"V SI OGI JE MOČ"
. i ^^^^. ' , ,	^^ j\? 7
^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
"SLOGA" "UNITY" WEEKLY
LIST ZA SLOVENSKI NAROD.
"ENTERED AS SECOND-CLASS MATTER AT THE POST OFFICE AT NEW YORK, N. Y. UNDER THE ACT OF MARCH 3, 1Š79.
VOLUME V. LETO.	NEW YORK, N. Y. V ČETRTE K 2, JANUARY 1919............................'	~ . 7"............. " " ŠTEV- (NO.) i.
Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6. 1917, on the file at the Post Office of Cleveland, O. — By the Order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
- ■ ---- -- ■ • —--;-- —- * j1----—:-1--- ~~~ ; 1 : ' ' ---
WILSON V LONDONU.
VELIKANSKO SLAVLJE PO CELI DEŽELI. WILS0N0VI GOVORI IN NAGOVORI KRASNI.
VSE W1LS0N0VE IDEJE SPREJETE. ANGLEŽI NAVDUŠENI ZANJ.
WILSON V LONDONU.
Pretečeni četrtek 26. decembra je bil oni zgodovinski dan, ko je prvič stopil na Angleška tla predsednik'republike, predsednik ijia-roda, ki se je pred 143 leti odtrgal od Anglije in se osvobodil. Kdo bi si tedaj mislil, da bode ta Anglija kedaj predsednika te uporne dežele sprejemala s tolikim slav-ljem. In v resnici še nikdar kak narod, vzlasti angleški, ni sprejemal koga s tolikim slavjem, in sicer s tolikim prisrčnim slavjem, kakor je sprejel sedaj predsednika Wilsona- Topovi so grmeli, milijoni ljudstva je navdušeno kričalo v |V pozdrav, ko je pripihal v London = vlak, ki je pripeljal dična gosta, predsednika in njegovo ženo.
Na postaji ga je sprejel kralj Juri i. kraljica in vsi vladni zastopniki so ga čakali na kolodvoru in ga potem peljali v slovesnem sprevodu v kraljevsko plačo, kjer' sta bila oba, predsednik in žena gosta kralja Jurija. \
Prvi dan bivanja v Londonu je bil posvečen samo slavnostnemu sprejemu. Takoj , drugi daii je pa Wilson začel zopet svoje delo. Posvetoval se je z raznimi voditelji naroda in vlade in jih skušal pri-/ ,. dobiti za svoje velike ideje, kate-re je prinespl v Evropo.
Imel je več govorov in nagovorov te dni. Vsi govor: so biseri govorniške umetnosti in posebno bi seri modrosti in preinišljeuosti. Vsi govori pričajo, kako Velik duh je ta človek. Zanimivi so nagovd-ri na kralja. V nobenem govoru ni imeno.val kralja "Vaše veličanstvo" temveč vedno sami "Sir" —
gospod. Ko ga je kralj pozdravil, odgovoril mu je da ga veseli, da ga pozdravlja "angleška demokracija, na čelu katere stojite vi-"
Značilen je bil zlasti njegov govor, ko ga je pozdravil župan mesta Londona. Tu je izlil Wilson vso svojo "veliko dušo", kakor so rekli vsi, ki so ga čuli. Tu se je pokazal kot velikega v skromnosti. "Ko me pozdravljate in mi kličete slavo, jaz čujem iz teh klicev ne toliko pozdrav moji osebi, kakor narodu, katerega zastopam in načelom, katere širim. Zdi se mi tukaj, ko med vami stojim, da sem samo mal košček velikanskih dbgodkov, kateri se prav kar vrše na svetu."
Ko bode izvršil svojo uradno misijo y JLondonu, šel ,bq<le tudi v Carlisle, kjer je doma njegova fbdovina. " " ' *;" "" "'■+ .
Da, v Wilsonu vidi celi svet,sedaj, kaj pomenja en sam pravi človek na pravem mestu o pravem času!
Značilno je tudi, kar je rekel delegaciji duhovnikov, ko ga je pozdravila: "Prav ste rekli, gospod, ko ste omenili, da jaz priznavam svetost vere v teh zamotanih časih, ko je treba uravnati tako velikanske svetovne razmere, katere bi noben človeški razum ne mogel voditi.
Jaz sem prepričanja, da bi moral vsakdo znoreti, kdor bi vspričo sedanjih dogodkov ne veroval v previdnost Božjo nad človeštvom. To vse bi mu bila uganjka brez rešitve. Ko bi ne bilo nekega najvišjega vodstva pri, vseh teh dogodkih, človek bi moral obupati.
SLOVENEC PRVI VLADAR i JUGOSLAVIJE.
•Mr. Pašič je novi ministerski predsednik v Jugoslaviji. Toda Dr.\ Korošec je podpredsednik, o- : ziroma njegov namestnik. Takoj ; ko smo dobili to vest, sirto se začudili, kakor more biti kak mini-' sterski podpredsednik, katerega vendar nobena vlada še ni imela in ga nima- Še le najnovejša sporočila so pojasnila cel položaj. Air. Pašič se je popolnoma onemogočil v Srbiji s svojo intrigantno politiko. Vendar časi sr. preresni, da bi se sedaj vršile v deželi, kakor je naša nova Jugoslavija, kake mi-nisterske krize. Ako hoče Jugoslavija zmagati na celi črti, mora biti jedina kakor obroč. Tej edinosti na ljubo so ustvarili inodri jugo- i slovanski politiki novo mesto, ka- ] koršnega še ni imela nobena drža- I •va in ga tudi sedaj nima — mesto ministerskega podpredsednika-Tako so naredili Pašiča za ministerskega predsednika, brez službe, in ministerski podpredsednik Dr. Korošec vodi vse državne posle. Dr. Korošec is stalno <edaj v Belemgradu in vodi z Dr. Trumbi-čem, zunanjim ministrom iif biv-
šim predsednikom jugoslovanskega odbora vso politiko Jugoslavije v najlepši slogi in edinosti ce-loskupnega. Jugoslovanskega naroda.
-o-
!DALMATINCI ZA DALMACIJO.
Rim. — Naši Dalmatinci se dobro drže in krepko branijo svojo lepo deželo. Kolikor bolj se bliža mirovna konferenca, toliko bolj so Italijani nervozni. Dogodki naj-zadnjih dni iz Dalmacije jih jako razburjajo. Vlada je slepila ljudstvo, da je to laška zemlja, da bode v malo tednih po okupaciji spre menila vse razmere in naredila najlepši mir. Toda godi se ravno nasprotno, Kolikor dalje so Itali-jjani v Dalmaciji, toliko večje sov-jraštvo do njih se pojavlja med ljudstvom- Tako na primer so nare-Jdili v Zadru, Splitu jn drugih lu-;kah posebno narodno stražo, ki Ičuva vhod v luke,. Ako pride la-dija, ki nosi laško zastavo, ji ta straža ne pusti v luko. V več mestih, ko so se hoteli Lahi s pilo izkrcati, prišlo je do boja in več jih je bilo že ubitih. Le posredovanju francoskih vojakov se je zahvaliti,
da ni izbruhnila že cela revolucija proti Italijanom. — Tako sedaj Italija gleda s presenečenim očesom preko Jadrana. Spekla se je. — Revica, kako se bode še le spekla, ako bi se res doseglo, da bi bila Dalmacija priklopljena Italija. Radovedni smo, koliko dni bi bila Dalmacija Italijanska?
-o—1-
MIROVNA KONFERENCA^ KONEC PRVEGA TEDNA PO NOVEM LETU.
Predpriprave za mirovnp konferenco so skoraj končane. Vlade so se zjedinile v glavnih načelih, s katerimi se bodo sešle in na katerih se bode vse reševalo. Vse vlade so za ligo narodov, kakoršno je zasnoval Wilson. Vsi uvidevajo njeno velikansko važnost za trajni • miPf Nekako konec prvega tedna v januarju upajo, da se bodo za- : stopniki sešli. Tudi/glede števila 1 članov delegatov so se že vlade zjedinile. V kolikor se sedaj misij,.. bade, nekako. J2p delegatov. ' Jugoslovani bodo imeli najbrže tri. : Delegatje še nigo objavljeni.
-o--' i
IZID DRŽAVNIH VOLITEV ! NA ANGLEŠKEM. j
1
Loyd George je zmagal s svo- ( je stranko na celi črti. Njegova ( stranka Se imenuje koalicijski uni- ^ onisti. Cela koalicija: skupaj ima | 471 poslancev. Vse druge stranke. ( imajo skupaj 234. — Na Irskem so popolnoma zmagali Sin Feinerji, ; to je skrajni narodnjaki. Vsi škof- j je so se izjavili zanje in jih s svojim vplivom podprli. S tem so se vsi škofje postavili v nasprotje z vlado za svobodo Irske. — Tekom meseca januarja nameravajo ti novo izvoljeni poslanci sklicati poseben "parlament" v Dublinu, kjer nameravajo razglasiti svobodo Irske in I/sko republiko. — Upajmo, da bodo tudi preganjani Irci dobili svobodo. Ako velja pravilo samoodločevanja za vse narode, zakaj bi ravno za Irsko ne vel-jali.
, , -o-—
RESNICA ZMAGUJE.
Krivičnim zahtevam italijanske vlade po našem ozemlju se je uprl — poslušajte — čelo italijanski minister Bissolati, ki'je odložil svo jo službo kot socijalistični, minister. Kaj je bilo temu vzrok? Nič drugega kot .nesoglasje, ki je nastalo med njim in zunanjim mini-strom Sonnino. Bissolati je že dolgo odobraval zahteve Jugoslovanov ter se rti strinjal s Sonnino, ki hrepeni po tem, da bi Italija dobila kolikor mogoče veliko* našega ozemlja, še več kakor ga ji je določila londonska pogodba. Bissolati je zagovarjal mnenje, da se pusti Jugoslovanom njih ozemlje na vzhodnem jadranskem obrežju. Na ta način bi se doseglo prijateljstvo z Jugoslovani, kar je on tako zelo želel doseči. Po mnenju ■ bivšega italijanskega ministra Bissolati je ravno od neposrednih 1 sosedov Jugoslovanov^ v največji , meri odvisna prihodnjost Trsta.
Ta najnovejši/čin, člana italijanskega ministerstva jasno kaže, da so"tudi še v Italiji trezno misleči možje, ki nikakor ne odobravajo imperijalističnih zahtev italijanske vlade. In to nas mop navdajati z upanjem, da se bo iupošteval korak bivšega ministra in pravičnost drugih njegovih .somišljenikov ter da se b'o-jugoslovansko vprašanje z ozirom na Italijo na pravični podlagi in v splošno zadovoljnost rešilo na mirovni konferenci/ —-o-
Italijanska propaganda, da bi prepričali jaVnost v 'Ameriki o "pravičnih'-' svojih zahtevah je velikanska. Poslužuje se vseh mogočih sredstev v to svrho. Ker je pa resnica samo ena, pa hoče z lažjo in zvijkčo doseči svoj namen. Italija si misli: zdaj je zadnji čas, da zadobim, kar želim. Kmalu bo zadeva rešena na mirovni konfe--enci, zato kujmo železo, dokler je vroče. Vse nam naj pomaga, naj bo sredstvo še tako smešno ali erivično. le sem ž.nj.hn: nekaj bo že ostalo. Toda rfe-snica je samo * ena. Vse zvijače ji ne bodo pomagale,. Ne bo dosegla drugega kot se večjo blamažo ko izve svet,.kačo krivične so njene zahteve in kako lažnjiva sredstva, katera upodablja zdaj,-da bo osramotena in □smešena pred vsem svetom ko se xlkrijejo njene zvijače- Izginile bodo pri luči resnice ko posveti v nje kot zbeži golazen, ki je pod lesko, če vržeš desko proč in posveti svitlo solnce v golazen. Resnica, katera je na naši strani nas bo osvobodila našega zvitega pa zadnjega sovražnika.R»Naš jugoslovanski narod se je rešil svojih zatiralcev: Turkov, Nemcev, Madžarov. Spolnila se je nad njimi beseda našega pesnika: "Vse je vihar razdjal, Narod pa zmiraj stal. Gledal nad Triglavom neba obok." Premajhen je Italijan, ta "aš premeteni a zadnji sovražnik, da bi nas spravil pod svojo oblast. In naš narod je preizkušen v bojih — in če ne bo miroval Italijan — bo tudi on skusil, kaj je Slovan. -o-
Pariz: — Monsignore Ceretti. papežev zastopnik pri mirovni konferenci. — Med Wilsonom in sve tim očetom vladajo najboljše razmere in Wilson je hvaležen papežu za njegovo izjavo, da bode podpiral vse sklepe mirovne konference; — Iz tega sledi, da je papež popolnoma na stališču Wilsona, kateri priznava, da je dobil prve misli za njegovih 14 točk v miroVni encikliki papeževi.
-o——
ZAVEZNIŠKE ZASTAVE NA MASTNI SVETOVALNICI V POZNANJU.
Varšava. 28 dec. Ob priliki prihoda svetovnoznanega.polskega u-metnika in rodoljuba Ignacija Jana Paderewskija v Poznanju je prišlo med Nemci in Poljaki do krvavih spopadov. Njemu na časi so bile razobešene na mestni hiši poleg amerikanske zastave tudi zastave drugih zaveznikov. Nemci so zahtevali, da se te zastave
odstrani, čemur so se Poljaki pro-, tivili. Nemci so začeli nato streljati s strojnimi puškami. Slednjič so nemški uradniki sneli zastave, Poljaki so tudi odgovorili s streli. Boj je trajal od dveh popoldne do sedmih zvečer.
•v.
London 29. dec. Brzojavka "Exchange Telegraph" iz Kopenhage poroča o pouličnih bojih v petek v Poznanju. Boj so povzročili nemški častniki, ki so streljali na avtomobil, na katerem je bila ameriška Zastava. Poljaki so porazili Nemce. Ubitih je bilo ik obeh Straneh 100 moških in 38 žensk in otrok. Nemci so žalili zastavo in zato je bila poklicana polska stra-ša-
London 29. dec. Preko Berlina iz Dancinga in Poznanja došlc brzojavke poročajo,, da je bil sprejem Igacija Jana Paderevvski-ja velikanski triumf. Hiše so bile o-krašene in polska društva so delala špalir. Godbe so igrale polske napeve, katere je narod s petjem spremljal. Polsko vojaštvo je delalo Častno stražo v velikanskem sprevodu.
-o--. t
.Sedmi del prebivalcev mesta Pappete na otoku Taluti Je podleglo inflnenci. Mrliče v še pokopati. in sežgati niso mogli. ■
Blizo Trentona, N. J. se je vžgal železniški poštni voz s 400 vrečami pošte za Atlantic City in drti-ga mesta.
Kraljica Vilhelmina je povabila predsednika Wilsona in Mrs.
Wilson, da jo obiščeta v Holandi-' j'-
V	kaznilnici Cresti v Petrogra-du imajo boljševiki zaprtih 3.205 jetnikov.
Pet delegatov bo zastopalo vsako državo na mirovnem kongresu, se poroča iz Pariza.
Princ Hohenloe Schillingsfurst umrl. Blizu Dunaja na nekem lovu ga je naglomaj1 zadela kap. Svoj čas je bil ministerski predsednik in potem cesarski namestnik v Trstu.
Na božič je v Berlinu prišlo do spopadov med upornimi mornarji in berlinsko gardo. 76 osel) je bilo ubitih.
Imetje bivše nemške cesarske družine Hohenz.ollerii se ceni nad 900 milj 0110 v mark.
Jugoslovanske čete, so zasedle mesto Celje- Vojaki so zasedli mestno hišo in odstavili občinski svfct in vzeli mestno upravo v svoje roke. Kakor znano, je bilo Celje eno najzagrinej;ših nemčurskih gnezd na Štajerskem.
V	Bridgeport, Conn, je 13.000 delavcev ostalo brez dela v tovarni Remington, kjer se je izdelovalo orožje vsled odpovedi naročila.
-o_—	-.
Slovenska Narodna Zveza še n
zaspala, kakor nekateri dopisnik po raznih listih pišejo in se zagovarjajo, da so za SNZ. Vsak, ka teri hoče SNZ zastopati naj naj prvo postane član dobre prekorist ne družbe med Slovenci in ta j< SNZ.
Vsak zaveden Slovenec in Slo venka bi morala biti član SNZ pristopnina je samo $1.00. Piši z; pogoje za pristop na SNZ. 105: : East 62nd St. Cleveland, Ohio-
PAR NASVETOV V
RESNEM ČASU.
Pod tem naslovom neki "Slovenski časnikar" v Glas Naroda poživlja na skupen "Vse-slovenski shod", ki se naj bi sklical v bljižni bodočnosti.
Ta članek je tako poln zavijanj in neresnic in v nekaterih točkah naravnost laže zlasti proti SNZ-, da naj mi dragi somišljeniki dovolijo, da mu moram odgovoriti.
ta "Slovenski časnikar", kateri se takoj v prvih odstavkih izda kdo je, je sicer velik absolutisti in autokrat. V svojem) pozivu kar naravnost vsakega razglaša za izdajalca naroda, kdor bi si upal imeti kake pomisleke proti temu njegovemu nasvetovanemu "Vse-sloven-skemu" shodu.
Jaz se te njegove bombe nič ne bojim, ker, hvala Bogu, nismo še v bivši Rusiji, kjer bi se ne smelo drugače misliti, kakor oni, ki si domišlja, da ima kako oblast, temveč smo v svobodni lepi Ameriki, kjer ima vsakdo pravico biti drugačnih misli, kakor kak autokrati-čen duh, če je to tudi kak "Slovenski časnikar." Zato si upam v kljub temu žuganju povedati naravnost svoje misli.
Veselo znamenje med našim ameriškim slovenskim delavstvom je, da se je zadnje čase začelo zavedati velike potrebe bratske sloge in narodne edinosti, da je začutilo, da nekaj ni prav v naših razmerah, da ni ,vse to ni tako res, kakor so ga nekateri njegovi "vodi-telji"slepili.
Da, to je lahko vedel vsakdo, da bode prišlo do tega in da mora priti, kajti po besedah velikega Lincolna: "Mogoče je varati nekaj ljudi nekaj časa. Mogoče je tudi varati vse ljudi nekaj časa. Nemogoče pa je varati vse ljudi vse čase." Resnica. izbruhne na dan. Re ,11k. 1, ako sfc iaji; je kakor vuUcan. Izbruhniti, mora na dan' preje ali sleje
Tako je tudi s slepenjem in zapeljavanjem našega slovenskega delavstva v Ameriki,
Prepričfin sem, da bode naš narod spoznal resnico, ko bode enkrat dobro prebavil v svoji miroljubni duši vzvišene ideje Wilsonove-ga demokratizma in jih. bode primerjal potem s pokveko boljševiške-ga socijalizma, katerega so ga učili njegovi Chicaški učitelji.
Vendar pa sem, prepričanja, da je naš narod za sedaj še tako poln strupa narodne needinosti, s katerim je bil strupljen zadnja! leta, da bode vzelo leta predno se bode ta strup preboleli v celoti pa, nikdar več.
* *
Takoj naj povem, da nimam prav nič proti sklicanju kakega vseslovenskega ali kakoršnegakoli shoda, kjer bi se sešel narod k posvetovanju o svojih namenih in potrebah. Bil sem vedno prepričanja, da je naša glavna hiba ta, da se premalokdaj shajamo. To velja za nas
duhovnike, kk5r za časnikarje, kakor za širše narodne mase.
.....
Toda priznati pa moram, da ne vidim v tem nasvetovanem "vseslovenskem shodu" onega pomena in namena, katerega vidi "Slovenski časnikar" v Glas Naroda.
Nasprolino vidim med vrsticami tega Članka jako prozoren namen ne spravitj "NAROD NA ODER" in "voditelje na stolce poslušalcev," temveč ravno nasprotno pahniti ž odra par preveč resnicoljubnih iu preveč odkritosrčnih voditeljev, da bode še manj "vo-iteljev" vodilo narod in ga tako še bolj nemoteno vodilo . . . kam? To najbrže sam "Slovenski česnikar" prav dobro ve, dasi v svojem članku tako skuša to zatajiti.
To pišem toliko lažje, ker se ne smatram za "narodnega voditelja" in ne spadam v ono srečno, presrečno vrsto slovenskih rojakov, ki so "voditelji" naroda, katerim ta "Slovenski časnikar" tako zavida njih "stolček," dasi pa isti čas sam sebe proglaša za voditelja in selo absolutista, ki že kar žuga s prangerjem, vsakemu, kdor .bi si upal biti drugačnih misli-
Kot duhovnik se ne smatram še kot voditelja naroda temveč bolj kot njegovega učitelja in kažipota, kajti voditelj je samo eden — Kristus, naš dobri pastir.
Ali naj ta VSE-slovenski shod pomaga narodu doma do zmage, do njegovih pravic?
Ko bi se tak shod mogel sniti, bode že gotovo vse končano in naše jugoslovansko vprašanje že rešeno, in najbrže mirovna Konferenca končana. Naše Jugoslovansko vprašanje je sedajle, ta teden še, in morda še en teden pereče, potem bode pa rešeno, Če pa ne bode rešeno pravilno, potem pa smo vsi za to, da moramo tak shod Sklicati in sicer ne enega, ampak celo vrsto shodov in sestankov, ker . krivice ne bomo nikdar potrdili.
Ali naj ima tak shod jiamen diktirati narodnim voditeljem doma, kako politiko naj vodijo, kakor je SRZ hotelo, da MORA narod - doma sprejeti republiko ali pa nič, dasi so. sedaj spremenili besedico : "morajo" v "slutili smo." Dasi so si začasno izbrali kraljeviča "regenta."	, '
Ali naj mi, ameriški Slovenci tikazujemo narodu doma? Onemu , narodu, ki je prelil toliko srčne krvi za svojo svobodo, ki je toliko ( prestradal in toliko gorja ih hudega prestal, mi, ki praV za prav nismo > še ničesar žrtvovali za njegovo svobodo dome?
(Dalje-na tretji strani.)
SLOGA
__TEPNIK ZA SLOVENSKI NAROD.___
IZHAJA VSAK ČETJRTBK DOPOLDAN.
,	urad.
67 E. 7th St. New York, N. Y. NAROČNINA : $1.50 na leto — 75c. za ščit' mesecev. Z "	CENE OGLASOV NA ZAHTEVO......................
ISSUED' EVERY THURSDAY BEFORENOON ,,	' ' ■	By 'the . • '	...
SLOGA PUBLISHING CO.
. ..,■, , , ,,, „ ,.,„ , t ,,,..,■- ■ I. .......	-----" ;■ ; "	r--—--— ;
' OFFICE-
67.E. 7th St. NEo YORK, N. Y. .. . .
.. ' --------------■—---~--r—■ ■"'---—-1—-":■••:••-"---:-;——~—---'"T;
: Subsrciption rates: $1.50 per year —. 75. for ,&is months.
..... i	ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
r	.., TEL.: QRCHARQ, ai73-_
C^RTEJv 2. .'JAN. 1919- 'J'liURSl^AY, JAN. 2. ,191.9
"" VOLUME V. LETO. .	ŽTEV. (No.);i.
V, ., ' ,—-----—---;--:-7	:	' •	~
1919.
,	Veselo no\o leto hi Noičimo, ko htopamo v np\o Jeto 1919.
Yesfclo bode to leto v resnici, ker lkle prineslo svobodo, novo življenje, novo'bodočnost, nov mir narodom, ki so bili tisočletja v ' ' sužrtosti. '	; -
Veselo novo letu bode tu za novo "Češko-slovaško!" "Tot nem,' „Ul( ember'', so govorili Mažari. "Slovak ni človek." V kraljevski palači ( v Budapešti je velik kip, ki predočuje Arpada, kako stopa na glavo tlači k tlom. Ta "nem ember," "ne človek" je danes svob'odni' e|ovek in kako se veseli letošnjega leta, ki mu bode pri niiroV,\Ti konferenci prineslo rešitev iz tisočletne sužnosti.
k:^J>0^eselo bode to leto za združeno Poljsko, za novo Ukrajino, za svobodno Lilvanijo.	....	.
Toda, kako veselo bode leto ze našo Jugoslavijo. Sanje dolgega sto-letja;i?odo postale resnica NoVa doba, nove nade, novo življenje' — -<. ^ življenje svobode in prostega razvoja! ,
Toda to leto ]).ii prinaša s svojimi veselimi in lepimi darovi tudi .,.„ nove in težke dolžnosti.
Ni dosti, da dobi'Jugoslavija svobodo.	»
Nfe\v Yo'rski dnevnik, Journal, časnik znanega Hearsta, je pred nekaj tedni pisal v svojem uvodnem .članku: "Dati demokratsko svo-bbdo jugoslcn anom, oziroma .Balkancem, je isto, kakor če. greste na pokopališče iii zakličete tem mrtvecem : Vstani't'e, dajamo vam de-uiokratsko'Svobodo."	,	;■,■■	'.: r;';..'"	■.■■
V resnici-!: Vllikaliska je sedanja d'pba^'A^ie'J«gosluv'aiTit,''d<:tina " jaitU v-Ame^l^ T^doba mora pokazati ali smo vredni te svobode? Ali smo zmožni, da se bomo še zavedali, kaj ta svoboda pomeni?
p&j, rfcci pi-rojkjj, prost si ! ,Na:rediš lahko, ka-r hočeš? Ali ga ne " postavimo v nevarnost popolnega moralnega propada? '	v, t>ij!j ^tokM V roke^i1 »a ne postavis v nevarnost, da se ra-
;->.»; ni sanj seber	';.
. 1 ■ Sovražniki slovanstva kažejo na Rusijo in k''iee: Poglejte Rusijo? Ali ni svoboda teo?u narodu "nož v otroških rokah?" Ali je jic izrabljajo v medsebojno moritev in klanje? Ali ne poslavljajo v nevarnost državni red v vseh sosednih državah?
Da, radikalni socijalizeni je nevarnost sedanje dobe! Nekaj kra-'. snega in idealno lepega je VVilsonov demokratizem :bIag'Qr vsemu*svetu, ako še .razširi po vseh narodih in se ukorenini y vseh srcih. Ta de-, m ok rasizem ni nič drugega, kakor realizirano krščanstvo realizan ";iiauk, katerega je zamislil veliki papež .Leo>i XIII v svoji delavski en-cikliki.	'/
Toda. temu demqkrat.izmu štojj z nožem za vratom — radikalni socijalizeni, ki ni zadovoljen, »iti z jjudovlado, niti z najširšo demokracijo, ampak hoče uničenje vsega svetovnega družabnega reda. >	Proč vsako.vlaclo!
.■':' ■'	• -v^j"	t
Proč z v$»ko vero:
Proč s ždkjonskini življenjem!
Proč z< vsako org.anizara.no vlado! To je : živio' Boljševizeijj! Kako bode v Jugoslaviji ? t §r£e-poskakuje veselja človeku in prša se dvigajo ponosa, ko čitai^^oročila o krasnem složnem in idealno lepim'razvojem razmer. Vse .s^aiike edine, vsi osebni prepiri odstranjeni, vsi stanovi složni v eni inisli -— misli Jugoslovanski. Zato ne bojimo se za narod doma. ikrva^el,-stradal in trpel je zadaje štiri le,ta toliko, da ve ceniti veli-"'* itanško pridobitev svobode
Nevarnost pa pri ji a ja od nas, od Ameriških Slovencev, Tu so nekateri ;Trotžkijevci zasejati;'med narod ekst're*mi5, radikalni soči-,.., jalizfcni, jpravi boljševizem in .zastrupili"^ ž,njim del naroda, de) naše-.1:» .ga mukotrpnega delavstva. Prepojili so ga s sovraštvojn do nede-lavskih stanov — mislimo do stanov, ki ne 4e!ajo z rokami. Prepojili SO ga s S9vraštvojn do vere in ga narediJi v pro t.i verskega fanatika, ki bi si prav nič ne pomišljal iz j>rotiverskega fanatizma preganjati svojega brata, ako bi ta bil veren. r? > i
Pi;ej>6jili so ga s sovraštvom do "buržeažije" — do takozvanin sred^iii stanov.
Prepojiili so ga s sovraštvom do verskega, ki si mu upa rcč.i. da prav 3.1c deja, ki misli .drugače.
Kakih deset taki,h fanatikov v vsako žijpmjo in seme boljše\rizrna bode zasejano.
A.li nišo ti'nauki striip ./.a vsako organizirano državo? Mislimo si sedaj velikanski Slovanski vpliv na svetu, ko bi ta^rokleti boljševizem ne bil uničil Rusije! .Rusija, osvobojena, de-wkratska, — kakor niogočna mati Slo.yans.tva! kako mogočna bra-niteljica pravice slovanskih narodov! i
19J9! — Nova doba tudi za Jugoslavijo "Nova doba dela tudi za nas Ameriške državljane Jugoslovanskega pokoljenja. fe li zavedamo velikosti in važnosti te dobe? SeJli zavedamo vsak izmed nas. odgovornosti vsakega posamezniki v tej .veliki dobi?
.■.■:.■■ • a.-t.^v'i*:.V: . ^'^tjiiv.r.; .. • ; ttttii«,':
: L. 1919. — prebudi nas! Da bomo v velikem času veliki in vsi, vsakdo in vsakem oziru!	>	,
L. 1919.- — zakliči vsakemu izmed nas: "Tudi ti, prav ti imaš v tem velikem času velike dolžnosti! Jih bodes zanemaril?"
Srečno bode leto 1919. ako ga bomo razumeli!
----o-—
Italija in Jugoslavija.
Ne vemo sicer, kako se bo$e celo vprašanje rešilo, ki naj odloči meje med Jugoslavijo in Italijo. Vendar toliko lahko z gotovostjo že danes vemo, da bode predsednik Wilson držal svojo besedo, "da je naklonjen Italijanskim zahtevam, in da bode podpiral vse njih pravične (!) zahteve.''.
Katere so. njih pravične zahteve, pa cel svet dobro ve in tudi Wilson jih clobro ve.
Da niso Italijani zadovoljni z dogovori s predsednikom Wilso-nom in z njegovimi' nazori, kažejo poročila" iz Italije. Mtid drugim se govori tudi o razpustu sedanjega ministerstva, kar pomenja ka-pitalicijo glede "pravičnih" zahtev sedanje vlade.
Italija se bliža jako kritični dobi. Kakor je minister Niti izjavil, je dežela pred vrati bankerota. Po njegovem izvajanju, ako Italija ne zapleni polovico osebnega premoženja, je bankerot neizogiben. To 1 sp pravi, kdor ima P!'- 10.000 lir premoženja, mu mora vlada ' zapleniti 5,000 lir, ako se hoče rešiti.
Pred vrati vlade stoji pa še drug sovražnik, še bolj nevaren, — boljševizem, radikalni socijalizeni. Narod se demokratizira. Demo-kratizem se širi kakor ogenj, Z demokra-tizmonvpa gre seveda nujno, republikanska ol^ika vlade- Toda Italija je kraljestvo. Tako težave tudi tukaj.
Z najlepšimi nVdami toraj lahko gleda Jugoslavija v svojo prihodnost. Če bi tudi rešila Trsta 111 Pole iii bi jih ji vzeli za dolgo Časa, Italija jih bi dobila samo v svojo lastno škodo.
Papež in cesar Karol.
. ^
Ivarolčeku se silno sline cede po avstrijskem prestolu. Nazaj bi rad. Gorata Švica se mu nič kaj ne dopade. Razumemo !
Da bi prišel nazaj, hotel je pridobiti papeža, da'bi prosil zanj, ko pride Wilson v Vatikan. I11 res so že krožile vesti, da bode papež to "stqril.
Toda na Božični dan je papež povedal, kako misli:,"Jaz sem za trajni mir in bom storil vse in bom podpiral samo to, kar bode pospeševalo ta trajni mir." Obljublja mirovni konferenci vso svojo moralno moč in ves vpljiv, da se bodo njeni sklepi uresničili.
Tako je odbil vsako zvezo s kakimi kralji in cesarji-
Sedaj nam pride na misel j' slučiij,'k!i'se je'odigral :na Dunaju ravno pred napovedjo vojske Srbiji.'	■	1
Papežev poslanec je prišel 11a e'e^aiwf-'dv'or na Dti'Aaju s posebnim pismom,-v katerem papež prosi cesarja, naj hte^iiapove vojske »Srbiji. Toda cesar ga ni hotel sprejeti.
Danes pa ... .	> - - 3 ■' f ^ . ii':. sv 1;
Notice iz domovine. ;
Obletnica dr. Krekove smrti- —
V torek dne 8. oktobra 191.8. poteče eno leto, odkar je velik ljubitelj jugoslovanskega naroda legel lč večnemu počitku. Da Se spomin prvobojevniku Jugoslovanov dostojno prošlavi, prirede. ljubjanska prosvetna društva Slov. Krš. Soc. Zveza ta dan žalno prireditev s sledečim sporedom: Zjutraj ob.-Y27 v stolni' cerkvi slovesni rekvi-jem, pri katerem po jo združeni cer kveni pevci s spremljevanjeni orkestra, zvečer ob v veliki dvorani Uriiona žalna prireditev, katera obsega: 2 žalostniki, svira orkester Seritpeterskega ))rosvetne-ga druitva, pesem. Žalostinko po-jo združeni pevci. -Govor'dr, Mo-horčiča: "Dr. Krekovo delo za narod" in alegorijo, " Poklon velške-mu Geniju." Vstop je prost, prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Pridimo,, da, proslavimo spomin dr. Jan. Kreku!
•ii.iVcček- .piva!stajre• v Gradcu 82 v«v v :Lj-nbliaiH pa do 1 'it
Iz Toplic pri Zagorju ob Savi.
Smrt:ifeitetja-vojaka. Borba za do-.muviilo je :spet -zahtevala novo u-čiteljs-ko žrtev ."Kakor jenensko listja raz drevja, tako plavajo duše trj^ftf^ raz zemeljsko površje. Po 14 letih od! ičnega. *tči tel j e van j a se je Janko Stejiišnik moral preseliti v cvetju moške dobe v kraj počitka in miru. — Služboval je začetni dve leti v Zagorju ob Savi. 'Vso definitivno dobo pa je prebil v Toplicah-Zagorju ob,Savi do časa, ko so jta leta 1915 vpoklicali v vojno suzboV^nje. Kot črnovoj-nik praporščak si je na jugovzhod-' nem bojišču nakopal zahrbtno malarijo. Bil je nato superarbi-triran in začasno vpokojen. Dalj časa se je zdravil pri svojcih i,n letošnje počitnice je moral končno oditi v bolnišnico, kjer ga je dolgotrajnega trpljenja rešila smrt. Blagi pokojnik je bil vzor vestnega učitelja in niarljivega narodnega delavca. Sodeloval je kot član z
Vabžki k naročbi.
Že v treh zadnjih številkah našega' lista smo sporočali, tla se je uredništvo in upravništvo preselilo iz Cleve-landa v New York. Ta korak sjno s t borili radi tega, da bomo lažje jjovečali list in ker v -Clevelandu nismo imeli svoje lastne tiskarne. Tndi list- bo odslej .bogatejši po svoji vsebini in bo prinašal najnovejše dnevne svetovne novice. Za nekaj časa bo izhajal, kakor doslej vsaki teden, potem bo pričel izhajati po dvakrat na teden in upamo, da bode v drugem polletju izhajal po trikrat na teden. List bo kakor doseidaj, tudi vnaprej zastopal pravice in koristi sl.bveiiskjh delavcev v Ameriki. To je v resnici delavski list, -v katerega se. lahko zaupa i.n -ne bo nikdar izpremenil svojih načel. Cena ostane za cfelo leto, kakor doslej po $1.50 na leto. Kdor se 11a list takoj: naroči, dokler je še tednik, bo dobil to .ceno list skozi celo leto, četudi bo posta! dvo,tednik ali tritedijik. Zato vabimo vse zavedne rojake, da 58 narpče na naš list za poskušajo vsaj za eno leto. Vsak, kclof^ga, bo. či-tal, bo izgnal takoj, kolikega pomena je naš list dobrobit ameriških Slovencev. Naročnina naj se pošilja po Money •Order na: "^lpga," 67 E- .7 St. New York, N. Y.	"
najlepšim vzgledom in železno v-	I
strajnostjo pri vseh tukajšnjih 11a-	|
rodnih društvih. Posebno pri srcu	|
mu je bilo petje in godba. Ni je	5
bilo glasbene prireditve, pri kate-	s
r.i bi on ne sodeloval, dokler smo	|
ga imeli zdravega in vedno dovti-	f
pnega v svoji sredi. Dragi! V po-	c
slednji spomin in pozdrav ti naj	«
bo zagotovilo, da nam vsem osta-	S
mes. škode 18.00. K	j.
neš v neizbrisnem spominu do svi-	\
denja nad zvezdami. Ppčivaj mi-	'
mo v domači grudi. —■ Tovariš.	j
Prpmetna zveze:" Rakek-Prezid. j
— Tako škandaloznih prometnih < razmer, kakor vladajo baš v za- j dnjem času v loški dolini, še ne j pomnim. V splošnem so se povbocl J razmere med vojno poslabšale, to- J da, da bi odločal postiljom, kdo naj se pelje in kdo ne, koliko mu moraš plačati za vino, da ne stoji pol ure na enem mestu, koliko' cigar mu moraš dati, da ti sploh odgovori, to je že višek. Na eni strani popustljivost, da se voz tere, na drugi pa se niti ne sprejme mirnega potnika, ki ne plača, pri vsaki postaji pol litra. Mislim, da je vse to delo pod patronanco nekaterih poštnih uradnic, ki odslove prosilca z zaničljivo gesto: Je že polno! ali "Bomo zvečer videli." Torej čakaš naj in če bo postiljom izrekel mnenje, da za tega ni prostora, ne dobiš listka, zamudiš en dan ali pa — hodiš peš na Rakek, ker v celi loški dolini ne dobiš niti enega voza 11a razpolago. Me-rodajni faktorji naj stopijo nekoliko na noge tem prehapetežem, drugače so si potniki z;lnaprej pri-morani sami s silo pomagati. — Potnik.
Na Radovipi že od spomladi razsaja griža, posebno med mladino, •pa tudi starejšim ne prizanaša. Ne katere muči po več tednov'. Precej jih je že pomrlo. Zadnjih 20 let že ni bilo toliko smrtnih slučajev v celem letu, kakor letos samo od sedaj. Griži se je pridružila še španska bolezen, ki tudi zahteva
svoje žrtve- •;.•'.... • . . ■ . '
'....."~T*
1 Iz. Tržiča. — Nova španska bolezen se širi tudi pri nas z vso mogočo hitrostjo. Skoro v vseli hišah so bolniki, pri nelcaterih družinah so oboleli vsi udje. Šole so zaprte do 19 t. m. Do sedaj je bil samo en smrtni slučaj.
,Pod vlak se je vrgel v Trstu 57 letni Avgust Mazzoli, oče dveh hčera. Truplo je bilo strašno raž-lesarjeno. Mazzoli je b*il baje ne-1 zdravljivo bolan.
Društvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. j K. Jednote ima svojb seje vsako dru-. go s'oboto v mesecu na 62 St. Mark's .Place, New York, N. Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalni-• jio $250.00, 500,60 in^iooo.oo in bolni-. ško podporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu prekoristnemu društvu, ki j-e eno iznjed najagilnejših v New ' Yorku.	\
j g
J	najsibo pri otrocih,ali odraslih, se	fj
j	no smo nikdar za-nemsriti. Kašelj	n
»	je zr.ak prehlajenja in ga je treba	<J
{	takoj .lečitl. Nikoli va.n ne- bo žal 2
I	vzeti	S
I Several	g
\ Balsam for Lungs |
>	(Severov Balzam za Pljuča), ki je	O
l	zelo pr/jetno zdravilo proti kašiju,	2
j	pr-shladu, bodcu, hripavosti in ka-	o
j	dar v grlu boli; Zelo priporočljivo	O
£	je zzi novorojenčke, otroke in odras-	§
i	le. . Cena 25 in 50 centov v vseh a
I	lekarnah. '	C
5	Severov Almanah za Blovenco S
S	ia leto 1319 je gotov in pripravljen fl
ž	za razpečavanje v vseh »lekarnah s
5	ali pa naravnost od 2j
CENE NIZKE.
Spodaj podpisani opozarjam Slovence, kakor Slovenke po Col-linwoodu in Nottinghajnu,' na veliko zalogo jesenskega in zimskega blaga po nižji ceni kakor v mestu. Posebno nizke cene za zimske suknje (overcoats), ki oblike in kape za dečke in deklice in sploh vse kar vi potrebujfetč'" pri vaši družini. Imamo veliko volne v štrenah, močne, lepe čevlje in rezbarje za -moške, ženske in otroke. Za moške imamo 'posebno fine klobuke in kape. Cene lii'zke pri JOSEPH KOS, 15230—32 Waterloo Rd., Collinwood, O.
HIŠA ZA $2200.00.
liiša je urejena za dve družini; spodaj je pet sob in zgoraj so 4 .sobe in je tudi v jako dobrem stanju tako, da se lahko kar notri preselite brez vseh popravil, razven ako jo hočete okinčati.
Ta hiša se nahaja 2 minuti hoda do Kinsman- ali pa do 79th. kare. Proda se za gotov denar, ako nimate denarja zadosti, .vam ga -jaz preskrbim. Oglasite se pri Joseph Zajec, 390.162. St Telephon'Wood 648 K.
po^OR SLOVENCI! »■-■■] .Kadar potrebujete v hiši kakega piumberja za vsakovrstne delo, oglasite se pri menj. Jaz vam zračunam koliko bo veljalo delo, delam vsa popravila, postavljam kopališča in sinke v hiši. Moje cene so nizke, delo garantirano Svoji k svojim ! Edini - slovenski plumber	....
NICK DAVIDOVICH,
6620 St. Clair Ave.
Princeton 2994 K.
Tel. Princeton 11.73 \y. .
C. .0 F.
Red. Kc,t Bo štnarjev
Slovenski oddelek Dvor Baraga
sprejema praktične katoličane od 16. do 50. leta. Kandidatje se lahko vpišejo pri vsakem članu in pri seji, lei se vrši vrjako prvo sredo zvečer in tretjo nedeljo od 1130 uri v stari šoli Sv. Vida.
Podrobnosti daje drage volje odbor in vsak član društva. E.. 40. St.; finančni tajnik Lowrenc
Nadborštnar Fiv Penne, 1132 Norwood rd., pod borštnar L. Pečjak, 1309 Zupančič, 1372 E. 47 St.; zapisnikar J0I111 Perme, 1132 Norwood Rr., blagajnik Jernej Knaus, 6129 St. Clair ave, bolniški nadzornik Alatt Ho! mar. 1109 Norwood Rd. — Trustisti: Jakob Wahči.č, Ant. Skulj, J0I111 Skulj.
# Sv, Marie Magde! ene
štev 162 K. S. K. J
ima redno mesečno sejo prvi pondel-. jek večer v mesecu v šolski dvorani. Predsednica, Ivaiia Pelan, 1133 Norwood Rd,; tajnica, Mary Macerol, 1348 E. 85th Str. zastopnica, Frances Knaus, 1052 E. 62. St. Društveni -zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 61 26 St. Clair Ave. N. E.
. Članice se sprejemajo, v društvo od 1.6. do 50. leta. Posnitriiina je $250.00, $500.Q0 in $1,000.00' bolniška podpora je $5.00 na leden. Vpišite tudi svoje otroke v otroški oddelek, v katerem se sprejemajo otroci od enega do šestnajstega leta.
Vsaka novovpisana članica, naj se da zdravnišku preiskati do 18. v mesecu. Članica, ki vpiše kandidati« j o pa mora gledati, na to, da se nova članica udeleži seje, ker se ne bo pošiljalo nobenega naznanila iz urada društvene tajnice. Ak0' pa nova upišana kan-didatinja ne bi bila potrjena po glav-liem zdravniku, potem "jo bo društvena tajnica o tpm še pred sejo obvestila. Asesmeii't se lahko plača razven ; na redni seji tudi vsako tretjo ne-. deljo y mesecu od 1130 do 3. ure po-'Voldne.'	1
National DrugStor«
Slovenska Lekarna vogal St Clau in 61 ceste. B
Naša lekarna je tekom svojega ibstanka postala znana kot najboljši kraj", kjer se dobe zanesljiva, sveža in dobra zdravila. Z vso skrbjo tudi izdelujemo zdravila po ■zdravniških predpisih.
Kadar dobiš.od zdravnika predpis za zdravila, pridi vselej k nam in.boš zadovoljen.
1 Naša zdravila so vedno sveža.
Društ^Sv. Vida
ma redno mesečno sejo prvo nedeljo v r.-:qsecu v KNAUS0V1 DVORANI.
Predsednik: A. Grdina, 6127'St. Clair ave, tajnik Josepli Russ, 6619 Bonna ave, ,j;zastopnik. Jernej Knaus 6129 St: Clair ave., N. E., društveni zdravnik Dr. J. Al. Seliškar, 6129 St. Clair ave.. N. E. ; -	"'
Člani se sprejemajo v, društvo od ič do 45. leta. Posmrtnina je $250.00, $500.00, in $1,000.00, bolniška podpora je $6.00 na teden. Vpišite-tudi sloje otroke v otroški oddelek..
Novo vpisani član mora prinesti zdraviliško spričevalo 1? tajniku dni pred sejo, nakar se isto pošlje vrhovnemu zdravniku, in akp.ga odobri, glasuje društvo pri prihodnji seji c sprejetju.
Društvo Martin Slomšek st. x6 S.D.Z
sprejema člane; v društvo od 16. dc 30. leta. Bolniška podpora je $5.00 $7s.oo, $14-00. Posmrtnina . $150. $300 $500, $iooo, $2000, za kolikor kdo želi. Dolžnost vsakega pošteiiega moža je, da postane član S. D. Z. Pristopiti k našemu društvu, dokler ste še zdra\ in mlad. Za nadaljna pojasnila se o-brnite na sledeče uradniki:: Damijar Tomažin, 1095 E. 64. St.-predsednik Frank Novak, 6816 Edna ave, ta^ijk Leopold Kušlan, 1091 Addison Rd blagajnik. Društvo zboruje vsako drugo-nedeljo v mesecu ob pol dveh % novi soli 'sv. Vida.
Društveni zdravnik: dr. Seliškar.
KRANJSKO ŽENSKO PODP. DR SRCA MARIJE (staro).
Predsednica Ivana Pclaii, 1133 N01 wood rd; podpred. M. Grdina, ,602; St. Clair ave, tajnica Finnic Trbežnik 6615' Roni.ia rd, rač. taj. Helena Mali .1101 E. 63. cesta, blagajhi'čarka Katarina Perme, 1133 Norwood Rd. Društveni zdravnik dr. Seliškar. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v John Grdinovi dvorani ob pol dvel: popoldne.	.--• ■
Slov. Kat. Pevsko Društvo "LIRA"
.' ■ ..v	/ '	'!
Predsednik John Žulič, 12C1 Norwood Rd., podpredsednik in pcvovo.d-ja Matej Holmar, 1176 Norwood Rd., blagajnik Frank Perme ^t. 1132 Norwood rd, tajnik Rev'. John J. Novak, 1114 Norwood Rd. Pevske vaje s-» v torek, četrtek in soboto zvečer ob pol Sili, v stari šoli sv, Vicla. Seje vsaki drugi torek v mesecu.
DR. SV. ANTONA PADOVANSKE-
GA št. 138 C. K. of O.
Ima sejo vsako 4. nedeljo ob 2. po-, poldan v stari .šoli. Predsednik Joe Meglič, 6713 Edna ave., zapisnikar Joe Glavič ml., 1148 E. 63. St., finančni tajnik Joe Perko, 963 E. 76. St., blagajnik Jernej Ogrinc, 6026 Glass ave. Bolniška podpora $5.00 11a teden; posmrtnina -500, -1.000, iu $2.000.
Sprejemajo se praktični katoličani; društvo, si je omislilo tudi uniformo.
i 1 1 ",
Društvo sv.. Cirila in Metoda št. 18 S. D. Z.
Sprejemajo se člani v društvo od 16 do 50. leta. Bolniška podpora $7.00 do $14-00 11a teden. Posmrtnina $150, $300, $500, $1000, $2.000. Vsakega mladeniča je dolžnost, da je član vsaj e-nega društva in .vsak oženjeni, kt ima ■driižino -naj bo v^j v dveh društvih. Ako še niste član Zveze, ne odlašajte. Pristopite takoj k našemu društvu. Za pojasnila vprašajte uradnike. Predsednik J. Zakrajšck 6218 St. Clair ave, podpredsednik, Jožef Salomon, . tajnik John Widerwol, 1153 E. 61. St, blagajnik Anton Bašča. Nadzorni odbor Frank Zaveršek, John Tcrček, Jožef Mrvar in John Peterliu. Zdravnik dr. J. Seliškar. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoldan v spiski dvorani.
DR. LOŠKA DOLINA
zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldan v John Grdina dvorani Uradniki so: Predsednik Jernej, Ivrašovec, 5609 St. Clair ave. podpred sednik Matija Truden, 1152 E. 61. St., I. tajnik Louis Prijatelj, 6206 Schade Ave, II. tajnik Fr. Mulec, 1180 E. 60. St.; blagajnik Anton Mihelčič, 1150 E. 61. St. Mesečnina je $1.00 Bolniška podpora znaša na teden $7.00 Kojald se vabijo, da vstopijo v naše društvo. Posebno se vabijo Ložam k obilnemu pristopu.
SLOGA, 2. JANUARJA 1919.
Par nasvetov v resnem času.
Nadaljevanje s prve strani.
Ali naj tak shod ukazuje narodnim voditeljem doma, kaj in :ako naj vodijo narod, caim voditeljem, ki so cele mesece prezdiho-■ali v težkih ječah? ki so delali za svobodo naroda z vrvjo za vratom, iod vislicami? Mi pa naj zapovedujemo kakemu Korošcu, kakemu Ravnikarju, kakemu Jegliču? Mi? kdo pa nam je dal to pravico? S ka-erim svojim delom smo si mi to pravico zaslužili?
Kaj naj ima namen ta "vseslovanski shod"? Združiti nas za kupno delo za pomoč stari domovini?
Saj smo se združili, ali ne? Eksekutiva SRZ in SNZ, kakor Ju-;Oslov. Narodno Veče, vsi so podpisali odgovor, da bodo skupno nastopali v skupnih vprašanjih.
V "Glas Naroda" sem svetoval tako združenje in ga podkrepil s svojimi razlogi, ki so bili precej tehtni, po mojih mislih vsaj.
Doma so združeni ne samo vsi trije narodi, temveč tudi vše stranke. Krasno je, kako nastopajo ! Pa ali so prenehale med njimi
stranke?	pfft^
Nikakor ne!
Slov. L- Stranka z Dr. Koroš&efft tia čelu je ista, kakor je bila preje. Socijalisti so isti, kakor so bili preje. Narodna stranka je o-stala. Naredila se je samo še nova — demokratska stranka.
Pa, vprašam, ali to strankarstvo zavira njih skupen in složen nastop, njih skupno narodno delo za skupne cilje? — Nikakor!! Nasprotno pospešuje.
Naše Z. Države, kako enotno složno so nastopale za čas vojske. Pa ali je Wilson zatajil svoja demokratska načela ko je šel z Hughe-som, skupno? Ali je expredsednik Taft zatajil svoja republikanska načela, ko je podpiral Wilsonov "war policy"?
Nikakor!
"Slovenski časnikar," je autokrat najhhujše vrste. A priori, kategorično, tiransko obsodi vsakega kot izdajalca svojega naroda, ki bi se ne uklonil njemu in bi hotel ostati pri svojem prepričanju.
Vprašam "slovenskega časnikarja" ali on računa na ZRELE može izmed svojih rojakov, da bi se mu pridružili?
Če računa na zrele, trezne može, ali ne misli, da ima vsak, trezen, pravi mož svoje prepričanje, do katerega je prišel po resnem premisleku? morda po dolgih letih?
Ali "slovenski časnikar" imenuje moža onega, ki se levi kakor gad? ki je danes socijalist, jutri klerikalec, pojutranjem narodnjak? Ali ne imenujemo vsi takega moža — šlapo?
Da, neki Slovenski dnevnik je samo za časa vojske najmanj petkrat spremenil svojo politiko, tako, da ga je radi tega še vlada obsojala in mu delala težave pri "permitu."
Jaz povem odkrito zase tole: jaz sem strogo versko — narodnega prepričanja. Do tega prepričanje sem prišel po dolgih letih, dasi že precej zgodaj v svoji mladosti« Povem tudi in se nič ne sramujem priznati, da se danes tega prepričanja tako držim, da sem pripravljen dati kri raje, kakor ga spremeniti, dokler bi ne prišel po resnem proučavanju razmer, okoliščin i. t. d. do kakega drugega prepričanja in sicer sam, po svojem razumu. Moj stan mu ukazuje, da vsaki dan premišljujem to svoje prepričanje, ali je pravo ali ne. Da-
..preiskujem dokaze in proti dokaze. -m - - -
Enako čislam prepričanje svojega največjega nasprotnika. Kdor je socijalist in je — prepričan v srcu — je moral priti do tega po daljši poti, enako kakor jaz do svojega versko-narodnega in jaz ga spoštujem. Mož je — ker ima svoje prepričanje in se svojega prepričanja drži.	1
Amerikancu se gnjusi v politiki mož ki je danes republikanec, jutri demokrat.
Toraj celi svet hoče imeti mož, mož prepričanja — ali na ji bode samo pri nas drugače? Naj bode samo pri nas oni odločni in pravil "vseslovenec," — ki hitro zataji svoje prepričanje in se "združi" danes z Bogom jutri s hudičem?
Nikakor ne! Tudi med Slovenci je in mora veljati načelo — pravi mož je oni —ki ima svoje prepričanje in temu prepričanju primerno ravna in svojega prepričanja ne menja, kakor luna vsakih 30 dni.
* Zato je jako sumljivo in imenjem to slepenje preprostega človeka, ki ne more šam veliko proučavaji, ako se tako kategorično in absolutistično kratko in malo obsodi kot izdajalec naroda onega — ki bi se v vsem takoj ne uklonil nekaterim, če tudi naroda večini.
* '1 fgfrl
Toda "časnikar" pravi, da smo že vsi enega prepričanja- On trdi, da so vsi SNZ popolnoma istega prepričanja kakor so člani SRZ.
Tudi to je zavijanje resnice.
Da, vsi Slovenci smo bili, smo in bomo demokratje. To je v naši krvi. Vsi''smo za to, da naj bode* oblika vlade v novi Jugoslaviji republikanska.
Tega prepričanja smo res vsi. In nikakor ni res, da bi SNZ., oziroma njeni člani bili kdaj monarhisti, kakor se je toliko kričalo v nasprotnem taboru. Še predno so socijalisti ustanovili svoje SRZ bili smo Slovenci jedini v tem prepričanju.
' Kako je potem to, da smo se ločili v dve organizaciji? Kako-sti nastali dve organizaciji potem?
"Slovenski časnikar" je prepričanja, da sta ti dve organizaciji uzrok, da smo ločeni. "Podrimo ti dve ograji pa bomo eden" trdi. Popolnoma pozablja pa na dejstvo, dal smo bili vsi Slovenci že .pred ločitvijo v tem ene misli in enega prepričanja, pa smo se vendar ločili- Toraj nista organizaciji nas ločili, temveč je moralo biti nekaj ^rugega, kar nas je že tedaj ločilo, da smo se morali raziti v dve organizaciji.	(,
Jaz na primer sem se ponujal republikancem seveda pod gotovimi pogoji. Zakaj me niso hoteli? Vsaj smo bili enih misli glede ene točke?
Zato ker nismo SQGLASALI V DRUGIH TOČKAH,
Zato je vstvarila ti dve organizaciji potreba, različnost pre-prepričanja in zato sem jaz mnenja: Slovenci smo tako razdeljeni po prepričanju, in razbite stokrat obstoječi dve organizaciji, na-' stale bodo druge, nove. De še več poderite dve, nastale bodo tri, podarite tri nastalo jih bode šest-	j
Zato je jako plitev razum, kateri misli, da je samo republ. forma jugoslovanske vlade, ali kaj enakega uzrok, kar nas loči.
Nikakor ne! Loči nas nekaj več in nekaj drugega, ki je kakor gora visoko, ki se bode dalo le počasi odstraniti, o katerem bo mo govorili pri kaki drugi priliki.
To čutim jaz, čuti vsak, s katerim sem o tem govoril in skušnja vsakdanjega življenja potrjuje isto.	___________ _
V kljub temu, pa se popolnoma lahko združimo za skupno delo v posameznih točkah!
Tu naj omenim samo delovanje SNZ in SRZ.
Člankar kot republikanec seveda vidi v SNZ vse za nič. Nasprotno je vse idealno pri SRZ.
"Slovenski časnikar" se je hitro izdal, ko piše, kako je "logično in pametno" SRZ nastopalo kako je "vedelo('!)" "prepričanje naroda doma in si zato začrtalo jasne cilje."
Vprašamo javno SRZ. kaj je storilo za to, da se je Wilson pridobil za naše Jugoslovanske ideale? Bile so večkrat deputacije SRZ v Washingtonu. Naj te deputacije povedo, kdo jih je sprejel, kdo poslušal? Kdo uvaževal? Kaj so dosegle?
Ako smemo vrjeti "Sloveniji," bi te deputacije imele poročati več prav neprijetnih poročil.
Vendar to je postranska stvar, kar je bilo, je bilo.
Le toliko naj mi ''časnikar" n^ zameri, ako mu povem, da so si tudi Jug. N. Odbor, J. N. Veče in SI. N. Zveza jasno začrtali "svoje cilje" in tudi POT v dosego ciljev in sicer ne za to, ker niso vedeli mišljenja naroda v domovini, temveč zato — ker so DOBRO vedeli, kako narod misli, kajti narodni voditelji, kakor Dr. Korošec in drugi so bili večkrat skrivaj v Švici, kjer so imeli redne dogovore z Jugoslovanskim odborom.
Dokler so bile v veljavi Avstrijske '.gauge" se ni smelo tega povedati, ker bi se s tem uničilo te može. Ali se spominjate, kako je besnela skoraj vsa Jugoslovanska javnost proti Jugoslov. odboru? Kako jih je obsojala, zmerjala, denuncirala?
Vidite, to je bila onai tajnost, radi katere je bilo obsojeno tudi Jugosl. N. Veče v Washingtonu, češ, da nekaj skriva. Da, skrivali so ti možje in so morali skrivati, da so rešili življenje onim narodnim junakom voditeljem, katere bi bili še pred letom dni na vislice obsodili sami oni, ki danes toliko kriče in nastopajo, kakor bi bilo osvo-bojenje naroda v domovini samo njih delo.
Zato rečem: mi ni smo vsi enaki! Jaz za se odločno rečem da na bodem nikdar član SRZ, zato ker sem demokrat, in nasprotnik so-cijalizma. In poznam veliko večino člano^ SNZ, ki mislijo isto. Malo nas je, manj kot SRZ. toda smo tega prepričanja in najbrže bomo tudi ostali.
Nasprotno pa sem navdušen za SNZ- In zakaj?
Videl sem njenok>delo, videl njeno požrtvovalnost. Sicer ne morem reči, da je SNZ Bogvekoliko dosegla. Začela se je prepozno. Vendar eno pa mora vsakdo priznati, da je SNZ.: v najtežjem v najkritičnejšem času, ko je vse naše vprašanje v Washingtonu viselo. na riiti, ko je nesrečna Pašičeva politika skupaj z Italijo hotela ustvarjati Veliko Srbijo, Veliko Hrvatsko, prodati Slovence Ita-lijanorp, v času, ko se Wilson še ni odločil popolnoma za popolno svobodo Jugoslavije temveč se je še-le izjavil, da je ^dovoljen z atutonomijo — toraj, ko je bil še prepriča^,, da naj Avstrija ostane, da je v tem velikem času SNZ. dala močno moralno podporo J. N. Veču, da je pri vladi prodrlo, da je zmagajo, da je Wilsona in našo vlado pridobilo zapopolno svobodo Jugoslovanov to je 7— za razbit-je^vstrije.	t
V tem času ja toraj SNZ storila veliko delo. Nasprotno pa je bil in ostane NEODPUSTEN NARODEN GREH za SRZ., da je ravno v onem času najbolj besnelo proti tem možem in postavilo v nevarnost celo narodno svobodo- Da niso nasprotniki več dosegli, se je morda zahvaliti samo dejstvu, da je vlada vedela za mahinacije I. W. W. in za zveze nekaterih očetov >$drulenja z;.tfjimi in pa nesrečno ime te organizacije "republikansko" — kar pri: itako-strogem demokratu, kakor je Wilson pač ne moreumponirati veliko in ni bilo za Wilsona vabljivo, da bi bil veliko dal na take ali enake "republican-alliance." —	.	••',!!.•
Zato, jaz mislim, ni res, da smo vsi eno! Smo različnega prepričanja in bomo ostali taki in nikar ne slepimo sami sebe.;
Toda, ako smo res možje, nas pa to naše prepričanje prav nič ne bode in ne sme motiti nastopiti skupno za skupno delo in se zve-zati z rojaki nasprotne politične organizacije — ko gre za skupne narodne koristi. Narodna korist je nad stranke! Ko gre za narod, je narod souveren — narodna korist je nadstrankarska, ni osebna, je skupna.
Zato je zopet grda laž, in še grše zavijanje, ki nezavednega človeka lahko jako zmede, ako "slovenski časnikar" trdi:
"Voditelji, oziroma vrhovni voditelji S. N. Z. so bili najprej zadovoljni, ter so tudi deloma, samo deloma podpisali glede tega "neko pogodbo, ki pa dosedaj kakor kaže, še ni stopila v veljaVo • ."
In dalje: "Slovensko R- Z. je začelo zbirati miljonski fond, namenjen v podporo slovenskemu narodu." f
Prvič ni res, da je SRZ začelo zbirati ta fond v podporo slov. narodu doma, ker se v svojem oklicu celo norčuje iz tega fonda, češ, da narodu.doma še ni treba "čevljev in srajc", temveč je to "propagandni fond." Za kakšno propagando jim treba miljon dolarjev po mirovni konferenci — je meni vsaj nerazumljivo!
.Drugič je bil pa dotični dogovor med eksekutivo in SNZ podpisan ne "SAMO DELOMA," temveč popolno, kjer so se obe stranki združili zbirati za ISTI fond in so si izvolili tudi odbor v ta namen. Toda ista eksekutivna SRZ, je isti teden, ko je podpisala v Clevelandii to "združenje" razpisala drugi fond — propagandin.	^
Zakaj to, nam je nejasno razen ako smemo sumiti — namreč — da govorimb z besedami "Slovenije" in g. Kržetovega "Časa", "da hoče še dalje podirati, kar bodo drugi sezidali."
"Slovenski časnikar" dalje pravi, kako srčno želi SRZ- spojen-ja(!) s SNZ., ako le mogoče.
Ako je SNZ tako zanič, kakor piše "časnikar", ako ni tako nič dosegla, je tako brezpomenljiva, je tako velik nič, nasprotno pa je SRZ že toliko doseglo tako dobro vedelo, kakor bode narod doma odločil, ali ni čudno, zakaj ta tako velika in tako močna in tako modra organizacija — želi tako srčno spojen j a s to ničvredno Zvezo? "Leo non capit muscas!" Za leva je preponiževalno, da bi lovil muhe." Ali ne?
Jaz, osebno, smatram ta sedanji novi manever med nami ameriškimi Slovenci samo kot nov poskus preprečiti da bi se Slovenci' NE zjedinili za skupno delo v pomoč domovini. Morda se motim. Vendar po vsej zgorajšni razlagi in koliko poznam te može, se mi zdi, da se ne motim.
Če se je že začelo, zakaj sedaj štreno mešati? Glas Narodni, b" bil storil velikansko dobro narodno delo, ko bi bil v tem "resnem času" dal "par resnih" nasvetov," in podprl to, kar se je začelo. Glas Naroda je izgubil pravico govoriti v imenu katerekoli stranke ker je zadnje čase pisal za obe. Ziakaj ni ostal v tem dosledno nestrankarski? Zakaj ni podprl, navdušil začeto delo na poti do edinosti? Zakaj jih ni skušal kot prijatelj obeh potrditi in vršiti posredovalno dele med obema. Čemu priti sedaj še s tretjb!rš#^rjo ki bode štreno še bolj
zamotala, skupni nastop zavlekla, morda preprečila,;<to v času, ko je toliko nujnega dela? Jaz to Glas Naroda zamerim pa se'ga prav nič ne bojim,t če mi tudi vrže pripravljeno bombo v obraaS/ičeš, da se-bojim za "političen stolec" — Ta političen stolec je že padel, kakor hitro je domovina dobila svobodo.
Zato jaz zopet pridem z istim nasvetom, o katerem vem, da ga govorim iz srca večine članov SNZ in velike večine SRZ. in pravim: SNZ in SRZ. naj ostaneti organizaciji vsaka zase dokler hočeti. Toda združita naj se pa takoj, tako kakor so se združile politične stranke doma za skupno delo v pomoč narodu.' S&iiprii iposebhi odbor.. obeh stranknaj vodi celo okčijo." .......w. . ...........................,„,,,
.;	• -	• j v H5 ♦ 'K	i , • j ;	, • f'
V New Yorku se je vstanovilo med Amerikanci "Amerikan Jugoslav Relief Committee." Najvplivnejše osebe so člani ite'drgahizaiqlje-, Te dni bode vlada izdala, tej organizaciji poseben "Charter.". Ti* organizacija je samo nekak pomožen odbor Amerikanskega rdečega križa. Ta odbor se bode razplel po celi Ameriki in bode po celi Ameriki razširil svoje delovanje, l^jegove delo bode: "seznaniti ameriško javnost z Jugoslavijo, gojiti prijateljsko in trgovsko zvezo med Ameriko in Jugoslavijo, nabirati prispevke v milijonih ne od nas Jugoslovanov samih, temveč od vseh Amerikancev in s temi milijoni darov zidati po Jugoslaviji šole, železnice, kmetijske šole, preskrbovati kmeta s potrebnimi modernimi stroji i- t. d. Velikanski načrt! Možje in žene, ki so ga sprejeli v roke, so garancija, da bode vspel.
Glejte, rojaki — tu krasno polje naše delavnosti, skupnega dela, .skupne naše energije in ljubezni do naroda! Glejte, vzlasti krasno polje pokazati svojo ljubezen do rodne zemlje, zlasti za nas, ameriške državljane!
Naše narodno vprašanje je v jedru rešeno. Wilson ve, kaj bode naredil. Narodno politiko doma pustimo popolnoma modern - ,v,odi-teljerp, ki so pokazali, da so zmožni narod voditi, ki jfoj&e pokazali veliki v velikem času, in ne smešimo se.	l* -■•'> 'M M.
Čas je preresen, da bi počenjali kake akrobatične politične kozle tu po Ameriki in se osmešili za celo prihodnost.1 Ne. nasprotujem tudi "vseslovenskemu shodu," dasi >ga ne priporočanj, ker vidim v , njem več škodljivega kot koristnega.
Nasprotno pa poživljam SNZ na krepko delo skupaj z "American Jugoslav Relief Committee."
Pfav kmalu bode prišla potreba shoda ameriških jugoslovanskih trgovcev, da se ustanovi "American Jugoslav Chamber of Commerce," — Velikansko polje delavnosti za vse!
V zvezi s to "Chamber of Commerce" bode velikanska potreba
za "American Jugoslav Bank," zopet novo velikansko polje delav-
1 >' r • e r
nostt.
Kdor bode toraj hotel hoditi po raznih shodih, imel bode dovolj prilike, kjer se Čibde ukrepalo res nekaj koristnega — he-pa, kjer se bi mlatila prazna slama.	^
Vse to pa se mora začeti, ko bode enkrat Jugoslavija tudi uradno priznana, ko se bode vlada organizirala in bo država kbt taka začela poslovati.
Za danes je pa moj
"SAMO EDEN RESEN NASVET V RESNEM ČASU" in sicer:
Na delo za "American Jugoslav Relief Committee" — za gmotno podporo domovini j, j
" 'SRZ in SMz'naprej po poti zjedinjenja, katerega smo nastopili in po edino pravem načinu, za katerega smo se združili s svojimi podpisi! '
Rev. Kazimir Zakrajšek, OFM-
, ■	Slovenski časnikar No. 2.
KOLEDARJI
za 1919
So sedaj v redu za razdelitev in sicer pod terri pogojem: Imanv jih sicer to leto 10,000 in dovolj za vsakega, dobite ga, ako se oglasite sami v uradu na 6127 ST. CLAIR A V. ali napišite svoje ime in naslov na spodaj pripravljeni prostor in pošljite ponj z vašim otrokom. Brez tega listka ne dobi noben otrok koledarja.
Po hišah se jih ne bo to leto nosilo radi pomanjkanja delavcev.
Anton Grdina
POGREBNIK IN TRGOVEC.
Pisarna na 6127-, •■ St. Clair Ave.
Podružnica na 61x7-19 St. Clair Ave
Ime......... /V.....................
. i•■■'}; ' '	■	M. -	K: ' i: 'I '■■'.■■ ' ■ ' ' 1
< Naslov ...... - -........................................i
-Y	• v	■ ..-»''v/"-."
f. S. Jablonski
■ Slovenski FOTOGRAF j
Hi 6122 StClair Ave, — 2803 Prdffisor A J
I Izdeluje SLIKE ZA ŽENITBE IN DRU- ' H Ž1NSKE SLIKE, OTROŠKE SLIKE PO fl NAJNOVEJŠI MODI IN PO NIZKIH ; ■m CESTAH. Za $4.00 vrednostih slik r— en du- | H| cat— naredimo eno veliko sliko v iiaravni m velikosti ZASTONJ!	1,1:
VSE DELO JE GARANTIRANO.
ALI ŽE IMAŠ KOLEDA R AVE MARTA? STANE SAMO 35c.
JAREM REVŠČIME
Po F. W. Dahlman poslovenil V.
Prvo poglavje.
Nekako v sredini meseca junija 'je bil zelo vroč dan. Iz zvonika najstarejše cerkve v mestu St. John._so doneče se razlegali udarci kladiva' ob bron, ki je ravnokar nažhafljala enajsto uro pred-poldan. Ravno ob tem času težko najdeš zdravnika v njegovi spre-jeifltitci, kerivsak je zaposljen z o-biski bolnikov. To je že staro pravilo praktičnih zdravnikov, da čas od devete do dvanajste ure posvečajo obiskovanju svojih, pacijen-tov. Toda jaz še takrat nisem imel nobene prakse, tudi ne pacijentov. Še le pred dvema .tedni sem se preselil s svojo družino v St. John preskrbljen z mnogimi priporočili, na katere sem se zanašal, zato sem imel več ko preveč vzroka, da nisem sledil staremu pravilu drugih zdravnikov in sem sedel doma.
Poleg mene v omari s steklenimi okni je ležal cel kup knjig, mojih intimnih prijateljic in kakor bi se smehljali moji zapuščenosti njih stari slavni avktorji, kakor Langembek, Hufeland, Scanzoni, Sybolcl, in še več drugih. ^Poleg raznovrstnih filozofov, logikarjev so bili celo philologi. V kljub temu sem se silno dolgočasil. Celo biblija me ni morala razvedriti, ki je ležava odprta pred menoj na mizi iz katere sem slučajno cital stavek: "Vse premorem v Njem, ki me krepča" — kajti takrat sem bil veren človek. Kakor bi cel svet ležal s svojo težo na moji duši. tako mi je bilo vse pusto in prazno. Toda kaj je to? sem vskliknil.
Pred hišo se je ustavila'elegantna kočija, v katero sta bila vpre-žena dva iskra vranca.
Izstopil je meni že poznani gospod, bogat zasebnik, ki se je poleg svojega; ogrotritiega premoženja veselil tudi precej rej enega života.
"'Počakaj tukaj, dokler se vr- " nem!" je zapovedal koči jazu, nato se e pa naglih korakov bližal vratom mojega stanovanja, kjer je pozvonil. Moja soproga mu je odprla vrata in ga spremila v mojo delavnico, nato je pa odšla v svojo sobo k otrokom. Prišlec je naglo vstopil ter me je prijazntf:pozdravil. Izgledal je; kakor- bi bil zasopel, ali pa ima. kako stvar na vesti. Ni bil več mlftd 111 prisodil bi mu kakih petdeset let, V obraz je bil rdeč in vroč pot mu je tekel s čela gotovo vsled hude poletne - vročine. ■■	. ...
Povabil sem ga, naj sede. Toda on je mojo ponudbo odklonil in še le sedaj sem izpoznal na njem neko nenavadno razburjenje.
"Hvala, dpktor!" je rekel "danes niinSite časa 9e. z menoj razgo-varjati. Vašega brezdelja bo pa z današnjim dnem konec. Požurite se, kajti vaše pomoči je takoj tre-: ba. Na Strait Shore se je pripetila I grozna nesreča. Parni kotel je ek-1 splodiral in ponesrečenih je več ' ljudi j in nekateri so grozno zclc-1 lani. Nahajal sem se v bližini tavar , ne, ko se je zgodila nesreča in ta-1 ko sem bil priča strašnih prizorov. » Ž a posameznike so se pobrigali.
drugi zdravniki in jih obvezujejo, f toda za enega se pa nihče ne zme-i ni. Za tega se mor^e zavzeti vi 1 in povejte, da sem vas jaz poslal. ! Storite vse, kar morete; ne le ra-j di vas, temveč radi ubogega mo-j ža, ki je oče številne družine. Za jj. drugo bom že jaz poskrbel!"
Med tem, ko je to pripovedo-| val, sem se že oblačil in pregledal ^ (nadalje na 5. strani.)
f	RAZPRODAJA.
f. oblek in sukenj za dečke in diek-I lice, zimske hlače za moške in der-\ ke volnene jopiče (tsweaters) in t volno v štrenah, po ceni, kakor Ž nas stane, za. gotov denar ali pa 5 za Liberty bon<fe. Razprpdaja sa-| mo do veselih božičnih praznikov t	pri JQSEPH KOS
15230-32 Waterloo Rd. Collin-wood.
Trgovina odprta od 8. zjutraj . do g. zvečer, ob sobotih do u. I svečer.
.... . SL.OG4,JANUARJA. 14W9,.......... .
DOPISI.
i
Cleveland, Ohio.
Cenjeni g. urednik:— Skoraj iniam piko na Vas, ker ste "pre-mufali" naš list "Slogo", ki nam je od časa do časa poročal razne novice, na katere sme se že tako privadili. Toda tako ne bo šlo! Cle velandčani smo list spravili na beli dan in tudi hočemo, da nas bode še nadalje zastopal, četudi ga spravite v Californijo. Po zračni pošti, o kateri pravijo, da bo kmalu redno poslovala, bomo že pravočasno dobili niš list v roke.
Danes pa želim pisati o božičnem dnevu, v katerem se vse radu-je, vse prepeva v blaženih spominih naše mladosti.
Človek, ki gre med ljudi, vidi mnogo posebno današnje dni, ko se v tako pogostnem slučaju lahko gleda v srce segajoče prizore, ki morajo vsakemu, ki ima še srce, privabiti solze v oči in vzdihljej iz I ust: "ubogi otročiči!"	|
Božični dan sem iiliel celi dan opraviti z jedriakimi sl'učaji. Letošnji božič j:e našel marsikje žalostna srca, uboge sirote jokajoče za svojVmi prerano umrlhni šiari-ši. Bolezen, katera je kriitd' gospodarila po naselbini, je le navidezno pojenjdla.Deluje pe sedaj bolj skri to med' družinami inv'zahteva svo-žrtve n'c gledana mliidčšt, n!e na čvrsto možko dobo; tudi se ne o-zira na jok in st'ok zapuščene o-štale družine. jjajvSŽ- jih umrje v starosti 30 — 35 let. Sinrt privošči tudi malo časa za pripravo na smrt. V dveh — treh dneh—- morda teden' dni — in' že je po njem. Zadnji teden se je še precej poslabšalo. Podleglo je zopet veliko novih žrtev. Na sveti večer je v Collinwoodu umrla 34 letna žena-.'.Julij aria Ule. Zapustila je še-stero malih otročičev izmed katerih je najmlajši star komaj pet tednov. Pokoj niča je doma Hin ja na Gorenjskem. V Ameriki je bivala i'2let. Bila je članica društva Sv.' Barbare. Pogreb s'e..je vršil v '" petek 27. decembra. Čislana družina Ule bode skrbno mater zelo pogrešala. Na božični dan o-krog 5 ure zjutraj je pa mirno v Gospodu zaspal Anton Germ, v 43 letu svoje starosti. B'olehal je na stisici in trpel že par let. Doma je bil iz Loža pri' Rakeku. V Ameriki je živel 18 le. V domovini zapušča eno sestro, tukaj pa žalujočo soprogo in tri otroke. Bilje član dveh podpornih društev, tikmreč društva Srca Jezusovega in'Loška dolina, katera sta mu tudi priredila dne 27 dec. lep sprevod. Za
svojega prijatelja si je izbrala ble-la smrt tudi Martina Morah, dobro poznanega krepkega mladeniča med tukajšnimi rojaki. Pokojni ie bil več let pomočnik v gostilni. Dolgo č£sa je bil uslužben pri Jos. Plevniku. Bil je član-društva Sv. Vida, štev'.' 25, K; S- K. Jednote. Doma je bil iz Trebnega. V Ameriki je 14 let. Doma je imel enega brata in eno sestro. Pogreb se vršil v torek -'4. decembra. Vzrok smrti je bila influ'enca:
1 .ahko'-trdim; da je' smrt "i.i:b;r-; ljiva in lroče včasih tudi kaj nežnega za svoje zobe. Zadnji teden so ji padle v žrelo tri mlade žrtve v starosti 4. — 7. let Starišem Germ se je ponesrečila na dvorišču pri nekem ognju, kjer iz tovarne mečejo, papir, hčerka Alojzija, da je vsle.d'opeklin kmalu poleni umrla. Komaj par dni prej pa je ha isti način padel v nesrečo sinček starišev Dobre, Leopold na 55. cesti Tudi ta je za o-peklinami kmalu podlegel. Nada-Ije je postala žrtev smrti sedemletna Dragica Maletič s 4': ceste, ki je umrla vsled vnetja možgan. Žalost Prizadetih družin se ne da popisati. Med angelčke je pohitela tudi 10 mesecev stara Klin-čeva hčerka Marija, starišem tik-mar je umrl to mesecev stari sinček Valentin ; starišem Skulj 110-vorojenka Ana- Stariši Grgetič pa žalujejo za svojo sedemletno Anico, ki'jepreminola za plučnico. V Collin\Y8pdu je umrl 19. decembra 31 letni Matija Zagorec, oče peterih otrok, ki so ostali z materjo nepreskrbljeni in je ostalo tužrio' plakanje v hiši brez upa in tolažbe. Doma je bil iz Doljne Pre kope, župnije KonstanjoveV V Ameriki jcLbival to let. Pogreb se je vršil 20 decembra. Med žrtvami smrti je tudi Josip Magličič, grocerist, ki je sicer rodom Hrvat: toda tudi Slovencem dobro poznani in priljubljen pošten možak star 4.0' let. Za^i|šča sicer veliko — ali vendar dobro preskrbljeno druži-ničo. Pokojnik je bil član štirih društev, med tem tudi "Dvora Baraga" R. K. B. slovenski oddelek. Pogreb se je vršil 21. decembra.
P rež al ost 11 o se je. spominjati tragedije družine Klemenčič, kjer je povzročila zverinska roka tako v-nebovpijočo krivico, ki je na roparski način oropala osihero otrok zadnjo pomoč — očeta. Vendar bodi rečeno, da takega pogreba,toliko sočustvovanja še ni videl Col lin wood v sprevodu. Pokojni Klemenčič se je pokazal vsikdar vnetega za dobro stvar, bil je dober prijatelj siromakov in cerkve, kateri ie nrinadal. Niesrov noereb se
je vršil slovesno z društvi dne 19. decembra. Naj vsi imenovani uživajo večni mir" in pokoj!
Sedaj se bliža predprišt, zato u-pajino, da se bodo žalostne novice izpremenile v vesele. Ob priliki se zopet oglasim. Vsem cenjenim naročnikom žellnrsrečno novo letol Listu pa mnogo novih naročnikov. Anton Grdina, pogrebnik.
-4.—o-
Iz Cleveland-a, Ohio.
Žensko podpornp društvo (Danica). št. .11. S._ D. Z. ima svojo veselico v korist društveni blagajni v nedeljo 5. januarja 1919 v John Grdinovi dvorani. Pričetek ob 7 :oo zvečer. Vstopnina 50c za osebo. Ker je društvo Danica zelo priljubljeno društvo v naselbini in še vselej, kadar so te članice naredile veselico je bilo občinstvo zadovoljno. Zatorej vsi na zabavo.
Cleveland, O.
Zveza Jugoslovanskih Žena in Deklet v Cleveland^, Ohio, ki je prvo začelo akcijo za naše Jugoslovanske prostovoljce, na Solunski fronti, da so začele šivati, Salohiki Comfort Kits in so jih zadnji mesec odposlale na fronto imajo- v pondeljek 13. januarja svojo letno sejo, ki bodo volile novi odbor, ki bo vodil nadal-nje posle v bodočem letu- Na dnevnem redu bo tudi točka za nabiranje obleke od hiše do Viiše, kakor tudi denar za (Jugoslav Rea-lief fund) Rojaki v Clevelandu počakajte še z darovanjem, ker naša stvar še ni popolno rešena, kakor hitro bo stvar v redu bo naznanjeno od S. N. Z., J. -<N. S., da sedaj je začetek. To kar nabirajo naši SRZ. se ne ve zakaj daste, ker ti ne marajo skupnega dela. Ampak so'separisti. Kerže se zopet v svojem času se joka nad Dr. B. Vošnjakom, in potem se naj združimo. Ne!
............k
Cleveland, O.
Iz Nov^g-a mesta. Božič je ravno kar minul in zato je menda umestno da začnem z Božičem.
Dasi je pop red kazalo slabo za Božič, deževalo je namreč dan na dan in vreme je bilo podobno bolj veliki noči kakor pa Božiču. Pa ni tako ostalo. Že clan poprej je začela posegat vnites starka zima. Njeni dihi so prihajali od severa in nikakor ilrimerni recimo za šetanje. •
Praznik smo praznovali kot se spodobi za tako velik dan. Vse kar je bilo mogoče, storjeno je bilo, v cerkvi in drugod, da b'i bil praznik dan veselja in slavnosti-Cerkev je bila. dasi sama na sebi
'revna, bogato okrašena z drevesci in cvetlicami in palmami. Električne lučice so miglale na vseh straneh v ospredju. V spremstvu kakih 40 strežajov je. pristopil duhovnik pred altar ob 5. zjutraj za veliko sv. mašo. Pevcem se mora dati pohvala, da so svojo ulogo na ta prekrasni praznik zelo krasno izvršili. Pod vodstvom; Mr. P. Si-mčičom našem pevovodjem so peli vesele in ganljive božične pesmi pred in po maši- Veliko truda jih je stalo, cla so se naučili, zato pa tem boj hvala njim ker brez dobrega in primernega petja je praznik pozabljen. Pri šestih mašah je bilo ljudstva polna cerkev, kar pa je bilo najveselejše, pa je to, da so ljudje kar v trumah pristopili k mizi Gospodovi. Res, če je že praznik sam ne sebi tako vesel, da je zrak napojen s srečo njegovo, koliko srečnejši pa je še za onega, ki na ta dan prejme "Vir življenja in sreče" v svoje srce. To je pravo praznovanje, to je-tako praznovanje, kakor je želi sv. Cerkev,
Mislil sem že zaključiti popis božičnega praznovanja, ne da se omeni božična kolekta. Kar se tiče te. nimamo nobene pritožbe pač pa pohvalo za naše farahe. $1352.19 znaša letošnja kolekta. Tukaj se vidi prjvo zanimanje za napredek naše centrale ; • v skup-nim'delovanju je moč!
Pa ne-samo ha premoženju, ampak tudi po članstvu napreduje fara sv. Lovrenca. Tenu so priča, Hedvika Ivan Zajec, Anton Češek, Louis Gregorič, Edward Lipoglavšek,Jos.,Breznikar in Mary Ponelek, ki so bili po krstu sprejeti.
Bolezni imamo še tu in tam nekoliko- Influenča se.-:i)iviji-se ni hotela spraviti iz'itegft'kYfija. Dasi že dalj časa ni nobeden turiirl, je vendar še kateri zbolel in je prav gotovo "v p'crth svojega'Obraza jedel svoj kruh," ako ga je sploh jedel. Upamo, da vzamejo: to čudno stvar, influenco seboj na morje in jo sredi niqrja potisnejo čez plot. P1 učnic.a pa naj bi zraven stala in ,se tako smejala« da poči. That's what T say.
•V nOiWr.J.ttftdi -7 i11 28: dev. je eks-p 1 o 11 i r a I" V", fitka j š 11 i American Steel and	piiHa in je
bilo pr-ltem ranjefiifli fe^ljridi. dva
V? i	• . - • M h ■ •
smrtno. K.kceči ga ne;•dela v tem delu tovarne nobeden Slovenec. I Pa to se niso vse nov.osti, g. u-rednik- Poslušajte. Sedaj je pri-nas toliko diletantov na 'delu, da se vse giblje. Kar igra ža igro se njam obljubtije. Prva je 29 t. m. O,tej več. prihodnjič.' ker je pred igro že,prepozno pisati. DrUga bo-
:le 5. januarja in sicer igra dekliško društvo. Igra, "Svojeglavim Vlinka" je zanimiva in preprežena i huniorom. Dekleta so že igri jire-:ej kos, in pričakujemo, da se izkažejo kot same stare igralke, i-gralo se bode popoldne ob 3. in zvečer in sicer za cerkev- Tretja Predstava pa bode 12. januarja, katero priredi društvo sv. Ane. Tudi to društvo ima dobre igravke. ki bodo pod -spretnim vodstvoiii Mr. Simčiča na zelo krasen način predstavile "Čarovnica." Kdor hoče imeti en večer pray dobre zabave, naj se te igre gotovo udeleži. Tudi Mladeniško društvo se pripravlja na predstvo, katero bodo bodali 26.j'anuarja-"Kmet in Vrag" se naziva njih bajka. Pa to gotovo še ni vse. Marsikatera burka ali pa komedija se bo še igrala v letošnjem dolgem predpustum.
Še nekaj imam na vesti, kar bi rad povedal- Gospod urednik, za-dnič sem videl v Slogi kako je bila sprejeta v New Yorku. Nekdo je menda rekel, da so v New Yorku popred že imeli "vsega zlodjy. Saj to je morebiti res, in ravno žito pa je bilo potreba še kaj drugega v tako imenitnem mestu, kot pa "Zlodja" in zato smo poslali Slo-^o tja, dasi nam je dolgčas po njej.
--o—:—
ZVEZA JUGOSLOVANSKIH ŽEN IN DEKLET V CLEVELAND, OHIO.
Iz pisarne Srbske vojne misije v New Yc^ku se poroča na pisarno gori imenovanega^društva, da poslanih 50 Saloniki Comfort Kits so dobili in jih bodo v kratkem času odposlali na Solunsko fronto. Lista imen, katera je bila spisana za naše borce, ki se nahajajo v Četi (Zririški) so~ vse raztre-šerii pb celi Srbiji, gledala bo pa ta komisija, da pridejo v roke v prvi vrsti tem borčom. Veliko jih je po bolnišnicah. Ob jednem se prav lepo zahvaljujejo za poslano ■darilo iii se še priporočajo, da potreba je velika_, da se pomaga Srbski vojski oziroma jugoslovanski.
--o---
Novice župnije Sv. Vida. Cleveland, O.
Izza temilih oblakov naVadno vedno posije golnce, da malo potolaži zemljo, ki hrepeni po svetlobi. Tako Seotu.di letošnji Božični prazniki kdkor gorko solnce posijali v temnem dnevu žalosti katera se je v zadnjem času skoro udomačila v naši naselibini. Bili so veseli prazniki; a veselje katero je vladalo je bilo malo bolj resno kot pa druga leta. Naša skromna, a prostorna, cerkev, je bila popolnoma napoljnjena, skoro natlačena, pri vseh šestih sv. mašah na sv.
I Božični dan.Ker vsakdo, ki je prišel, je tudi prinesel dar za Dele Bethleheiuski. Kajti kdor daruje za božjo stvar, za stvar, katero to Dete nebeško' ustanovilo, daruje samemu sebi. Ko so se vsi ti darovi prešteli se je pokazalo, da rani fare sv. Vida še imajo srcah svoji pradedov, in da se zanimajo za uspeh in napredek svoje cerkve. In če bo šlo tako naprej potem bo v kratkem času res velik napredek; in pokazali bomo' drugi 111 slovenskim • naselbinam kaj da' pravzaprav smo tukaj v Clevelandu.	_ " ;
Kar se tiče žalostnih novic. ,jih hvala doDremu Bogu, ni.. več toliko. Sicer še nam niso za-celile rane, katere je povzročila pred par tedni razsajajoča bolezen, a vendar je ta bolezen sedaj, ii]alo j.?o-henjala in upanje je da lias bb kiiialu zapustila. Le tu pa tam nas še opomni, da moram biti Oprezni, in da se ne sniemo podati na svoja stara pota. Tako na jVrimer je pretečeni teden vzela sledeče: dne 21'. dec. Martina Marn, 32 let starega, rojenega v Trebenjah ; žalujejo za njim tukaj 3 bratje in ena sestfa. — Joseph Mramo'r, starega 32 rojenega v Mednejsku pri \relikili Laščah. Umrl je dne 24. deč. na Božični večer. 'Zapifšča vdovo in 5 otrok. Za drugo boleznijo je pa na Božični dan umrl
Anton Germ v 43 letu svoje staro. .ti. doma je bil iz Loža. Žalujejo za njim žena in 3 nedorasli otročiči. Vsem žalujočim naše so-žalje. Bog jim daj tolažbe!
-0——
Dopis iz Chicage.
Chicago, 111.
Cenjeni gospod urednik:— Prosim ..malo-prostora v "Slogi", da se tudi jaz malo'oglasim. Pošiljam \ am naročnino za prihodnje leto in: Yam želim veliko novih n'a-ročikpv po v.seh sloveskih naselbinah in da bi postal list kmalu dnevnik. Zatorej le z dobrimi časopisi na , dan, kakor .so Sloga. Ani. Slovenec, Glasilo 'K. S. K. J. iti Ave Maria. Stari pregovor pravi: "Svoji k svojim!"
Dalje prosim vse čitatelje lista "Sloge", če kateri ve za naslove • mojih dveh prijateljev Andreja Roje in Martina Memon. Prvi je ■ doma iz Podgorja, drugi pa ,iz Prešnice, okraj Ocizla Klanec,1 Primorsko. Pred desetimi leti sta se nahajala v Forth Smith in Mart ford, Ark. Če je komu kaj o njih' znano, naj sporoči na spodaj podpisani naslov, za kar se že vnaprej zahvaljujem.
Veselo noVo leto! Frank Koren.
2008 Blue I si- Ave. Chicago, 111.
1.	/	..... 1
Dr. J. V. Z«pnik
ZOBOZDRAVNIK 6127 St. Glair Avenue
nad Grdinovo prodajalno.
* m	: i!':.', j.;.	i'.-', "!
Najbolše mogoče žbbbždravniško delo za zmerne cene.
Kot plačilo se vzame tiidr "Liberty
Bonde"
«iiiii«jpiiiaiiiii5ii OGLAŠAJTE V "SLOGI"
IRAZPRODTJA ŽENSKIH IN DEKLIŠKIH SUKENJ.f
RAZPRODAJA SE PRIČNE DNE 31. DECEM. ! OB 9. URI
ZJUTflAJ!
V zalogi imam okrog 800 ženskih in dekliških siikeitf, katere so vse letošnje mode. Vsaka žena in vsako dekle-si lahko povoljno izbere iz naše zaloge, naj si bo še tako velik kritik o ženski noši.
Nenavadno gorko vreme ji bilo vzrok, da je nam ostala še tako ogromna zaloga ženskih in dekliških sukenfo Razprodaja bode popolna. Vse blago mora iti v denar. Niti ene suknje ne bomo pridržali za' drugo sezono.
NAŠA IZGUBA JE VAŠ DOBIČEK! Bodite ena iz med prvih kiipovalk! Zima seje ravnokar pričela in bode dolga ter huda. Žene, ki znajo varčevati, bodo prihitele od blizu in daleč, da si naberejo blaga za sebe in za svojce po teh naznač«nih nizkih cenah:
Ne pozabi dati in čas in kdaj je bil začetek razprodaje.
|r ' ■ t
jr	i
t	1. Žpngka suknja iz "Flush",
J	prejšnja cena $19.95 sedaj
i	$14-75-
I t -..vi	-
5	I. Ženska suknja iz sukna, prej-
i .	šnja cena $24.50 sedaj $15.95
Wt - . i.
B	1. Ženska suknja iz sukna in
g	"Flush", prejšnja cena $29.00
i	sedaj $16.75.
1. Ženska suknja z dragocenim kožutom ali mačkom $32.50 sedaj $21.95
1. Ženska suknja' z dragocenim kožutom ali mačkom -45.00 sedaj 28.95
r *
SUKNJE ZA DEKLICE:
/ t
t. dekliška suknja, prej $6.95. sedaj $2.45
v' ;. : ■ v. ..V. : ■	:	. V ' '.' ■ ■ /-
s	'
1. .dekliška suknja, od 10 - 16 let velikost prej $12.00 sedaj $7-50
'V ;	f	.	.
1. dekliška suknja od 10 - t6
c
let velfTcost prej $13.00 sedaj $8.50
1. dekliška suknja od 10 - 16 let velikost prej $14.95 sed^j 13.75
SUKNJE ZA DEČKE
v starosti 3 — 10 let i suknja'prej $5.00, sedaj $1.45 1 suknja prej .$7.50 sedaj 3.95 1 suknja prej $10.00 sedaj 5.50 1 suknja prej $13.00 sedaj 9.75
■ ■ r , ...... ...	■
Par ženskih nogavic "Bursons" srednje teže, pripravne ravno za sedaj. — Prejšnja cena 45c. sedaj 22C.
2000 yardov flanela različnih barv prejšnja cena 25c. sedaj
12l/2C.__,
1. yard flanela prejšnja cena 35c. sedaj 21C.
1 yard flanela prejšnja cen?. 45c.
sedaj 25c.	/,
......■ * • ■ ■ • - • ■
1 par otrošlcih nogavic
za 5 — 6' let stare prej 30c. sedaj 22c.
i". .
za od 6>2 — io let stare prej 35c. sedaj 25c.
Za vse svedre "sweaters" znižane cene otročjih, ženskih in ■ moških.
i	KOTENINE
1500 yardov, trpežne bele, prej •po 28c. sedaj 19c. yard.
Velika zaloga blaga na yarde, različnih vzorcev, po znižanih cenah, še bolj, ka-
lcor kdaj pred vojno.	/
Zgoraj označene cene so le za mali deUte razprodaje. V trgovini bodete videli se mnogo več znižanih cen. Pridite zgodaj! Ako nimate pri rokkh csifetf denarja, jemljemo tudi liberty bonde kot denar.	t.
ANTON ANŽLOVAR
6202 SAINT CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
SLOGA, JANUARJA 1919._
(JOHN L. MIHELICH,
— ODVETNIK—	i
je sedaj v armadi Združenih držav.	i
Pisarno pa vodi kakor poprej	j
j| HARRY L. EASTMAN
i	na 5514 St. Clair Ave.
J V pondeljck torek, četrtek in petek zvečer,.ob 6. do 8. ure	i
J	Tclcphon, O. S. .Central — 5821-W.
11	SLOVENSKI TOLMAČI.
Move Columbia plošče, j
Slovenske narodne pesmi gos.
Avgusta Danilova, sopran	|
E. 3852 Kranjica v Ameriki — Tam za laškim gričem. | E 3847.Dober nasvet za mlade može — Lepa Marijanka |
lazurka.	č
E 3846 Zora vstaja — Ko pridem jaz k tebi ponoč.	g
E 3774 Vse mine, duet, Danilova-Polančeva — Bom i
la na planince.	*
E 3845 Ti seveselo poj, S. P. društ. Slavec — Nazaj v ^
laninski raj.	(
E 3754 That's The Life. March n- Polka — The joly jj
"rutnpeter, polka.	,.,	*
E 3755 The merry Musicians,, polka — The Little ^
tillage, Waltz.	i
^etia ploščam od 1 . avgusta naprej c 85c komad.	j
PIANO IN PIANO-PLAYERS i COLUMBIA GRAFONOLAS ;
Popravljamo ure in. drugd zlatnino po zmerni ceni. Ka- ( lar potrebujete uro, zlatnino, srebrnino, diamantne prstane , . t. d. vprašajte za cene pri nas.
Pri nas lahko naročite lta Edino Slov. Revijo Čas stane |>2 na leto, ali $i za pol leta.
FRANK ČERNE
6031-6033 ST. CLAIR AVE.
» IZGOTAVLJANJE FOTOGRAFSKIH SlilK Vsak zavitek stane-10 centov.
Fred. H. Braunlich
SLOVENSKA LEKARNA
» . \ i ? j
1353 E. 55th St., Cor. St. Clair Ave., Cleveland, O-
I Telefon: Main 1.441.,	Telefon: Central 8821-W
Mihael S. Cerezin
I	HRVATSKO-SLOVENSKI ODVETNIK
I PISARNA: SOBA ŠT. 414 ENGINEERS BUILDING, '	na četvrtem natstroplju.
P Vogal St. Clair in Ontario ceste, blizu Public Square CLEVELAND, OHIO.
John Gornik	j
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ	j
6217 ST. CLAIR AVENUE	1
f7 -!	j
• se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE.	j
Izdeluje MOŠKE OBLEKE po ha^očilu točno in ceno. ftiil^Ttofllfrl Iiiiiiii'
Naznanjam cerfj. občinstvu, da sem preskrbel z zimskim obuvalom od najmanjše do največje mere. Kdor ima največjo nftgo, naj se zglasi pri nas. Kajti pri nas se dobi : Ženske črevlje od najmanjše pa do mere 10. Moške, od mere;6 — pa do 14. Največji ljudje so lahko brez ski;bi, da ne bodo hodili bosi. Cene so primerne. Se priporočam.
FRANK SUHADOLNIK
6107 ST. CLAIR AVENUE.
CLEVELAND OHIO.
Pohištvo, peči in hIadUni.ce. Ice - Boxes ::
Vedno "ajbolše in najcenejše pri
THE STAR FURNITURE CO.
' 5824 ST. CLAIR AVE.
GOTOVINA ALI KREDIT. VZAMEMO LIBERTY BONDE KOT GOTOV DENAR.
i^,' nadlogah.	...
GŠS9N' Seda i ne razmere so nas primo.ralc povišati ceno na PP|i « in 65 centov za steklenico, a ko hočemo, da ostane hm m iste kakovosti in da enako učinkuje. &311 S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo i isto W 8 močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z n.zjo iW'l ceno ničvrednih ponaredb. •
Pili Stari pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot jc ill 1 tu naslikan. Pri kupovanju jjazu.. m '--rc sr-amko, Pi I i na besedo Loxol in na nase ime. ■S i Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih fckar-Eg? m nah in naravnost od nas. btcklenica za 650. je. ko-rfstneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat j«.	toliko.
F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street, New York V ^
_~lr*"" m .min IIIHIIIIJIIIIIIIII ii»hhhii.............. ......................"
1	dr. s. HOLLANDER,
J	M DENTIST M :
I	1355 E. 55th St. vogal St. Clair Avp.
Sk	- NAD LEKARNO, j	,(,.•
W	Liberty bonde in vojno hranilne znamke se vzame
■j&L	kakor gotov denar.	*»> ;if!
®	-Ure od 9. dopoldne do. 8. zvečer. •Zaprto oli* sredih '
ff	• ' popoldne in ob nedeljih.
M^Z^CetIIIBLS!'
• /	i>pRicvrKAŠ PO TELKF.ONU ;;
' nŽe; DORftfr mfiJH TOCTPČŽBAxi^vi''-let wznano. kqx NAJBOLJE'
'iffka ::: ' -m^sms
, '' t
Dajte, da vam bo elektrika prihranila čas in delo.
Elektrjčni hišni pripomočki vam bodo omogočili, da boste storili vaše delo v krajšem času in z boljšim vspehom. Oživili vas bodo od vsega težkega dela in vam prihranili čas in trud.
Alco rabite clektričko za hišna opravila vas veliko manj stane, kpt mislite. Poskusite iti vieli boste, da stane <r primeri kroistjo in porabnostjo, zelo malo.
' . ■ 1
i! -V-""I	.
THE ILLUMANAT1NG CO.
• ') ■
Illuminating Bldg,, Public Square-
' : p.';/ '••• ■ r,- .«•■'	/
Oglašajte v "Slogi"
Severov koledar ža Slovence za leto 1919
ZASTONJ!
i	Nt pozabite da povsod v lekarnah dobite iztis tega koledarja zastonj. Ako
i	l)i ga ne inieli v lekarnah, pišite naravnost nam. Opozorite na to tudi svo-
1	'	je prijatelje. Želimo, da bi imel vsak do pri roki ta koledar.
1	W. F. SEVERA Co., CEDAR RAPIDS, IOWA.
' .......	-V"'	...	^"
Priznana in zanesljiva domača zdravila,
..,...,..,' : 'j #
g Kašelj in hripa Da se pozdravite in se
W	tako izognete daljši hudi bolezni, vzemite Se-
p	yerov BSlzam za pluča (Severja's Balsam for
P	Lungs, ki je najboljše zdravilo:proti lcašlju in ;..
P	hripavosti. Cena 25 in 50 c.
^	čistila nrflkava stori ČIdveka slabotue-
g	JldOd jprcud.vagai nezadovoljnega i.n
■................ Severov životni balzam (Scve-
l-a's Balsam of llwe) pomaga odstraniti to b.o- 1
a lezen. Spopolni cel sestav in okrepi delovanje
jeter. Cena^ 85c. ______
'S NFA^ieto lrwi Povzroča razne bolezni, 11a © llCUSltt Ml koži ture, mozle i. t. d. V
X takih slučajih je treba kri sčistiti. Severov kri
g| čistelee (Sevefa's Blood Purifier) vse to hitro,
l|f in popolnoma odpravi. Cena $1.25
it I anpnn aIai naj se rabi y slu'-aju >'cyma-® LdllCHW "'tj tizma, .trganja in drugih ta-
® kili slučajih. Severovo Gothardsko olje ( Se-
ffi) yera's Gothard Oil) je najboljše sredstvo za ta-
^ ke bolečine. Cena 30 in Goc.
r'loimkrtl	se mora takoj zdravili.
H VnaVUUUI	Najbolje je ako se vza-
^bJ m,ejo Sev.ero.yi praški za glavobol (Severa's ^ Wafers for Headeck and Neuralgia. Cene 25c.
2K Va^JAirAsI- m '» razne bolezni na je-
^ Vrtoglavost lil trih so velikokrat ,>o-
slediee zaprtisti, kar.se lahko zabrani s tem |f cla, se redno uživajo Sevcrove jetrne krogljice II (Severa's Liver Pills). Učinkujejo hitro. Cena
H
VcnL-a naJ »1a '»^ilo, ki hitro zape-	J
T Sdhd Illda i; ralIC> opekline i. t. d. Po-	|
skusi Severovo zdravilno mazilo (Severa's Ileal-	J
ingOintment), ki je jako dobro mazilo. Cena25e	|
antttif ,0'ncni sPl°.»»1.o zdrayje.	^
JL/WUer dpeui Da si dobiš in ohraniš do-	£
ber apetit, jemlji Severov želočni grenčec (Se-	Jj
vera's Stomach Bitters.) Celo zdravim lju-	J
deni koristi, ako se ga jemlje včasih. Cena	»
75c. i)i $1.50.	^
v	t
ČLL] iivi povzročajo onemoglost, hi.sterio	(
Uldul AlVI nervoznost in vzamejo spanje.	(
Ako želiš poživiti ce! živčni sistem, jemlji S'e-	(
verov Nervoton, ki jako blagodejno učinkuje	(
na utrujene živce. Cena $1.25.	j
Erbecica, grinte
ge kožne bolezni hi-	{
hitro izginejo, ako sc rabi, Severovo mazilo	(
zoper kožne bolezni. (Severa's Skin Ointpient	i
■ Cena 50c.	(
Solečine v hrbt»	\
Severpvo zdravilo za obisti in jetra (Severa's	f
Kidny and Liver Kennedy) so zdravila ki bole-	1
čiije polajša.io in vse ozdravijo. Cena 75c. $1.25.	1
^	1
Ženske velikokrat
(zadržuje od dnevjjili poslov. Severov regulator je dobra za pomoč. Cena $1.25.
----------------------------------------
P	Severoya družinska zdravila se prodajajo po všžh'lekarnah. Ako je pa ne moreš dobiti v
$	bližini, pošlji naročila z denarjem naravnost na nas.:
j W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
NAZNANILO
iiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Posestva katera imamo mi za prodati so sledeča: E110 posestvo na vogalu za več trgovin. Eno posestvo na vogalu za dve trgovini.	,
Eno posestvo, residence z 7 sobami. Eno posestvo, residence s 12 sobami. Eno posestvo, residence z 7 sobami in kopališčem. Eno posestvo, residence z 8 sobami in kopališčem in garage.
Eno posestvo, residence z. 9 sobami. Dve posestvi, residence z S sobami in kopališčem. Eno posestvo,['residence'7. 10 sobami in kopališčem. Eno posestvo, residence z 4 sobami in kopališčem in približno en aker sveta zraven na Blvd.
Vsa zgoraj navedena posestva so v dobrem redu in zelo po ceni ter še lahko kupijo iVa lahka odplačila. Zatorej bode v vašo lastno korist če se oglasite pri nas pre-dno kupite kje drugje.
Iinamo tudi zelo veliko lotov v različnih lokalih po
nizkih cenah.
ST. CLAIR REALTY CO.
I	6313 ŠT. CLAIR AVE.
JAREM REVŠČINE.
(nadaljevanje s 3. strani.1 svoje zdravniške instrumente ter obveze. Nato sem prijel za kljuko, brez da bi se še kaj poslovil in, sem hotfcl pustiti gospoda v moji sobi, če se hoče malo odpočiti.
"Samo trenutek počakajte!" je zaklical za menoj.	1
"Čemu čakati, kjer je sila?" odgovorim.
"Povedati vam hočem samo še to, da pustite palico doma,-ker ne. bodete hodili peš. Poslužite se mojega voza, ki zdolej čaka. Toraj pojdite! Jaz vas noč«?m dalje zadrževati."
S temi besedami je šel i'z sobe 5 in stopil čez vežui prag. Med tem ; sem odložil i)alico in ! sem tekel za njim.
"Le hitro na voz!" mi je za-klic.a.1 gospod Waldron, ko sem za-, piral hišna vrata. "John! požetr S-Jhfr, naihitreie mofio.če. . samo d«
loktorja zdravega pripelješ v ono liso, kjer sva prej bila k pt>nesreč-aemu možu. Jaz pa grem med tem peš domov."
Kočijaž je molče pokimal svojemu gospodarju. Ko je pa v.idel, da sem že v vozu in sem se vsedel na bogato tapeciran sedež je pognal konje. Tako sem se vozil v elegantnem odprtem vozu proti kraju nesreče, med tem, ko se je pa bogati gospod Wald\-6n v potu svo jega obraza peš premikal po razgretih St. Johnskih ulicah. ' Novica o nesreči, ki se je zgodila na Strait Shore se je kakor požar raznesla- po celem mestu- Vse je hitelo na kraj nesreče in zato so cele množice ljudi se valile po dokaj širokih ulicah. Celo raz 'oken drugih in tretjih nadstropij je,zrle polno radovednežev. Le kočijažo-vi spretnosti se je bilo zahvaliti da sva mogla naprej. Od začelk; je vozil v lahnemgalopu, poten . pa čedalje počftsnejfcHtila skednju
sva vendarle dospela do cilja. Ko. sem i z top jI sem sledil vozniku, ki > je pred menoj delal pot s svojimi orjaškimi komolci in gltisnp Icli-. cal: "Ljudje, ognite se vendar do-. „, ktorju, katerega pošilja mister.. Waldron in ki bo storil vse, da bo rešil prenesrečnega moža.
Prišla sva v vežo, kjer je bilo . tudi polno ljudi. Posrečilo se nama je napraviti pot in kmalu sem , bil na stopnjicah, skoraj na to pa v sobi, kjer je ležal ponesrečenec na tleh na otepu slatne. Obraz je ,, imel obrnjen k tlom. Cel život, je bil opečen in v mehurjih.
Ob trdem bežišču je stala mar * J la z belim .prtom pokrita mizica;': J na njej pa črn} križ s umirajočim ■ J Izveličarjem. Poleg je stal duhov-*' nik s štolo in je molil iz neke len j i- • žice latinske anolitve^.
Na polomljenem stlu ob vznožju je pa sedela ponesrečenčeva žena z dojenčkom v naročju in. krčevito jokala. Ostalih šestero .o-ii trok je stalo okoli nje s solzami v, 1 očeh. Že tako mala izba je bila. lapolnjena sosedov in sosed in' 'sleci hude vročine je bil zrak ne-jnosen. Smrdelo je po znoju, taco. da je kočfaž takoj, ko je vi-rlel mene pri bolniku, se odstranil brzih korakov zbežal na prosto vdihavat sveži zrak.
Duhovnik, ki je molil za umirajočega, je bil častitljiv m.pž,.ka%. renju se je poznalo, kako zelo se zaveda resnosti položaja.
"K.dp ste i.n kaj želite Sir?" me je prijazno vprašal.
"Zdravnik sem," sem mu odKo; voril, "Mr. Waldron me je poslal, cla pomagam tibogeqiu možu, ki tukaj leži na tleh."
Duhovniku se je očevidno ra jasn.il obraz. Tudi okoli stoječi s« začeli glasneje govoriti- Samo u-boga žena je srepo zrla pred se in jokala. Grozna bolest radi težke nesreče, ki je zadela njo in njene nepreskrbljene otročiče je onemela njene ustnice.	:'
(Dalje prih.)
. SLOGA, 2. JANUARJA /919. .
jI KRIŽARJI
I ZGODOVINSKI ROMAN V ŠTIRIH DELIH
ft r Spisal: H. SIENKIEWICH Poslovenil: POPRAVSKl"
(Dalje.)
"Ako bi hotel lagati, bi bil takoj rekel, da se je omožila, ali da se ni omožila. Ako bi bil ti pameten, mogel bi že iz tega odgovora spoznati mojo krepost."
"Moj razum ni brat tvoji kreposti, kajti ona utegne biti psu sestra."
"Moja krepost ne laja, kakor tvoj razum; kdor pa laja v življenju. ta utegne tuliti -tudi po smrti."
"Prav! Tvoja krepost ne bo tulila po smrti, marveč samo stokala, ker si že v življenju, služeč zlodju, pobije zobe."
Jameta se pričkati, ker pa je Čeh imel nabrušen jezik, zato je odgovoril na vsako Nemčevo besedo dve drugi. Toda tu je dal Zbišek povelje k odhodu, in takoj so odšli, ko so izprašali že poprej dobro ljudi za pot v Lečico. Takoj za Seradzem so prišli v gost gozd, s katerim je bila zaraščena še večina dežele. Toda skozi ta gluhi gozd je držala pot, ponekje skopana, ponekje podprta z močnimi stebri, ki je bila narejena še za kralja Kazimira. Kajpada, po njegovi smrti za bojnih nemirov, ki so divjali med Nalenči in Grimaliti, so bila pota znovič zanemarjena, toda ob času Jadvige, ko je nastal mir v kraljestvu, so se oglasile znovič lopate in sekire po gozdih, in qb koncu njenega življenja je že mogel trgovec med .številnimi gradovi povsod voziti svoje blago, brez bojazni, da se mu potarejo kolesa na vozu, ali da zagazi v globoko močvirje.
Divje zverine ali razbojniki so mogli zares napadati popotnike na cesti, toda za varnost pred divjimi zverinami so bile narejene kolibe za prenočišče, po dnevu pa so se branili zverin z orožjem, lopovov in roparjev pa je bilo tu mnogo manj nego v sosednih deželah. Končno, kdor je potoval dobro oborožen in s številnim spremstvom. , njemu se ni bilo treba bati ničesar.
Zbišek se tudi ni bal niti razbojnikov niti roparskih vitezov, ter na te vrste nevarnosti niti ni mislil, pač pa se ga je bil polastil neki drug nemir. Z vso svojo dušo je bi) že prestavljen na mazoveški dvor. Ali mar dobi še svojo Danuško kot kneginjino dvornico, ali že kot ženo kakega mazoveškega viteza — tega ni vedel ter je pre-mišljtval to vprašanje. Časih se mu je zdelo nemogoče, da bi mogla ona nanj pozabiti, pa mu je zopet prišlo v glavo, da jc dospel morda Jurand iz Spih.ova ter oženil hčerko s kakim sosedom ali prijateljem Saj je bil že poprej rekel-v Krakovu, da Danuška m usojena Zbišku. da mu je ne, more dati, torej jo je očividno obljubil komu drugem ter sedaj izpolnil prisego. Zbišek jc bil že prepričan, ko je na to mislil, da Danuške ne zagleda več v dekliškem stanu.
Zato je poklical k sebi Sanderusa ter ga znovič izpraševal, to'da ta mu je dajal čimdalje bolj nejasen odgovor. Časih se je že spomnil dvoruice, Jurandpve, hčerke, .toda mahoma si je vtaknil pršt v usta, se zamislil ter odvrnil: Morda pa to le ni bila ona. Niti v vinu, katero bi mu imelo razjasniti glavo in mu razsvetiti pamet, ni našel Nemec nikakih spominov, in tako je mladi vitez prebil neprestano čas med smrtno bojaznijo in nadejo.
Zbišek j.e potoval dalje v skrbi in negotovosti. Potoma ni mislil dosti niti na Bogdanec, niti na Zgorelice, marveč samo na to, kar ima storiti. Pred vseni drugim pa je bilo treba dospeti na mesto ter poizvedeti resnico na mazoveškem dvoru. Potoval je torej urno, zadržuje se lc kratko na prenočiščih na dvorih, v krčmah in v mestih, da bi ne ugonobil konj. V Lcčici je zopet dal obesiti desko s pozivom na vrata, misle si v duši, ako je Danuška še vedno gospodična ali že omožena žena, da je še vedno gospa njegovega srca, iti da je torej dolžan, spustiti se za njo v boj. Toda v Lečici je le malokdo znal prečitati poziv, in oni vitezi, katerim so ga prečitali pisave zmožni kleriki, so kar skomigali z rameni, ker niso poznali tujega običaja, in rekli: "To mora biti kak bedak, kajti kdo mu naj ugovarja ali potrdi to, ko pa še one deklice ni videl?" I11 Zbišek je potoval dalje, čimdalje bolj otožen in čimdalje bolj se mu je mudilo. O11 ni nikdar j en j al ljubiti svoje Danuške, toda v Bogdancu in v Zgorelicah ni mislil tako pogostotna na njo, zabavaje se vsaki dan z Jagjenko in gledaje njeno lepoto; sedaj pa mu je ona po dnevu in po noči bila pred očmi, v spominu in v mislih. V snu jo je videl pred seboj z raz-pletenimi lasmi, s pljutjkb v rokah, v rdečih črevljcih in z vencem na glavi. Ona je stegala k njemu svoje roke. ali Jurand jo.je pulil od njega.
. Zarano v jutro, ko so se razprašile sanje, ga je prevzela še večja tuga nego poprej — in Zbišek tega dekleta ni ljubil nikdar tako kakor sedaj, ko.ni bil gotov, da je več ne zgubi.
Prišlo.mu je tudi v misel, da so jo morda že omožili zoper njeno voljo, in radi tega se ni pritoževal o njej, ker je vedel, da je še otrok, ki še svoje volje ne more imeti. Pač~pa se jejhudoval na J uran da in na kneginjo, in ko je pomislil na Danušinega moža, se je takoj razburilo v njem srce) in grozno je gledal po. svojih služabnikih, ki so nosili oklepe pod svojimi jopiči. Torej je tudi sklenjil, da jej ne jenja služiti še na dalje, naj jo tudi dobi kot ženo tujega moža, vsekakor jej mora položiti one pavove šapelje pred noge. Toda v tem sklepu je bilo več žalosti Viego tolažbe, kajti ni mu bilo jasno kaj naj počne potem.
Tolažila ga je samo misel na veliko vojno. Čeprav ni hotel živeti brez Danuške, tudi ni hotel umreti, marveč je čutil, da najde na vojni olajšavo, da se ondi otrese vseh muk in skrbij.
r ln velika vojna je res'visela nekako v ozračju. Ni bilo znano, od kod so dohajale novice o njej, kajti med kraljem in križarsskim redom je vladal mir, toda povsod, ^amprkoji, je(pri,|el Zbišek,. so govoriji lc o vojni. Ljudje so govorili javilo: "Čemu smo"'se združili z Litvo, ako ne zoper te križarske volkove? Enkrat moramo končati tudi J njimi, da ne bodo razdirali dalje našega drobovja."
Drugi pa so dejali: "Bedasti redovniki! Ali so še premalo do bili pri Plovcu! Smrt se že povznaša nad njimi, toda oni so se še polastili dojbrinjske zemlje, katero bodo morali poškropiti s krvjo!" In povsod so se pripravljali ljudje na boj, sicer brez naglice, toda resno, kakor se sploh vrše priprave na boj na življenjem smrt.
Po vseh dvorih je.naletel Zbišek na ljudi, ki so bili prepričani, da bodo morali vsaki hip zasesti konje, da se je temu kar čudil, kajti nikjer.ni slišal, da bi imela nastati tako kmalu. Ni mu tudi "prišlo na misel, da človeška volja v tem slučaju pospešuje dogodbe.
Povsod so se ljudje brigali edino za orožje in konje ; povsod so j udje ogledovali sulice, meče, sekire, oklepe, jermene za. ščite in ramo drugo bojno opravo. Kovači so razbijali po dnevu in po noči :elezo ter kovali le težko orožje, katero so pomehkuženi vitezi na :apad komaj mogli dvigniti, katero pa so nosili z lahkoto krepki plenici iz velike in male Poljske. Starci so vlačili iz skrinj plesnive vre-:ice z denarjem, da ga dajo za bojne potrebščine svojim otrokom.
Neko noč je prenočil Zbišek pri premožnem plemiču Bartošu iz Belave, ki je imel dvaindvajset odraslih sinov, ter je sedaj zastavil ivoje zemljišče samostanu v Loviču, da je mogel kupiti dvaindvajset oklepov, čelad, iii drugega potrebnega orožja za vojno. Zbišek si je tudi mislil, dasi o tem v Bogdancu ničesar ni slišal, da odrinejo vsi takoj v Prusijo, ter je hvalil Boga, da je tako preskrbljen za vojno. Pa so se tudi vsi čudili njegovi bojni opravi. Vsi so si mislili, da je kak vojvodov sin,, in ko je povedal ljudem, da je,preprost plemič in da se more taka oprava kupiti pri Nemcih, samo da jo je treba dobro plačati s sekiro, pa je prevzela srca vseh koprnenje po vojni, in marsikateri je, videč njegov oklep, dohitel- Zbiška na cesti ter ga vprašal, če bi se ne hotel boriti ž njim. Toda Zbišku se je mudilo, torej se ni hotel boriti, a Čeh je precej napenjal lok. Zbišek je nehal izobešati pred krčmami svojo desko s pozivom, kajti opazil je, da čimdalje je.odhajal od meje, tem manj so razumeli ljudje njegov poziv ter ga sploh smatrali za tepca.
V Mazoviji so'govorili ljudje nekoliko manj o vojni. Verjeli so tudi tukaj, da napoči, vojna., toda niso vedeli kedaj. V Varšavi je je bilo tiho, to,,pa radi tega, ker je prebival dvor v Tehanovem, katerega je bil popravil knez Jaiuiš po nekdanjem litevskem napadu, ali bolje rečeno znovič postavil, kajti od starega Tehanova je ostal samo utrjen grad; V varšavskem gradu je sprejel Zbiška Janko Soha, grajski poveljnik, sin vojvode Abrahama, ki je bil padel pod Vorsklo.
Janko je poznal Zbiška že od oiiegu časa, kar je bil s kneginjo v Krakovu, radi tega ga je z veseljem sprejel iji pogostil; Zbišek pa ga je še poprej, nego je sedel k mizi. jel povpraševati po Danuši, če se mar že ni omožila z drugimi dvorni ca m i kneginje Ane vred.
Toda Soha'— 11a to ni vedel odgovora," Kneginjin dvor je prebival že od jeseni v Tehanovem, in v Varšavi j«; ostalo, le nekoliko strelcev. Janko je slišal, da so bile v Tehanovem razne zabave in svatbe, kakor je to običajno pred adventom, toda katera dvornica se je omožila in katera je ostala samica, po tem on, kot oženjen človek, ni vprašal.	, . .
"Mislim si pa vsekako," je dejal, "da se Jurandova hči ni omožila, ker to bi se ne moglo zgoditi brez Juranda, toda jaz nisem slišal, da bi bil on dospel semkaj. Pri kneginji se nahajata.v gosteh dva brata iz križarskega reda, je<|en iz Jansburga, drugi pa iz Sčitne, in ž njima so dospeli še nekateri tuji gostje, aH ob takem času nikdar ne pride, kajti pogled 11a beli plašč ga pripravi skoro v znorelost. Ako pa Juranda ondi ni bilo, ni moglo biti niti svatbe. Toda ako želiš, pa od pošljem poslanca, kateremu naroči«i,i čepjrav si m^li.m, kakor gem živ, da Jurandovo najdeš še neomožono/Ai .,.,;■ i
"Takoj jutri'se napotim.tjekaj, todajj^og/ti ^jpJ,^]'tq tola?Ho. Odrinem l?rž, ko si počijejo konji, kajtijpeprcjj bpj^^u^l miru, dokler ne poižvem resnice'.:.Bog; ti •^ovrnioy$siik?tj.:|i^ry§bj mi je jako odleglo." '	luuc.iio. - . .
Toda Janko se še ni zadovoljil g,ytemjj nja^ečeje .povpraševal tudi plemiče in Vojake, ki so bili takrat	če^^ ui čul ka-
teri kaj o Svatbi Turandove hčerke. Tjm&tjttihče n£• ^^Separ. dasi so bili tiikaj taki, ki so bili v Tehanafr£m(rwlo^iat«^t$^|jJu veselicah, in ti šo tudi dejali: "Mi ne vemoj k)<vepjen?(U, ^kp |>i'j,o bil kdo vzel v poslednjih tednih aH dnevih." Pa|,tudi"itot^e jejgA^jj.zgoditi, kajti v tem časo ljudje niso,zapravljali mnogo časa z izvršitvijo svojih nakan. Med tem pa je Zbišek zelo pato,lažeiJ:rR#el gp^,. fjla postelji ; je premišljeval, aH naj zapodi naslednjega,. tie .Sandej;ysa,.od sebe ali ne, toda spomnil se da bi mu tpil}|a^vjtq£,;^tpg,tyi]j(priti prav, ; radi znanja nemškega jezika, kadar pozoMftina dvoboj Lichtenstema.; Pri tem je -pomislil tudi, da ga Sanderusj n4;,preka)^l,_. hj dasi je bil drag spremljevalec, ker je po krčmah jedel in pil za štiri druge, je bil vendar jako postrežljiv ter je kazal veliko udanost svojemu gospo- • dar ju. Vrhu tega je znal tudi pisati, s čemur pa je nadkriljeval ne le Čeha, marveč tudi samega Zbiška.	>
Radi tega mu je dovolil mladi vitez, da je smel iti ž njim v Telia-nov, česar je bil Sanderus jako vesel, ali to pe.le radi "hrane", marveč tudi radi tega, ker je vedel, da v nobeni drugi družbi ne bi prodal tako lahko svojega blaga nego ondi. Prenočivši v Nasielsku so zagledali drugega dne proti večeru po ne predeč urni ježi obzidje tehanovskega gradu. Zbišek je krenil v krčmo, da se ondi popolnoma oboroži in po vitežkem običaju tak odide, v, grad s čelado 11a glavi in s kopjem v roki. Na to pa zasede svojega orjaškega konja, naredi po zraku znamenje križa in odjezdi naprej.
Toda ni še prejezdil za'deset korakov daleč, kar ga nakrat dohiti Čeh in reče :	.:.'>•
' "Vaša milost, za nama hite neki vitezi, nemara so Križarji,"
Zbišek obrne konja in zagleda blizu pred' seboj sijajen sprevod, kateremu sta jezdila na čelu dva viteza na krepkih pomoranskih konjih, oba pod oklepom, vsak v belem plašču črnim križem, iii na svojih čeladah sta imela velika pavova šapelja.
"Zares sta Križarja !" reče Zbišek,. v
In nehote se skloni na sedlu, položi kopje konju med ušesi,"Čeh pa, ki je to videl, si takoj pljune v dlan, da bi mu sekirino toporišče he ušlo iz pesti. '	\ i
• Zbiškovi služabniki, sami izkušeni ljudje, ki so dobro'poznali bojne običaje, so se tudi pripravili, ne sicer na boj, kajti vi težkih dvobojev se služabniki niso smeli udeleževati, marveč 11a to, da odmerijo prostor za dvoboj na konju; ali da poteptajo s snegom pokrito zemljo, ako se ima dvoboj vršiti peš. Boriti bi se mogel jedjni Čeh, ker je bil plemič, tocja 011 je pričakoval, da Zbišek poprej spregovori .nego udari, ter se je zelo začudil, da je mladi vitez pdptej nameril kopje, prednp je pozval koga na boj. '
Toda Zbišek se je spametoval še pravočasno. Spomnil W"je svojega znorelega dejanja pod Krakovem, kjer je hotel udariti i znena-doma na Lic.btensteina, in vseh nezgod, ki so nastale iz tega, torej je dvignil .kopje in oddal ga Čehu in, ne ,izvlekši meča, odjezdil proti križarskima vitezoma. Približavši se jima, je videl, da je bil poleg nju še tretji, takisto s šapeljem na glavi, in četrti neobrožen, z dolgimi lasmi, katerega je smatral za Mazurja.
Ko si jih je ogledal, je rekel sam sebi:
"Obljubil sem svoji, gospodični v ječi-ne-le tri šapelje, marveč toliko, kolikor imam prstov na rokah. Ako tp niso poslanci, bi mogel tri takbj dobiti."
Toda pomislil je, da so to brezdvomno poslanci, poslani na dvor mazoveškega kneza, torej je globoko vzdihnil in dejal glasno:
"Hvaljen bodi Jezus Kristus!"
"Na veke vekov!" odvrne dolgolasi jezdec brez oklepa.
"Bog.vam daj srečo!" "Tudi vam, gospod!"
"SlavA svetemu Juriju!"	,
"To je naš patron. Bodite nam pozdravljeni, gospod, na poti!" Na to se jamejo drug drugemu vzajemno priklanjati. Zbišek je povedal, kdo da je, kak ima grb in kako geslo ter odkod prihaja na mazoveški dvor. Dblgolasi vitez pa mu pove, da se imenuje Henrik iz Kropivnice, da vodi h knezu goste: brata Gotfrieda, brata Rotgi-era in gospoda Fulka de Lorchc iz Lotringije, kateri biva med Križarji ter,hoče mazoveškega kneza, in zlasti še kneginjo, hčerko slavnega "Kinstuta",; videti na svoje oči.	< .
Med tem časom, dokler je Henrik iz Kropivnice našteval njihova imena, so sedeli tujezemski vitezi mirno na svojih konjih, snevši svoje železne čelade z glav, domišljuje si, po sijajnem Zbiškovem o-klepu sode, da jim je knez kakega znamenitega viteza, nemara rojaka ali Celo sina, poslal naproti. \ ■
Toda Henrik iz Kropivnice nadaljuje:
"IComtur, ali kakor bi mu po naše rekli: starosta iz Jansburga, biva kot gost pri knezu, kateremu je pripovedoval o teh vitezih, kako bi radi prišli k njemu, toda ne smejo zlasti to vitez iz Lotringije, ki je bil od daleč, ter si je mislil, da takoj za križarsko mejo prebivajo Saraceni, s katerimi imajo neprestalo borbo. Zato pa me je knez, ki je kaj uljuden gospod, takoj odposlal na mejo, da jih dovedeni brez vsake nevarnosti k njemu.''
"Ali bi brez vaše pomoči ne mogli dospeti?" "Naš narod sedaj grozno mrki Križarje, a to ne le, radi tega, ker nas napadajo, kajti to jim tudi mi vrnemo, marveč radi njih izdajstva, kajti ako te Križar objame in te na usta poljubuje, pripravljen je v istem trenutku, prebosti te od zadaj, kateri način pa je svinjski, 'ki nam Mazurom silno preseda. Da, da! Mi sprejmemo tudi Nemca pod svojo streho in kot gostu ne delamo mu krivice, toda na poti ga le marsikdo i'ad počaka. Med nami pa so tudi taki, ki se borijo le radi tega, da se maščujejo ali da si pridobijo bpjj.10.3lvo, katero daj Bog vsakomur."
"Kateri je med vami najslavnejši?"
"Jeden je tak, da je za vsakega Nemca bolje, zagledati smrt nego njega; imenuje se Jurand iz Spihova."
V mladem vitezu zadregeta srce, ko začuje to ime, in takoj se odloči, da hoče Henrika iz Koprivnice nekoliko potegniti za jezik.
"Vem," mu odvrne, "slišal sem. To je oni, čegar hči Danuša je bila dvornica pri kneginji, dokler se ni omožila."
Po teh besedah pogleda mazoveškemu vitezu ostro v oči, pridržuje v ustih sapo, ta pa mu, čudeč Se, odvrne:
"ICdo pa vam je to rekel? Saj je ona še premlada. Dogaja se res, da se tudi take omože, toda Jurandova se ni omožila. Pred šestimi dnevi sem bil odšel iz Tehanova in.videl sem jo pri kneginji. Kako bi se mogla omožiti V adventu?''
Zbišek se je moral, ko je to slišal, z vso močjo premagovati*, da ni objel Mazurja okrog yratu in zaklical: "Hvala ti za radostno 110-ivico!" Premagal se je in dejal:
I ^ "Toda jaz sem čul, da jo je Jurand oddal nekomu."
"Krieginjajo je hotela dati, uc. pa Jurand, a zoper Jurandovji voljo tega ni mogla izvršiti- Hotela jo je dati nekemu vitezu v Kraiko vu, ki se je zvezal ž njo z obljubno iji katerega ona. ljubi-" "Ona ga ljubi?" zakliče Zbišek. Na'to ga Henrik strogo pogleda, se nasmeje ter reče: "Vi me nekako čudno povprašujete po tej deklici." "Povprašujem po znancih, h'katerim potujem." Zbišku se-je videlo lfe nekoliko lica izpod čelade, vsekako pa je ; bilo opaziti na njem, da je yes zardel. Mazur mu torej de s komaj zata-jenirti šmehom:	■	r,	,
"Vam je lice gotovo od mraza tako, zardelo, kakor velikonočni pirhi.''	; ';	. ii . ■■ . .'. , '
Mladehič še je začutil še v večji zadregi in odgovoril: ' "Gotovo!" '	■ • ■ ■
Nekaj časa so jezdili molče, na kar so se jeli tuji vitezi nekaj pomenkovati med seboj. Čez nekaj časa vpraša Henrik iz Koprivnice: "Kako vam je ime? Poprej nisem slišal dobro." 'Zbišek iz Bogdanca."
"Evo! Tudi onemu, ki je napravil obljubo Juarndovi hčerki, je tako ime.''	1
"Nemara si mislite, da se hočem zatajiti?" reče naglo in ponosno Zbišek.
"Čemu tudi? Mili Bog, vi ste torej oni Zbišek, katerega je deklica pokrila z ovojem? Po vrnitvi iz K rakova niso vse dvornice govorile ničesar drugega nego 0 vas; marsikateremu so solze kapalc iz očij, ko je to slišal Torej to ste vi! Ej, veliko veselje bo na dvoru, ker vam je knegija zelo naklonjena.''
"Bb^ jo blagoslovi, kakor tudi vas za dobro novico. Ko- so mi rekli, da se je Danuša omožila, sem skoro ves otrpnil."
"Cemu naj hi se možila? To je kaj bogata deklica, ki dobi ves Spihov; nu, dasi je mnogo lepih mladeničev na dvoru, vendar jej hi nikdo pogledal v oči, ker je vsakemu znano to, kar je storila, kakor tudi vaša obljuba. Pa tudi kneginja ne bi dopustila kaj takega. Hej, to bode veselje ! Resnica je, da so ljudje to devo že dov'olj dražili. Ako jej je nekdo rekel: "Tvoj vitez se več ne vrne," je takoj zacepetala z nogico ob tla in trdila: "Vfrn'e se, vrne!" Vsikdar pa se je razjokala, ako jej je kdo rekel, da ste vzeli drugo."
Te besede so zganile Zbiška, ob enem pa se ga je tudi polastila jeza radi takega govorjenja in rekel je:	' '
"Onega, ki je tr<?sil tako govorico, poznem na dvoboj !" A Henrik iz Kropivnice' se nasmeje:
"Ženske so pravile to. Ali hočete ženske pozivati na'dvoboj? Z mečem proti preslici ne opravite ničesar."	,
Zbišek je bil vesel, da mu je poslal Bog tako veselega in prijateljski naklonjenega tovariša, in jel ga je izpraševati o Danuški. potem o običajih na mazoveškem1 dvoru, pa zopet o Danujki; končno pa, spomiiivši se svoje obljUpe,,:j<i pripovedoval Henriku, kaj je slišal potoma o vojni, kako se lju(He pripravljajo na:njo, kako jo dan za dnevom pričakujejo, in končno ga je še Vprašaj .ali so,na Mazoveškem tudi takega mišljenja. •	.^v ;■.:: ,;.:;■	,'.',, ," / "
Toda gospod iz Koprivnice ši ni misHI, da je. vojna že tako blizu. Ljudje govore, da drugače ne more biti, toda on je slišal, .kako je rekel nekoč'sam knez Nikolaju izapolgega .lesa* da bi mu vrnili celo Dobrinjsko deželo, katere so se bili polastili, ker se jako boje njegove moči, ali da hočejo to pogajanje zavleči, dokler se dobro ne pripravijo na boj-
"Vrhu tega pa," je dejal, " je bil knez pred nedavnim časom v Marburgu, kjer ga je sprejel v iienavzočnftsti samega mojstra veliki maršal ter njemu na čast priredil sijajne bojne igre, sedaj pa se nahajajo pri knezu križarski komturji in evo še novi gostje prihajajo . ..' Umolknil je in čez trenutek dodal:
(Dalje prih.)	:,;■ '"'
TRINERJEV ZMAGOSLAVNI KOLEDAR 19x9.
POMEMBNI SPOMIN.
Trinerjev stenski koledar 1919 'zmagoslavni koledar" bo pomembni spomin na zmage naših mla- : . deničev onostran Columbia drli lavorov venec uad glavo enega pomorščaka in enega pešča, in zadaj za tem vidite ameriške bojne ladij e, 11a zelenkastih valovih mor- : ja, in zrakoplof/i obkrožajo horizont. Na vrhuj je venec iz rož s slikami Washiiigtona, Lincolna in Wilsona, in polled 11a Trinerjevo podjetje, ki izdeluje izrstno Trinerjevo atneri: 'ko grenko viho in druge ivzrstn i pripomočke. Pošljite ioc. da fpokrijete poštnino. Joseph Trine| Co. 1333-1343 S. Ashland Ave- Chicago, 111. — Adv.
Naznanilo in zahvala.
_|_ ' ■
Tužnini srcem naznanjamo ža- i lostno vest, da je po kratki in mu- j čni bolezni influfenci, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče ' za vedno v Gospodu zaspala naša , nepozabljiva	r
ANGELA KOLAR, .
rojena Wahčič v starosti 28 let. Bila je bolna samo sedem dni. Umrla je 7. decembra ob 3, uri 20 minut popoldan, to je predpražnikom Brezmadežnega Spočetja. Pokopana je bila 9. decembra na katoliškem pokopališču v Fronte-nac, Kans. Doma je bila iz župnije Zdole, okraj • Brežice na Štajerskem; Tukaj zapušča ljubečega soproga in dve in pol. leta staro hčerko,', brata, strica, teto bratranca iii sestrično. V starem kraju pa: 'stetri|e, veaibratov ii)| sester.in več bližnjih sorodnikov, ki bodo vsi ; žalovali za njo, ko bodo to izve-deli.'	"	,
Počivaj v miru ljuba Angela, ; bila si dobra in vsak te- je imel rad, bila' si vzorna kot dekle in kot blaga poštena žena!
r	Žalujoči ostali-
OBRESTOVATI
Se prične vsaki daji
kadar naložiš v
LAKE "
SHORE
BANK
Obresti se plačujejo do dneva, ko vzdigneš denar, kakor pp splošni regulaciji.
St. Glair aiid E. 55. St. Prospect and Huron Rd Superior and Addison R
VAŠA OBLEKA
bo zgledala kbt nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati aH popraviti. Mi tudi- Vašo staro o-bleko prenarediino po novi modi.
Franks Dry Cleaning Co.
Telefon: Central in Rosedale 5694. Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. naproti Lake Shore Banke. COLLIN WOOD — PODRUŽNICA 15513 WATERLOO RD.__
Na prodaj je nova zidana hiša
z 9 sobami, kopališče, zdolaj in zdolaj in zgoraj. Gas Elektrika in Furnace. V bližini slovenske cerkve v Collinwood. Oglasite se na 152x8 Homes Ave.
Oglašajte v "Slogi"