TRBOVLJE, 22. julija 1959 ('ena le ,1tn Let«. <1* Izdala »Zasavski tednik« * Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva la uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I. Trg revolucije 26 — Telefon 80-iaL — Račun pri Komunalni banld Trbovlje 600-714-1-146 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 480 dnu polletna Mo din, četrtletna 120 din, mesečna 40 din. Cena Izvoda • kol portal 10 din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani.— Rokopisi ki morajo Uti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo DOGODEK TEDNA »V zgodovini naše dežele nismo pridelali še nikoli toliko žita kot letos,« je dejal na posebni tiskovn konferenci Slavko Komar, član ZIS in sekretar a kmetijstvo in gozdarstvo. Tovariš Komar je poudaril, da je to prav gotovo izreden uspeh, ki daje pogoje za prenehanje uvoza pšenice. Uvoz žitaric je vsa leta bremenil naše gospodarstvo in osamosvojitev na tem področju lahko štejemo dejansko ne le za gospodarski temveč tudi za politični uspeh naše socialistične skupnosti. Za letos pričakujemo okoli štiri milijone ton pridelka pšenice, ne da bi zraven prišteli pridelek drugih žitaric. (pofdta v te jakem ! Kakor vsako leto, ste se tudi letos, dragi rojaki, odločili, da ponovno ali prvič obiščete svoj rodni kraj, želeč obiskati domačo grudo, se seznaniti z napredkom v našem socialističnem gospodarstvu in nasploh: stisniti roko nepozabnemu prijatelju in objeti predrage domače. Tudi mi vam kličemo: Pozdravljeni v naših zasavskih krajih, prisrčno dobrodošli! Po zbranih podatkih bo letos obiskalo našo ožjo domovino Slovenijo okrog 1700 rojakov iz Francije, Holandije. Nemčije, ZDA itd. S temi obiski se odraža tudi tesna povezanost naših rojakov, živečih izven meja naše domovine, z njihovim rojstnim krajem. Povezanost z rodno grudo vžiga pečat boja aktivnih delavcev — borcev za najvišje ideale, borcev za reševanje najbolj perečih vprašanj današnjega človeštva. Že v preteklosti so naši rojaki, živeči v tujini, mnogo prispevali k medsebojnemu spoznavanju med narodi, k prijateljskemu razumevanju med ljudmi raznih narodnosti in ras. . k Jpt Prav spričo tega sodimo, da je tudi v bodoče to ena od vaših glavnih nalog, vaše poslanstvo, dragi rojaki, ker predstavljate v širnem svetu tisti del prebivalstva današnjega sveta, ki Je moral premagati največje težave, prenesti največje trpljenje in ki danes v svobodni socialistični FLRJ nosi visoko zastavo borbe za najvišje človeške ideale.' Dragi rojaki! Ko vam stiskamo roko v pozdrav, želimo, da bi si ob vašem obisku v domovini ogledali vse pridobitve naše socialistične graditve, da bi se globlje seznanili z našimi problemi, z našimi trenutnimi težavami, da bi laže razumeli napore, ki jih naši delovni ljudje vlagajo za napredek in razcvet naše skupne domovine. To vam praktično ne bo težko, kajti povsod je viden napredek naše domovine po njeni osvoboditvi izpod jarma sovražnika. In tako boste še mnogo laže opravili svoje poslanstvo, ko se boste spet vračali v vaše sedanje domove izven naših meja, kjer ste našli svoj kruh in svojo novo zavetišče. Dragi rojaki! Naše misli izražamo v želji, da bi se v miru na svetu, ki po njem hrepenimo vsi, še mnogokrat srečali z vami v naših zasavskih krajih in vam še enkrat kličemo: Srečno bivanje v naši domovini. Anton Kn kovica, predsednik podružnice Slovenske izseljenske matice Trbovlje. Samo štiri letal Vse kaže, da 7>omo petletni načrt našega gospodarskega razvoja v glavnem izpolnili, ne kakor je bilo predvideno, ob koncu leta 1961. temveč že leto dni prej. To se prav j že v štirih letih. Takšnega uspeha v gospodarstvu še nismo dosegli. Nekaj značilnih indikatorjev dosedanjega, tempa razvoja nas navaja na kaj drzna pričakovanja. Predvsem zaznamujemo v industrijski proizvodnji v minulih dveh letih — in kakor kaže, tudi v sedanjem, tretjem letu, znatno večji porast, kot smo to v dinamiki plana predvideli. Industrijska proizvodnja bo ob koncu letošnjega leta za 44 odst. večja, kot je bila leta 1956. To se pravi, da se je vsako leto povečala z* 13»/o — pričakovali pa smo, da bo porastla za 11»/». Iz tega sledi, da če bi hoteli razvojni plan industrije doseči v 5 letih, a ga bo mogoče izpolniti že r štirih, bi bil tedaj, vsako leto potreben porast za 8°/». Daši je industrijska proizvodnja hitreje naraščala, kot smo to predvidevali," se le-ta po svojih prilikah ne bo dvignila OB OBČINSKEM PRAZNIKU ZAGORJA V KORIH ZAGORJANOV Občinska praznovanja v Zagorju so bila doslej venomer v znamenju bogatih ln večdnevnih prireditev. Letos pa, ko praznujemo 40-letnleo KPJ in SKOJA, pa bodo v Zagorju š* prav posebno slovesno počasi! j občinski praznik in to obletnico. Četudi ne bo večdnevnih prireditev, pa je letošnje občinsko praznovanje toliko Pomembnejše, ker dobivajo Zagorjani dva važna in dolgo Pričakovana objejta 6a standarda. O prvem — sodobni pekarni ~~ ne bi kaj dosti govorili. Kogar koli vpraša človek v Zagorju,, kaj misli o dograditvi Pekarne, bo brez vsakršnega Pomisleka odgovoril: »Zadnji saj na.m je zares življenj-*ko potrebna!« Tudi drugi objekt — Indu- tt H stri jsko-rudarska šola — je nadvse velikega pomena za nadaljnjo vzgojo rudarskega kadra v Zagorju. Četudi bo izročena svojemu namenu le šola — internat bo predvideno dograjen šele do konca zime — ni moč dvomiti, da se z dograditvijo te ustanove odpirajo lepši časi mlademu rudarskemu naraščaju. O pekarni je treba reči še eno besedo. Vse kaže, da ta družbene- ''sodoben objekt ne bo služil le zagorskim občanom, marveč tudi Trboveljčanom. Kapaciteta pekarne bo namreč tolikšna, da bo lahko krila tudi večje potrebe. Takšno sodelovanje med obema občinama je torej prvi pomembnejši korak še k tesnejši povezavi obeh komun, In ni dvoma, da bodo koristi obojestranske. mm * Zagorjani bodo letos praznovali svoj praznik dva dni. Na večer pred praznikom, 8. avgusta, bo otvoritev pekarne v Dolenji vasi. Ob 18. uri bosta priredila godba na pihala in mešani pevski zbor koncert na letnem telovadišču TVD »Partizan«, po koncertu pa bo Javna slavnostna seja občinskega ljudskega odbora v dvorani TVD »Partizan«. Občani se bodo na tej seji seznanili z dosedanjim in bodočem razvojem zagorske občine. Na sam praznik 9- avgusta bo zjutraj pred novozgrajeno Ir.dustrijsko-rudarsko šolo veliko politično zborovanje zagorskih delovnih ljudi. Sledila bo otvoritev tega podjetja in otvoritev razstave 40-letnlce KPS v prostorih oziroma učilnicah novozgrajene šole. Kajpak se bo Zagorje za občinski praznik odelo v zastave in zelenje. Ce bo vreme naklonjeno, bodo po vseh gostiščih, zlasti na Izlakah, priredili ljudsko rajanje. TUDI V ZAGORJU ZANTMAINJE ZA DVOLETNO KMETIJSKO SOLO Kmetijstvo v zagorski občini je na razpotju. Perspektivni načrt razvoja te gospodarske veje bo terjal od vseh zainteresiranih nemalo naporov In prizadevanj, da .bo v celoti uresničen. Kajpak pa n| moč govoriti o uspešnosti kmetovanja v prihodnosti če ne bo primernega kadra. Zato je prišel razpl. G-lavne zadružne zveze za vpis mladih kmečkih fantov v dvoletne srednje kmetijske šole ravno v trenutku, ko so mnogi zadružni delavci spoznali, da bo treba nekaj storiti, da bi prišli do srednjega kadra. Zanimanje za vpis v srednje kmetijske šole pa kaže, da se naše vasi živo zavedajo, da bodo lahko s pomočjo potrebnega kadra v bodoče bolje gospodarili. Priglasilo se je osem fantov. Zanimivo, da ne le iz vaških predelov, marveč celo iz industrijskih podjetij. v štirih letih na raven, ki smo jo predvideli za 5 let. Ta bo — zlasti v poljedelstvu __ žs letos znatno večja, kot smo to predvidevali za leto 1961. Pšenice bomo na primer pridelali za 500 tisoč ton več kot smo to začrtali za zadnje leto našega petletnega gospodarskega načrta. Tako občutno povečanje kme. tijske proizvodnji e in hitrejši razvoj industrije, kot smo pred./ videli, bost® vplivala, da se bo narodni dohodek, ki je najvažnejši in pravzaprav osnovni pokazatelj v gospodarskem razvoju države, hitreje povečal, kot Pa smo pričakovali. Ce rečemo, da bomo petletni plan po svoji priliki v osnovi izpolnili že v štiriti letih, mislimo kajpak predvsem na narodni dohodek. Njegov nivo bo dosegel na grafikonu i« letos tisto točko, na kateri bi moral biti po pričakovanjih šele leto dni kasneje. Najnovejši akcijski program v kmetijstvu, ki predvidevat povečanje kmetijske proizvodnje v tekočem letu za preko 11«/» v odnosu na letošnjo fantastično rodovitno leto. in verjetnost, da se bo tudi industrijska proizvodnja prihodnje lete v odnosu na tekoče leto povečala za približno 10 odst., nudita zadostno poroštvo, da sinemo delati take drzne perspektive. Tak dinamičen porast industrijske in kmetijske proizvodnje b0 vplival ne samo na hitrejši porast narodnega dohodka, ampak — kar je razumljivo — tudi na hitrejši tempo porasta osebne potrošnje od predvidene, to pa pomenj hkrati dvig standarda prebivalstva in porast našega Izvoza, Vse to, v*i tl uspehi gospodarskega razvoja na skoro vseh področjih navdajajo naše ljudi z optimizmom in jih še bolj prepričujejo, da pot, ki gi jo je naša družba izbrala v socialistični izgradnji v mestu in na deželi, našim pogojem najbolj ustreza. Takega tempa razvoja si namreč ne moremo zamisliti brez družbenega, in delavskega upravljanja v tovarnah, brez preobrazbe naših vasi, z ustvarjanjem novih družbenih odnosov itd. Tak mehanizem socialistične demokracije, v kateri lahko vsak državljan in njegova iniciativa prideta do polnega izraza, je razgibal ustvarjalne sile in omogočil, da v zelo kratkem času odkrijemo nove rezerve in nova bogastva v deželi, ki so ležala neodkrita in nepremaknjena. Toda tak hiter tempo razvoja proizvajalnih sil nalaga našim ljudem v vaseh in mestih nove in še večje naloge. Proizvodnja na višji ravni ustvarja nemale težkoče, če jih ne spremlja razvoj drugih služb, sposobnih, da promet itd., kajti vse to j« tesno povezano z nadaljnjim razvojem industrije ln kmetijstva. (Sedma sila) NA PLEVCAKOVEM HRIBU V TRBOVLJAH BO ZRASLA . NOVA OSNOVNA SOLA pravočasno in učinkovito izkoristijo bogastvo proizvodov, ki jih nudita naša industrija ln kmetijstvo, in če ni zmožna, d® zagotovi nadaljnji razvoj proizvodnih sli. Odgovornost komun pri tem je zelo velika, a to pomeni na neki način nas vseh. Vsi smo namreč na neki način, nekdo več, drugi manj, odgovorni za tisto, kar se dela v komuni, v kaj se vlagajo sredstva, ki so na razpolago. In teh sredstev 'je iz leta v leto več. A ko ne bomo znali s temi sredstvi dobro gospodariti, se nam lahko pripeti, da bo mnogo teh sredstev nepravilno porabljenih. Gre predvsem zato, da morajo tudi komune skrbeti za razvoj trgovine in predelovalnih dejavnosti, kako bi pridelke, ki jih ustvarjamo v kmetijstvu, očuvali in jih pravočasno dostavili potrošnikom. Izključno njihova dolžnost je, da na svojem področju skrbe za napredek gostinstva, da razvijajo mrežo servisnih služb, Seja ObLO Trbovlje V središča pozornosti zadnje seje občinskega ljudskega odbora v Trbovljah je bilo poročilo tarifne komisije. Sedemčlanska občinska tarifna komisija je, imela skupaj z devetčlansko komisijo za gospodarska in tarifna vprašanja občinskega sindikalnega sveta v zadnjih mesecih vrsto sestankov in posvetovanj s predstavniki posameznih podjetij. V tem času je pregledala tarifne pravilnike 33 gospodarskih organizacij v Trbovljah. (Podrobneje o njenem poročilu bomo poročali v prihodnji številki.) V nadaljevanju je občinski ljudski odbor sprejel odlok o usmerjanju stanovanjskih gradenj na področju trboveljske občine, dodelil investicijska posojila nekaterim gospodarskim organizacijam, itd. Ker odhaja dosedanji tajnik občinskega ljudskega odbora tov. Sora v pokoj, je bil na njegovo mesto imenovan tov. Lojze Trpin. ’ M mSB! * -• ■ AKTUALNOST 'fEDNA: PLAZA SPREHOD PO SVETU ŽENEVSKE SKICE Ze teden dni je preteklo, odkar so se v palači Združenih narodov v Ženevi ponovno sestali zunanji ministri štirih velesil. Vendar pa so razgovori Po mnenju opazovalcev še vedno v »pripravljalnem stadiju«, ali z drugimi besedami, obe stranki še vedno vztrajata pri svojih najvišjih zahtevah in ne kažeta prav nobenih znakov, da b| bili voljni popustiti. Sovjetski zunanji minister Gromiko je na eni izmed zadnjih sej predlagal, naj b| začasno ureditev berlinskega vprašanja spremljala hkratna ustanovitev vsenemškega odbora, ki b| razpravljal o ureditvi nemškega vprašanja. Zahodne države — na intervencijo Bonna — so sklenile predlog zavrniti. Zato pa pripravljajo svoj predlog, ki je večidel zraatel na angleškem »zelniku, da bi ustanovili posebno komisijo štirih velesil, s katero naj bi- sodelovali zastopniki obeh NemčiJ le kot svetovalci. Prav gotovo je tudi, da bo Sovjetska zveza zavrnila zahodni predlog. Kljub temu pa dajejo ti predlogi slutiti v katero smer se premikajo ženevski razgovori ln nemara bodo zastopniki Vzhoda In Zahoda le našli skupno formulo: vsaj za začasno ureditev berlinskega vprašanja. Toda ta teden, pravijo opazovalci, še ni pričakovati ničesar. . V Firenzah se je končal proces proti bivšim partizanom iz Benečije. Sodišče je proces prekinilo, ker je predsednik republike medtem podpisal zakon o amnestiji, s katerim so bili vsi obtoženci že vnaprej pomiloščeni. Dejstvo, da je procesa, ki je bil v Italiji kvečjemu v sramoto, je vsekakor pozitivno, vendar pa s prekinitvijo procesa nikakor n| bilo zadoščeno pravici. Gre namreč za to, da sodišče ni ugotovilo, da obtoženci niso zagrešili nobenih kaznivih dejanj s svojim bojem proti nacističnim okupatorjem, ampak jim je le priznalo previto do pomilostitve. S tem pa tudi ni dano jamstvo, da se preganjanje bivših borcev za svobodo ne bo v tej ali oni obliki ponovilo. Od drugod po svetu je nemara najzanimivejša vest, da je dosedanji predsednik Kube dr. Urrutla odstopil In je njegovo dolžnost prevzel dosedanji član vlade Osvaldo Dortices. Odkar so zmagal) uporniki Fidela Castra, ki Je sedaj predsednik vlade, so se nasprotja m«d njim in Ilrrutlo vedno bolj zaostrovala. Urrulia je namreč nasprotoval energičnim socialnim in gospodarski reformam, ki jih je za- čela izvajati Castrova vlada, V petek se je stvar do konca zaostrila. Fidel Castro je odstopil, potem pa je dal javno izjavo o razlogih za svoje dejanje. Reakcija Je bila takšna, kot je bilo pričakovati. Sindikati, ki so največja organizirana sila na otoku, so stopili na Castrovo stran in Urrutia je moral odstopiti. Fidel Castro je spet predsednik vlade in pričakujejo, da bo njegova vlada sedaj še z večjo odločnostjo Izvajala reforme, zlasti pa agrarno reformo. Stavka italijanskih pomorščakov, ki je trajala celih 40 dni, se je v soboto končala. Zahtev pomorščakov sicer niso izpolnili In se bodo pogajanja še nadaljevala, vendar pa s0 delodajalci sindikalnim voditeljem obljubili znatna izboljšanja v položaju mornarjev. Podrobna pogajanja o tem so se začela v torek. Stavka pomorščakov je bila pomembna predvsem zaradi solidarnosti, kl so jo pokazale delavske organizacije v Italiji, pa tudi nr. svetu, saj so pristaniški delavci v večini svetovnih pristanišč odločno podprli stavkajoče italijanske mornarje, pri čemer Je prišlo celo do oboroženih spopadov s policijo. Pretekli teden je bil torej razmeroma zelo bogat g zunanjepolitičnimi dogodki. Ce k tem, glavnim, dodamo še vest o vedno hujših protestih v afriških državah proti načrtom Francije, da bo v Sahari izvedla svoj prvi poskus z atomsko bombo, potem je pregled tedna, vsaj kar zadeva vesti s tujega, v glavnem popoln. Jugoslovanska zunanjepolitična dejavnost je bila tudi ta teden kot vedno zelo živahna, glavni dogodek pa je bil vsekakor podpis jdfoslovansko-sudanskega sporazuma o dobavah našega blaga na kredit, ter sporazum o znanstveno-tehničnem sodelovanju med obema državama. To je po kulturnem sporazumu s Sudanom že drugi važni sporazum s to mlado afriško državo in popolnoma upravičeno lahko pričakujemo, da se bodo naši odnošaji s Sudanom v prihodnosti kar najugodneje razvijali. Predsednik državnega sekretariata za zunanje zadeve je na petkovi tiskovni konferenci ponovno opozoril na izrazito revanšistični značaj salzburškega shoda podonavskih Švabov i.i Povedal, da je naša vlada že nekajkrat opozorila avstrijsko vlado, da so takšna In podobna zborovanja v nasprotju z določili avstrijske državne pogodbe, katere podpisnica Je tudi Jugoslavija- POMEMBNI SLOVESNOST V VTOMU-KMKEM Streli v Dobravi bodo podrobneje urejali to finansiranje in odnose glede višine in določanja najemnine, proračunski prispevek iz _ osebnega dohodka, prav tako pa tudi vrsto drugih ukrepov, Osnovna slabost dosedanjega načina finansiranja sta- kot w nvedba hišnine, sistem predplačila za pridobitev sta- EKONOMSKE NAJEMNINE Lepemu, veličastnemu spomeniku na sredini Vidma-Krikega, ki Je posvečen mnogim padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja, se bo sedaj pridružil še spomenik na Rorah, kjer so Nemci 29. julija 1941 zajeli prvo oboroženo skupino borcev iz Spodnjega Posavja — Petra Jeraejca, Rada Milana in Zdenka Kaplana, Ivanko Dranjek, Franca in Antona Preskarja, Jožeta Gruberja ter Rajka in Franca Kastelica, M so jih nato drugo jutro, 30. julija, ustrelili v Dobravi pri Brežicah (Sani videmsko-krške Zveze borcev in mladina so do mesta, kjer so si hrabri krški fantje postavili šotor in se pripravljali na oboroženo borbo proti okupatorju, zgradilo lepo, z belim peskom posuto pot, ki drži naravnost do spomenika. Ta bo v samotnem gozdu, nedaleč od ceste, spominjal na tiste težite dni, ki so bili za vse nas težka preizkušnja. Mladi skojevci, kakor so bili Jerneje, Preskarji, Kaplani in drugi, so karali, kako je treba prestajati preizkušnjo, da bi se otresli okupatorjevega jarma in postali spet svoboden narod. Bili so mladi, še neizkušeni, toda v njihovih srcih je bilo polno ljubezni do svojega naroda, ki se mu niso hoteli izneveriti. Takoj po prihodu Nemcev, ko so nekateri Videm-Krčani postali navadni hlapci brez časti in narodnega ponosa, so se mladi fantje lotili priprav na oborožen boj. Vedeli so, da bo terjal mnogo krvi, morda celo njihove mlada življenja, toda cena svobode je nezmerna in se ne da primerjati z vrednost j o posameznih življenj. 28. julija zvečer je bilo « araku nekaj, kar je vzbujalo občutek negotovosti, toda fantje se niso mogli odločiti, da oi se prestavili drugam, na bolj varen kraj, kjer Jih Nemci ne bi mogli izslediti. Tisto noč je namreč močno deževalo in skupina ni verjela, da bi Nemci v takem vremenu nadaljevali z zasledovanjem, Iti so ga začeli v dolini, ko so v Kre-garjevi brivnici odkrili propagandne letake, ki Jih je imela Ivanka Uran jek v aktovki. Le-'to je pozabila v lokalu, kjer je iskala Rada in Milana, ki pa ju ni našla. S povpraševanjem po Radu je vzbudila nezaupanje. Pomočnik, ki je tisti dan delal v brivnici, je odprl aktovko in obvestil policijo o propagandnem materialu. Začelo se je zasledovanje, ki se je s pomočjo izdajalcev končalo naslednje jutro na Rorah. Okrog šotora, v katerem so bili nič nudega sluteči skojevci, so naredili teko tesen obroč, da fantje niso imeli niti toliko časa, da bi se branili ali si vzeli življenje. Ujeta skupina je imela v Vidmu-Krškem mnogo simpatizerjev in sodelavcev, vendar kljub mučenju ni izdala nikogar Ko so popoldne fante vodili po domovih, da bi se poslovili od staršev, kar naj bi imelo zastraševalni učinek, so njihovi krvavi obrazi izdajali preslane trpljenje. Cenr&v so vedeli, da so jih Nemci »spi teli smrti, tega niso Izdali staršem, da bi jim prihranili srčno trpljenje vsaj pri nemem slovesu, kajti govoriti niso smeli. Taki, kakršni so bili on! nekaj ur pred Smrtjo, so samo veliki junaki, ki bi zato, za kar so umrli, hoteli še enkrat umreti, kakor je zapisal veliki partizanski pesnik Kajuh. To niso bili talci, kakor pravijo o njih nekateri — to so bili borci! • Po grap!, po kateri s<* bcd.li skojevci v svoje neposrečeno izbrano skrivališče, in nato po travniku, sem se povzpel na Trško gc.ro, od koder se mi je nudil širok horizont razgleda. Pod seboj sem videl novo Vi-dem-Krgko, čisto drugačno, kot je bilo takrat, ko so se krški fantje dvigali v boj za noV, lepši čas. Če bi danes živeli — le zakaj ne uživajo sadov borbe tudi vsi tisti, ki so jo začeli, pa so morali že na začetku žrtvovati svoja življenja? — bi videli, da se je uresničila njihove goreča želja. Ne samo, da se je Videm-Krško prerodilo, njegovi prebivalci so postali tudi resnični gospodarji na svojem. Veber mi je razmršil lase, pripravljalo se je k nevihti, jaz pa se za vse to nisem zmenil, tako sem bil zaverovan v razgledovanje napredka pod Trško goro. Kako veličastno sliko nudi nova tovarna časopisnega papirja, ki nam minuto za minuto daje nove metre prepotrebnega papirja? Kej vse je socialistična družba storila za delovnega človeka? Poglej tisto sodobno stanovanjsko naselje na videmskem hribčku, kjer se delovni človek počuti resnično srečno! Ne spreglej modernega olimpijskega bežen a, ki je prepoln kopalcev od blizu in daleč I Pa nov hotel •Sremič«, kt ustvarja nove možnosti za razvoj turizma! Vee to je ustvaril novi čas, to so zgradili delovni ljudje, združeni v močno, z bratstvom in enotnostjo prežeto socialistično skupnost jugoslovanskih narodov. Ib je zrast-la na temeljih, ki so jih s svojimi telesi, z gorečimi srci v ljubezni do domovine, postavili tudi videmsko-krški skojevci. Ob razpustu bivšega krškega okraja so rekli, da bo Videm-Krško omrtvelo, pa se ni zgodilo nič takega. Na sprehodu po mestu sem imel vtis, da je mesto izredno živahno, utripajoče v razgibani dejavnosti. Nedavno so s končali vodovod in kanalizacijo, sedaj pa pripravljajo- asfaltiranje ceste. Pri postaji so vzbudili mojo pozornost trdeči stroji, ki so v pomoč delavcem pri gradnji novega delavskega središča. Bodoča trgovska hiša je že dobila saeho pa tudi gradnja sta-neranjskih hiš je šla že dlje od temeljev. Napredek pa se ni utesnil med hribe z obeh strani Save, ampak se je razširil tudi na okolišne vasi videmsko-krike občine. Vse področje je že elektrificirano, Raka je z avtomobilsko cesto dobila vrata v svet V Leskovcu se lepo razvija moderno sadjarsko posestvo »Matija Gubec«. Ali bi vse to in še mnogo več lahko ustvarila katera koli druga družbena skupnost kjer ljudje niso sumi svoji gospodazjl in kjer zemlja ni prepojena s krvjo takih junakov, kakršne so imeli jugoslovanski narodi v bližnji in daljnji zgodovini? novsnjske izgradnje je bila v tem, ker ni dovolj izpodbnjal državljanov in mobiliziral njihovih sredstev v stanovanjski izgradnji, ampak je celo omogočal, da so se ohraniti administrativni in neekonomski odnosi na tem važnem področju standarda. V sedanjem sistema finansiranja dein- klasične najemnine, torej stroške vzdrževanja in popravil stanovanjskih poslopij kakor tudi stroške proste in razširjene reprodnpcije stanovanjskega sklada. Dosedanja nizka najemnina ima številne slabosti, la ne delujejo samo navznoter, ampak tudi izven stanovanjskega gospodarstva. Posebej je treba poudariti slabosti, ki se pojavljajo zaradi tega, ker se amortizacija vrednosti stanovanj ni plačevala z najemnino, ampak gfol stanovanjskega novanjskih pravic ter predpise, ki bodo urejali višino plač, pokojnin in drugih prejemkov, kot so pokojninsko zavarovanje, otroški dodatek in invalidnina. DOKAJŠNJI OBETI Zadnjič sta oba zbora občinskega ljudskega odbora v Zagorju imela na dnevnem redu poročila in razpravo o dosedanjem poteku smernic družbenega plana in proračuna za leto 1959. Referenti so poročali o gibanju industrijske proizvodnje za prvih pet mesecev letos, nadalje o izvajanju dohodkov iz izdatkov občinskega proračuna do konca maja letos. Znano je, da so letos vsa industrijska podjetja v^ za- njo. Največja sl raje aktivfzacijo samih in pocenitev stanovanjske izgradnje. Nesorazmerno velika obremenitev individualnih in za-drnžetih graditeljev s sodelovanjem lastnih sredstev m odplačevanjem anuitet v odnosu z* stanovalce, ki nimajo nikakršnih drugih neposrednih finančnih obveznosti kot plačevanje zelo nizke najemnine, destimulira državljana, da bi v večji meri angažiral sredstva svoje osebne potrošnje v stanovanjski izgradnji. Razen tega zavira višine najemnine, ki je popolnoma neodvisna od stroškov stano- našajo za seboj malone vsako-_ vedno pomanjkanje električne energije — so letos minili brez kakih večjih motenj. V celoti vzeto, poteka izvajanje Teme izvodnih panogah, je'"nitvaiif nujne materialne pogoje,' da smernic družbenega načrta občine Zagorje zadovoljiva tudi v stanovanjsko izgradnjo lahko uvedemo Aonomeka Edino Industnja gradbenega matenala je imela nekaj težav načela, ki so predvidena že s petletnim perspektivnim nn- v proizvodnji, ki je do konca maja m v celoti dosegla, to Črtom gospodarakega razvoja države. P* «v<>1JO tega, ker pozimi ta zgodaj spomladi apno ne gre - - »odo Bo načrta novega zakona o finansiranja toliko v denar. Vendar kolektiv podjetja zdaj uspešno na- izgradnje v najemnino vključili polni stroški domešča izgubljene tone in bo do konca leta izpolnil svoje lukeije stanovanjskega sklada. Zvišanje na- obveznosti.. sl interes bodočih korist' nikov stanovanj za znižanje gradbenih stroškov. Ugoden ekonomski razvoj, ki ga je naša država dosegla zadnji čas v industriji in kmetijstva ta tudi v drugih pro- vanjske izgradnje* tudi neposredni ‘"»nje gredbei Tako se bodo stanovanjske _ riem^tev^ridenT^^n^bi do jEitaŽj?P^ivrato SfiSillfi stanovanjih, ki bodo dograjena p« leta, »a v sklada z dejanskimi g- Pri predvidenih ukrepih glede uvedbe ekonomskih najemnin je treba poudnriti, da te v nobenem primeru ne bode prizadele delavcev ta uslužbencev, kajti vzporedno s I ukrepi se bodo povečali tudi njihovi prejemki. Tako si organi poleg zakona o finansiranju stanovanjske " “ ■ in ce jkljaj, iti. man polnili. Tovarna ne bo kakih nevšečnosti, bodo plan ta* izgradnje pripravljajo že vrsto drugih pravnih aktov, ki »Keramike« je svoj plan presegla, pri te# pa znižala tndl materialne stroške. »Sava« je sicer^ izpolnila petmesečne obveznosti, ima pa precejšnje težave • prodajo svojih izdelkov. Velika ovira za kvalitetnejši in Cowboyske pesmi? ltodeška razglednice Uvedimo v naše pevske zbore eowboyske peetni. Takšno je mišljenje in cele že tehtava zelo mladega kritika, Trboveljčana Marta Čibeja. V glaebeni kritiki sem to P»t prvič naletel no to ime, aato ••# se tembolj začudil eeeaozaveet-noeti in zahtevnosti njegovih izjav, v katerih pravi: »Amaterski zbori se že več let vrtijo v začaranem krogu stokrat prepete pesmi ln • tem isgubljsjo poslušalec in naraščaj«. Le majčken tzdthljej o tem! Alj pomeni M poslušalcev na koncertu 12. junij« ln okoli »6 dna 13. junija v Delavskem dolu potrditev, da pravzaprav vse prireditve, vkjučno »cowboy-ske«, Izgubljajo poslušalce? Da o »naraščaju« sploh ”• govorim. Naraščaj je vedno dober, same pravilno ge vzgajajmo! V nadaljevanju pa: »Z modernim občutkom za potrebe nove dobe smo poelušatl tudii nekaj avtentičnih cowboyaklh popevk«. Nej nam avtor članka »Koncert pionirjev pevcev«, priobčenem v »Zasavskem tedniku« z dne 8. Julija 1966, blagohotno razloži, v čem obstal« »modemi 40LET KPJ a 40 LET KPJ a 40 LET KPJ# 40 LET KPJ e 40 LET KPJ e 40 LET KPJ# In sem opazoval rešetko, ugibajoč, kam bi obesil svoje v v želodec gumijasto cev. skozi katere je viti pol 1,tr* vro6e visoko telo. To pomeni spet njihov triumf, sem se zdrznil, sij vendarle lede n tem, da bi nae uničili. Ce storiš to sam s samomorom, Je zanje še bolje. Kako bi se veselili, če bi me našli zjutraj trdega. Počasi sem se spet zbral. Vračal se ml Je notranji mir. Ne bom storil samomora, te bi pomenilo dezertirati. Ne bom pokleknil prednje, ker bi to pomenilo pljuniti na vse, kfcr Je storilo moje življenje lepo ln vredno življenja. Takrat sem čutil tisto redko zadovoljstvo človeka, ki Je zmožen, ds se odreče vsem udobnostim življenja zaradi svojega prepričanja. Spoznanje Je trpko, toda večjega zadovoljstva ni. ... Legel sem v svojo mnsiann In smrdljivo kaznllnliko posteljo, zadovoljen kot človek, »Id je dobil bitko«. Tako so minevali meseci, položaj pa je bil vse težji ln hujši. Nekaj je Mio troha storiti. čorbe. . Ko Je vlekel gumijasto cev ln želodca, je čutil le hnjie bolečine, stražar pa Je posmehljivo dejal: »No, zdaj pa stavkaj z gladom!« Tovariš Colakevlč Je takoj pred njim vtaknil v usta dva prsta In izbruhal vso hrano to tedaj ponosno odgovoril nadstražarju: »Zaman. Lahko ponovite.« Takšnim in podobnim meram so biti Izpostavljeni radi drugi politični zaporniki, ki so sodelovali v tej stavki. Navzlic vsem mučenjem so nadaljevati s stavko. Stavka je trajala polnih deset dni. Končno Je bile uprav* zapora prisiljena na popuščanje. Ugodila Je nekim manjšim zahtevam stavkujočlh. Glavno zahtevo, da M dobili sknpne sobe za politične Jetnike, so odhiti. Zimo Je tovariš CoUfcovlč skopaj s ostalimi političnimi Mariborski sužnji Radomir Vujovič, znani partijski delavec Izpred vojne, ki je Izginil v eni izmed številnih čistk v ZSSR, Je v razgovorih. ki so trajati daljši čas, zahteval v Imenu političnih zapornikov od upravnika Vrabla, da Jim omogoči vsaj minimalne Izboljšave: nakup hrane za denar to luč do desete ure zvečer. Upravnik mariborskega zapora je to zahtevo odbil, pač pa je ponudil Vujoviču, da kot medictnec dela v zaporniški bolnišnici, misleč, da ga bo na ta način pridobil na svojo stran, to da bo tako odstopil od zahtev za Izboljšanje pogojev vseh političnih zapornikov. Vujovič Je navzlic vsem najhujšim Izpadom upravnika Vrabla odbil to ponudbo, i Edina možnost je ostala stavka. Odločili so se za gladovno stavko, čeprav so bili pogoji zanjo Izredno težki. Stavka Je Izbruhnila oktobra 1930. leta. V tem času je v domovini vojaško-monarhlstlčnl režim zadal težke udarce Partiji to zaporniki niso mogli računati na njeno močnejšo podporo ali na podporo Javnosti. Zaporniki so se vendarle odločili za gladovno stavko, prepričani, da bodo tako prisilili oblasti, da jim vsaj do' neke mere izboljšajo njihov položaj. Uprava zapora pa je sklenila zadušiti stavko s silo. Tovariš Colakovič se spominja, da so petega dne stopili v njegovo celico čuvarji, mu naročiti, naj sede, mu oblekli železno srajco, v usta pa potisnili posebno železo, da Jih ni ■ogel zapreti. Zatem mu Je neki stražar porinil skozi usta zaporniki preživel v nezakurjenih samicah. Pripravljali se se na novo pomladno gladovno stavke. Tovariš Colakovič Je tudi prej, ko je bil le v zaporu v Sremski Mitroviči, spomladi 19Ž7. leta, sodeloval v gladovni stavki, ki Jo Je vedli tovariš Moša Pljade. to je poznal vse prednosti takšnega sredstva zapornikov v borbi proti oblasti, zato Je Ml eden izmed Inlciatorjev stavke tudi v tem zaporu. Na pomlad je bilo moč pričakovati večjo pomoč javnosti ln na vzpostavitev nepenrednejle zveze e Partijo. Uspeh v prvi stavki je dajal iepodbado za novo stavko. V maju 1931. Irta se Je povečalo število zapornikov v mariborski kaznilnici. Takrat so Mil v ta zapor pripeljani tovariši Josip Broz-TIto. dr. Mani Levi, Stava Colovtč ln Jovan Trajkovlč. V tem času so bili v mariborskem zaporu kot politični zaporniki mimo tovariša Colskovtča to Radomlra Vujoviča še Janko Butalo, krojaški delavee Iz Bele Krajine, to Koe-man. delavee Iz Celja. Tovariš Tito In oetali politični zaporniki so bili premeščeni Iz Lepoglave v Maribor, ker so poslednji trije pomagati nekemu kriminalcu pri pobegu Iz zapora, ko pa so le-tega ujeli, je omenil tudi Ime tovariša Tito. čeprav ta ni hotel sodelovati pri organizaciji pobega. Tovariš Tito je v tem času že prebil pol kazni, na katero Je Ml obeojen. (Nadaljevanje prihodnjič) občutek ra potrebe nove doba«, kor nekateri izmed nas čutijo in Občutijo progree, ki »odi v modernizem nove dobe. In to tudi priznavamo. Ne priznavamo Pa oewboyekega modernizma. Tovariš Čibej e# Je v omenjenem članku povzpel celo do trditve: »da se Je kdo od redkih poslušalcev zdrznil eb modernem plesnem ritmu teh skladbic, vendar Pa je to pravita« smer, ki ned obvelja pri labirl programa n »Jih amaterskih zborov« (podčrtal podpisani). Drena trditev! Zlasti g« mladeniča, ki ne pome zgodovine nastajanj« naše vokalne glasbe, njeno raet, priznanih vrednot naših priznanih ustvarjalcev, njihove ljubezni do plemenitenja slovenske folklore ki prizadevnosti, da obdržimo to, kar nam je slovenski narod ustvaril v teku stoletij v vsej prvobitnosti, ne glede n« to, da skušajo posamezniki to prvobitno«! delno pevno izboljšati «11 dopolniti. 1 Dobro! Po njegovem zavrzi mo naše vrhove: Adamiča, Lajovica, Mirta, Vodopivca itd., v starejšem času Pa vse nabiralce narodnega blaga, da ne omenjamo naših najnovejših skladateljev Simon litija, Gobca, Cvetka itd. — pa krepko krenimo v • cowboy»ke poemi!! Zakaj n# bi postali Slovenci vsaj Po pevni starani »cowboycl?« In dalje citiram omenjenega 6 tankerja D: »Same po tej poti In s Pogumnim rušenjem okorelih tre-dlotj bomo lahko premagali tako perečo slovensko zborovsko krizo In doeegll pri poslušaje! h popularizacijo našega vokalnega glasbenega p« ustvarjanja« (podčrtal podpisani). Ne razumem, kej hoče kritik Marko Čibej povedati s prednjim stavkom, opažam pa popolno nasprotje med prejšnjimi ln to trditvijo, namreč: uvedbo oowboy*ke peemi in ponovno popularizacijo našega vokalnega glasbenega poustvarjanj*. Bodimo «1 odkriti: v omenjanem članku prihaja do Izraza Izrek: »Nekaj bi radi, p* ne vemo, kaj!« — Nikomur, ne odrekam pravice, da *od| etvarl Po svoji pameti in po svojem miši) en ju, sodim Pa in mlatim, de nas je po vsej Sloveniji ln Po Jugoslaviji še precej tekih, ki se zavzemamo ta n a š o narodno ln umetno pesem in jo bomo — upamo| — gojil) Še v nadalje, dasl ne oporekamo, da »e morejo nekateri navduševati Za cowt>oyske, črnske, najrazličnejše (»rock and rolloveke« popevke Itd. Namenoma pravim »nekateri«, ker omenja kritik Marko Čibej tudi namenoma v svoji kritiki, »da «e je kdo od redkih poslušalcev nekolike zdrznil ob modernem pleenem ritmu«. Le še nekaj bi hotel vprašati mladega glasbenega kritika Marka Čibeja, namreč, ali ve, da j« pravkar Mia v Nišu revij« Jugoslovanki h psvrttih zborov, kjer se naetopeli a*ii najboljši zbori ln za čudo, da ob tej pomembni glaebeni prireditvi nišam zasledil niti vrstica, da’ bi eden od'nastopajočih pevskih zborov pel modeme cowboyske pesmi, ki pomenijo prelom hi rešeeje okorelih tra- dicij. — Smo sl na jasnem? Javnost pa naj sama presodi,. ali ,eo moje ati trditve kritika Marka Čibeja, ki jih je povedal dne 8. julija t. 1. v »Zasavskem tedniku«, pravilne. Milko Rak KAKO MESO IN ZELENJAVA V TRBOVLJAH Storiti bo treba vse, da se v Trbovljah zagotovi redna preskrba a mesom ln zelenjavo. Dolge vrste pred mesnicami, v katerih čakajo gospodinje že v zgodnjih jutranjih urah, so me napotile, da napišem te vrstice, kako je sploh v Trbovljah s preskrbo s mesom ln zelenjavo. Kako Je torej? Mesa res ni na pretek, toda če bi se posa-meenikl zadovoljili, ko pridejo na vrsto, da ga vzamejo samo 1 kg, ne pa po S k* In le več, bi se verjetno stiska gttede mesa vsaj nekoliko omilila. Težave s preskrbo kraja a mesom nastajajo še na samem odkupu, živinskih sejmov ne bo več, temveč so določeni dogonski kraji, kjer lahko to ali ono podjetje odkupi živino. Tako Je za mesno podjetje v Trbovljah določeno odkupno mesto v GlobuSaku, kar pa je absolutno premalo ** tata naseljen kraj. Treba M bilo, da se za Trbovlje določi vsaj že nekaj odkupnih krajev. Trbovlje bi potrebovale za redno potrošnjo z mesom tedensko okrog 12.100 kg mesa, na razpolago pa ga Je samo četrtina od tega- Zaloitti pa Je treba z mesom prvenstveno bolndšnleo In menze oz. restavracije za tujce, vendar se tndl glede teg» poraja vprašanje, o katerem bi bilo vredno razpravljati, namreč če so lahke oetali potrošniki po cel teden brez mesa, bi Mio motno tudi v menzah nuditi abonentom kdaj pa kdaj brosmoono kosilo- Potrošnja mesa Je bila v kraju lansko lete znatno manjša tat letos- Pričakuje se sicer zboljšanje v tem poglede, vendar bi bilo treba, da po možnosti Izkoriščamo to organiziramo še v večji meri prodaje piščancev, ki Jih Je delne mogoče dobiti v Celju ln Zalogu, a eo težave s prevozom. Tudi ribe, ki se po dvakrat tedensko dobe na trgu, bi lahko postale ssetsvni del prehrane naših Uudl, vendar se Je še nekajkrat egodlle, d« eo ribe ostale prodajalcu ln niso šle vse v denar, e čimer nastaja kajpak velik rlzlko za prodajalca. Podjetje »Meso« v Trbotiljah Je na posebnem sestanku obljubilo, da bo storilo vse, da se stanje preskrbe s mesom v kraju uredi, prav tata tudi, da se zboljša mreža mesnic, zlasti na Tereziji, kjer Je ena mesnica premalo. S 1. Julijem Je otopila v veljajo uredba o prepovedi klanja telet, zato bo verjetne v prodaji mnogo manj teletine kot do sedaj. Drugo, prav tako pereče vprašanje pa Je preskrba Trbovelj s zelenjavo. Kljub temu, da prihaja v kraj vsak dan lz Kopra pottenaM kamion a zelenjavo, je to vse premalo. Pred leti Š« ■1 Mio tata. Rudarski ln že drugi delavci v Trbovljah so imeti ob stanovanju tndl vrtlče, kjer eo lahko družine same pridelale večino v gospodinjstvu potrebno povrtnino — danes pa Je položaj Se precej drugačen. Na stotine stanovanj eo v povojnih letih zgradili v kraja. S tem so Trbovlje zgubile dosti parcel, kjer eo bili prej delavski vrtičd, danes stanuje v raznih velikih blokih neštete drnžln, ki nimajo več svojega običajnega v rtiča pri stanovanju kot nekoč. Vee te d rutine eo glede povrtnine sedaj navezane na podjetje »Vitamlnko«, ki v svojih prodaj*1' nab oskrbuje prebivalce a povrtnino, oziroma služi temu namen* tud) trboveljski tržni prostor. Na vsak način bo treba preskrba kroja • vrtnimi In poljedelskimi pridelki znatno okrepiti, pr»* tako s prodajo sadja, ki ga je v Trbovljah vedno premalo- Ta pa se poraja le vprašanje dostave blaga Is skladišč* »Vltamlnke« v posamezne prodajalne z zelenjavo In sadjenv Kljub temu, da pričenjajo razvažati vrtne In poljske prldelk* po S. uri zjutraj, traja do 9. ure dopoldne, da so vee poslov*1' aiee saložene s tem blagom, ali pa še kasneje. Zato Je trgov**® podjetje »Vltamlnka« sklenilo, da bo pričelo s razvažanl®** tega blaga še ob 2. uri zjutraj, tako da bodo Imele vse njen« prodajalne najkasneje ob T. url zjutraj sveže blago na zalo*1-8 lem bo vsaj delno reieno to pereče vprašanje v Trbovljah' M povzroča neštetim gospodinjam toliko skrbi ln potrato čas* se nujno potrebne vsakdanje nakupe, saj morajo tndl po ve* nr čakati, da pridejo na vrsto. Nova poslovalnica s zelenjave In mlekarn*, ki jo bodo uredili pri Zavralku, bo do neke mer* le razbremenil* ostale prodajalne • temi življenjskimi potreb' Ičbioml. Tretje, nič manj važno vprašanje v Trbovljah Pa Je P®** daje kruh« v kraju. To se pceebnn občuti v Zg, Trbovljah’ odkar Je pekarna Grenko opustila peko kruha, pa tudi v drug1® predelih kraj« so glede nakupa nujno potrebnega kruha težav* Prav gotovo ne b! bil slab dogovor s novo pekarno v Zagori*’ ki bo v nekaj dneh dana v obrat ln bo smogla v 8 urah p«®* S.W» kg kruha. ■spešnejšo proizvodnjo so zastarele strojne naprave v podjetju, zato je razumljiva želja kolektiva, da bi uredili to vprašanje. Tudi ostala podjetja in obrtni obrati so izpol- Ijiva želja kolektiva, da bi uredili , , . _ la podjetja in obrtni obrati so izj nili svoje obveznosti. Sploh se opaža, da nekateri obrtni obrati skoro ne zmorejo vsega dela, oziroma naročil, kar pri posameznih potrošnikih vzbuja tu pa tam kritiko. Predvsem Pohištveni obrati težko zmagujejo naročila. Ce primerjamo letošnjo petmesečno proizvodnjo z istim obdobjem lansko leto, potem lahko ugotovimo, da so 4ani vsi pogoji za uspešen zaključek leta. Seve pa bo treba zlasti v poletnih mesecih, ko so vsepovsod dopusti, prikrojiti organizacijo dela tako, da ne bo večjih primanjkljajev v proizvodnji. (v) OD SKROMNE DELAVNICE DO SODOBNE TOVARNE Res je: sodobna tovarna je za zdaj le še na papirju. Toda zdaj res ni več nobenega dvoma, da bo kolektiv tega najmlajšega industrijskega podjetja v zagorski občini čez največ dve leti proizvajal v mnogo lepših in znosnejših delovnih pogojih. tedna Kako so začeli? Malodane iz nič. Imeli so le zagotovilo, da jih občina in najstarejši kolektiv v Zagorju — rudnik — ne bosta pustila na cedilu. Kljub temu jim je skraja trda predla. Ni bilo niti kaj prijeti v roke. še manj pa je bilo izkušenj. Brez tega zadnjega pa je bilo sprva sila težko. Danes lahko ugotovimo, da so zares prvo leto, dve, životarili, da niso imeli pred seboj malone nobene jasnejše perspektive. Potem so kmalu napravili odločen preokret. Pustili so vnemar nekatere proizvode in se lotili poskusov, ki naj bi jim prinesli zmago ali... ...vztrajali so. Seve ni šlo brez pretresov. Peščici prvorojencev so se pridružili mnogi drugi. Kolektiv je rastel, Utesnjeni prostori širili. Širile so se delavnice, obrati, vejala proizvodnja, dohodek. Najbolje so se izkazali lani. Letni proizvodni načrt so prekoračili skoraj za 100 odstotkov. Iz nove peči so prišli novi proizvodi. Tedaj je bila ideja o usposobitvi novih Prostorov, o sodobni tovarnici že skoraj stvarnost. Pa kaj ko načrtovalci, tisti, ki delajo rekonstrukcijske načrte, niso držali besede. Stvar se je zavlekla, toda zdaj bodo načrti le skončani. In perspektiva? Najlepša. Njihovi proizvodi si utirajo Pot v vse predele naše dežele, nekateri potujejo celo v zamejstvo. Kaj naj bi jim še rekli za vzpodbudo? Predvsem to, da, imajo -v roki otipljive dokaze, kaj zmore ljudska ustvarjalnost, če je seveda enotna. Kolektiv je mlad, še vedno brez večjih izkušenj in nima proletarske zavesti v tolikšni meri kot starejši delavski kolektivi, kar je razumljivo. Nikdar ne smejo pozabiji, da lahko le enotni, in notranje čvrsto povezani v celoto, žanjejo v bodoče še večje uspehe. Pot, ki je za njimi, je bila včasih trnjeva. Zdaj postajajo moderen industrijski obrat. Pogled nazaj pa jim bo pokazal, katere napake bo treba odpraviti. NELJUB DOGODEK V PLANINAH Lepote naših planin privabljajo naše delovne ljudi v naravo, da se tam po trdem vsakdanjem delu v tovarnah ali rudnikih' kdaj pa kdaj oddahnejo in spočijejo in sl naberejo spet novih moči. Tega počitka pa žal ni vedno v nadih lepih planinskih postojankah. X Zgodilo se je v planinski postojanki na Zasavski gori (Sveti gori) nad Zagorjem v dneh rudarskega praznika. Tamkaj je razen sob s posteljami tudi skupno ležišče, ki je namenjeno za odpočitek, kadar pride več gostov. V tem prostoru pa so mladinci iz Zagorja ob tem prazniku celo noč razgrajali tako, da so morali drugi trezni In počitka potrebni gostje zapuščati svoje ležišče in iskati mir zunaj planinske koče v naravi. Bilo je že blizu polnoči, a nekaj deklet je v prostorih za skupno ležišče še vedno kvartalo, posamezni mladinci so pa delali tak hrup in nemir, da se je bilo bati, da bodo kočo podrli odroma strop v njej. Se po polnoči je eden Izmed godbenikov na vse »viže« piskal na svojo trobento. Kakor že rečeno: mirni gostje, kt so hoteli spati In se odpočiti, so morali oditi v prosto naravo, da vsaj tam najdejo potrebni mir. Vprašujemo se, ali je to pravilen odnos tovarišev do drugih?, Kakd je nadalje mogoče, da upravnik koče to dovoljuje oziroma trpi? Takšna nedisciplina in takšen odnos do obiskovalcev planin, ki žele imeti ponoči mir, čemer noč tudi služi, vsekakor močno kvari ugled naših zasavskih planinskih postojank in naših planinskih društevv Posebno pa še takšen odnos do ljudskega Imetja. Ali se mladinci, M so razgrajali, ne zavedajo, da morajo planinska društva z največjimi težavami in skromnimi finančnimi sredstvi skrbeti za nujno potreben inventar. Zakaj potem takšen odnos do inventarja, ki bi ga morali vsi negovati in čuvati? Slišali smo neumne opazke na našo pritožbo, češ »da se mora manjšina pokoravati volji večine«. Takšne pripombe so v tem primeru bedaste, kajti red In disciplina, ki jo lahko vsak civiliziran in spodoben človek zahteva, sta eno, razgrajanje pa je drugo. Lep tovariški odmos do planincev v naših planinskih postojankah je odraz tovarištva, ki ga pač želimo vsi, prav gotovo tudi ti razgrajači. Nikakor ni pravilno, da bi mislil vsak samo na svoje razvedrilo, ne glede na druge, ki si žele miru in počitka, zlasti pa ponoči. T| objestni vročekrvneži naj bi pomislili nadalje na to, da so bili ob njihovem hrupu prizadeti tudi otroci, ki so bili z odraslimi v planinah. Prizadeto planinsko društvo prosimo, da poskusi napraviti v svoji drugače zelo lepi planinski postojanki potreben red In mir. Izletniki. Letošnja poletna neurja so muhava in hudobna V zadnjem času imamo v popoldanskih urah večkrat nevihte s strelami in gromom, hudim dežjem, in včasih pada med dežjem tudi toča.'Ko zasika strela, udari včasih tudi v hišo. Tako je pred dnevi udarila strela v hišo na Ježi pri Litiji in je sunek izruval iz zida stikalo. Pri Kolmanovih na Grbinu, ki imajo novo stavbo, je strela udarila v dimnik in ga pri tem oškmila. V Podsitar-jevcu pa je strela osmolila kar. tri hiše. gospodinjo Dobnikarjevo, ki ima stavbo pod hribom Sitarjevcem, je ob udaru strele vrglo po tleh, da so morali klicati celo zdravnika. (2) OD SIREDE DO SREDE PIONIRSKI KOTIČEK Rešitev nagradne uganke za pionirje Iz 27. številke Pravilna rešitev nagradne uganke za pionirje, ki smo Jo Mnesli v 27. številki našega tednika, se glasi: M I S K A. 2reb je prisodil nagrado za rešitev te uganke Nadi Deotto, učenki 6. razreda osnovne šole, sedaj v Studencih št. 54, pošta Hrastnik. Knjigo ji bomo podali po pošti. Nova nagradna uganka za pionirje prečuden kovaCek v TELESU KIVI, neutrudno načija vse dni in noči. Odgovor na uganko pošlji, »a uredništvo našega lista do rtedelje, 2. avgusta opoldne. Tudi za rešitev te uganke Imamo Pripravljeno kot nagrado lepo Mladinsko knjigo, ki jo bomo Podelin po odločitvi žreba. Ko nam boste pisali, ne porabite navesti razen vašega Ittiena ln priimka še razred šota, ki ste ga obiskovali prete-šolsko leto, nadalje pošto in *r*j. kjer ste doma. Vsem našim mladim bralcem lePe pozdrave! UREDNIŠTVO MOSKOVSKI FILMSKI FESTIVAL •rt Organizacijskemu' odboru moskovskega filmskega festivala, ki bo od 3. do 17. avgusta, se. je doslej priglasilo že 41 držav. Tri države, med katerimi so tudi ZDA, pa bodo sodelovale izven konkurence. Slovesna otvoritev bo v športnem dvorcu v Lužnikah, ki more sprejeti 18 tisoč gledalcev. Trboveljska veleblagovnica ponoči HRASTN1SKE NOVICE Požrtvovalnost krvodajalcev — V tokratni krvodajalski ak-clji je vsekakor vredno posebno pohvaliti prizadevnost članov SZDL Savna peč, saj se Je v tej vasi priglasilo kar 25 krvodajalcev. Izredno priznanje zEslužljo na primer družini Jazbinšek In Lenčka Tršek, od katerih so se odzvali za odvzem krvi kar po'trije člani iz vsake hiše. Udarniško delo na hrastntiki cesti precej dobro napreduje. Posamezni tereni SZDL Hrastnik so pred dnevi Izvedli lepe akcije. Dela se je udeležilo z obeh terenov precej članov Socialistične zveze. Vendar smo opazili, da je bil teren I. v kraju sposoben organizirati več ljudi za udarniško delo. Tudi teren II ne zaostaja, le Center še ni uspel zadovoljivo v tej akciji. Posamezni terenski odbori so organizirali čete, ki dnevno prihajajo na delo. Precej težav je z nabiranjem ljudi, ker v zgornjem delu kraja grade razen ceste še stadion. Sedaj so začeli tudi v. spodnjem delu kraja z gradnjo športnega doma. -Poročila poslušajte vsak dan ob J:08, 7.00, B.OO, 10.00, 13.00, lfi.oo, Ho In 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Na* jedilnik. delavnik ob 6.40. »Kmetijske Jjsvete« vsak delavnik ob 12.13. izdajo »Naši poslušalci čestitajo v1: Pozdravljajo« ob torkih, četrt-1,'JV ln sobotah ob 14.15. ob nede-J*h pa ob 12.00 ln ob 14.1*. Od-JJi lo »Dobro Jutro, dragi posluial-£ (pester glasbeni spored) pa delavnik od S.o* do 7.00. SllF.hA, Tl- Julija dC1® Partizani pojo — 8 00 Mla-Igra; Nočni dogodek — 9.10 ru*dlnskl zbori prazniku v po-— 10 00 Se pomnite, tovariši „10.80 Blaž Arnič: Pesem planin, vJUfonlčn« pesnitev (orkester Slo-n,ke filharmonije dirigira Saneo Ii3 ' _ prihranek Hubad) — 11.10 Jugoslovanska lahka glasba — 11.40 Domače polke ln valčki — 13.30 Čestitke ln pozdravi za Dan vstaje — l*-3® Popularne orkestralne melodije — 15.16 Igra trlo Dorka Skobemcta — 16.00 Brigadirji — horuk! (reportaža) — 16.45 Igra zabavni orkester RTV Ljubljana — 17M Radijska igra — Vekoalav Kaleb: Čudoviti prah — 18.45 Zadnji posnetki Zadovoljnih Kranjcev — 21.30 Igra zabavni orkester Radia —televizije Beograd — 22.18 Lepe melodije — 33.10 Doma« ansambli v plesnem ritmu. ČETRTEK, 23. Julija 8 06 Oddaja za cicibane a) Pesmi za 'naše male — b) Cane Andrev-sltl: Razmršeno gnezdo — 9.00 Harry Belatonte in catypao — 9.31 iz zakladnice solistične glasbe jugoslovanskih »kladateljev — 10.10 iz filmov ln glasbenih revlj -11.00 Ruske narodne pesmi v priredbah za zbor — li s® Za dom in žene — 12.00 Pet pevcev — pet popevk - 13 M Narodni pevci »b spremljavi harmonike - ».»Zabavni zvoki lz Mehike — svetovne književnosti — Moktsr Lubls- Loterija — 16.20 Koncert po željah — 18.15 Arije iz Mozartovih oper - 16.46 RsdUska univerza -Franjo Druškovlč: Prometna varnost ln pešci — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln "JP*V?V 20.46 Havajski zvoki — 2310 6 popevkami po Evropi. PETEK, 24. julija 8.30 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih — Jarnee Krtlsj: Srečni otoki v zavetrju — 8.36 Operne melodije - 9.00 Umetne pesmi poje Plenlnskl oktet iz Maribora — 1010 Franz Llezt: Conso« latloni — Valse Impromptu (Edlth Farnadl: Klavir) — 11.13 Naš pod-llste-k -L Robert Junk: Prihodnost -e Je *e začela - IV — 11.36 Za* ijsvna ruleta — 12.00 .Otroci pozdravljajo - ll.is «edem pevceD — sedem popevk - 17.45 A. Hal- lecker; Od Spilita do Dubrovnika — 13.30 Dueti lz Verdijevih oper — 14.10 Domače polke in valčki — 15.46 Vokalni kvintet poje narodne v priredbi Cirila Preglja — 16.00 Športna reportaža — 16.20 Igra Ljubljanski Jazz ansambel — 16.00 Kulturna kronika — 18.16 Zvoki lz Hollywooda — 20.13 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Simfonije Franza Schuberta (IV) — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 25. julija 8.05 Majhni zabavni ansambli — 8.20 Pionirski tednik — 8.40 Mladi- na poje (predstavljamo mlade pevce Iz Cerknice) — ro.io Klavir v ritmu — 11.30 Zanimivosti Iz znanosti in tehnike — 12.00 Napevi z Broadwaya — Poje George London — 13.50 Zumberške ln belokranjske pesmi — 14.10 Pisani zvoki « Dravskega polja — 15.30 Melodije lz filma Kralj ln Jaz — 16.20 Uganite, kaj Igramo? — 17.10 Panorama zabavnih melodij — 18.00 Turistična oddaja — 18.15 Poje Slovenski oktet — 18.30 Franz Liszt Preludiji, simfonična pesnitev — 18.45 Okno v svet — 20.00 Zabaven sobotni večer —i 21.0U Melodije za prijeten konec tedna. NEDELJA, 26. Julija 7,16 Valčki ln polke Johanna Straussa — 7.40 20 minut a Kmečko godbo — 8.9o Mladinska radijska Igra — Franjo Kumar: Riževo zrno (Kitajska pravljica) — 8.50 Zabavna matineja — 10.00 Se pomnite tovariši — Lado Kozak: Kardeljeva potovanja — 10.30 Iz narodne skrinje —, 11.30 Mitja Kreft: Rdeča zemlja (reportaža) — 16.30 Nedeljski popoldan pod vaško lipo — narodne in domače pesmi — 16.00 Humoreska tega tedna — France Bevk: Nevšecen dogodek — 18.00 Radijska Igra — Lulgl Sl- lori: Barake (ponovitev) Režija: Maša Slevčeva — 21.10 Med zgodbami In ekladbami — 21.16 Plesna glasba — 23.00 Popevke na tekočem traku. PONEDELJEK, 27, Julij* 8.05 bomačj napevi, izpod zelenega Pohorja — 8.20 Mladinski radij, siki roman v nadaljevanjih.— James KrUss: Srečni otoki v zavetrju — 9.20 Iz filmov.ln glasbenih revij — 10.40 Igrajo znani plesni orkestri — 12.16 VelSčšk narotlL KINO MALI OGLASI KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 22. ln 23. julija franc. film »MONTPARNASSE«; 21. — 22. Julija amer. barv. cinem. film »VITEZI OKROGLE MIZE«; 28. — 30. julija ital. film »V1TTE-LONI«. KINO »SVOBODA — TRBOVLJE n«: 25. — 27. julija franc. barv. dnem. film »PEVEC IZ MEHIKE«; 28. — 30. julija amer. barv. dnem. film »ZLOMLJENO KOPJE«. KINO »SVOBODA — ZASAVJE« V TRBOVLJAH: 28. ln 26. Julija angl. barv. film »SMRT NA CESTI«; 1. — 3. avgusta amer. barv. vistavlsion film »PLAVOLASA ZAPELJIVKA«, predstave: sobota in nedelja ob 17. in 19.15, ponedeljek samo (,b 18. url, za mladino v'nedeljo ob 15. url. KINO .SVOBODA« KISOVEC, ZAGORJE: 22. ln 23. Julija angl. barvni film »SPANSK1 VRTNAR«; 25. ln 26. Julija ital. barv. film dnem. »LEPA MLINARICA«; 29. ln 30. Julija amer. film »PUSTOLOVŠČINE V BURMI«. Pet zajcev in ena sma hkrati na paši Zdaj Imajo zasavski lovci mnogo prilik za razna doživetja v prirodi, ko hodijo na lov na srnjake. Mladi član litijske lovske'družine, dijak Peter Le-blnger te dni zalezuje srnjaka. Največkrat sl Izbere revir nad Zavrstniško dolino. Ko je odšel na srnjaka, ga je pot vodila mimo deteljlšča pod Sir-mansklm hribom. Ta prostor si je lovec Peter Izbral za svoje čakališče. Srnjaka sicer ni bilo, pač pa Je v tisti url, ko Je stal na preži ln čakal srnjaka, prišlo v deteljo več lačne divjadi. Hkrati se Je zbralo v detelji pet divjih zajcev, zatem pa Je prišla na pašo še' srna. Vsak od njih Je smukal deteljo na svojem koncu ln 'mladi lovec je užival od nenavadnem prizoru, ko Je bila v gostiji v de-teljlčču tako številna družina divjadi. Cepriv se Je tisti dan vračal brez plena, ker ni bilo srnjaka, mu bo dogodek ostal nepozabno v spominu. (Z) V Hotiču so že postavili nov most Nevihte letošnjega poletja so napravile v litijski komuni precejšnjo škodo. Zadnjič je nenadoma narasel pertok izpod Vač, ki teče nato skozi Hotič, pod vasjo pa se izliva v Savo. Prav v času neurja je privozil mimo .. avto, nato pa so potniki ustavili avto. Potok 1 izpod Vač je začel hipoma naraščati. Voda je prestopila nizko obrežje, nato pa so valovi začeli bntati v mostič na glavni cesti iz Li- | tije v Ljubljano, v bližini odcepa proti Vačam in hotiškega gasilskega doma. Most je bil zidan in se je nekaj časa upiral razbesnelemu potoku, končno pa ga je hudourniška voda tako razkopala, da se je sesul. — Zaradi te nezgode je bil ta predel ceste nekaj dni neuporabljiv, zdaj pa so v Hotiču zgradili na križašču cest Ljubljana — Litija — Vače nov lesen most. Cestna uprava je svoje delo še kar hitro opravila in vzpostavila promet skozi Zasavje. (2) Litijska mladina na letovanju v Ankaranu V zadnjih letih skrbi litijska občina, da gre z njenega področja člmveč mladine na morje. Zdaj ima litijska mladina platneno naselje v Ankaranu pri Kopru. Tam letujejo mladi pionirji in mladinci, ki Jih obiščejo včasih tudi predstavniki množičnih organizacij, pa tudi starši. V teku letošnjega poletja se bo zvrstilo v Ankaranu več skupin litijskih otrok. Vodstvo počitniške kolonije Je v rokah tov. Jakopiča, ravnatelja litijske glasbene šole. — V vsaki Izmeni Je približno po 80 mladih letoviščarjev. (2) Jeleni v Zasavju Jelen v našem Zasavju ni stalna divjad v več tropih, kakor je to navada na Kočevskem ali Notranjskem. Primeri se pa, da se zatečejo tudi v Zasavje jeleni - samotarji. Iz večjega tropa se odloči starejši samec in bega po hostah ter se čedalje bolj oddaljuje od svojega domačega kraja. Zatem se znajde v naših revirjih, kjer ima dovolj miru Ln paše. V zadnjem času so ugledali takega samotarskega jelena lovci na Felič vrhu nad Litijo. Lovci so po celodnevnem lovu sedeli v novi lovski koči Lectov grad, tedaj pa je planil med nje lovski tovariš, ki je ves zasopel povedal, da je ugledal jelena, ki je pribežal iz Obolnega in se spustil mirno Felič vrha proti jajorskim hostam. Tudi v bližini Litije je ustrelili stari litijski lovec Janez Kos: orjaškega jelena, ki je imel 7 kg težko rogovje. Zdaj je to rogovje ponos litijskih lovcev. Stari zasavski loteč Janez Kos, ki se bliža sedmemu križu, a je še zmeraj aktiven član lovske družine, pa rad pove, kako je zasledoval in nato res podrl orjaškega jelena na ravnici pri Poganjku, sredi med Litijo in Kresnicami. Plen so nato z vozom pripeljali v Litijo. Kakor pripovedujejo te dni domačini is hribovske vasi Leše pod Sveto goro, so opazili samotnega jelena, ki se je zadrževal v bližini njihoviii njiv in je prišel celo na pašo v deteljo. Tudi med fižolom so ga ugledali, in ko je zbežal, so bili v sveži zemlji dobro vidni odtisi njegovih velikih kopit Ta jelen se je zdaj zatekel v gozd Vrhe, ki je med Lešami Ln Tirno pod Sveto goro. Vaščani iz zasavskih vasi nad Litijo, okrog Goliš in Kresniškega vrha, pa so že pred tednom pripovedovali, da so ugledali na samotnih travnikih jelenjo družino: jeleaa, košuto in mladega jelenčka, ki so se zadrževali v mladi t-avi. Vsa ta pripovedovanja potrjujejo, da imajo letos naši lovci v svojih revirjih redke, a zato zanimive goste — jelene. (2) Borovnice so nas letos opeharile Znano Je, da rastejo v litijskih gozdovih izredno lepe, debele ln okusno sladke borovnice. Te Imajo že staro tradicijo ln v trgovskem svetu lep sloves. Borovnice lz litijskih gozdov okrog Janč In Stang«, Velikega vrha ln Birmanskega hriba, pa tudi 8 področja Kostrevniške doline ln Polšnlšklh dolomitov so dobile svojega kupca. Odkupovali so sveže, ki so odhajale potem na svetovni trg z letali, v zadnjem času pa v hladilnih vagonih. Prodajali so jih po vseh evropskih državah ln celo v Angiljl so se sladkali v našimi borovnicami. V odročnih hribovskih vaseh so borovnice sušili ln so Jih potem prodajali v zdravilne namene. Nekateri gospodarji pa so gozdne borovnice strgali s posebnimi napravami — glavniki. Te borovnice so uporabljali za žganjekuho. Borovničevec Je ena izmed najbolj zdravilnih alkoholnih pijač. Letos pa so borovnice ob cvetenju pozeble. Prav zato Je bil letošnji dohodek od borovnic majhen. Litijska kmetijska zadruga Je lansko leto odkupila 12.000 kg borovnic, letos pa manj kakor 3000 kg. — Podoben je tudi rezultat v Šmartnem ln v drugih krajih, kamor je prihajal dnevno kamion po nabrane borovnice. Zaradi premalega odkupa so predčasno ustavili prevoz borovnic v Ljubljano. (2) Gradiščoni v boju zoper žejo in ogenj Uro hoda lz Litije na vzhodni strani stoji hribovska vas Gradišče. Tam so imele doslej gospodinje velike težave s preskrbo vode. Po pitno vodo so hodile s škafi k Izviru pod vasjo. Nato so raznašale vodo v polnih škafih kar na glavi na svoje domove. Na takih poteh so se žene mnogo mučile. Natakanje vode Je bilo nehigienično, ker Je hodila tjakaj pit tudi živina. Po osvoboditvi so se žene z Gradišča zavzele, da bi sl tudi one olajšale življenje. Razgibale so vaščane, nakar so res sklenili, da sl bodo zgradili vodovod. Nekaj sto metrov izven vasi so zajeli izvirek, v hribu nad vasjo pa so zbetonirali rezervoar. Delo Je šlo še kar zadovoljivo izpod rok, ker so bili domačini podjetni, na pomoč pa Jim je priskočila tudi litijska občina. To Je bilo veselje, ko so dobili zdaj na Gradišču Se hišne priključke in električno črpalko, a tudi dva hidranta za primer požara. Te dni so slovesno praznovali dograditev vodovoda. Ne samo za vso gradlško vas, temveč tudi za ves okoliš je bil ta dogodek praznik. Navzoči so bili med drugimi predstavniki množičnih organizacij, a tudi tov. AVgust Spat, načelnik tajništva za gospodarstvo pri ObLO Litija. Gradišče je bilo že od nekdaj znana izletniška točka. Zdaj sicer tamkaj nimajo nobene gostilne, kjer bi turisti dobili postrežbo. Ob tem dogodku, ko so dobili vodovod, pa so se pomenili tudi o potrebi otvoritve gostinskega obrata, nakar bi se turizem v Gradišču tako poživil, kakor Je bilo to med obema vojnama. — Med NOV je bilo Gradišče važna partizanska postojanka in Javka med Dolenjskim odredom ln litijsko kotlino. Prav zato zasluži ta kraj vso pozornost v svojem nadaljnjem razvoju. 3- nlh — 12.45 Mediteranski napevi z orkestrom Frank Chacksfiel — 13.30 Poljske ljudske pesmi — 14.10 Sedem pevcev — -sedem popevk — 15.30 Predstavlja se vam zabavni orkester Rafaele — 16.00 Listi Iz domače književnosti — Svetozar Corovlč: Mamka Jovana — 17.10 Srečno vožnjol (šoferjem jia pot) — 18.00 Družinski pogovori — 20.00 Rendez-vous na Eiffelovem stolpu — 20.40 Domače aktualnosti — 31.00 Koncert Varšavske filharmonije — 22.15 Od popevke do popevke TOREK, 28. julija 8.05 Oddaja za otroke a) Otroci pojo, b) Aleksa Mikič: Obiralci sliv — Kost a Stepanovič; Deček r.a skali — 9.45 pet pevcev — pet popevk -—10.30 Arije lz filma Veliki Caruso, poje Mario Lanza — ll.oo Za dom in žene — 11.15 Hammond orgle v ritmu — H.39 Chopinovi valčki ln mazurke — Iž.oo la minut z Veselimi planšarji — 12.25 Zabaval vas bo pianist Hans Arno Simon — 16.00 Novost na knjižni polici — 16.20 Dvajset minut z orkestrom Helmuth Zacharlas — 16.45 Poje Jelka Cvetežar — 17.10 Čarobne strune (2. oddaja) — 18.00 Iz zbornika spominov — ie.20 S popevkami po svetu — 18.45 Kulturni globus — 20.00 Nastopata moški zbor »Zarja« Svoboda-center Iz Trbovelj p. v. Jožeta Škrinjarja In ženski zbor Svobode lz Celja P. v. Toneta Tržana ti 20.30 Radijska Igra — Fred von HSrschel-mann: Ladja Esperanza (ponovitev). PRODAM šivalni »troj. — Trbovlje, Bevčko 10. OLJNATE SLIKE, vsakovrtne, po predlogi ali po naravi. Povečujem fotografije. Solidno v ceni ln izdelavi. — SvagelJ, Trbovlje. POCENI prodam lovskega psa, . kratkodlakega Istrljanca, starega S let, • prav dobro oceno, — Albert Medved, Trbovlje, Novi dom 31, ČESTITKA Tebi, ljubi primerim, dr. Krasnik, za petdesetletnico: še mnogo leti Pacient Frenek. M^uj je x relejne pestuje nu Murnu ? Kot odgovor na članek »Kaj Je z relejno postajo na Kumu?« v »Zasavskem tedniku« z dne 24. VI. 1959 in vsem tistim, ki nas vprašujejo pismeno in ustno, sporoča RTV Ljubljana, da smo 17. Junija 1959 prenehali poskusne televizijske oddaje s Kuma zato, ker smo morali izposojeni frekvenčni pretvornik vrniti lastniku. RTV Zagreb nam je namreč uvidevno posodil to aparaturo, da smo z njo napravili nekaj poskusnih začasnih oddaj predvsem v merilne namene. Med poskusna oddajna področja smo razen ostalih vključili tudi Zasavje. O tem smo obvestili naše »poslušalce po radiu dne 26. IV. ob 13.00, 15.00 in ob 19.00 ter 27. aprila ob 6.30, 10.00 in ob 13.00, pri čemer smo naglasili, da so to le poskusi z začasnim TV oddajnikom manjše moči. Na Kumu je predviden večji oddajnik, vendar ne moremo reči, kdaj bomo ta načrt realizirali. Mimo tega, da moramo najprej nakupiti oddajne in sprejemne aparature z antenami in kabli, je nujno na Kumu pripraviti tudi primerne prostore za postavitev teh aparatur, to je postaviti ustrezajoče poslopje. Izredno važno pa je to višinsko točko oskrbeti s stabilno elektriko preko solidnega daljnovoda tako, da ne bo vsaka nevihta vzrok prekinitvi oddaj. Za zasilno obratovanje, eventualno z zmanjšano močjo, mora imeti ta postojanka svoj Dieselov agregat za primere izpadov električne energije. Vse to seveda zahteva velika finančna sredstva In določen čas. Poskusne oddaje, s katerimi smo oskrbovali Zasavje od 26. aprila naprej, so pokazale nekaj tehničnih podatkov, ki jih bomo pri definitivni izgradnji te postojanke lahko upoštevali. Sredstev za nakup oddajnika na Kumu pa žal še nimamo. Kdaj jih bomo dobili, ni odvisno od RTV Ljubljana. Dogovorjeno je bilo, naj bi področja, ki bodo sprejemala TV oddaje s Kuma, prispevala l ostala sredstva za zgraditev TV postojanke na Kumu. Cim prej bodo potrebna sredstva zbrana, tem prej bomo lahko realizirali naš načrt, lastniki televizijskih sprejemnikov pa sprejemali TV program. Menimo, da se v članku »Zasavskega tednika« precej enostransko ln neupravičeno obsoja priporočilo, naj ljudje kupujejo televizijske sprejemnike. Toda tako velike investicije, kot so potrebne samo za eno točko naše nastajajoče televizijske mreže, so tem bolj upravičene, čim več televizijskih sprejemnikov je na določenem področju. Težko bi zahtevali sredstva za postavitev oddajnika, ki naj bi napajal le nekaj sprejemnikov. Zato menimo, da je lepo in prav, če se je število televizijskih sprejemnikov v Zasavju ob naših začasnih oddajah povečalo. RTV Ljubljana bi rada čimprej, vendar sistematično in smotrno zgradila televizijsko oddajno mrežo v Sloveniji. Toda terenska konfiguracija — nešteti hribi in doline — preprečujejo, da bi to lahko dosegli z enim samim oddajnikom, — Tega osrednjega in najmočnejšega bomo postavili na Krvavcu, kjer trenutno deluje poskusni oddajnik manjše jakosti z usmerjenimi antenami. Ko bo pričel delovati novi, močnejši oddajnik z antenami, ki bodo krožno izžarevale program, bi lahko dosedanji krvavški oddajnik (Če bodo zagotovljena sredstva za njegov oddajnik kar pa ni odvisno od RTV Ljubljana) prestavili na Kum. Tako bi v Sloveniji delovali trije oddajniki (centralni na Krvavcu In dva oddajnika manjše jakosti na Kumu in Nanosu), ki bi, v glavnem pokrivali vso Slovenijo. Tista področja, ki jih ne bodo dosegli ti trije oddajniki, pa bodo morala dobiti oddajnike (frekvenčne pretvornike) manjše jakosti, vezane na glavne oddajne točke, in bodo od njih sprejemali program. Sredstra za take manjše oddajnike in za njihovo namestitev pa naj bi zagotovili lokalni činiteiji in s tem prispevali svoj delež k razvoju naše televizijske mreže. Okraji Maribor, Celje in Gorica so ta sredstva že zagotovili in bodo jeseni že lahko dobivali kvaliteten TV program. — Upamo, da bomo s pomočjo lokalnih čini-teljev r Zasavju premagali težav« v zvezi s televizijsko postajo na Kum* In omogočili tudi gledalcem TV program v Zasavju čimprej televizijski program. RTV Ljubljana Snemanje filma »Jugoslavija« Na sestanku Turistične zveze Aiaoalavije »o sklenili, da bodo aed^evali s snemanjem fil-■e* o Jugoslaviji, Film bo posnel Kadil Hadžič, znani hrvat-•fci hnjiževmik in javni deiavec, r produkciji »Jadran-filma«. #ltm bo prikazal specifičnost življenja im običajev v raznih krajih naše domovine. Prika-*1 bo Dubrovnik, Črnogorsko Primorje, Makedonijo, Bosno, Beograd kot glavno meeto Jugoslavije, Zenico kot industrijski profil ekonomske krepitve našega gospodarstva, Slovenijo L k d. Carle Goldoni v filmu Valter CShiari, GImo Cervi, Sophi« Loren, Vittorio De Sic-ca In morda tudi Ana Mangan i bod0 sodelovali v prihodnjem flirou, ki ga bo režiral Carlo Rim. Naslov 1 Uma ■ sicer še ni znan, vendar je znano, da bo obravnaval življenje slovitega dramatika Carla Goldonija. FOm bodo snemali najprej v Benetkah, nato v Parizu, kjer je Goldoni v času par!4ke revolucije umrl. Goldoni je bil v Parizu profesor italijanščine. Poučevali je namreč italijanščino hčere Lodovika XV. Režiser Carlo Rim, ki je film ob sodelovanju z Diegom Fabbrijem pripravil, je izjavil, da bo film »spo*toval zgodovino in opisal dejansko stanje, pač zgodovino človeka in Italijanskega gledali. Bm v xvrn. stoletju.« JULLIETTE MAYNIEL JE S FILMOM »SORODNIKI« CEZ NOC POSTALA SLAVNA. ODKRIL JO JE MLADI FRANCOSKI FILMSKI REŽISER CLAUDE CHABROL. PRAVIJO. DA IMA TA MLADA, 22-LETNA FILMSKA ZVEZDA ČUDOVITO ZGOVORNE OČI, V KATERIH SE ZRCALI USODA SEDANJE MLADE GENERACIJE, KI NIHA MED DVEMA SKRAJNOSTIMA ŽIVLJENJA — DIVJO STRASTJO PO ŽIVLJENJU IN IZŽIVLJANJU IN TIHO RESIGNACIJO, ODPOVEDJO . . . iphana stran Neznanje Al; zahodnonemški otroci potne Jo Hitlerja in njegovo »ideologijo«? Tri zahodn onemške učenke •o v pismeni nalogi odgovorile n« vprašanje: »Kdo je bil Hitler?«, naslednje; »Gradil je avto ceste«. •Ustvaril je volkewagen«. »Nimam pojma«. O nekakšni denacifikaclji, ki bi Jo v Zahodni Nemčiji morali Isvajati, med mladino torej ni ne duha, ne sluha ... Dve električni Leta 1839 smo porabili v Jugoslaviji na prebivalca 5,1 kWh električne energije, preteklo leto pa 64 kwh. V Jugoslaviji vsako leto zasveti luč v povprečno 100.000 novih domovih. Načrt za vesolje Program sovjetskih vesoljskih poletov vsebuje tri točke: 1. gradnjo vedno bolj popolnih umetnih satelitov; 2. potovanje na Luno; 3. raziskovanje planetov, ki s0 najbližji. Tako je napisal predsednik sovjetske akademije znanosti Nasmejanov v svojem poročilu za sovjetski tisk. Miller piše za Marilyn Ameriški pisatelj Arthur Miller, mož filmske igralke Mari-lyn Monroe, je napisal svoj prvi filmski scenarij. Ni znano, kakšen je njegov naslov in vsebina, znano je le to, da ga je napisal za svojo ženo Marilyn Monroe. Samo ona bo smela nastopati v glavni vlogi, ker je scenarij napisan »po meri« za njo. Kdo drugi bo Pa najbolje poznal njene mere ... Pnevmatični računski stroj Pnevmatični računski stroj dela na podlagi stisnjenega zraka. Njegova glavna prednost v primeri s sedanjimi je v tem, da je manjši. Izdelal ga je inženir J. Ivičev iz inštituta za telekomunikacije pri sovjetski akademiji znanosti. Nič več monopol moških Kajenje že dolgo ni več monopol moških. Tudi med ženskim svetom je mnogo strastnih in navdušenih kadilk. Nekatere kadijo cel0 pipo ali cigare. Očitno se tudi ženske ne zmenijo mnogo za ooomine. da kajenje povzroča raka na pljučih in tudi sicer škoduje organizmu. Po naj novejših podatkih osrednjega statističnega urada v Londonu pokadi vsaka angleška kadilka povprečno deset cigaret dnevno. Število kadilk v Angliji se je po istih podatkih v zadnjih dveh letih kar potrojilo. . Presnete koze! P0 mnenju gozdarjev so bile norda koze največji krivci, da so postala mnoga področja, v Jugoslaviji, ki so bila nekoč polna gostih gozdov, popolnoma gola. Zavoljo tega s0 bili Po vojni storjeni ostri ukrepi, da se čimhitreje in čimbolj zmanjša število teh živali. Tak0 je tudi Ljudska skupščina Črne gore sprejela poseben zakon o tem. Seve So bile koze stoletja koristne živali za kmete, zlasti v pasivnih krajih, kjer ni pogojev za rejo ostale živine. Res pa je, da so te koristi daleč manjše od škode, ki jo povzročajo koze, obirajoč mlada drevesa, vendar tolikšne, da se vaščani v pasivnih krajih na vse mogoče in nemogoče načine prizadevajo, da bi jih vendarle obdržali. Tako je moč v teh krajih danes še videti koze, povečini plemenitei sanske pasme, katerih rejo še do nekod toleriramo. So Pa tudi primeri, da so Smetje ponekod uspeli očuvati tudi koze manjvrednih pasem, poslužujoč Se za to včasih tildi duhovitih domislic. Nedavno So odkrili enega, izmed takšnih trikov v okolic; Andrijevice v Črni gori. Veterinar, ki je opravil obvezno cepljenje ovac proti neki nevarni nalezljivi bolezni, je opazil na nekem posestvu ovna izredno čudnega videza. Ko je prišel bliže, je ugotovil, da je ta oven pravzaprav koza, ki jo je iznajdljivi lastnik všil v kožo ovna in jo tako, po njegovih lastnih besedah, obdržal več let. Umetni dež V žitorodnlh predelih Srbije so začeli obširno akcijo . lokalnih namakanj, v katero bo leto« zajetih že nad 30.000 ha orne zemlje. Največje površine bodo namakali s pomočjo naprav za umetni dež, ki jih proizvaja domača industrija. S perspektivnim programom predvidevajo postopno natnaikanje na površini okrog 20.000 ha zamlje, ki b0 dala mnogo več plodov, kakor jih dbje sedaj. hOSARKk RUDAR : REPR. INŠTRUKTORJEV «644 (19:21) Pretekli teden je domača ekipa nastopila preti Izbrani peterki inštruktorjev, ki so že nekaj časa v Trbovljah na tečaju. Tekma Je bile zanimiva, saj so tečajniki v dobri formi in so se s Senčarjem in Wa11asom krepko uprli Rudarjevi petorki. Rudarjeve! so sprva zaigrali bolj v »počitniškem« slogu, zato so reprezentanti uspevali in upravičeno vodili. Sele v sredini drugega polčasa so domači uspeli razbiti nasprotnikovo petorko in rezultat zboljšati v »veje korist. Za reprezentanco so igrali Bajda (12), Senčar (20), VVallas (16) ln Zupan («), za Rudarja pa Jelen (24), Piki (12), Poličnik (8), Murn (1) in Grmadnlk (»). — Sodnik Lavrič je bil dober, medtem ko njegov pomočnik ni imel dosti pojma e košarkarskem sojenju. UČINKOVITA ZMAGI PK RUDAR I PK PREŠEREN *St51 Radovljica, 18. Vili. 1951. — Danes Je tu nastopil PK Rudar proti domačemu moštvu. Trboveljčani so zmagali s 38 pikami razlike. Ne glede na to. da Je bila to v zadnjih Štirinajstih dneh že tretja tekma in da že zopet nismo nastopili kompletno, ni bila naša zmaga niti za trenutek ogrožena. Kaže, da Je PK Prešeren trenutno v težki krizi. Skoda bi bilo, če Sil ta plavalni kolektiv propadel. Rudar Je v dvanajstih disciplinah dosegel enajst zmag. To, posebno pa rezultati kažejo, da Je forma naših plavalcev vedno boljša. Tako na primer Je Zelenšek že tretjič prijetno presenetil in dosegel na 106 m hrbtno nov osebni in klubski rekord, a Podlesntkova Je na 200 m crawl samo za 3,7 sekunde zaostala za slovenskim rekordom. V tej disciplini se Je Izkazala tudi Florjančeva s solidnimi 3:18,4. Prav tako Je treba pohvaliti dvojno zmagovalko Butkov-čevo in Amona, ki je v močni konkurenci tudi Izboljšal klubski rekord na 1:26Ji (loo m prsno). Waterpolo tekma se Je po zaslugi sodnika Jemca z Bleda končala neodločeno 4r4 (1:2). Upravičeno lahko trdimo, da Je odvzel Rudarju zasluženo zmago. V prvem polčasu Je brez pravega vzroka izključil Iz Igre Glasa. Tako Je ob polčasu vodil PK Prešeren 2:1. Po odmoru so Rudarjevi plavalci po požrtvovalni borbi, v kateri sta se zlasti izkazala obramba in vratar Amon, izenačil; na 4:4» Proti koncu tekme Je Čibej sam prodrl pred gel, ko pa se je pripravil na strel, je sodnik — odžvlžgal konec tekme in rešil domače moštvo poraza. Tehnični rezultati: 8x5« crawl: 1. Redar 4,28,6, 2. Prešeren 4:24,8. MOŠKI; 400 m crawl: 1. Burja