316   
Dostavek k spisu: „Nekaj o mogilah." *)
V lanskih in letošnjih praznikih po slovenskem Stajarskem potovaje vidil sem v marsikterih krajih mo-gile paganskih Slovencev. Večidel so že vse našim sta-rinarjem znane, in tu pa tam prekopane. Zvedil pa sem nedavno, da se nahajajo tudi sred slovenskih goric, blizo pesničke doline. In resnično! kazali so mi kmetje v vasi Branj govi in v Oseku mesta, na kterih je obilo mogil nasipanih. V Branjgovi sem jih naštel nad dvajset in pet, v Oseku nad petdeset, ki so še dobro ohranjene. Oboje so vredjene v lepe vrste, kakor drevje po sadovnjakih; visoke so menda na seženj, v okrožji merijo vsaka do šest in štirideset stopinj ali korakov. Vidi se toraj, da so posebne velikosti. Oboje stojijo na podolji (Abhang) hriba in kakor drugod, proti zahodu. Nektere so načete, nektere do dna prekopane. Povedal mi je kmet, da so jih nekdaj pokojni duhoven Vrbnjak prekopali, in tudi v njih najdene ostanke v gračko Ivanišče poslali. Ker je drevje po njih nasajeno, pre-kopanje ni lahko delo. Večidel se neki v teh mogilah nahaja v podobi visoke peči nakopičeno kamenje, in pod njim mastna črmljena zemlja (ki je iz pepelja). Da bi se posebni pepelniki, orodje itd. našlo, nisem zvedil. Morebiti ob času eno sam preiščem. — Smeha vredno je, da nekteri trdijo na vrat na nos: to niso mogile, to so nasipi ali šance iz turških bojev, na ktere so tope stavili. Kako bedasto je to, mora vsakega, komur je za pravično razsodbo mar, prvi pogled na te mogile prepričati. — Omenim le še, da so pod mogilami v Oseku močirnati travniki; ljudstvo pravi, da se je nekdaj tam mesto s cerkvo vred pogreznilo.
V slovenskih Goricah.                   J. Gomilšak.
*) V liotu 35. str. 284. vrsta 2. in 43. od zgorej namesti „naspeli mogile" beri „nasipali mogile", in v listu 36. vrsta 40 od zgorej namesti nkjer je tabor imel" beri „kjer je tabor imel kralj Atila."                                                                                    Pij.