MESEČNA MLADINSKA PRILOGA ..SLOVENSKEGA VESTNIKA” CELOVEC, V ČETRTEK 29. APRILA 1948. — LETNIK III. — ŠTEV. 4 (22)
Kljub zatiranju smo dosegli lepe uspehe
l>no 11. t. m. se je zbrala mladina na okrajnih plenumih v Podravljah in v Borovljah. Na teh plenumih je pregledala svojo delo v zadnjem letu, si izvolila nove okrajne odbore in si zadala nove naloge za nadaljno delo v novem letu borbe, odločne borbo za pravice slovenskega naroda na Koroškem.
Iz poročil je bilo razvidno, kako vidne uspehe je dosegla mladina, s kakšno požrtvovalnostjo je izpolnjevala prevzete naloge in obveze. Tov. Bruno je v Borovljah mod drugim dejal: »Kljub vsem zatiranju in strahovanju naše mladine, kljub terorju in nasilju smo lahko ponosni na uspehe, ki smo jih dosegli v zad njem letu. letu odločne borbe in težkega dela. Ni se posrečilo našim sovražnikom, oslabiti z raznimi metodami našo organizacijo. Nasprotno pa lahko ugotovimo na podlagi našega napornega dela in doseženih uspehov, vstrajnosti in predanosti, da se iz dneva v dan krepi na Sa mladina, katera ne pozna ovir ali kompromisov. Pod vodstvom OF smo stali vedno na čelu, kar jo naš ponos in kar nas vzpodbuja, boriti sc v prvih vr stali za • osvoboditev Slovensko Koroške. Ni sile, katera bi ovirala našo mladino v svojem delu, v odločilni borbi za boljše in svetlejše življenje v svobodni domovini Titovi Jugoslaviji.«
Na obeh plenumih so poročali, kako so v zadnjem letu delali na kulturao-prosvetnem področju, kako so hodili na sestanke in konference. Zaradi nabijanja slovenskih napisov in kažipotov na slovenski zemlji ter manifestiranje za priključitev k FLR Jugoslaviji so bili naši mladinci obsojeni. Toda obsodbe, ki so bilo izrečene nad našimi najboljšimi mladinci in mladinkami, so dali naši mladini še večji pogum, s še večjo odločnostjo 30 je borila za svoj cilj in cilj vsega slovenskega naroda na Koroškem.
Ob koncu je dejal tovariš Bruno: »Iz tega poročila je razvidno naše naporno delo v preteklem letu. Ugotovili smo tudi napake, iz katerih se bomo v bodoče učili in jih skupno z novo izvoljenim odborom odpravili. Kljub vsem napakam pa je za nas to poročilo en del naših
uspehov. Zdaj pa, ko smo si zadali nove naloge, ne bomo ostali pri doseženih uspehih, temveč še bolj z borbenim poletom, z načrtnim in vstrajnim delom nadaljevali borbo v političnem kakor tudi v organizacijskem delu naše mladine za osvoboditev in priključitev Slovenske Koroške k FLRJ.«
S plenumov je poslala mladina pisma in resolucijo maršalu Titu, Glavnemu odboru Ljudsko mladine Slovenije, Svetovni federaciji demokratične mladine, tov. Karlu Prusniku — Gašperju ter
gospodarskih pravic, katere so nam pa edino zajamčene s priključitvijo v novi Titovi Jugoslaviji.«
V pismu naslovljenemu na Glavni odbor LMS pravi mladina okraja Beljak:
»Mladina okraja Beljak, zbrana na svojem III. plenumu, pošilja Vam in preko Vas vsej slovenski mladini borbene in tovariške pozdrave.
Na pokrajinskem plenumu smo se obvezali, da bomo z udarniškim delom gradili kulturno prosvetne domove v Žl-tari vesi in Škofičah. Že smo izvršili pr-
protestno pismo Britanski civilni upravi v Celovec, v katerem protestira proti krivični obsodbi tov. Gašperja.
Mladina okraja Borovlje pravi v svojem pismu maršalu Titu med drugim: »Kakor za časa oborožene borbe, v kateri smo se borili ramo ob rami z mladino Jugoslavije, katera gradi in obnavlja danes svojo svobodno domovino, smo si tudi mi zadali velike naloge in obveze, izgraditev naših prosvetnili domov v Žitari vesi in Škofičah. Prisegamo Vani dragi tovariš Tito, da ne bomo klonili pred težkočami, ampak nadaljevali bomo borbo za dosego naših političnih in
ve akcije, z mladinskim elanom smo pripravili teren za takojšen pričetek grad« nje.
Z gradnjo kulturnih domov bomo naši ljudski prosveti omogočili še širši razmah. S kulturnimi prireditvami bomo svetu kazali lepoto slovenske kulture in j dokazovali našo veliko ljubezen do slo-' venskega naroda.
V času, ko v Londonu razpravljajo namestniki zunanjih ministrov štirih velesil o državni pogodbi za Avstrijo, ko &o bo odločalo o bodoči pripadnosti Slovenske Koroške, se mi slovenska koroška mladina še prav posebno zavedamo naših- dolžnosti. Odločno hodimo po poti, ki smo jo nastopili v času narodno-osvo-bodilne borbe, ko smo se skupno z vso slovensko mladino na strani napredniii, svobodoljubnih narodov borili proti fašizmu. Nismo in ne bomo klonili pod nobenim nasiljem, ker jasno vidimo pred nami cilj, ki ga moramo in bomo dosegli, popolno svobodo koroških Slovencev v novi Titovi Jugoslaviji.«
Tov. Gašperju je poslala mladina naslednje pismo:
Tov. Gašper!
Ob priliki mladinskega plenuma za okraj Borovlje Ti mladina borovljslce-ga okraja pošilja borbene pozdrave. Spominjamo se Te s tem pismom in vzamemo pri vsakem delu Tebe za vzgled, ki korakaš na čelu borbe slovenskega naroda na Koroškem in ki so Te zaradi tega tudi po krivičnem obsodili. Mi mladinci boroveljskega okraja sledimo 'Tvoji poti s tem, da izpolnimo naloge, katere smo si zadali na današnjem plenumu.
Vsi poizkusi zaviranja našega dela, ter številni napadi BHS-a nas ne morejo motiti v nadaljnji borbi. Vstrajali smo do sedaj In vstrajali bomo tako dolgo, dokler ne dosežemo naš cilj, to je priključitev k FLR Jugoslaviji.«
Vzgled mladinca
risto\ jo da Lola.
Nositi brigadno obleko
le na Koroškem zlodn
Mladina Slovenske Koroške se je lansko leto v velikem številu udeležila gradnje Mladinske proge Šamac — Sa rajovo. V dveh brigadah so se zbrali naj boljši mladinci in mladinke ter pomaga li jugoslovanski mladini pri obnovi domovine in izpolnitvi prve Titovo petletke. Na progi so dobile vse brigade delovno obleko, katero so lahko vzeli tudi domov. Tudi naši dve brigadi sla imeli na progi svoje delovne obleke, ki eo jih brigadirji ob vrnitvi na Koroško prinesli seboj.
Za vstrajno delo in požrtvovalnost sta bili naši dve brigadi proglašeni za 3 krat udarne. Številni mladinci in mladinke, najboljši brigadirji, pa so postali udarniki in so dobili udarniško značko. Poudariti moramo, da ni bila samo slovenska koroška mladina na progi, temveč so prišle brigade iz vseh držav in so v skupnem delu kovale bratstvo in edinstvo mod vso demokratično mladino sveta. Skoraj vse inozemske brigade in skupine so si priborile častni naslov »udarne«. — Vsaka brigada je imela večje ali manjše število udarnikov in vsak brigadir je sprejel delovno obleko, ki jo je ponesel domov.
Vrnila se je prva brigada na Koroško. »Dostojno« so jo na svoj način sprejeli v Podrožčici, pretepali brigadirje in trgali zastave, ki si jih jo z vstrajnim delom priborila brigada na progi. Tudi na svoj način so obsodili funkcionarje bri-
gade in jih zaprli. — Prišla je druga naša brigada. Pričeli so preganjati mladince in mladinke — brigadirje, ki so nosili častno obleko. Ob takšni priložnosti so aretirali Folteja Demšarja, ld je nosil delovno obleko ter udarniško značko — ponos vsakega brigadirja. Kakor znano je bil aretiran po nalogu FSS-a v Borovljah od tajnega policista Sili-ja. V zaporu v Borovljah mu je bila obleka in značka odvzeta in se še danes nahaja na okrajnem sodišču v Borovljah, kljub temu, da je slovenska koroška mladina odločno zahtevala vrnitev omenjenih stvari.
Čudno se nam zdi, da se FSS in tajna policija še danes spotikata nad tem, če nosijo naši brigadirji ono delovno obleko, v kateri so s svojo udeležbo in delom na mladinski progi izrazili svojo povezanost z jugoslovansko mladino in svojo željo po miroljubnem sodelovanju z vso demokratično mladino sveta. Udarniška značka, ki je priznanje za požrtvovalno delo, jim je trn v peti, ne vidijo pa razne legalne in ilegalne neofašistične organizacije, ki se postavljajo s svojimi več ali manj zakritimi značka mi, s planinskimi rožami in grbi.
Zato je naša mladina tembolj ogorčena nad nedemokratičnim ravnanjem FSS-a in tajne policije ter odločno zahteva, da se vrne tov. Demšarju vzeta delovna obleka ter udarniška značka.
Zadnji mesec so izkopali na starem pokopališču v Beogradu posmrtne ostanke Narodnih herojev Ive Lole Ribarja in Ivana Milutinoviča.
Kosti junaških sinov so položili v skupen grob v svobodnem Beogradu, kjer bo spominjal vse bodoče rodove na slavne dneve iz narodnoosvobodilne vojne jugoslovanskih narodov.
Narodni heroj Ivo Ribar —* Lola je bil med tistimi borci, ki so že v svoji mladosti pod največjim preganjanjem in nevarnostjo trdno stopili na pot liorbe za osvobojen je ljudstva.
Lola je najprej vodil študente Beograda v borbi proti petokolonaškim režimom Jugoslavije. Kmalu pa je stopil na čelo najnaprednejše mladine vse Jugoslavije, postal je sekretar Centralnega komiteta jugoslovanske mladine. To dolžnost je vršil vse do svoje junaške smrti. Pod neposrednim vodstvom tovariša Tita je vodil organizacijo skozi ves čas njenega ilegalnega dela v stari Jugoslaviji in pozneje v narodnoosvobodilni vojni. Njegova zasluga je, da se je zbrala jugoslovanska mladina v enotnem množičnem mladinskem pokretu, ki je dal iz svojih vrst neštevilno junaških borcev in bork za svobodo in neodvisnost jugoslovanskega ljudstva. Ivo Ribar — Lola je bil eden izmed organizatorjev Narodno-osvobodilne vojske, član Vrhovnega štaba in najbližji sodelavec maršala Tita. Padel je zadet od on;nja sovražnega letala v letu 1943, tik pred nastopom nove naloge, ki mu jo je narekovala domovina.
Če pogledamo danes, ko gradijo jugoslovanski narodi novo, ljudsko republiko, vse. kar je storila mladina lahko rečemo, da so postale besede Ive Lole Ribarja delo tisočev mladih ljudi Jugoslavije. Danes ni človeka v svobodni jugoslovanski državi, ki bi ne govoril o rezultatu herojskega dela Ljudske mladine Jugoslavije. Tisoči udarnikov po tovarnah in delavnicah, tisoči trakto-
ristov, tisoči učencev in študentov hodi* |o danes po poti, ki jim jo je začrtal
Lola Ribar je s svojim primerom kazal, kako se je treba boriti. Bil je pravi voditelj mladine, predan borbi za osvoboditev jugoslovanskih narodov in vseh zatiranih, svobodoljubnih narodov sveta. Odlikovanje Narodnega heroja, najc višje odlikovanje, ki mu ga je po smrti na predlog maršala Tita podelil AVNOJ, je izraz ljubezni in priznanja vsega ljudstva Jugoslavije velikemu borcu in voditelju mladine
Nase kulturno delo
Mladinci in mladinke iz Št Petra na Vašinjah so se zbrali v nedeljo, dne 18. t. m. in šli na proslavo obletnico izselitve v Dobrlo ves. Tam so nastopili z igro »Glavni dobitek«, katero so tudi z velikim uspehom odigrali. Ne samo posamezni, temveč vsi igralci so se res potrudili in želi obilno odobravanje za svoje igranje.
Z velikim požrtvovanjem so se mladi igralci učili svoje vloge, od daleč so prihajali na vaje. Toda daljna pot jih ni mogla utruditi, z veliko ljubeznijo so se oprijeli kulturno - prosvetnega dela. Z igro so najprej nastopili doma v Št. Petru. kjer so želi tudi veliko odobravanje. S svojim igranjem so pokazali svojo ljube n, do slovenske igre in slovenske kulture sploh, katero skušajo onemogočiti nestrpni šovinisti.
S slovenskimi prireditvami dajemo mi koroški Slovenci najboljši dokaz naše volje, da se hočemo odločno boriti za naše pravice, ki jih nam odrekajo. Boriti se hočemo za osvoboditev našega slovenskega naroda na Koroškem, ki že desetletja trpi pod tujim jarmom. Ravno na ta dan, obletnico izselitve, so bile po vsej Slovenski Koroški prireditve, na katerih je nastopala naša mladina s slovenskimi igrami, petjem in recitacijami.

Za dvig naše ljudske prosvete
Z 21. marcem smo pričeli z delom v Žitari vesi. Kakor vedno, tudi zdaj nismo dolgo spraševali kako to in kdaj drugo, zavedali smo se velike naloge, ki jo je postavil slovenski narod pred nas mladino in šli navdušeno na Izvedbo in izpolnitev prevzetih obvez.
Danes lahko že naštevamo vidne uspehe, ki smo jih dosegli. Tovariši iz Št. Vida, Lovank, Globasnice, Reberce in Mokrij so pričeli z mladinskim tekmovanjem pripravljati teren za gradnjo prosvetnega doma v Žitari vesi. Prišli pa so tudi iz Kaple ob Dravi, Št. Jakoba v Rožu in Rožeka. Lahko smo že ponosni na dosedanje uspehe. Kljub velikim težavam smo izvedli v zadnjem času naslednja dela:
Prekopali in prevozili smo na razdaljo 500 m približno 50 m’ ruševin. Podrli smo tri notranje stene in vse tiste, ki so poškodovane. Podiranje starih razpadajočih sten je zelo nevarno in naporno, toda mlade roke se z navdušenjem oprimejo tudi najtežjega dela.
Poleg odkopa ruševin smo prepeljali in raztovorili več nr' drobnega peska, ki je potreben za novo zidanje.
Vendar pa to še ni vse. Medtem ko sc je delalo v Žitari vesi, je ostala mladina iz okrajev Beljak, Borovlje in Pliberk pridno pripravljala potrebni material, zbirala deske, sekala smreke in se pripravljala za poznejše masovno delo.
75 mladincev in mladink iz treh okrajev je sodelovalo prve dni pri predpripravah, 75 mladih graditeljev je zastavilo svoje mladeniške sile in veselo pričelo z delom za obnovo kulturnega doma.
Velikansko delo je še pred nami, toda izvršili ga bomo. Zavedamo se, da bodo kulturni domovi v Žitari vesi in tudi v Škofičah spet velik korak naprej pri dvigu naše ljudske prosvete, omogočili bodo širši razmah kulturnega udejstvovanja in izobrazbe našega slovenskega naroda na Koroškem.
NA GRADNJI...
Skupine mladih graditeljev se večkrat menjajo. Danes delajo mladinci iz Globasnice, jutri pridejo tovariši iz Reberce iz Mokrij in tako naprej. Vedno nove moči prihajajo na gradbišče, zdrava krepka mladina. Večkrat zadoni vesela pesem in delo gre hitreje izpod rok.
♦
Danes čakata Srečko in Kristi na ostale tovariše, že postajata nestrpna.
tGlobaščani pa imajo precejšnjo zamudo!« pravi Srečko. »Kaj pa jo z Blažem? Ali jih danes sploh ne bo?: »Mogoče, da jih je zadržalo slabo vreme.«
»Je tudi mogoče. Midva kar pričniva!
Veselo zavihtita krampe. Tudi dež.ne more zadržati mlada delavca, ki močno vihtita orodje. Mimo prihaja stara mn mica in postane na gradbišču.
Dobro jutro mainca. Kam pa vi že teko zgodaj?
Eli kaj, v trgovino moram. Spet so
vsak s svojim konjem. In celo iz Reberce pridejo. Danes bo veselo.
»Zdravo tovariši! Zdravo Globašcanik
Okrog' 12. ure se je zjasnilo, postalo je neprijetno vroče. Pot lije graditeljem po obrazu, ko vihtijo kramp in lopato. Od las, nosu in brade jim kaplja, toda oni se smejejo, veselo odgovarjajo krampi, ko udarijo ob steno. Voz za vozom se pomika z gradbišča in spet se vrača prazen ...
Počasi pada mrak na zemljo, postaja hladnejši.
»Treba se bo pripraviti za odhod,« pravi Franci, »ura bo sedem!«
Zadnji vozovi peljejo svoj tovor, nato
objavili, da dobimo eno celo limono, mora m takoj po njo, drugače še te ne dobim. Ali boste spet gradili, saj tam prihajajo že drugi pomagači.
In res, pripeljali so se z vozovi iz Globasnice. Pet tovarišev. Količ in Hojnik
krenejo mladinci, orodje na rami, proti domu. Pesem s progo »Šamac — Sarajevo odmeva v noč. Jutri se bo delo spet nadaljevalo, spet se bo slišala mogočna pesem dela pesem obnove domovine.	P. K.
Kapelski pionirji so nastopili
Dne 11. aprila 1948 so nastopili pionirji iz Kaple ob Dravi v Podljubelju s samostojno prireditvijo., V velikem številu so se zbrali starši in mladina, da prisostvujejo kulturni prireditvi, ki jo priredijo najmlajši kulturni delavci — pionirji sami.
Pionir Tevži Slonic je prireditev otvo-ril in v svojem nagovoru dejal: »V imenu pionirske organizacije Kapla, vas vse prav prisrčno pozdravljam. Dolgo je žo od tega, odkar smo zadnjič nastopili, toda danes vam hočemo pokazati, kaj smo se v tem času naučili, hočemo vam
Heka{ a pmUcski v£\M\Q*ii
Prav gotovo že nestrpno pričakujejo dan, ko bodo tudi slovenski pionirji dobili svojo železnico.
Pionirska proga, nu kateri bodo preživeli slov. pionirji mnogo veselih nr in ki bo predvsem tudi velika šola za nje — zlasti za tiste, ki se bodo posvetili železničarskem poklicu — se bo vila od-Viča pri Ljubljani skozi lepe gozdičke in prijazne dolinice do Kosez.
Vem, da jim sedaj leži na srcu vprašanje: Zakaj se bo pionirska proga začela na Viču, ki je za nekatere pionirje tako daleč? Pomisliti moramo na to, da ljudska oblast, ki jim daje pionirsko progo, gleda v bodočnost, na to, kako in kam se bo v prihodnjih letih razvijalo in razširilo glavno mesto ljudske republike Slovenije. In strokovnjaki, ki izdelujejo regulacijske načrte Ljubljane, bodo gotovo upoštevali tudi želje pionirjev, da sc pozneje pionirska proga približa Tivoliju.
Sedaj pa o tem, kakšna bo proga. Gotovo že malo veste v pionirski progi v Beogradu in Zagrebli.
Zii sedaj povem lahko toliko, da bo pionirska proga v Ljubljani malo drugačna od beograjske in zagrebške. Že sam spodnji ustroj bo grajen za 7G cm in ne za 60 cm železnico. Kaj je to spodnji ustroj, kaj pomeni 76 cm železnica, vprašate tovariše železničarje ali pa mogoče mladince, ki so gradili mladinsko progo. Omenim naj le, da so se odločili zn. Širšo progo zato, ker je ožja
manj trdna in se vlak hitreje iztiri. Seveda ne smete misliti, da bo sedaj pionirska železnica tako velika, kot je navadim. Ne, vagoni in lokomotiva bodo vseeno majhni — za pionirje ravno prav veliki. Za začetek bo na progi vozil en vlak s petimi vagoni. Vagone so obljubili narediti v svojem prostem času delavci in strokovnjaki v mariborskih železniških delavnicah, lokomotivo pa bodo vzeli v roke in jo popravili, da bo kot nova, strokovnjaki železniških de-lavnie v šiški.
še letos bodo ob progi zgrajene tri postaje. Da bodo lepe, bodo poskrbeli arhitekti z univerze. Načrt zgraditve pionirske proge obsega tudi ureditev njene okolice, da bo pionirjem nudila čim več razvedrila, pa tudi pouka in koristi. Ta ko nameravajo urediti botanični in živalski vrt. Pa ne samo poleti, tudi pozimi sc bodo peljali pionirji iz mesta v naravo. Ing. Bloudek, ki je gradil veliko smučarsko skakalnico v Planici, bo pripravil načrt za pionirsko skakalnico.
Na pionirski železnici bo seveda vse osebje sestavljeno iz pionirjev. Seveda se jo za to delo treba učiti in tudi vsak pionir ne bo mogel postati vlakovodja, telegrafist, sprevodnik itd. Službo bodo lahko opravljali le tisti pionirji, ki se v šoli odlično uče, ki izpolnjujejo statut Zveze pionirjev. Sicer pa kaj bi toliko govoril — saj so sc v Ljubljani že pričeli tečaji za tc pionirje. Ko je mestni odbor Ljudske mladine pozval pionirje,
naj se prijavijo za železničarski tečaj, se jih je oglasilo lepo število. Še celo mnogo preveč, kot pa so jih lahko sprejeli. Sedaj sprejeti pionirji že hodijo na tečaje. 290 jih je in vsi so najboljši učenci raznih ljubljanskih šol. Vsako nedeljo jim predavajo inženirji in tehniki železniške direkcije. Učni načrt — in po njem seveda tudi pionirji — je razdeljen na deset skupin. Tečaj za strojevodje obiskuje dvajset pionirjev, tečaj za kurjače prav tako dvajset, v tečajih za telegrafiste in vlakovne odpravnike jih je po štirideset, v tečajih za vlakovodje in vozovne preglednike po dvajset, za sprevodnike in potniške blagajnike so pripravlja štirideset, za progovne čuvaje trideset, za nadzornike proge in desetarje po dvajset pionirjev. V tečajih sc pridno uče, pri pouku pazijo in predavatelji so prav zadovoljni z. njimi. Da so bodo podrobno seznanili z vsemi skrivnostimi železniškega prometa, bodo hodili na glavni kolodvor, potem pa bodo šli pogledat še pionirsko železnico v Zagrebu. Mnogi izmed njih nameravajo pozneje, ko bodo odrasli, stopiti v službo pri železnici. »Zdaj se bomo že veliko naučili,« pravijo »in takrat, ko bomo veliki, se nam marsičesa ne bo treba od začetka učiti. Že sedaj se pripravljamo in učimo, da bomo bolje lali ko pomagali pri izgradnji domovine.«
Tako je torej dragi pionirji, s pionirsko progo v Ljubl jani. Kmalu se bo raz legel veseli pisk male lokomotive, pionirji pa, ki bodo železnico upravljali in tisti, ki se bodo z njo vozili, bodo srečni in zadovoljni vzkliknili v pozdrav in zahvalo novi domovini, ljudski oblasti, ki za svoje najmlajše skrbi na vsakem koraku.	Lado Sel iger
pokazati, s kakšnim veseljem se učimo naše materinščine — slovenskega jezika, videli boste danes, ko bomo enkrat sami nastopili, da tudi mi najmlajši požrtvovalno delamo.
Ravno danes obhajamo spet obletnico izselitve, ki je bila največji zločin nad na* šim slovenskim ljudstvom. Tudi mi hočemo po svojih močeh doprinesti k temu, da se ta dan nikdar več ne povrne. Da smo res pripravljeni, vam hočemo danes z. našim kulturnim sporedom dokazati. Ni veliko, kar prinašamo, vendar imamo voljo učiti se in korakati z mladino na čelu v borbi za lepšo in srečnejšo bodočnost. Pripravljeni smo tudi mi naj-mlajši napeti vse naše mlade moči za dosego prave svobode, katera pa nam je zagotovljena edino v naši domovini, novi Titovi Jugoslaviji.
Vas starše prosim kot pionir, da ne branite vašim otrokom na našo prireditve, naj bodo starejši ali mlajši od mene, pokažite jim pot v naše vrste, kjer se pravilno učimo naš materinski jezik, kjer'so usposabljamo v odločne in predane borce za pravice našega zatiranega naroda. Naše delo ni zastonj, kajti bodočnost je mladine, je naša!«
Po govoru so nastopili pionirji s svojim kulturnim sporedom. Prav lepo so '.apeli pionirsko himno »Mi smo slovenski; pionirji . Nato so uprizorili dve kratki igri, kateri so mladi igralci z velikim uspehom odigrali. Nastopili so tudi z recitacijami petjem ob spremljavi citer in spevom » Železna cesta « Pionir Adolf in pionirka Urška sta žela takšno odobravanje da sta, morala »Železno cesto« ponoviti.
Ob koncu se je pionir Tevži zahvalil za številno udeležbo in se poslovil s pionirskim pozdravom : Za domovino s Titom — naprej!«
Nastop naših pionirjev zasluži posebno pohvalo ne samo zaradi tega, ker so nastopili samostojno, temveč tudi zaradi tega, ker so nastopili z res pestrim in dobro podanim sporedom. Dokazali so veliko ljubezen do slovenske besede, do slovenskega naroda ter odločnost, boriti se s svojimi mladimi močmi za dosego pravic slovenskega naroda na Koroškem.
Na klopic!
Najlepši čas je sonca polni maj, ki vsako leto raj na zemlji ustvari. Mladina skače, vriska: — na klopeh posedajo prijatelji spel stari.
O davnih časih, o mladostnih dneh na soncu pogovarjajo se radi. Kako je vendar dolgo, dolgo že, ko tudi oni še bili so mladi!
Takole smo skakali tudi mi in žogali v pomladni se naravi!« Vsakršne misli starčkom se hude. cel roj spominov jim Štirni p<> glavi.
MladinaJ Tvoj Ust je
e
MLADA KOROŠKA
O
PAPIR
J
V	mojih mladih letih je večkrat pridr-‘dral cunjar s svojim vozičkom na nase 'dvorišče. Ustavil so je pod okni. nastavil dlani k ustom in zatrobil:
»Hola, hoj! Kupujem cunje, steklenice, vsakovrstno kramo!«
Za nas otroko je bil to praznik. Cunjar jo vse kupil, kar smo mu prinesli. Kupoval je poceni, a za nas je bil vsak krajcar bogastvo. Z njim smo si kupili bonbone, pomarančo ali čokolado. Marsikdaj smo bili potem doma tepeni, ker smo prodali cunjarju tudi kaj še uporabljivega. A kaj, ko- pa so nam bile sladkarije tako všeč.
Cunjar se nam jo zdel velik dobrotnik. Mislili smo, da kupuje staro kramo zato, da nam pomaga do sladkarij. Danes vem, da je cunjar v velikih mestih pravi trgovec. Kupuje poceni in prodaja dražje. Kosti proda tvornicam za klej, stekleno robo steklarnicam, a cunje tvornicam za papir. Danes tudi vem, da izdelujejo pridne delavske roke iz sta rili cunj papir za zvezke in knjige.
Stare cunje se ne dado kar tako spremeniti v papir, miniti so morala sto In stoletja, preden so je človek naučil tega dela.
Na kaj so pa ljudje prej pisali?
V	prastarih časih so ljudje pisali na kredaste plašče, na ilovico, ki so jo nato sušili, in klesali črko na kamen. Čudno bi bilo gledati danes pismonošo, ki bi moral raznašati take vrste pošto! Namesto torbe ob strani bi prenašal na hrbtu košaro polno opeke in na, kamnu pisana pisma.
Kasneje so ljudje pisali na voščene 'ploščice in šele pred tri tisoč leti so Egipčani zaceli pisati na liste; neke rastlini'. ki se je imenovala papir.
V	Pergamu, mestu v Mali. Aziji, so v •starih časih pisali na ovčjo kožo, ki so ■ju, na poseben način ustrojili. To je bil že velik napredek, še dandanes pišejo »osebno važno listine na koži podoben papir, kateremu pravimo pergament.
Toda tudi pisanje na kožo in rastlinske liste ni bilo pripravno. Le maloka-
je žene električni tok. Na stotine delavcev in delavk jo zaposlenih v teh delavnicah.
Cunje, stisnjene v velike bale, pripeljejo v tvomico. Tu razvežejo bale in stresejo cunje v velike valje, da se tam osnažijo. Valji se naglo vrlo in premetavajo cunje. Na obeh straneh valjev so posebne naprave, ki vsrkavajo prah, ki se dviga iz cunj. Če bi teh naprav ne bilo, bi se prali širil po tvomici in marsikateri delavec bi nevarno obolel. Nato ločijo pridno roke cunje na dva dela: kar jih je iz lanu ali konoplje na eno stran za izdelavo papirja boljše vrste, cunjo iz bombaževino pa na drug kup za izdelavo slabše vrste papirja. Odbrano cunjo režejo stroji z ostrimi rezili na
tanke trakove. Te trakove zmečejo v velikanske kadi polne luga. Tu se cunje operejo in izgube barvo. Postanejo bele kot sneg. Zdaj pride na pomoč apno in električni tok, ki razjesta cunje tako, da se izpremene v belo, mehko in tekoči kaši podobno zmes.
Iz te zmesi nastane papir. Toda papir iz te zmesi jo mehak in cunjast kakor pivnik. Na takem papirju bi se. črnilo razlivalo. Nanj ne bi mogli pisati. Zato
pridenejo kaši še lepilo iz galuna, smole in škroba. Šele zdaj dobijo papir, na katerega lahko pišemo in tiskamo. Tako pripravljeno kašo razvlečejo posebni stroji na tanke plasti in jili sušijo. Papir je gotov. Velike pole zrežejo stroji v manjše in delavke jih zlagajo v bale po 500 skupaj.
Časopisni papir izdelujemo iz topolovega in mehkega iglastega drevja, ki raste tudi v naših gozdovih. Posebni stroji zmeljejo les in ga spremenijo v mehko kašo. Kakor kašo iz cunj razvlečejo stroji to zmes in jo posuše. Tako nastane navadni časopisni papir, ki je cenejši, a manj trpežen.

Čeri sl je mogel kupiti teke Črste pap£ * ™ba "	P™ “
ja. Ako bi ne bili izumili papirja, ka- 'A15	«« s
krčnega rabimo dandanes, bi večina ljudi ne poznala no knjig, ni' zvezkov, časopisi bi no izhajali in ne bi mogli poročati nikakršnih vesti.
' Pravijo, da so Kitajci izumili današnji papir. Prve tvornice za izdelovanje papirja so sezidali v Franciji pred se« flemsto leti.
’ Delo za izdelavo papirja je zamudno iu naporno. Izdelujejo ga v posebnih 'tvomioali. To so velike delavnice z visokimi dimniki in velikimi stroji. Te, stro-
Živel je starček. Imel je hčer. Bila jc tako lepa, da jc ni mogoče opisali in kakršno pravljica še ne pozna. Ko jc odrasla, ji je oče dejal:
»No, hčerka, povsem si že odrasla, moraš se omožiti. Povej mi, koga si boš izbrala za moža?v
»Izbrala bi si takega, ki jc najmočnejši na svetu,r. jc odgovorila deklica.
Starček so jo zamislil in ugibal: Kdo je najmočnejši na svetu?
Mislil je in mislil, a se ni mogel domisliti. Potem je šel s hčerko na širno polje in zavpil z gromkim, pregromkini glasom:
»Hej! Kdo je na svetu najmočnejši, najmočnejši? Naj pride v svate k moji hčerki!«
Ni še do konca izgovoril teh besed, ko je nenadoma vse naokrog postalo toplo in svetlo, da je starček skoraj oslepel.
sonce.
»Ali si ti najmočnejši na svetu? : je vprašal starček.
»Da!« je reklo sonce. »Jaz sem najmočnejši med vsemi. Vso zemljo obsevam, vsa polja ogrevam, gozdove in loge, vse, kar je živega. Čo mene ne bi bilo, bi vladala večna noč in večen mraz. Kdo more biti močnejši od mene?«
Nato se je zopet stemnilo, ugasnila je goreča in vroča sončna luč, skrilo se je tudi sonce. Prišel jc drugi ženin — grozna toča.
»Ne! Vse kaže, da sonce ni najmoč-
nejše,: jo pomislila deklica. »Toča je močnejša.«
»Ali si ti najmočnejša na svetu?: je vprašal starček točo.
»Da!« je rekla grozna toča. »Najmočnejša sem med vsemi. Glej, še sonce sem zakrila, kakor bi ga sploh nc bilo. Kdo naj bi bil močnejši od mene?«
Toča še ni vsega izgovorila, ko sc je. nenadoma dvignila in zakrilila z dolgimi lokami. Na vse strani so ji odpadala zrna s črnega oblačila. Priletel je tretji ženin, veter, in pregnal točo. Od nejevolje je Toča pričela kričati in jokati. Zagrmel je silen grom. Vlil se je gost dež.
»No, kam se odpravlja solzavi ženin?« je pomislila deklica. »Veter — to bo
pravi ženin!:
Starček se je okrenil k vetru in zakričal iz vsega grla:
»Neliaj tuliti in zavijati! Povej nama, ali si ti najmočnejši?«
»Da, da!« je kriknil Veter. »Jaz, jazi Jaz sem najmočnejši!«
Začel jc dvigati in vrtinčiti pesek, odkrivati streho s hiš, ruvati in lomiti debelo drevje.
Dolgo bi še rogovilil in kazal svojo moč, a je znova zašumelo, zaječalo in zaropotalo. Velikan — Gora je prišla s svojega mesta v svate k starčkovi hčerki.
Veter se je vrgel na Velikana. • Goro. Prevrnil bi jo rad, a je odletel nazaj.
Vzpel se je od sramu pod nebo, da ge ni bilo videti več.
»Kričač!« jo pomislila deklica. »Smre ke lahko lomi, od Gore pa je odskoči! kakor grah od stene. Velikan — Gor. je prav gotovo najmočnejši na vsem svetu.,.
Stoji Velikan — Gora, z glavo se upira v nebo, s podnožjem osvaja podzem Ije. Stoji, se ne premakne, ne zaniha.
»Zdravstvuj, Velikan — Gora!« je re kel starček in se priklonil. »Povej nama, ali je res, da si najmočnejša na svetu?«
»Da, jaz sem najmočnejša na svetu!« je odgovorila Velikan — Gora s takim glasom, da se je starček sesedel od strahu. Da, najmočnejša sem med vsemi! S svojimi prsi razbijam veter, s svojim vrhom trgam točo, s svojini hrbtom zakrivam sonce.«
Nenadoma je Velikan — Gora zadrhtela, završala, zaškripala in zastokala ...
Kaj se ti je zgodilo Velikan Gora?« sta hkrati vprašala starček in deklica.
Sama ne vem, -, je odgovorila Velikan — Gora. »Nek malček, ki ga niti uzreti nc morem, ima kladivo in me tolče, tepe me, razbija moje kosti.
Znova jo Velikan — Gora zadrhtela, zastokala...
»Torej tudi ti nisi najmočnejša, - je pomislila deklica in rekla očetu:
»Pojdiva, očka, pogledat, kdo žali Velikana Goro, kdo ji ne da miru.;.
V krogu sta obšla Velikana - Goro in videla sta: na njenem podnožju stoji človek s kladivom in tolče po gori močno, da se kamenje odkrliava v velikih grudah.	j
»Zdravstvuj!« sla hkrati rekla starček' in deklica. »Povej nama kdo si.
»Človek sem..
»Kaj znaš delati?«
Vse, kar je potrebno!
Proti vetru letam, plavam čez morje, zidam hiše, mesta in drobim gore.
V mestih mojih je svetlo, v hišah mojih je toplo.
»No, to pomeni, da si najmočnejši na svetu,*: jo rekla deklica. Vzela to bom za moža.
Vzela sta se in živita še danes.
IVAN ALBRECHT:
Povodni mod
r\
I Z K U L I U R A
NA PLANINE!
Pri nas Slovencih na .Koroškem v preteklosti nismo mogli beležiti vidnejših rezultatov, planinskega udejstvovanja. Krivi temu nismo bili mi, temveč okoliščine v katerih smo živeli. Protiljudski elementi in šovinisti že desetletja zatirajo naš narod in mu odrekajo najosnovnejše pravice, tako, da sta naš kmet in delavec stalno izpostavljena nacionalnemu in gospodarskemu pritisku. Pod takimi pogoji jc čisto razumljivo, da se naš narod ni mogel vsestransko razvijati, on enostavno ni videl potrebe, da bi se začel baviti s planinstvom ali športom sploh. Vso to Je naš narod smatral za nepotrebno, za. luksus. Šele v NOB Je prišlo v tem pogledu do velikega preloma. Naš narod se je duševno sprostil.
Danes že prodira predvsem naša mla, 'dina v planine, številni izleti v gore kažejo, da jo zanimanje za planine zelo veliko, saj so bili vsi izleti masovnega značaja, kar jc tudi edino pravilno. Da-
do
nes niso naše gore več last posameznikov, ne, ono so last nas vseli. Zato jih tudi obiskujemo.
Naša bodoča naloga bo zajeti v planinstvo in v Jizbulturo sploh čim širše množice, kajti vsakemu Človeku, bodisi staremu ali mlademu, šibkemu ali prepke-mu, nudi planinstvo (fizkultura) veliko plemenitega užitka, ga duševno in telesno tako krepi, dviga in vzgaja, da ga nihče, ki ga je enkrat že okusil, ne more več pogrešati.
Za vzgled si vzemimo sovjetski alpinizem, ki je še zelo mlad, vendar pa je že dosegel krasne uspehe. Karakteristično za sovjetski alpinizem je, da je čisto masovnega značaja v nasprotju z zapadno-evropskim pojmovanjem, k poudarja individualno alpinistično izživljanje (sa-mohodništvo, najtežji gorski podvigi). V Sovjetski zvezi je gora dostopna vsem. Narod naj se množično Izživlja, je parola ruskih alpinistov. V ta namen prirejajo »alplnijade«, to so množični izleti
v gore. Velika alpinijada na Elbrus leta 1935 je pripeljala nad 2000 ljudi na vrh.
Tudi pri nas na Koroškem jo planinstvo, kolikor ga že gojimo, množičnega značaja. Na primer izleta na Dobrač preteklega leta se je udeležilo preko 30 ljudi. V večini so prišli ziljski kmeti in kmetice. 30 mladincev iz Dobrič vesi je aprila lanskega leta polezlo na Gačarico. Rožeška mladina je masovno polezla na Kepo (Jepo) itd. To so sicer prvi začetki, vendar pa vidimo, da smo na pravi poti — na poti naprednega planinstva.
Torej v planine! Koliko zdravega se nudi telesu v čistem gorskem zraku. Polog telesne koristi ima planince še du ševne koristi, ki so podloga za krepko življenje.
Naše planine nam nudijo vsakovrstne možnosti udejstovanja. Najlepše nam nudijo Karavanke, ki so nam najbližje. Tudi Ziljske planine, posebno pa Kam-ske planino so privlačne. Sčasoma si bomo izbrali tudi drage možnosti n. pr. ledne in plezalne ture.
< Prodiranje v tiste dele goro, kjer ni markiranih in zavarovanih poti, kjer je človek navezan čisto na svoje lastno moči, da doseže preko raznih težav, ki se mu stavijo na pot, vsaj visoki, lepi cilj, je predvsem za nas mladino lepa vaja za našo živl jenjsko borbo.
Mladina, naj bo čez poletje nase ti/. kulturno geslo: »Na planine!« Ljubo
Ko dan zamre, se noč vzbudi, povodni mož se oglasi. Pricolota, prikobaca
sc leno, topo iz vode, prepleta bičje mu lase.
•Ho ho, ho ho,-mrcina se roga za vasjo,
»Kdor k meni gre. dobi zaklad, za piškav oreh svetel	zla t h
. Hi hi, hi hi, se vila vodna mu smeji,
zu piškav oreh daš cekin, kdo ti bo to verjel, mrcin!«
Divjak se jezno zakadi,
|h> vodi deklico podi, da jezero razpenjeno predreti hoče breg in dno.
Vso noč potem, vso dolgo noč besni vihar razsajajoč, šele ko zarja zardi, povodni mož so umiri in spehan v jezeru zaspi.
12 PALČKOV—MALČKOV
Se palček - malček zdaj April razjoče: »Joj, meni v svet se noče. Se nisem še naspal, sem ves še vrtoglavk Se bratci palčki razjezijo, Aprila v svet spodijo. Časa toliko je še imel, da dežnik s sabo je vzel. Ko vrnil se je
spet, bil moker je od glave pa do pet. Bratci palčki so se zasmejali in vprašali: »Kako, ti muhasti April, kako na svetu je bilo?«
April zajokal je bridko: »Tako na svetu je bilo, tako:
Iran Albrecht:
TflaUd
Mamica moja, nimam darov, da bi ti z njimi izpričal, kako sem globoko v srcu te že zdavnaj poveličal.
Ker nimam daril, poslušaj samo, kakšne moje so želje:
Rad bi vedno živel tako, da bi bil tebi v veselje.
Rad bi navzel se tvojih dobrot, da vsak bi moral priznati:
»Tale otrok je tako plemenit kot bila njegova je mati. —«
ZAKAJ - ZATO
Zakaj pade maček vedno na noge?
Na to vprašanje niso učenjaki znali odgovora dolgo časa. V zraku nima maček nobene opore. Brez opore pa se vendar ni mogoče obrniti! Pa se maček le obrne brez opore. Opazovali so mačka, ko so ga držali za noge visoko v zrako tako, da je visel z glavo in hrbtom navzdol. Pa so zapazili, da je maček vsakokrat iztegnil rep na desno ali na levo, preden so ga izpustili. S tem je
prestavil težišče svojega telesa bolj na levo. Ta prestava ležišča prisili njegovo telo, da se nagne naglo na levo ali 'desno tako, da prileti maček na zemljo z : gami navzdol.
Zakaj plava pokvarjeno jajce po vodi?
Sveže jajce vsebuje rumenjak in beljak. Oba sta težja od vode. Zato tone sveže jajce v vodi. V pokvarjenem jajcu pa se razkrojita rumenjak in belak ter tvorita pline, ki so mnogo lažji od vode. Jajce postane zaradi tega lažje kot ista množina vode, zato splava v vodi navzgor.
Zakaj je zlato dražje od srebra?
Zlato ni koristnejše od srebra in tudi ni lepše. Nasprotno! Srebro je celo odpornejše, ako ga mešamo z drugimi kovinami. In njegova bleščeča belota ni grša od rumenega zlata. Srebro se tudi rabi v gospodinjstvu in zdravilstvu, v večji meri kot zlato. In vendar je zlato dragocenejše. Zakaj? Zato, ker je redkejše. Čim manj je česa, tem dražje je in tembolj cenjeno je. Ako bi nekega dne izsledili celo goro zlata, bi bilo zlato povsod cenejše od srebra. Krompir je poceni, dokler ga imajo povsod dovolj. Ali, ako bi izbruhnila lakota in bi jedi in tudi krompirja zmanjkalo, bi bil en sam krompir več vreden, kot istota-ko velika kopa zlata.
................................................................................ IttMttttttt
FRANJO ČIČEK:
n n
Pukše so dolga vas in jim pravijo tudi mesto, ker imajo zdravnika. Zdravniku pravijo tudi dohtar ter ga rabijo za različno bolezni in nezgode.
Pa pride nekega lepega dne popoldne gasilski trobentač pred gasilskega načelnika in zatrobi: Trara!
»Kaj pa je, da godeš?« se oglasi gasilski načelnik.
»Gori, gori!« pove trobentač.
»Prava reč, če gori,« pravi načelnik. »Zato smo pa tu in bomo gasili, če gori in imamo gasilsko društvo in brizgalno. Kje pa prav za prav gori?«
»Pri zdravniku dohtarju.«
»Popolnoma v redu. Zatrobi po cesti in skliči gasilce!«
»Pa je ogenj visoko.«
»Nič ne de,« se smehlja načelnik. »Vzamemo s seboj lestvo, pa mirna Bosna, in splezamo na hišo. Stopi tja k Cuckovem Cenetu in mu reci, da ga lepo pozdravim ter ga prav tovariško prosim, če bi bil tako prijazen in ljubezniv, saj je drugače dober dečko, kakor je bil njegov oče, lahka mu bodi zemlja domača, na raku je umrl in še ni bil bog ve kako star ter bi še danes živel, če bi bil zdrav in ne bi umrl, da tako je in nič drugače, in mu torej reci, lepo mu povej, saj veš, kako mislim, da je danes požar in da gori, in sicer gori pri nas v Pukšah in da bo vedel kje, mu reci, da gori in se kadi pri dohtarju, ki je zdravil njegovega očeta, in da je ogenj ka-
kor praviš visoko in pri najboljši volji da ne moremo do njega, da bi ga pogasili na licu mesta in mu zavezali vroči jezik. Tako mu povej, potem ga pa v mojem imenu lepo prosi, če bi bil Cucek tako prijazen in nam za kratek čas posodil lestvo.«
»Poznam Cuckovo lestvo,« odvrne trobentač, »prekratka bo, vam rečem! Ko sem obiral lani hruške, mi je do zadnje veje manjkalo še deset klinov.«
»Danes ne boš obiral hrušk, ampak gasil in za ogenj bo menda lestva dovolj dolga. Lepo obriši se, malo si moker pod nosom, in pojdi k Cucku!«
»Ali, načelnik, vseeno trdim, da je lestva prekratka! Gori namreč v drugem nadstropju.«
»Sitna reč,« brunda načelnik ter si viha brke. »Kaj naredimo sedaj? Kaj misliš?«
»Do sedaj še nisem ničesar mislil,« pravi trobentač. »Počakaj malo, bom začel takoj misliti!«
»Veš kaj,« ga prekine modri načelnik. »Pojdi k meni v sobo ter počakajva, da prigori hiša do prvega nadstropja. Potem bo menda lestva dovolj dolga in bomo lahko gasili in tebi ne bo treba ničesar misliti!«
»Izvrstna misel,« vzklikne trobentač ter gre v načelnikovo sobo. »Čez pol ure pogledam, kako daleč je že kaj ogenj in ako je že v prvem nadstropju, zatrobim:
trara, in pojdem po Cuckovo lestvo.«
»Tako je,« potrdi načelnik in še pove: »Veš, naglica nikjer ni dobra in rečem ti, tudi počasi s5 pride daleč.« In sta čakala in čakala in bi čakala mogoče še danes, da ni pridirkal občinski pastir ter se zadrl skozi okno:
»Dohtarjeva hiša je do tal pogorela!« »No, potem pa še bolje,« pravi načelnik. »Sedaj nam pa sploh ni treba gasiti in greš lahko mirno domov, Cucka pa naj z lestvo vred koklja brcnel«
O, tam v Pukšah je zabavno in so vedno dobre volje!
STRIC JOŽA SVOJIM PRIJATELJEM
Dragi moji prijatelji! Spet je minilo mesec dni, odkar smo se zadnjič pogovarjali v našem kotičku. Kaj vse se je dogodilo med tem časom! Velikonočni prazniki ležijo že daleč za nami. Gotovo ste jih veselo in dobro preživeli. Prepričan sem, da vam je položil zajček mnogo lepo slikanih pirhov v gnezdece, ki ste mu ga nastavili pod kakšnim grmom ali v skritem kotu v drvarnici. Ali ni tako? Saj še zdaj vidim vaše žareče oči in nasmejane obraze, ko ste jih nesli v hišo: rdeče, modre, vijolične, rumene in kdo ve kakšne barve še.
Pionirji in pionirke! Zdaj je prišla lepa cvetoča pomlad v deželo. Vse zeleni in cveti, iz dneva v dan postaja narava lepša, razveseljivejša. Klanjajo se zlate trobentice in se nasmihajo drobnim ptičkom, ki veselo prepevajo v gaju. Narava se je prebudila, slavi vstajenje in zmago. Premagala je mrzlo in neprijazno starko — zimo, ki se je odpravila s svojim snegom in ledom. Toplo pomla dansko sonce jo je pognalo iz dežele.
Moji mladi prijatelji! Kakor je zmagala pomlad ter s svojimi sončnimi žarki premagala hladno zimo, tako bo tudi zmagala pravica nad temnimi silami reakcije, tudi za naš slovenski narod na Koroškem bo zasijalo zlato sonce svobode, nastopila bo dolgozaželjena in težko pričakovana narodova pomlad tudi za nas koroške Slovence. Zadihali bomo tudi mi svobodno in se skupno z našimi že osvobojenimi brati veselili vstajenja — praznovali bomo našo alelujo.
Kaj bi vam še povedal lepega? V začetku najlepšega meseca v letu — maja, bodo praznovale naše pridne mamice svoj praznik — materinski dan. Na ta dan jih bomo posebno počastili in obdarili, zahvalili se jim bomo za vso skrb in dobroto, katere smo deležni. Z lepimi recitacijami in petjem jim bomo na-
pravili posebno veselje, slovenska beseda, ki so jo nas učile naše mamice, jim bo najlepše darilo.
Danes prejema Milka Kušej iz Blata pri Pliberku lepo knjigo kot nagrado za njeno rešitev zadnje križanke.
Dragi moji prijatelji, pozdravljum vas prav toplo in vam želim mnogo razvedrila pri igrah na prostem, v sončni pomladanski naravi.
Vaš stric Joža
UGANKA
Dragi pionirji! Namesto pik vstavite črke in dobili boste !ep pregovor znanega slovenskega pisatelja, Josipa Stritarja.
REŠITEV KRIŽANKE.
Vodoravno: 2 vik; 4 snaha; 7 okras; 13 Erika; 15 Tito; 18 Titova Jus goslavija.
Navpično: 1 Mi; 2 varuh; 3 kokoš; 4 slon; 5 nov; 6 hej; 9 ata; 10 sivo; 11 mir; 12 it; 14 Ig; 16 ti; 17 ojn; 19 ar; 20
SLIKA BREZ BESED