz-nico in potenm zgodaj zjutraj (okrog pol tretje ure:) še vse na zborih obča-nov izglasovame želje (večine tam pri-sonih) državljjanov, ki so hoteli svoje občine znotraj meja zdajšnjega mesta Ljubljane. Poslanci niso tako ravnali le, ko gre za Ljubljano, temveč tudi pri drugih območjih (Kranj -Stra-žišče, na primer). Ker se je o obojem odločalo hkrati, bi res lahko pomislili, da je o usodi obvoznice odločilo politično mešetar-jenje med parlamentarnimi stran-kami. Ne nazadnje so nekateri stran-karski predstavniki prav z jezo in na-sprotovanjem lastnikov zemljišč, čez katera bo tekla obvoznica, zdajšnji občinski in mestni oblasti utemelje-vali nujnost ustanovitve samostojnih občin (Polje in Zadvor), ker naj bi tako bolje zaščitili svoje interese. Skratka prav aroganca oblasti - ge-ometri so menda nekaj šarili po zem- ljiščih, kjer naj bi tekla bodoča obvoz-nica, ne da bi bili lastniki sploh vedeli za to - je (menda) sprožala ogorčenje med ljudmi. Oboje - tako ceste kot nova lokalna samouprava - je tema kot ustvarjena za nabiranje politično-strankarskih točk (ne pozabimo, da so lokalne volitve pred vrati), zato tudi v državnem zboru vedno spro-žata dolgotrajne razprave z včasih prav neverjetnimi utemeljitvami, za-kaj take občine in ne drugačne, zakaj naj bi imela ta cesta prednost pred ono drugo... Poslanci seveda nikoli ne pozabijo povedati, da tako kot oni misli tudi stroka, toda navadno se izkaže, da imajo enak argument tudi nasprotniki, se pravi, v mislih imajo le tisto »stroko«, ki ustreza njihovim predlogom in ne podpira nasprotnih. Čeprav medstrankarskega trgova-nja ne gre čisto odpisati, se vendarle zdi, da so potopu vzhodne obvoznice (uradno sicer le za letošnje leto, zares pa najbrž za dalj časa) v parlamentu botrovale: načelna skrb za okolje (av-toceste so katastrofa za okolje, vsak odvečni meter avtoceste je zločin, de- (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanja s 1. strani) lanje ringa okrog Ijubljane pa nekaj nezaslišanega - je znal povedati prej demokrat, zdaj poslanec liberalnih demokratov Igor Omerza), opozicij-ska drža za vsako ceno (ne gre za razpravo o potrebnosti oziroma nepo-trebnosti obvoznice, toda kar se gre-ste gospodje iz vlade, je nesramnost brez primere, je bil hud poslanec ljud-ske stranke Žare Pregelj) in pričako-vanje, da bo več denarja ostalo za druge avtoceste, če se črta ta obvoz-nica (konec tega tisočletja se bomo iz prestolnice v Prekmurje prebijali z mulami, je napovedoval poslanec socialdemokratov Drago Šiftar). Po-leg ministra za promet Igorja Umka PROJEKT 3 Odsek Malence-Šentjakob, 10,8km. Letos oktobra bi začeli z zemeljskimi deli (odslranitev humusa, izkop zemljin in kamcnin, izdelavo nasipov in utrditev te-meljnih tal), odvodnjavanjem ceste, izko-pom predora Golovec in z začetnimi deli za gradnjo viadukta Bizovik, mostov prek Savc in Ljubljanice, petih nadvozov in pre-stavitvijo železniških tirov v Zalogu. Ob-voznica bi bila gotova noventbra 1996. Le-tos bi dela stala 2.469 milijonov tolarjev - od tega bi bilo 726.758 tisoč tolarjev posojil Evropske investicijske banke, del pa bi prispevalo tudi mesto Ljubljana. (skrajšano iz programa Družbe za avtoce-ste - UARS d.d. za leto 1994) (in nekaterih krščanskih demokratov, ki so precej medlo skušali zaščititi svojega ministra pred obtožbami po-slancev Ljudske stranke) so bili med sicer maloštevilnimi zagovorniki za-četka gradnje obvoznice najbolj glasni poslanci Janez Jančar, Tone Anderlič (oba izvoljena v naši občini) in Jožef Skolč. Jančar je opozarjal na pro-metne zamaške, ki bi jih odpravila načrtovana obvoznica s tem, ko bi dnevno »požrla« od 18 do 26 tisoč vozil, Anderlič na to, da sta svoji soglasji za spremembo dolgoročnega (prostorskcga) plana dali že obe skupščini in da gre za odobrena na-menska posojila Evropske investicij-ske banke, torej za cesto, ki naj ima prednost (kar je že prej navsezadnje potrdil isti parlament), Školč pa na to, da ne bi kazalo zaradi prepirov med Štajerci in Prekmurci odložiti od-ločitve o začetku gradnje ljubijanske obvoznice. Za ilustracijo, kako se je odločalo, zapišimo, da je začetku gradnje na-sprotoval tudi Školčev strankarski ko-Iega Jože Lenič. Treba je vedeti, da je le-ta doma iz Domžal, torej je jasno, da ni bil za načrtovano obvoznico. Z obvoznico do Šentjakoba bi do-končno zakoličili tudi traso avtoceste skozi domžalsko občino proti Troja-nam oziroma Celju. Če verjamemo besedam, poslanca preostalih demo-kratov Toneta Peršaka (iz Trzina) bi to zelo razburilo že tako razburjene Ijudi, ker se je v Domžalah traso avto-ceste že prestavljalo »z mojega na so-sednje dvorišče«. Za zdaj je menda v domžalskem ognju kar sedem razli-čic poteka omenjene avtoceste, ven-dar sporazuma ni videti, tako da je deloma upravičen Anderličev očitek strankarskemu kolegu, da je to, da se v Domžalah že štiri leta ne morejo odločiti, pač njihov problem. Posla-nec ljudske stranke France Zagožen (vzhodna obvoznica je zločin nad me- stom Ljubljana) je zaradi podobnih razlogov terjal tudi »izvzetje« avtoce-ste Arja vas-Vransko, ker gre tudi tam menda za nezakonite posege v prostor. Zagovorniki začetka gradnje še niso vrgli puške v koruzo, čeprav pni protinapad po omenjenem zasedanju državnega zbora ni uspel. Parlamen-tarni odbor za infrastrukturo - vodi ga poslanec ljudske stranke Žare Pre-gelj - pred dnevi sicer ni dal zalene Iuči, da bi o obvoznici Malence-Šent-jakob poslanci še enkrat razpravljali in odločali. Toda v našem precej ne-predvidljivem parlamentu se vseeno lahko zgodi, da bodo to zahtevo uvr-stili na dnevni red ne glede na to, kaj o njej meni Pregljev odbor, še pred parlamentarnimi počitnicami, kajti zapišimo še enkrat: občinske volitve bodo letos novembra! Poleg tega pa je uresničevanje programa gradnje avtocest eden pomembnih preiskus-nih kamnov za vladajočo koalicijo strank. Mn