Proizvodnja in prodaja v 1. tromesečju TOZD METLIKA Enota mere Plan Izvršeno Indeks bazni kg Nm 40 177.000 189.621,80 107. TOZD TKANINA Obrat Predilnica 11 Enota mere Bazni ki> Plan Izvršeno Indeks Nm 40 177.000 197.708.10 112,- Priprava posuk. kg 342.800 356.734,70 104. Tkalnica v 000 vot. 2.012.160 2.132.267 106. Apretura gotovi m 1.020.780 1.100.452,70 108. Plctilnica v 0 obratov 882.210 .915.515 104,- TOZD KONFEKCIJA Obrat Konfekcija Enota mere Plan Izvršeno Indeks Novo mesto kom 145.275 145.336 100,- Konf. Vinica kom 106.730 118.798 111. Konf. Trebinje SKUPAJ lastne kom 87.750 95.402 109. konfekcije Kooperacije kom kom 339.755 359.536 25.107 106. TOZD STRE ŠNIK Enota mere Plan Izvršeno 1ndeks kom opeke 1.532.724 1,433.423 94,- TOZD TRGOVINA Enota mere Plan Izvršeno Indeks bruto realizacija 10.570.000 1 1.738.71 1,70 lil. Iz pregleda je razvidno, da je dinamika proizvodnje v 1. tromesečji letošnjega leta ugodna. Sprejete planske obveznosti so presežene skoraj vseh obratih, razen v Strešniku, kjer je izvršitev nižja za 6 % od postavljenega plana. V primerjavi s 1. polletjem lanskega leta smo proizvedli več tkanin, kon-fckcijskih izdelkov in prodali za večjo vrednost trgovskega blaga, in sicer: 1. tromesečje 1974 I. tromesečje 1975 Indeks Tkanine (m) Konfekcija brez. 919.255,70 1,100.452,70 120. kooperacije (kom) 247.462 359.536 145. Strešniki (kom) 1.432.555 1.433.423 100. Trgovsko blago (din) 7.744.050 1 1.738.71 1 152. Primerjava prodaje s proizvodnjo I. -111.1975 TOZD Tkanina Konfeke. izdelki Strešnik Proizvodnja 1. III/75 1,100.452,70 384,643 1,433.423 Prodaja % prodane I. 111/75 proizvodnje 1,107.236,30 100,6 382.642 99,5 1,211.769 84,5 Iz podatkov je razvidno, da je prodaja tkanin naraščala vzporedno z naraščanjem proizvodnje. Ob upoštevanju vedno težjih pogojev prodaje tkanin na jugoslovanskem in tujem tržišču lahko dosežene rezultate ocenimo kot ugodne. Količina proizvedenih konfekcijskih izdelkov ni bila do konca prvega tromesečja v celoti prodana. Začetna zaloga konfekcijskih izdelkov sc je še povečala in po podatkih znaša po stanju konec marca 279.272 kosov. Stare zaloge gotovih izdelkov so se sicer nekoliko znižale, na drugi strani pa so se povečale zaloge novejše kolekcije. Povečanje zalog v Strešniku je predvsem posledica sezonskega značaja proizvodnje. Prodaja v 1. tromesečju letošnjega leta v primerjavi s l.tromes. lani I. tromesečje 1974 1. tromesečje 1975 Indeks Tkanine (m) 946.248,20 1,107.236,30 117. Konfeke. izdelki (kom) 228.239 382.642 168,- Strešnik (kom) 834.887 1.211.769 145. Trgovsko blago (din) 7,744.050 11.738.711 152. Podatki kažejo občutno povečanje obsega prodaje v letu 1975 v primerjavi z letom 1974. Kvaliteta tkanin Služba kontrole objavlja podatke o kvaliteti v TOZD TKANINA za prvo tromesečje 1975 in obenem poziva vse, ki lahko vplivajo na kvaliteto, da se zavzamejo za njeno izboljšanje. 1. kvaliteta v odstotkih: januar februar marec povpr. 3 mesecev 94.39 7 TKANINE 93.77 r/c 94.94 7c 94.47 7 PLETENINE. 95.65 7c 98.00 7r 96.00 7 96.55 7 SKUPNO METR. 93.91 'It 95.18 7 94.58 7 94.55 7 Slaba kvaliteta v metrih in mestih nastajanja: januar februar marec skupaj m m m m PREDILNICA 1.512.30 2.227,20 2.540,10 6.279.60 PRIPRAVA 2.193,40 1.158,90 1.372,90 4.725,20 TKALNICA 8.255,10 7.381,30 8.792,30 24.428,70 PLETILNICA 403,20 226.10 317,40 946,70 APRETURA 6.462,60 5.440.90 7.087,30 18.990,80 NI R. METRAŽA 2.084,50 959,00 626,90 3.670.40 SKUP. METR. 20.915,10 17.393,40 21.454,90 59.763,40 Naj povemo, da ima lahko tkanina I. kvalitete po JUS le 3 manj vidne napake. Za tkanine II. kvalitete dajemo 20 % popusta; za ostanke I. kvalitete 30 % popusta; za ostanke II. kvalitete 40 % popusta; za ostanke III. kvalitete 50 7r popusta; za ostanke v škartu 60 % popusta. Oglejmo si cene, popuste in izgubo v dinarjih, če je blago nekvalitetno. Če upoštevamo količino tkanin slabe kvalitete in škarta ter razliko v prodajni ceni pomeni skupna izguba veliko breme za ekonomski učinek TOZD. Artikel Prodajne cene L kv. II. kv. ost. L kval. ost. II. kval. ost. III. kval. škart Tedi 120,00 96,00 108,25 84,00 72,00 60,00 48,00 Vanč 135,30 94,70 81,20 67,65 54,10 Frane 227,25 181.80 159,05 136,35 113.60 90,90 IVAN IVKOVIČ Skupno o uspehih in težavah Na pobudo občinskega sindikalnega sveta smo organizirali v prostorih osnovne šole v Bršlinu v četrtek, 17. aprila, sestanek predsedstva občinskega sindikalnega sveta s predsedstvom sindikata Novoteks in predstavniki družbenopolitinih orga- nizacij. p0jeg sindikalnih funkcionarjev so se sestanka iz našega podjetja udeležili tudi predstavniki Zveze socialistične mladine, ZK, samoupravne delavske kontrole, predsedniki delavskih svetov, predstavni- ki bršlinskc šole in glavni direktor ing. Avgust Fajfar. Občinski sindikalni svet je v pokongresni aktivnosti vpeljal novo obliko dela: skupni sestanki predsedstva sindikata delovnih organizacij in predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Štejemo si v čast, da je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta svoj prvi sestanek organiziralo v naši delovni organizaciji. Namen teh skupnih sestankov je ugotoviti aktivnost sindikata v po-kongresnem času. Razprava je zajela problematiko pravne ureditve našega podjetja v luči nove ustave, poslovnega položaja podjetja, samoupravnega sporazumevanja iz področja razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke, programa ukinjanja nočnegp dela žensk, družbenega standarda, oblike informiranja v našem kolektivu, organiziranosti in delovanja sindikata ipd. Ugotavljamo, da je bila razprava zelo plodna in, kar je še posebej pohvalno, konkretna. Vsa področja so bila kritično obravnavana; prikazali smo naše uspehe in prav tako naše slabosti. Obojestransko informiranje bo v veliki meri pripomoglo k boljšemu delu, s tem pa tudi k večjim uspehom pri izvrševanju sklepov kongresov in ustavnih načel. Mislimo, da bo taka aktivnost pripomogla k uspešnejšemu delu, kar je v zaključni besedi poudaril tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta. HINKO ŠINTLFR r n Predstavljamo TOZD Trgovina v j 22. decembra 1974 je bilo v sodni register Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani vpisano konstituiranje TOZD TRGOVINA. V okviru TOZD razširiti tudi zunaj naše republike. Prvi korak k temu smo napravili z otvoritvijo trgovine v Sarajevu, v trgovskem centru Skenderija. Ta trgovina je • • Novo mesto • Metlika •Kartovac ••Bor •zenica •Čačak •Sarajevo •Trebinje Našo trgovsko mrežo bomo še razširili, zato iščemo ustrezne možnosti tudi v drugih večjih krajili Jugoslavije. V TOZD TRGOVINA je zaposlenih 67 delavcev, od tega v Novem mestu samo 21. S tem pa so tudi določene težave v samem poslovanju v prodajalnah in opravljanju samouprav-Ijalskih pravic in dolžnosti zaposlenih. Upravljanje TOZD namreč poteka neposredno na zborih delovnih ljudi in posredno preko komisij za medsebojna razmerja, komisije za osebne dohodke in disciplinske komisi- jc- LKONOMSKI RLZULTAT V LKTU 1974 Plan bruto prodajne vrednosti je izvršen 99-odstotno. Posamezne prodajalne pa so dosege naslednje rezultate: Novo mesto Glavni trg 94 '/; Prši in 104'('; Metlika 77'/: Sarajevo 106"; Trebinje 98%; Bor I 83'/; Čačak 100'/; Vrbas 130'/; Karlovac 119'/; Bor II 84 '/; Kosovska Mitroviča 84'L Zenica 1 13 '/; Vinica 91 'Z. Koeficient obračanja je bil precej nizek v primerjavi z drugimi trgovskimi podjetji. Stroški poslovanja trgovin so bili doseženi v višini 105 7? od planiranih. Na preseganje plana stroškov je vplivala podražitev materiala in storitev ter občuten porast zakonskih obveznosti. Plan celotnega dohodka in razdelitev je izvršen takole: celotni dohodek 99,5 'i nabavna vrednost 9(->.8 'Z kondicije 88,6 'Z stroški poslovanja 106.5 '! OSTANI K 108.3'.; Lkonomski rezultat za leto 1974 je pokazal, da je FO/I) TRGOVINA uspešno prehodila prve korake, seveda ob velikem požrtvovanju vseh delavcev. Le trgovino na Vinici, ki je celo leto poslovala z izgubo, smo morali 31. 12. 1973 zapreti. Zavedamo se, da lahko ta usoda doleti še kakšno prodajalno, toda s skupnimi močmi in prizadevanjem bomo poskušali premagati težave in krepiti nadaljnji razvoj TOZD TRGOVINA. Lada deluje 12 poslovnih enot prodajaln širom po Jugoslaviji. Začetek sega v leto 1953. ko je podjetje ustanovilo svojo prvo prodajalno na Glavnem trgu v Novem mestu. V tem času smo prodajali izključno metražno blago lastne proizvodnje. Z razširjanjem proizvodnih kapacitet sc je pojavila tudi potreba po prodaji blaga v lastnih prodajalnah, kajti v tem smo videli precejšnje prednosti pri plasiranju naših izdelkov, predvsem kratkih kosov in klasirane-ga blaga. Kupci so namreč za tako blago zahtevali velike popuste. To so bili vzroki, da smo po temeljiti preučitvi, na katerih področjih moramo okrepiti naše izdelke in kje so za to primerni pogoji, v letu 1970 začeli odpirati nove prodajalne. Tako smo odprli trgovino na sedežu podjetja, ki že od začetka poslovanja dosega lepe uspehe. Zaradi povečanega obsega poslovanja so se pojavile težave s prostorom. To se bo uredilo s preselitvijo v spodnje prostore skladišča konfekcije. Raziskave so pokazale, da bi bilo potrebno trgovsko mrežo uspešno poslovala tri leta, vse do požara, v katerem je bila popolnoma uničena. Prodajalna je bila obnovljena in je v letošnjem marcu spet počela normalno poslovati. Prvi uspehi so nas spodbudili, da smo začeli širiti trgovsko mrežo tudi v drugih večjih krajih Jugoslavije. Poleg prodajaln v Novem mestu na Glavnem trgu in v Bršlinu, v Metliki in Sarajevu smo jih odprli še v Tre-binju. Boru (dve prodajalni), Čačku, Vrbasu, Karlovcu, Kosovski Mitroviči, Zenici in na Vinici. Čeprav nosijo te prodajalne ime NOVOTLKS in je v njih v večini blago naše proizvodnje, smo se morali približati kupcu še z dodatnim izborom. K lepi obleki spada tudi srajca in kravata, h krilu primeren pulover in nogavice. Pridružili so se nam znani proizvajalci: Rašica, Svilanit, Mura, Labod, Polzela, Tekstil, Modex, Rog, Konus itd. Nekatere prodajalne so morale zaradi premajhne prostornine svoj izbor dopolniti le z majhnimi dodatki, medtem ko sta trgovini v Boru in Zenici lahko pripravili širok in pester izbor za svoje kupce. Sodobno urejena Novoteksova trgovina na Glavnem trgu v Novem mestu 25. maj - dan mladosti V mesecu maju, mesecu mladosti, praznujemo rojstni dan našega velikega voditelja, dragega maršala Tita, in iz leta v leto se bolj zavedamo, daje z njegovim delom povezano in prepleteno najbolj usodno obdobje vse naše zgodovine, obdobje, ki mu je prav on vtisnil neizbrisen pečat. Vsi poznamo njegovo življenjsko pot od bosonogega šolarja v zagorski vasi Kumrovec, preko ujetništva v Rusiji in doživetja oktobrske revolucije do zagrebškega kovinarja, ki je 1928 postal sekretar takrat v Jugoslaviji najmočnejše partijske organizacije. Zaradi poštenega in brezkompromisnega boja je leta 1937 postal organizacijski in pozneje generalni sekretar naše partije. Leta 1941 je naše narode popeljal v zgodovinski boj za socialno in narodno osvoboditev. Nastanek, rast in razvoj jugoslovanskega revolucionarnega delavskega gibanja pod vodstvom KPJ v času med obema vojnama, zgodovinska vloga jugoslovanskih komunistov, edinstveni narodnoosvobodilni boj, povezan s socialistično revolucijo, enotnost in bratstvo naših narodov, obnova v vojni porušene domovine, graditev sodobne gi gospodarstva, velikanske spremembe v našem družbenem življenju, ki so najtesneje povezane z. rastjo delavske gtt in družbenegg samoupravljanja, ko delavski razred resnično uveljavlja svoje ustavne pravice in je edini odločujoči graditelj in ustvarjalec svojega jutrišnjega dne, ter nenehen in vztrajen boj za mir, enakopravnost in prijateljsko sodelovanje med narodi to so mejniki, ki obeležujejo pot naših narodov v zadnjih desetletjih, ki predstavljajo temelje naše socialistične domovine. In sredi tega velikega razvoja stoji osebnost tovariša Tita. Z neomajno voljo revolucionarja — komunista je znal združiti naše narode v boju in delu, jim kazati pota in cilje prihodnosti in jih tudi grajati za napake in stranpota. V njegovi osebnosti so se združile najboljše misli in prizadevanja, ki so jih naši narodi sanjali dolga leta in stoletja in jih lahko šele danes uresničujejo z lastnimi silami zase in za druge. Vse, kar smo si priborili z orožjem in s svojimi rokami, vse, kar smo dosegli in kar imamo, od materialnih dobrin do velikega ugleda v svetu, vse je tesno povezano z imenom našega dragega Tita. Tega se zavedamo mi, to mu priznava delavski razred vsega sveta. Letos in že vrsto let ob tem času so mladinci iz vseh krajev Jugoslavije in zdaj prvič tudi iz tujine, kjer so začasno zaposleni naši delavci, na poti, da Titu izročijo svoje najboljše želje in čestitke ob njegovem rojstnem dnevu, njihovem dnevu mladosti. Takrat se bodo oči vseh, ki ga imamo radi, uprle vanj in s hvaležnostjo se bomo spominjali vsega, kar nam je dal. Tisočim željam in čestitkam se z vsem srcem pridružujemo tudi mi: „Še mnogo let življenja in uspehov pri graditvi naše bodočnosti in prizadevanju za mir na svetu, tovariš Tito!“ r 'n Sindikat po novem v________________________) V nekaj nadaljevanjih vam bomo prikazali organizacijsko shemo sindikata in njegovo delovanje v našem podjetju. V novi organizaciji posebno pozornost posvečamo sindikalnemu članstvu v osnovnih organizacijah sindikata (OOS). Delovanje sindikalnih organizacij : Osnovne organizacije sindikata (OOS) so organizirane po osnovnem načelu: najmanj ena v vsaki TOZD. V vsaki OOS je aktiv mladih delavcev kot metoda sindikalnega delovanja, aktiv, v katerem mladi delavci posebej obravnavajo svoje interese in jih organizirano posredujejo osnovni organizaciji sindikata. Aktiv mladih deluje tudi kot osnovna organizacija Zveze socialistične mladine. Čeprav je v Sloveniji že nad 1500 aktivov mladih delavcev, vemo, da je to le približno polovica. V vsaki OOS, kjer je več članov, morajo biti organizirane SHEMA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA V OZD "NOVOTEKS" TOZD TKANINA TOZD KONFEKCIJA DEL. SKUP. TOZD TOZD TOZD TOZD h a o o SINDIKALNA KONFERENCA DELOVNE ORGANIZACIJE PREDSEDSTVO sindikalne skupine po manjših obratih, enotah, zlasti po tistih, ki so krajevno ločene, pa tudi po izmenah. V vsaki OOS so sprejeta nova pravila. Le-ta smo že sprejeli na občnih zborih oziroma letnih konferencah. Osnovno organizacijo sindikata sestavljajo sindikalne skupine, ki jo običajno sestavljajo člani v eni izmeni ali traku. Sindikalne skupine imajo svoje poverjenike. Vsi poverjeniki skupin osnovne organizacije tvorijo izvršni odbor, obenem pa med sabo izberejo predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja in predsednike komisij za kadrovanje, socialna vprašanja, šport in rekreacijo ter za splošni ljudski odpor. Vsak izvršni odbor ima v svoji sredini tudi aktiv mladih delavcev, ki ga običajno tvorijo člani izvršnega odbora, stari pod 27 let. V naši delovni organizaciji ima vsaka temeljna organizacij združenega dela najmanj eno osnovno organizacijo sindikata, razen v TOZD Tkanina, kjer sta dve: OSS proizvodnje preje in OSS proizvodnje tkanin; v TOZD Konfekcija pa so tri osnovne organizacije: vsaka enota ima en sindikat. Osnovna organizacija sindikata VOLNE Laško razen v TOZD Tkanina, kjer sta dve: OOS proizvodnje preje in OOS proizvodnja sindikata bo v prihodnje sestavni del sindikalne konference delovne organizacije. H. ŠINTLER Letovanje v naših domovih Pred nami je sezona dopustov in že je čas, da začnemo razmišljati, kje bomo letos letovali. Verjetno nas ne bo malo, ki bi želeli svoj dopust preživeti v počitniških domovih podjetja. Preden pogledamo, kakšne bodo letos cene in drugi pogoji za letovanje, bomo skušali prikazati, kako smo v zadnjih nekaj letih skrbeli za letovanje naših delavcev in kako smo v svojih prizadevanjih uspeli. Do leta 1970 smo razpolagali le z 32 posteljami za odrasle in tremi posteljami za otroke v počitniškem domu ZKL1 NICA v Novigradu, ki ua imamo v najemu od podjetja SUKNO Zapužc. 1970 je v njem letovalo 108 članov našega kolektiva in 194 njihovih svojcev, skupaj je bilo 2.365 penzionov. V avgustu istega leta je bila zgrajena planinska koča na Veliki planini, kije takrat imela 9 ležišč. Do konca leta je v njej letovalo 11 članov kolektiva in 24 njihovih svojcev, skupaj 79 nočnin. Prednost te koče je ta, dajo je možno uporabljati skozi vse leto. V letu 1971 je v počitniškem domu ŽI LI NICA letovalo 146 članov kolektiva in 228 svojcev (2.635 penzionov). Na Veliki planini je letovalo 51 članov kolektiva in 99 svojcev (364 nočnin). Do začetka sezone sta bili zgrajeni v Sabunikah pri Ninu prvi dve montažni počitniški hiši s 16 ležišči. V njih je letovalo 52 članov kolektiva in 85 njihovih svojcev (1.009 nočnin). Leta 1972 sta bili v Sabunikah postavljeni še dve montažni počitniški hiši s 16 ležišči, tako da imamo sedaj v tem naselju 8 enot z 32 ležišči. Koča na Veliki planini pa je dobila še eno posteljo, tako je sedaj 10 ležišč. Zasedenost počitniških domov je bila naslednja: v Novigradu je letovalo 125 članov kolektiva in 196 svojcev (2.247 penzionov); v Sabunikah 88 članov kolektiva in 190 svojcev (2.569 nočnin); v koči na Veliki planini pa 74 članov kolektiva in 172 svojcev (532 nočnin). V letu 1973 je v Novigradu letovalo 112 članov kolektiva in 172 njihovih svojcev, skupaj 2.117 penzionov. V Sabunikah je v tem letu letovalo 79 članov kolektiva in '201 svojcev (2.670 penzionov). Na Veliki planini je letovalo 78 članov kolektiva in 121 svojcev (573 nočnin). V tem letu smo kupili dve prikolici z 8 ležišči, 15. avgusta pa je bil dograjen počitniški dom v Selcah, ki ima v devetih enotah 36 postelj. V prikolicah, ki sta bili postavljeni na Malem Lošinju, je letovalo 13 članov kolektiva in 19 njihovih svojcev (314 nočnin); v Selcah pa 22 članov kolektiva in 33 svojcev (248 nočnin). 1974 je bil dograjen planinski dom Vinka Paderšiča pri Gospodični na Gorjancih, ki ga ima podjetje v najemu od Planinskega društva Novo mesto. Tako smo lahko letovali poleg v že prej navedenih počitniških domovih tudi v tem domu. V Novigradu je letovalo 95 članov kolektiva in 168 svojcev (2.048 penzionov); v Sabunikah 81 članov kolektiva in 215 svojcev (2.889 nočnin); v Selcah 122 članov kolektiva in 187 svojcev (2.520 nočnin); v prikolicah, ki sta bili postavljeni v Medulinu pri Puli, 17 članov kolektiva in 30 svojcev (410 nočnin) in v planinskem domu pri Gospodični 5 članov kolektiva in 5 njihovih svojcev (39 penzionov). Kapacitete počitniških domov smo iz leta v leto povečevali, tako da se je povečevalo tudi število uporabnikov počitniških domov. Ker pa je naraščalo tudi število zaposlenih, se število uporabnikov počitniških domov glede na zaposlene ni povečalo, ampak je ostalo isto oziroma se je celo malo znižalo. Tako je v letu 1970 letovalo v naših počitniških domovih 9,6 't zaposlenih, v letu 1971 17,6 Tf, v letu 1972 17,4 r/, 1973 15,1 7, in v letu 1974 16,1 '/<. Opažamo tudi, da se iz leta v leto povečuje število delavcev, ki bi želeli svoj dopust preživeti v juliju in začetku avgusta, vendar zaradi premajhnih kapacitet ni mogoče vsem ustreči. Tako imajo v sezoni prednost delavci, ki imajo šoloobvezne otroke, ter delavci izredni študenti, ki se jim obvezna predavanja končajo v juniju in začnejo 1. septembra. V primeru, da ostane še nekaj enot prostih, imajo prednost delavci, ki so v podjetju zaposleni neprekinjeno najmanj 10 let in je njim ali njihovim družinskim članom iz zdravstvenih razlogov potrebno letovanje v sezoni, kar morajo dokazati z zdravniškim spričevalom. Za letovanje v naših počitniških domovih v letošnjem letu ne predvidevamo podražitve. Iz predloga cen za letošnje leto je razvidno, da bo penzion v počitniškem domu Zl I I -NICA za delavce podjetja in njihove nezaposlene družinske člane (nad 10 let starosti) 55,00 din v sezoni in 52.00 din izven sezone, za otroke do 10 let pa 37,00 din v sezoni in 35.00 din izven sezone. Penzion za zaposlene družinske člane in ostale goste znaša v sezoni 65,00 din, izven sezone pa 62,00 din. Za otroke do 10 let bodo ostali gostje prispevali 47.00 din v sezoni, izven sezone pa 45.00 din. Celodnevna prehrana za odrasle je 40,50 din, za otroke pa 28.00 din. Za kampiranje na vrtu doma je treba plačati 12,00 din na dan od šotora. Nočnina v Sabunikah, Selcah, prikolici in na Veliki planini je za delavce podjetja in njihove ožje družinske člane (zakonci in otroci do 7 let) 10,00 din, za druge goste pa 20.00 din. Otroci do 7 let plačajo polovično ceno. Prosta ležišča se doplačujejo samo v Sabunikah (v sezoni), in sicer, če enoto uporablja manj oseb kot je ležišč, se plača za vsako prosto ležišče še polovična cena. Ce pa enoto v kateremkoli kraju uporablja več oseb kot je ležišč, se plača za odraslo osebo, za katero ni ležišča, polovična cena, otroci do 7 let, ki so brez postelje, pa letujejo brezplačno. Na ceno penziona v planinskem domu Vinka Paderšiča pri Gospodični bo dalo podjetje 10,00 din regresa. V navedenih cenah ni vključena turistična taksa in jo plačajo uporabniki sami. Obvestila o krajih letovanja, točnih cenah in roku za prijavo za letovanje v naših počitniških domovih vam bomo poslali takoj, ko bo odbor za družbeni standard potrdil predlagane cene. Opozarjamo vas, da oddate prijave v določenem 15. aprila nas je obiskala tričlanska strokovna delegacija ministrstva za trgovino Sovjetske zveze. Delegacijo je vodil predsednik trgovskega predstavništva ambasade SZ v Beogradu tovariš Tkačenko. Delegacija je zastopala dve znani sovjetski firmi L.vportljan in Raznojexport za nakup in uvoz met raznega blaga. Namen obiska te delegacije je bil ogled naše delovne organizacije, seznanjanje /. možnostmi naše proizvodnje in izbor kolekcije za tržišče v Sovjetski zvezi. Po ogledu tovarne in kolekcije so v razgovoru zelo dobro ocenili našo delovno organizacijo in letošnjo kolekcijo. Izbrali so približno 12 artiklov, ki jih bo moral Centrotckstil kot izvoznik za Sovjetsko zvezo na njihovo zahtevo uvrstiti v kolekcijo za sovjetsko tržišče. Zaradi dejstva, da v nabavni politiki tekstilij za Sovjetsko zvezo prevladuje blago za žen- roku. ker kasnejših prijav zaradi velikega zanimanja verjetno ne bo možno upoštevati. Predvidevamo namreč, da bodo sedanje kapacitete naših počitniških domov že letos premajhne, zato moramo resno razmišljati o nakupu novih domov, mk ske plašče in kostume, šele nato materiali za moške obleke (lani so uvozili približno 90 '/c takega blaga) smo morali s tem uskladiti naš proizvodni program. Pri proizvodnji takega blaga se nam postavlja vprašanje preje, ki smo jo sposobni izdelati v naših predilnicah. Za izdelavo tovrstnega blaga bomo morali kupiti prejo nižjih številk. V letu 1975 nameravamo narediti 230.000 m blaga za izvoz. Splošna ocena je, da je možnost izvoza v SZ zelo velika zaradi izredno obsežnega tržišča. Na koncu je prav, da povemo. da se bomo morali precej zavzeti, da bomo naše izdelke prodali na tuji trg. še posebno v Sovjetsko zvezo, za kar imamo izredne možnosti pa tudi obveznosti, saj je naš glavni direktor ing. Avgust Fajfar predsednik komisije za izvoz v Sovjetsko zvezo in Mongolijo pri zvezni gospodarski zbornici v Beogradu. Obisk iz SZ Leto 1975 - leto inovacij Letošnje leto je proglašeno za leto inovacij (novatorstva) in zaščite industrijske lastnine. To pomeni, da je nastopil čas, da s skupnimi močmi poskušamo izboljšati naš gospodarski položaj tudi z izumi in novator-stvom. Znana je vloga izumov v izgradnji naše družbe, ki sloni med drugim na naslednjih ekonomskih in družbenih zakonitostih: sodobna ekonomija pravi, da je inovacija sestavni del produkcijskega procesa in ni ekonomskega in družbenega razvoja brez neprestane inovacijske dejavnosti; družba mora iskati tehnične ustvarjalce, jim dajati naloge pri reševanju napovedanih in načrtovanih tehničnih rešitev v celotnem družbeno-gospodar-skem načrtovanju in v načrtovanju posamezne gospodarske ali raziskovalne enote. Koliko smo se teh zakonitosti držali, vidimo sami iz naslednjih statističnih podatkov: v naši državi sc ukvarja z raziskavami, novatorstvom. racionali-zatorstvom in izumi v procesu proizvodnje samo 0.2 odst. zaposlenih. V tem pogledu smo zadnji v Kvropi. Za primerjavo navajamo: v Nemški demokratični republiki je vsak četrti delavec novator, v ZRN pa so med najbolj znanimi novatorji jugoslovanski delavci! Naša družba je sedaj v dobi, ko ima akumulirane proizvodne zmogljivosti, ko ima razvit delavski razred in številno tehnično inteligenco. Vendar pa v naši družbi na žalost ne priznavamo izumiteljem in novatorjem, da so ..pionirji pri gospodarski graditvi naše države in vodniki delavskega razreda za socialistično preobrazbo naše države". Nasprotno, v pretežni večini primerov jih naša družba obravnava kot nadležne vsiljivce in lovce na honorar. Daje tako. zgovorno povedo statistični podatki: v enem letu pride na milijon prebivalcev v Švici okoli 1000 izumov, v ZRN 500. v SZ 500. v CSSR 450. v ZDA 350. v NDR nad 350 in v SFRJ okoli 45. Kljub opominom nekaterih znanstvenih delavcev nismo odpravili nepravilnosti, slabosti in napak pri organiziranju in varstvu izumiteljstva. Vzrok teh nepravilnosti je verjetno v tem, da smo iz zaostale agrarne stare Jugoslavije prešli v industrijsko državo, ne da bi to preobrazbo podprli s svojimi inovacijami in izumi. Res je, da smo si morali življenjski standard dvigniti z licencami, če smo hoteli dohajati bolj razvite države. Vsak izum, ki se patentira, je dobro naložen in se denar petkratno povrne. Vlaganje denarja v no-vatorstvo nas stanc manj kot licenca in nam omogoča tudi racionalnejše poslovanje. Leto izumiteljstva, inovacij in racionalizacije ne sme mimo naše organizacije brez. odmeva, saj je naša proizvodnja močno odvisna od zahodne tehnologije in predvsem od uvoza surovin s konvertibilnega tržišča. Zato moramo podpirati izumitelje, ki bi s svojimi izumi in deli kakorkoli pripomogli k rešitvi problemov čim racionalnejšega poslovanja. Ta naloga je še posebno pomembna v letošnjem letu stabilizacijskega programa in jo morajo podpreti vsi. tako delavci iz neposredne proizvodnje, kot tudi samoupravni organi. Zavedati se moramo, da s svojim lastnim delom in razmišljanjem o možnih sistemskih rešitvah, ki bi nam omogočile čim lažje in čim več proizvajati, v veliki meri pomagamo svoji delovni organizaciji in gospodarstvu nasploh. O tem se govori že skoraj 30 let, vendar pravega uspeha na tem področju še ni. Zato naj izvršni odbor osnovne organizacije sindikata ustanovi komisije v vseh naših temeljnih organizacijah združenega dela, katerih glavna naloga bi bila spodbujanje delavcev k izumiteljstvu in nagrajevanje za rešitve določenih problemov v proizvodnji. Zahtevati moramo, da ustrezne službe pripravijo pravilnik o nagrajevanju novatorjev in ra-cionalizatorjev, komisija za no-vatorštvo in tehnične izboljšave pri sindikatu pa se mora zavzemati predvsem za oživitev dejavnosti. Društvo inženirjev in tehnikov NOVOTF.KS naj za spodbudo organizira predavanja o racionalizaciji, novatorstvu in tehničnih izboljšavah. Komisija za novatorstvo naj koordinira svoje delo z Združenjem izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav. Letos ne smemo ostati samo pri besedah in obljubah. Pozvati moramo vse naše delavce, jih spodbujati in za njihovo uspešno delo primerno nagraditi. Ne smemo biti več pasivni, naš razvoj naj temelji v glavnem na naših silah, tako pri uporabi surovin kot pri sami proizvodnji. Le tako si lahko zagotovimo boljši položaj na tržišču in s tem tudi boljši življenjski standard. DcKa Ovrednotenje delovnih izkušenj Samoupravni sporazum tekstilne industrije, skupine predilnice, tkalnice in oplcme-nitilnice SR Slovenije in sprejeta sindikalna lista za leto 1975 postavljata načela za vrednotenje delovnih izkušenj. Najvišji možni odstotek lahko znaša: Delovne Najvišji izkušnje odstotek mesečnega OD delavca nad 1 do 5 let 1 nad 5 do 10 let 2 nad 10 do 15 let 4 nad 15 do 20 let 6 nad 20 do 25 let 8 nad 25 do 30 let 10 nad 30 let 12 Določeni odstotki predstavljajo gornjo mejo dodatka za delovne izkušnje pri izplačilu individualnega osebnega dohodka. Ne glede na to, da je dosedanji pravilnik o delitvi osebnih dohodkov določal za neprekinjeno delo v podjetju poseben dodatek, ki je bil določen za posamezno strokovno kvalifikacijo v točkah na uro, pa tako izračunani dodatek ne sme presegati s sporazumom in sindikalno listo določenih odstotkov od neto osebnega dohodka. Delavci, ki prejemajo višji dodatek kot bo znašal po novem sporazumu, bi prejeli v primeru, da obdržimo dosedanji način, dodatek, izračunan po novem sporazumu, to je v mejah dovoljenih odstotkov. Predlagana tabela vrednoti v višjem odstotku delovne izkušnje v našem podjetju. Pri tem pa delno priznava tudi minulo delo, ki so ga delavci vložili pri drugem podjetju, kar je v skladu z načeli sindikalne liste. Pri delavcih, ki so bili starejši, ko so se zaposlili v našem podjetju, sc upošteva njihovo vloženo delo v drugi delovni organizaciji ali kje drugje. Pred odhodom v pokoj bi delavec, ki je bil nad 30 let zaposlen v Novoteksu, prejemal dodatek za minulo delo v višini 12'/, delavec, ki bo le zadnjih 10 do 15 let pred upokojitvijo delal v našem podjetju, pa bo prejemal 8'/ dodatka. Na novo uvedeni dodatek za minulo delo je bil skupno s predlogom samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke v razpravi na zborih delovnih ljudi. Na predlagano tabelo je bilo precej pripomb in spreminjevalnih predlogov, zato je naloga naših sindikalnih organizacij, da uskladijo pripombe in po možnosti izdelajo novo tabelo, ki pa ne sme presegati odstotkov iz samoupravnega sporazuma panoge oziroma sindikalne liste. Po predlagani tabeli bodo nekateri delavci prejemali višji dodatek na minulo delo, nekateri pa nižji. Slednji bodo v vsakem primeru prikrajšani, saj moramo upoštevati mejo. Za pojasnilo navajamo izračun za delovna mesta iz posamezne kvalifikacijske skupine za 10 do 15 let dela v podjetju. Delovno Stari mesto dodatek sortiranje in čiščenje cevk (NK) 119.20 tkalec (K) 133.95 normirec (SS) 178.85 desinater (VŠS) 228.15 vodja nabavnega sektorja (VS) 273,80 Večja odstopanja so pri delovnih mestih z nižjimi kvalifikacijami, manjša pa pri delovnih mestih z. višjimi kvalifikacijami. Za pojasnilo naj navedem, da se nov dodatek računa v odstotku na skupni mesečni neto osebni dohodek za redni delovni čas. Dodatek za delovne izkušnje po predlogu novega sporazuma se bo obračunaval od sprejema nove analitične ocene, ker bo obenem odpadel dodatek za delo v stroki, ki bo ovrednoten v analitični oceni. DRAGO SOTLER Znanje - pogoj za uspešno samoupravljanje Hvala za vašo kri, W ki rešuje življenja! Od 18. februarja do 4. marca so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji NOVOTEKSOVI delavci: Janez Ljubi (do sedaj že 2-krat), Jože Cvetko (2), Martin Avbar (14), Ana Kralj (11), Martin Tutin (3), Mirko Nilič (8), Franc Krakar (9), Marjeta Klemenčič (6). Anton Kukman (3), Rajko Petan (5), Frane Pintar (8), Halid Kadragič (6), Milan Teropšič (7), Janja Koblar (12), Darinka Avsec (1), Alojz Surla (9), Marija Ljubi (4), Ivan Ašič (6), Štefka Kranjčič (4). Majda Kastelic (6). Milivoj Zadkovič (7), Antonija Rukše (12), Brane Avbar (13), Martin Kozjan (12), Matjan Gregorič (4), Anton Florjančič (5), Jože Mišmaš (15), Jernej Klemenc (10), Jožefa Ljubi (5), Anton Kramar (6), Jože Rozman (3), Anica Ban (14), Ivan Žunič,f6), Marija Klemenčič (6), Marjeta Turk (4), Rezka Avsec (4), Rud! Redek (4), Ivan Kocjančič (16), Jože Kavščck (8), Martin Brudar (8), Slavko Cečclič (6), Lojzka Rapuš (18), Viktor Avsec (16), Ana Cesar (9), Marjan Mlakar (5), Srečko Kotnik (5). Slavko Dravincc (10), Jože Pavlin (5). Od 11. marca do 8. aprila so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji Novotcksovi delavci: Martin Mohar (do sedaj žc 21-krat), Drago Vasič (11), Jože Šimenc (12), Janez Počrvina (12), Pavla Pangrc (4), Bogdan Mali (6), Janko Dobovičnik (10), Marjan Poglajen (5), Franc Bevc (11), Anton Ravbar (6), Marija Škcdelj (7), Frane Kastelic (3), Franc Pavlin (10), Jože Udovič (29), Alojz Blažič (13), Marija Golob (7), Jože Mali (2), Ljuba Avguštin (15). Anton Drčar (5), Martin Peterlin (20),( Rado Rajcr (5), Alojz Blažič (10), Fani Šušteršič (5), Slavica Hrovat (5) . Jože Marn (7), Anica Tratar (3), Drago Mihalič (4), Srečko Serčič (8), Marija Bozovičar (14), Jože Cekuta (12), Franc Krištof (2), Dušanka Bubalo (2), Franc Rajer (9), Martin Žura (12), Jožefa Kolenc (18), Franc Turk (6), Olga Tutin (2), Milena Žitnik (9), Jože Miklič (8), Matija Gazvoda (19), Marija Šiško (6), F ranjo Jerkovič (6), Vlado Jalovec (4), Anica Modic (7), Majda Šoln (8), Jernej Bratkovič (3), Alojz Zoran (16), Bojan Purcbcr (5), Martina Fink (10), Bojan Ceh (25), Anton Kaferle (5), Zvonko Jelič (1), Štetka Kulovce (7), Stanc Gazvoda (4) in Fvstahij Janežič (9). Razvoj tehnologije, znanosti in medsebojnih človeških odnosov jc v vseh zgodovinskih obdobjih boja delavcev za oblast prinašal in šc prinaša nove spremembe v načinu uveljavljanja njihovih pravic in delovanja delavskih organizacij. Tudi novi ustavi SFRJ in SRS, ki smo ju pred letom sprejeli, sta rezultat zahtev delovnih ljudi za popolno osvoboditev človeka in proti vsakršni prisili v zvezi z delom in rezultati dela. Nova ustava jc opredelila temeljne organizacije združenega dela kot osnovne celice proizvajalnih sil, v katerih delavci ustvarjajo materialne pogoje za življenje in razvoj družbe. Delavci v TOZD imajo v tako pregledno organizirani proizvodnji resnično vpogled v vsa dogajanja v TOZD. Pravica in dolžnost vsakega člana TOZD je, da sodeluje na vseh ravneh odločanja tako kot določa nova ustava. Resničen neposreden vpliv na celotno odločanje je delavcem zagotovljen preko delegatov, saj so delegati dolžni zastopati interese delavcev. Samoupravljanje na sedanji stopnji razvoja zahteva od samouprav-Ijalcev, družbenopolitičnih delavcev in organizacij veliko znanja in vztrajnosti. Vsa področja dela delavcev in občanov urejamo danes s samoupravnimi dogovori in sporazumi. Vseh dogovorov in sporazumov je danes že toliko, da mora biti delavce samotipravljalcc pri njihovem izvajanju vedno in povsod prisoten. Le tak samoupravljalec ali družbenopolitični delavec je lahko ustvarjalen. Organizacija sindikata v TOZD ima po določilih nove ustave posebno mesto, saj predstavlja vodilno politično organizacijo delavcev. Seveda pa ima posebno mesto tudi Modni kotiček V______________ Za kakršnokoli modno smer se navdušujete, če izbirate za vitko ali močnejšo postavo, za mlada ali zrela leta, vsem vam bo ugodila IMOVOTEKSOVA konfekcija s svojimi modeli. Kljub temu da so ženske hlače malo manj zastopane v modi, so še vedno najbolj primerne za proste ure in izlete. Model 706 je športen model ženskih hlač, ki ga krasi zanimivo krojen pas z ozkimi kratkimi zanki-cami, hlačnice pa so spodaj široke 34 cm. Izdelane so iz volnene tkanine v modni barvi. Izbirajte med NOVOTEKSO-VIMI modeli! TATJANA Zveza komunistov, saj predstavlja avantgardo delavskega razreda. Tako kot posamezni samoupravljalec, mora biti OOS v celoti usposobljena za delovanje, in to idejno, politično ter organizacijsko, zato mora svoje člane usposabljati. Torej ni naključje, da jc izvršni odbor OOS delovne enote Vinica sprejel sklep, da sc naš član kolektiva udeleži dvomesečnega političnega tečaja na Jasnici. Ker sem bil za to določen jaz, sem dolžan na kratko opisati delo in pomen političnega tečaja. Na tečaju smo veliko govorili o delovanju sindikata in ZSMS v novih pogojih, predvsem po kongresih sindikata in mladine. Tečaj obiskuje preko štirideset tečajnikov, ki so večinoma odgovorni družbenopolitični delavci v sindikatu, ZSMS iz Zvezi komunistov. Tematski okvir tečaja je tako širok, da lahko zadovolji izobrazbeno strukturo. Najširše so obdelane naslednje teme: Metode političnega delovanja. Samoupravljanje v sedanjih pogojih in zgodovinski razvoj samoupravljanja ter delegatsko razmerje. Delavsko gibanje od začetkov do danes, Kadrovska politika in izobraževanje, Družbenoekonomski sistem pri nas, Psihologija osebnosti in delo med ljudmi. Ustvarjanje in delitev dohodka. Vloga in mesto političnih organizacij pri nas. Naštel sem samo najpomembnejše teme. O posameznih temah predavajo priznani strokovnjaki. Predavanja so zelo dobro pripravljena, tečajniki lahko sodelujemo v razpravi. Zaključujem z mislijo: beseda in delo slehernega izmed nas bosta našla pravo mesto tedaj, ko bomo v razpravah o problemih v TOZD vsi složno sodelovali. PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI Od 18. marca do 21. aprila 1975 so v podjetje prišli naslednji delavci: v predilnico Novo mesto: Šarlohar Janez, Petrič Ivan, Zuanovič Ante, Rudman Jože in Perko Pavlina; V PREDILNICO METLIKA: Graša Mijo, Nemanič Jožica, Civič Marija, Hudorovae Jožica, Jurinčič Danica, Kompara Jerica, Kušan Ljubica, V istem času so podjetje zapustili: KONFEKCIJO NOVO MESTO: Matoh Anton, Kavšek Gabrijela, Pirc Fanika, Turk Dora. Potočar Bojan, Bartelj Magdalena, Cimcrman-čič Antonija, Hrovat Janez, Turk Marica, Domitrovič Jože in Muhič Jože; KONFEKCIJO VINICA: Grdun Franc, Domitrovič Vida, Morgan Marija in Šutej Danica; PREDILNICO METLIKA Majzelj Jožefa; PREDILNICO NOVO MESTO: Zupančič Peter, Klobučar Jože in Primc Martin; STREŠNIK: PRIŠLI PRIŠLI PRIŠLI PRIŠ Muc Anica, Novosel Ljubica, Radman Anica, Radenovič Katica, l Sambal Marica in Vukič Danica; V PRODAJALNO SAREJEVO: Aljovie Muhatned in Ribič Šadija. V TKALNICO: Košalc Janez in Črnič Jože; V OPLEMENITILNICO: Kranjčič Jože; V MENZO NOVO MESTO (za planinski dom pri Gospodični na Gorjancih) Gasior Alojz; V KONFEKCIJO VINICA: Bituvajac Marica, Cvctavac Marica, Grguraš Marjan. Čepuvan Milka, Kobe Janez, Magličič Josip, Malje-vae Kristina, Pavlinič Marjan, Pupič Ksenja, Sudac Katarina, Vrbanec Ivan, Vrbanec Marica. Pavlovič Branka, Črnič Nada in Flajnik Ana. Zgonce Jože, Žabkar Alojz in Kotnik Ladislav; SKUPNE SLUŽBE Tkanine Cernoš Stanislav; PRIPRAVO: Blatnik Metod in Retelj Rudolf; TKALNICO: Saje Drago in Kotar Jože; VZORČNO TKALNICO: Miklič Vilma in Kirar Marica; OPLEMENITILNICO Hidek Ivo. VLADOGRDUN ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI ODŠLI OD Sedemnajstič zapored smo se slovenski tekstilci zbrali na tradicionalnih zimskih športnih igrah. Prav v tekstilni industriji, kjer je zaposlenih zelo veliko delovnih ljudi, športna aktivnost zelo hitro narašča. Tako je tekstiliada najmasov-nejše smučarsko sindikalno tekmovanje. Ni potrebno posebej poudarjati, da imajo za to velike zasluge organizatorji, pa tudi samoupravni organi in sindikalne organizacije so pripomogle k taki množičnosti. Sedemnajsto tradicionalno tekmovanje je bilo v mesecu marcu v prijetnem zimskošportnem centru na Golteh. Prireditelj letošnje teksti-liade je bila sindikalna organizacija tovarne perila TOPI R iz Celja. To tekmovanje je bilo jubilejno, saj smo slavili 20-letnico prve tekstiliade. ki jo je organizirala Bombažna predilnica in tkalnica Tržič leta 1955 na Zelenici. Od takrat do danes je bilo 17 zimskih tekstiliad, organizatorji pa so bile naslednje sindikalne podružnice delovnih organizacij: BPT Tržič 7-krat na Zelenici; MTT Maribor 3-krat na Pohotju; Fekstilindus Kranj 3-krat na Krvavcu in Zatrni-ku: Svilanit Kamnik 1-krat na Veliki planini; Jugotekstil Ljubljana 1-krat na Voglu: Gorenjska predilnica Školja L. 1-krat na Soriški planini: Toper Celje 1-krat na Golteh. Kot vsako leto doslej, smo novo-teksovci tudi letos sodelovali, žal pa se tudi letos ekipno nismo uvrstili. V slabem in meglenem vremenu je nastopilo 48 ekip. Proge so bile zahtevne in zaradi megle slabo pregledne. Tekmovanje je potekalo na treh progah. Na prvi so tekmovali mlajši člani, na drugi starejši člani in mladinci, na tretji pa so startali seniorji in članice. Pri mlajših članih je bila proga dolga 900 m z 250 m višinske razlike in 30 vraticami. S startno števil- ko 57 je na tej progi tekmoval Miha Legan. Med 170 tekmovalci je zasedel odlično 28 mesto s časom 1,11,28. S startno številko 64 je tekmoval Rajko Šarman. Z lepo vožnjo sc mu je že obetala dobra uvrstitev, vendar je tik pred ciljem nesrečno padel in odstopil. V tej skupini je odstopilo kar 45 tekmovalcev. Tekmovalna proga za starejše člane je bila dolga 450 m z višinsko NOVOTEKS - GORJANCI 452 : 376 Začelo sc je prvenstvo Novega mesta v borbenih igrah. Tekmovanje poteka v dveh ligah, v vsaki je 7 moštev. V prvi ligi je Novoteks I igral prvo tekmo z Gorjanci in visoko zmagal z rezultatom 452:376 podrtih kegljev. V odlični in izenačeni ekipi Novoteksa so bili najboljši: J. Rolih, ki je podrl 58 kegljev, I. Dravinec (52), S. Dravi-nec in B. Čavlovič (48). razliko 190 m in je imela 20 vratič. S številko 129 je startal Bruno Ko-rivnik. Tudi tokrat je bil naš naj-oljši tekmovalec. S časom 44,51 je zasedel 34. mesto. Ostali tekmovalci naše ekipe so sc uvrstili takole: Jadran Novak 67. mesto, Riko Resnik 77. mesto in Andrej Uhan 92. mesto od skupno 120 tekmovalcev. V tej kategoriji je odstopilo 20 tekmovalcev. NOVOTEKS -VSEH DEVET 370 : 407 V drugi tekmi za prvenstvo Novega mesta je Novoteks izgubil srečanje z ekipo Vseh devet samo zaradi enega slabo odigranega niza. Najboljši v Novoteksovi ekipi so bili: J. Rolih (49), V. Istenič (48), S. Dravinec in M. Zupančič (40). NOVOTEKS - LUKNJA 436 : 388 Novoteksovi kegljači so še enkrat odlično zaigrali in z 48 podrtimi keglji razlike premagali zelo dobro moštvo Luknje. V tej tekmi so bili najboljši: S. Dravinec (63), D. Vesel (60) in I. Dravinec (51 podrtih kegljev). NOVOTEKS - ŽELEZNIČAR 409 : 411 V derbiju prvenstva je Novo-teksova ekipa nesrečno izgubila tekmo z Železničarjem le z 2 kegljema razlike. Pri Novoteksu so bili najboljši: S. Dravinec (5 1 podrtih kegljev), H. Lužar (46) in D. Vesel (46). Po 4. kolu je Novoteks I na 3. mestu. Do konca spomladanskega dela sta ostali še dve tekmi, jeseni pa bodo povratna srečanja. Ekipa Novoteks II tekmuje v drugi skupini in je do sedaj dosegla tele rezultate: N II Gozdar 354:365; N II Dama 356:314; N II - Borac 336:342; N II Mirna peč 383:319. Z dvema zmagama in dvema tesnima porazoma je ekipa trenutno na 3. mestu. V doseda- Kljub slabemu vremenu je zimska tekstiliada zelo dobro uspela, za kar gre zahvala organizatoijem in brezhibnemu delu tehničnega odbora. Organizator 18. tekstiliade je NOVOTEKS. Zelo se bomo morali potruditi, da bomo prav tako dobro pripravili tb veliko zimsko športno prireditev tekstilne industrije Slove- njih nastopih so se zlasti izkazali mlajši člani moštva: F. Ber-lan. J. Zabukovec in J. Blažič. NOVOTEKS - TEKSTIL (Ljubljana) 3106:3051 Na kegljišču Livada v Ljubljani je bil prijateljski dvoboj med Novoteksovo ekipo in Tekstilom iz Ljubljane v disciplini 8x100 lučajev. Zmagalo je moštvo Novoteksa in se tako oddolžilo za poraz v Novem mestu. Najboljši posamezniki pri Novoteksu so bili: S. Dravinec (430 podrtih kegljev), Bojane (403). Zupančič (394); pri Tekstilu pa se je izkazal P. Saje-vič, kije podrl 430 kegljev. fltmtfokč NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako prvo sredo v mesecu v nakladi 3400 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet: Franc Pavlin, Teodora Kovačič, Konrad Mehle, Marinka Miklič, Anton Pezdirc, Andrej Počrvina, Slavko Polak in Miran Simič. Predsednik izdajateljskega sveta je Andrej Počrvina. Odgovorni urednik Danilo Kovačič. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foersterjeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, tiska Knjigotisk Novo mesto. Čestitkam in najboljšim željam za 83. rojstni dan našega dragega Tita smo se pridružili tudi Novoteksovi mladinci. Posnetek je z letošnjega sprejema Titove štafete v Novem mestu. (Foto: Sandi Mikulan) ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Kegljači - vneti športniki