AcrocephaluS DRAVA med Mariborom in Središčem ob Dravi letnik 16 številke 68-69-70 1995 4 ACROCEPHÄLUS glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana journal of Bird watching and bird study association of Slovenia, Ljubljana ISSN 0351-2851 naslov uredništva address of the editorial office glavni urednik managing editor uredniški odbor board uredniški svet editorial council lektor in prevajalec revised and translated by stavek typesetting fotoliti photoliths tisk print cena naklada 61000 Ljubljana, Langusova 10 Iztok Geister, 64202 Naklo, Pokopališka 13, tel. 064/47 170 Iztok Geister (oblikovanje in tehnično urejanje, lay out & editorial technical editing), Bojan Marčeta (za fotografijo, photography), Slavko Polak (za ilustracije, drawings), Andrej Sovine (pomočnik glavnega urednika, assistant editor) dr. Miha Adamič, Janez Gregori, Andrej Hudoklin, dr. Boris Krystufek, dr Sergej D. Matvejev, Andrej Sovine, Dare Sere, dr. Davorin Tbme, dr. Andrej O. Zupančič Henrik Ciglič HARDING d.o.o. Ljubljana, Cesta v Gorice 37 TILIA Školja Loka, Stara Loka 68 Tiskarna Tbne Tbmšič Ljubljana, Gregorčičeva 26 10 DEM za številko, letna naročnina 30 DEM 1300 izvodov DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA naslov, address društveni prostori uradne ure in srečanja predsednik president podpredsednik vicepresident tajnik secretary blagajnik treasurer žiro račun izvršilni odbor letna članarina International Girobank 61000 Ljubljana, Langusova 10, tel. 061/12 32 631, mobitel 0609 625 210 Ljubljana, Žibertova 1 četrtek med 18. in 20. uro franci Janžekovič 62000 Maribor, Maistrova 10 tel. 062/20 618 franc Bračko 62000 Maribor, Gregorčičeva 27 tel. 062/29 086 Borut Mozetič 61000 Ljubljana, Rožna 7 tel. 0609 625 210 Iktjana Čelik 63320 Velenje, Stantetova 8 tel. 063/858 888 50100-620-133-05-1018116-2385287 A.Bibič, L.Božič.TJančar, PKmecl.B.Mar^eta, TMihelič, B.Mozetič, S.Polak, A.Ramšak, B.Rubinič, D.Sere, AJŠorgo, TTVilar, M.Vognn in častna člana dr. S.D.Matvejev in dr. A.O.Zupančič 30 DEM za posameznike (10 DEM za učence in študente, 5 DEM za podmladek) in 200 DEM za ustanove Nova Ljubljanska Banka No. 50100-620-133 7383-99885/0 Mnenje avtorjev ni nujno tudi mnenje uredništva. Revijo sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-226/92 z dne 4.3.1992 sodi revija med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS -------------------------------------------------—------'--------—-------—--------------------------------------------------------------------' Drava - evropsko pomembna ornitološka lokaliteta The Drava River - an important European ornithological locality Milan VOGRIN UVOD V okviru mednarodne organizacije BirdLife International (prej ICBP) poteka tudi projekt IBA (pomembne ornitološke lokalitete). Ta projekt zajema vse najpomembnejše svetovne ornitološke lokalitete, ki so razvrščene po večjih regijah. V prvi izdaji knjige Important Bird Areas in Europe (Grimmet, Jones 1989) je zajeta tudi Slovenija, takrat še seveda v sklopu bivše Jugoslavije, V letu 1993 pa je prišlo do nekaterih sprememb, ki jih je sprejel in potrdil tudi Sekretariat za IBA pri organizaciji BirdLife. Od tega leta dalje je reka Drava od Maribora do Ormoža (vključno z Ormoškim jezerom!) vpisana kot samostojna lokaliteta (št. 007, prej samo do Zavrča kot podlokaliteta severovzhodne Slovenije). ORNITOLOŠKI POMEN REKE DRAVE Reka Drava z umetnimi akumulacijami, predvsem Ptujskim in Ormoškim jezerom, je za ptice pomembna lokaliteta v času selitev, še posebej pa v času prezimovanja. Takrat se tukaj ustavi in tudi prezimi množica plovcev, od slapnikov do rac. Veliki kormoran Phalacrocorax carbo. Pri nas se pojavljata obe podvrsti, čeprav je pogostejša nominantna podvrsta carbo (lastna opazovanja). Osebki, ki se pojavljajo in prezimujejo na Dravi, še ne dosegajo predpisanega kriterija (ki trenutno še velja), čeprav se občasno %e približajo tej številki. Glede na podatke, da število kormoranov pri nas narašča (Vogrin, Sorgo 1995) lahko pričakujemo, da bo potrebno število v naslednjih letih doseženo. Velika bela čaplja Egretta alba je na reki Dravi vsakoletna prezimovalka. Po lastnih štetjih in ocenah nekaterih drugih ornitologov (Božič, Štumberger) na reki Dravi prezimuje do 40 osebkov. Osebki se zadržujejo posamično ali pogosteje v manjših skupinah (včasih lahko skupina šteje tudi 20 osebkov) skoraj izključno v stari strugi Drave. Njivska gos Anser fabalis prezimuje v glavnem na Ormoškem jezeru, kjer se zadržuje tudi do 4.000 osebkov (Sovinc 1994). Po lastnih opažanjih večina osebkov pripada podvrsti rossicus, Beločela gos Anser albifrons prezimuje na Ormoškem jezeru. Njena številčnost se približuje 1% populacije osebkov, ki prezimuje v Srednji Evropi. Osebki v glavnem pripadajo nominantni podvrsti albifrons (lastna opažanja). Siva gos Anser anser. V določenih letih se število prezimujočih osebkov na Dravi približa "magični" meji, ki jo postavlja Ramsarska konvencija za lokalitete z mednarodnim pomenom. Mlakarica Anas platyrhynchos velja za najštevilčnejšo prezimovalko reke Drave. V XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHÄLUS nekaterih letih lahko prezimuje celo do 30,000 osebkov (opažanja Štumbergerja), samo na ptujski akumulaciji občasno skoraj 20.000 Ganžekovič). Čopasta črrdca Aythya Migula. Na reki Dravi prezimuje do 7.000 osebkov. S tem ta vrsta doseže ali celo preseže kvantitativne pogoje, ki jih postavlja Ramsarska konvencija za močvirja z mednarodnim pomenom. Navadni zvonec Bucephala clangula, Drava je najpomembnejše prebivališče za zvonca v Sloveniji in najverjetneje celo v vsej čmomorsko-mediteranski regiji. V nekaterih zimah preseže celo kriterij, ki velja za Srednjo Evropo (3.000 osebkov). Veliki Žagar Mergus merganser. Število prezimujočih Žagarjev na Dravi narašča. Njegovo število se vztrajno približuje kriteriju, ki velja za Ramsarsko Iokaliteto, to je sto osebkov (Sovinc 1994; lastna opazovanja). Vrsta 1% prezimovalne Število prezimujočih populacije osebkov na Dravi Species 1% of wintering Number of wintering population individuals on the Drava river Phalacrocorax carbo do 600 Egrettaalba 20 do 40 Anser fabalis rossicus 3.000 do 4,000 Anser albifrons albifrons 1.000 do 1.500 Anser anser 200 do 700 Anas platyrhynchos 40.000 15.000 - 30.000 Aythya Migula 6.000 2.000 - 7,000 Bucephala clangula 200 1.000 - 3.500 Mergus merganser 100 do 100 Tabela 1: Evropsko pomembni prezimovalci na reki Dravi med Mariborom in Ormožem Table 1: In terms of Europe most important wintering species on the Drava river between Maribor and Ormož Slovenija je po delitvi 1WRB uvrščena v tako imenovano črnomorsko-mediteran-sko območje (verjetno bo takšno delitev sprejela tudi BirdLife). V tej skupini Slovenija dosega ali celo presega kvantitativno določeni kriterij, ki velja za uvrstitev posameznega območja med IBA in tudi za uvrstitev določene lokalitete med Ramsarske lokalitete, kar pri devetih vrstah (glej tabelo). LITERATURA 'Grimett, R.EA, TA. Jones (1989): Important Bird Areas in Europe. ICBP Technical Publication No. 9, Cambridge. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. VoGRiN, M., A. Šorgo (1995); Siva čaplja Ardea cinerea in veliki kormoran Phalacrocorax carbo na ribnikih za vzrejo toplovodnih vrst rib Pernica, Rače, Požeg, Vrbje in Žovnek. Študija, DOPPS. Milan Vogrin, Hohnjska cesta 108, 62312 Orehova vas XVI 68-69-70 1995 ÄCROCEPHALUS Drava med Mariborom in Središčem ob Dravi -področje konflikta med varstvom narave in razvojno politiko The Drava river between Maribor and Središče ob Dravi - the sphere of conflict between nature conservation and the development policy Borut ŠTUMBERGER 1. UVOD IN OSNOVE 1.1. SPLOŠNO Kljub vse večjim prizadevanjem na področju varstva narave so možnosti za njihovo uresničitev v zadnjih nekaj letih pri nas prej manjše kot večje. Podobno velja tudi za države Evropske zveze, saj je to v prvi vrsti gospodarska skupnost, ki potiska razvoj enotnih socialnih standardov, pospeševanje kulturne izmenjave v skupnosti, zaščito potrošnikov in varstvo okolja ter narave v ozadje (Mayr 1993). Zakonodajna, še največkrat pa splošna deklarativna "okoljevarstvena" hotenja in prizadevanja na tem področju postajajo v Sloveniji kot deželi v tranziciji povsem neproduktivna; za varstvo narave so celo izredno nevarna. Tako je ne oziraje se na resnično varovanje zavarovanih območij pri nas npr. od zadnje razglasitve narodnega (nacionalnega) parka v Sloveniji preteklo že več kot 70 let. Hkrati pa načrtovanje različnih zavarovanih področij, katerih varstveni kriteriji so v življenju tako ohlapni, splošni in neobvezujoči, daje vtis, da na področju varstva narave sodimo v sam evropski kulturni vrh. Letošnje Evropsko leto varstva narave v zahodni Evropi širi svoje delovanje na predele, ki niso zavarovani; spomeničarsko filozofijo posameznih zavarovanih predelov (filozofija "otoka") zamenjuje moto "varstvo narave na 100% površine". V nasprotju z Zahodno Evropo pri nas še vedno nimamo zavarovanih naj- pomebnejših naravnih celot ali njihovih pomembnih delov. Eklatantni primer je zadnja večja in solidno ohranjena rečna loka Mure. Varstvo in ohranitev Mure je za Srednjo Evropo prvovrstnega pomena, saj je naravni podaljšek Drave, ki z elektrarnami še danes ni pregrajen (Schneider - Jacoby 1995). Zadnja različica Strategije varstva narave v Sloveniji (1994) bi npr. na Muri varovala poplavne gozdove, ne pa njene loke in same reke. Škoda, da med naravovarstveno najpomembnejšimi rečnimi sistemi pri nas ta ni niti omenjena. Brez dvoma je Mura med območji, ki niso zavarovana, skupaj s fenomenom Krasa nekaj biološko in kulturološko najpomembnejšega, kar Slovenija premore. Ali vemo, da so najbolj ogroženi ekosistemi prav v nižinah? V Srednji Evropi so nižine tudi najbolj na gosto poseljene. Vpliv človeka je tu nabolj silovit. Čeprav so rečne nižine eden najbogatejših in najproduktivnejših naravnih sistemov, so bile po II. svet. vojni pri nas doslej civilizacijsko zvečine povsem zanemarjene. Bile so poligon za velikopotezne posege in načrte zlasti kmetijskega in vodnogospodarskega planskega gospodarstva. Varstvo velikih rečnih lok je osrednji naravovarstveni problem Evrope in celo vsega sveta (Goldsmith & Hildyard 1984). Svet Evrope je že leta 1980 pripravil konferenco o pomenu in ogroženosti lok v Evropi (Yon & Tendron 1981). Načrtovalski anahronizmi v Sloveniji so leta 1985 šli tako daleč, da je v Dolgoročnem planu SR Slovenije za obdobje 1986 - 2000 graditev hidroelektrarn ovrednotena - salamonska XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS K- % " "¦¦-¦¦ .¦¦¦¦ /•¦¦ ¦•' TtP •' I ¦ * •'.v. ÄJ* •: ¦ Ww'1. ¦ i,-, S ¦ ¦ t < J . • , ll ,/.r' ¦/-v''/. /.;:,,¦' .-."¦ ... "\..-:. ;•-.» V/V./ -A /•' -' . jP Slika 1: Na satelitskem posnetku je viden enkratni zeleni koridor poplavnih gozdov in travnikov (rožnata barva) ob slovenski Muri, prepreden z zapisom govorice rečne dinamike - številnimi mrtvicami, ostanki nekdanjih meandrov ipd. Zgoraj desno je viden Črni log, eden največjih evropskih gozdov črne jelšeAlnus glutinosa. Med njim in Muro so največji in edini preostali vlažni travniki v Sloveniji vzhodno od Ljubljane, ki se raztezajo na površini skoraj 5000 ha. TU je center naše populacije bele štorkljeCiconia ciconia z največjo gnezditveno gostoto. Rečna pokrajina ima vse atribute, da se končno ustrezno zavaruje. Iz mednarodnega in nacionalnega vidika zasluži najvišjo možno stopnjo varovanja. (Vir: LANDSAT-TM dne 29.8.1992; objavljeno z dovoljenjem fondacije EURONATUR). Figure 1: Satellite picture of the unique green corridor of forests and meadows (pinky colour) along the Mura, interwoven with its lively river dynamics - numerous backwaters, remains of former meanders, etc. Above right the so-called Črni log, one of the largest alder foiestsAlnus glutinosa in Europe, is seen. Between it and the Mura, the largest and the only remaining wet meadows in Slovenia east of Ljubljana are situated, spreading on the surface of almost 5000 ha. This is the centre of the population of White Stork Ciconia ciconia with its highest breeding density. The river landscape has all the attributes to be finally adequately protected. From the international and national points of view, it deserves the highest possible degree of protection. (Source: LANDSAT-TM/August 29,h, 1992; published by courtesy of the EURONATUR foundation). rešitev! - enako kot krajinski park Mura (danes se načrtuje regionalni park)! Načrti za t.i. večnamensko izkoriščanje vodnih elektrarn na tej reki so ponovno oživeli, ne glede na to, da so jih ljudje sredi osemdesetih let s silovitim civilnim uporom zavrnili. 1.2. IZHODIŠČA Srednja Evropa je zaradi klimatskih razmer pretežno gozdnata dežela. Že nekaj tisočletij pa jo človek spreminja v kulturno pokrajino. "Prakrajina" s svojimi ekosistemi, ki je v Srednji Evropi skoraj ni več, zato ne sme biti izključni cilj nekega varovanega sistema; izvedenke ekosistemskih tipov, ki jih je človek oblikoval v kulturni krajini, so prav tako pomembne (Kmjle 1986). Končni stadij naravnega razvoja vegetacije je predvsem odvisen od podlage (tal) in klime, kakor tudi od biotskih dejavnikov. Na tleh, na katere ne vpliva niti podtalnica, in na mestih, ki jih ne zaznamujejo neke posebne morfološke značilnosti (npr. strmo pobočje), je naravna vegetacija odvisna od klime; govorimo /i XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS '^*štm ""¦-¦¦.:: s m . • V.. tSfjJC'lfe. . ; Sliki 2 in 3: Na prevolih (nem. Brennen), ki so med strugami kakor hrbti izbočeni in so nastali v času največjih povodnji reke, glede na velikost prodnikov in količino peskov v podlagi razlikujemo tiste porasle npr. s kukavicami Orchis sp. (levo) in take, ki so porasli z lišaji in mahovi (B. Štumberger). Figures 2 & 3: The so-called "prevoli" (ger. Brennen), situated between the river beds and bulging out like backs (they originated at the time of the greatest floods), are in view of the size of gravel and the quantity of sands in the substrata covered either by wild orchids (left) or lichens and mosses (B. Štumberger). o conalni združbi (Kaule 1986 po Ellenberg sen. 1982). Proti severu ali jugu obrnjena pobočja, večje luknje in razpoke ipd., ki bolj ustrezajo nekemu bolj južnemu (toplejšemu) ali severnejšemu (hladnejšemu) klimatskemu tipu, pa označujemo kot ekstraconalna, ker segajo v neko področje tako, kot da bi bili iz drugega klimatskega območja; takšna je tudi vegetacija. Rečne in potočne loke in močvirja z barji pa so mesta, kjer vodna bilanca (višina podtalne oz. talne vode) na področju tako močno prevlada nad klimo, daje razvoj conalnega tipa vegetacije preprečen. Gre za aconalno vegetacijo, ki je lahko tudi med različnimi klimatskimi conami zelo podobna. Ob rečnih lokah se torej na majhnem prostoru stikajo in prepletajo trije tipi vegetaci-jskihzdružb, ki so glede značilnosti reliefa podlaga živalim in človeku. Šele ko človek poseže v to samo na videz nepovezano troedinost in uniči enega izmed pomembnih naravnih dejavnikov, se dinamičen, a s tem stabilen ekosistem prične rušiti. Preusmeritev reke, ki povzroči padec podtalnice in izostanek rednih poplav, uniči celotno aconalno vegetacijo, celotni naravni potencial prostora. Če se to zgodi na lahkih prodnato - peščenih tleh, je to še posebej izrazito. Primer: subpanonska Drava med Mariborom in Središčem ob Dravi. 1.3. ČLOVEK IN VODNA KULTURA REKA: REGIONALNA Decembra 1994 je bil pod ježo terase v vasi Pobrežje opravljen popis posameznih ribo- gojnih objektov, ki so sestavni del kmečkih gospodarstev na "zvirih" studenčnic oz, sami Pobreški in pridruženi Turniški studenčnici. Naštetih je bilo vsaj 68 postrvjih gojišč, eno pa je bilo industrijskega tipa (lastna inventarizacija) . Diapazon različnih tipov ribogojnih objektov je prilagojen naravnim danostim, takšna je tudi raba: od izvira Pobreške studencnice pa do Gečevega mlina, kjer se ta združi s Turniško studenčnico, je 14 objektov v samem koritu studencnice; naprej je na "zvirih" 18 opuščenih in 8 aktivnih nezamreženih objektov tradicionalnega tipa (gradbeni element les) ter 21 zamreženih objektov (gradbeni element beton). Tem se pridruži še 7 postrvjih "ribnikov", ki ležijo na zvirih, v toku podtalnice na levi strani potoka nasproti ježe ali pa se vanje dovaja voda iz studencnice. Šest različnih načinov izkoriščanja na 1,5 km torej, hkrati pa doslej neopisana recentna lokalna vodna vaška kultura - verjetno brez primere v vsej Sloveniji! Sožitje človeka z reko v dravski loki je temeljilo na upoštevanju izkušenj in spoznanju, da so oblike rabe odvisne od naravnih razmer. Periodične poplave so hkrati napajale podtalnico in delovale kot motor regionalne kulture; pognojile so življenjsko pomembne travnike in omogočile rast produktivnih gozdov Prav v času največjih poplav so ljudje še v tem stoletju prevažali z "ladjami" vino v sodih iz vinorodnih goric do svojih domov v ravnini (npr. med Gradiščami in Vopošnico). Takrat je Drava namreč manj drla, ker se je razlila po celotni loki. Mlini so mleli moko. Eni so bili postav- XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS >'.H''r¦¦¦¦'>'rM;;i/)f */ 4 j r fäl & SI V,):,../,:-* ¦"' ¦¦'¦•»: Strafe .:•¦•¦¦ / R XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Sliki 4 in 5: Zemljevid Drave med Borlom in Varaždinom (Hrvaška) pred sto leti (zgoraj/levo) in satelitski posnetek istega področja leta 1992 po postavitvi hidrocentral (spodaj/levo). Na prvi sliki je dobro vidno orjaško področje prelaganja (furka-cijska cona) reke z glavno in stranskimi strugami ter pasom poplavnih gozdov ob rečnih otokih in na njih. Ttemno rdeča barva na drugi sliki - na mestu gozdov, presahnjenih strug in stranskih rokavov - so zaraščajoča se prodišča in umirajoči (presuše-ni) gozdovi. Drava je danes speljana od akumulacije do akumulacije po kanalih; veliki deli poplavnih gozdov ob reki so posekani, na njihovem mestu so zlasti v Sloveniji vidne na novo pridobljene kmetijske površine. Primerjaj satelitski posnetek Drave s satelitskim posnetkom Mure (Slika 1), oba sta nastala istega dne. (Vir: LANDSAT-TM dne 29.8.1992; objavljeno z dovoljenjem fondacije EURONATUR) Rgures 4 & 5: Map of the Drava river between Bori and Varaždin (Croatia) a century ago (above left) and satellite picture of the same area in 1992 upon the erection of hydroelectric power plants (below left). On the first picture, the huge furcation zone of the river's main and side beds and the flooded woodlands along the river's islands and on them is seen. Dark red colour on the second picture - in the area of forests, dried up beds and backwaters - represents gravel banks overgrown with shrubbery and the dying (drying up) woods. Today the Drava flows from one reservoir to another along the channels; large parts of the flooded woodlands along the river have been cut down, and in their place newly attained agricultural areas (especially on the Slovene side) can be seen. Compare the two satellite pictures of the Drava and the Mura rivers (Fig. 1); both were made on the same day (Source: LANDSAT-TM/August 29th, 1992; published by courtesy of the EURONATUR foundation) ljeni nekoliko bolj varno na studenčnicah oz. 2. KRATEK ZGODOVINSKI ORIS POSEGOV potokih, drugi pa so mleli kar na reki. Z reko IN NJIHOVIH POSLEDIC PO POSTAVITVI so se spuščali in dvigali ter se tudi poljubno PRVE HIDROCENTRALE NA REKI DRAVI prestavljali (npr. Mrkučev mlin iz Kunjske jame v Okršiču). Srkali so energijo reke, ne da 2.1. HIDROELEKTRARNE bi jo pri tem uničevali. Iskanje in izpiranje zlata, splavarstvo in šaj- Prva hidrocentrala na reki Dravi je bila do- karstvo, pletarstvo, brodarstvo, izkoriščanje grajena pri Fali leta 1918. Kot prva in edina HE proda in peska, košnja in sečnja, vse to je orno- na reki je imela tudi splavarnico, saj je bila Dra- gočila prav Drava. Bile so hude ure, ko je reka va s svojimi pritoki več kot pol tisočletja po- tudi jemala: odnesla pravkar narezane hlode, jem transporta lesa iz gozdov svojega poreč- pokošeno travo in v kopice spravljeno seno ja v nižje ležeče kraje Podravine in Podonavja ter predrznim poplavila hišo. (Juvan 1992), to je t. im. flosarstvo. Kasneje je Vsaj dve tisočletji je kultura v poplavno po- bila dravska dolina med Mariborom in Dravo- dročje Drave posegala le z varnih teras; vzdolž gradom v celoti hidroenergetsko izkoriščena njih so se vlekle zvečine enovrstne vasi. z verigo hidroelektrarn. Če odmislimo vodar- Gospodarjenja s poplavnim gozdom so ske posege v prejšnjem in začetku tega sto-nas učili bobri, šele nato gozdarji (Geister letja, ki bi jih danes lahko videli kot izredno 1990). V nekaterih vaseh sploh niso sekali; les zaželeno sonaravno urejanje vodotokov (biro-jim je naplavljala Drava (npr. Vopošnica).Mno- sani!), je človek posegel radikalno v subpa-ge vasi na robu terase so pod ježo poznale nonski del reke šele v 60 tih letih s postavitvijo razdeljene in nerazdeljene površine - te so pri- HE Zlatoličje; Drava je bila med Mariborom padele vaški skupnosti (npr. denacionalizira- in Ptujem speljana po kanalih. na 88 ha velika Gmanjščina pod Staršami, da- Hudourniški značaj Drave in njenih prito-nes posekan in izsušen gozd vaške skupnosti kov ob zgornjem toku je pospremljen z značil-pod Obrežem, ipd.). Tu se je vila Drava in po nimi erozijskimi procesi in je bil svoje čase postavi bi bilo nepravično, če bi nekomu od- vzrok njene prodonosnosti. Vzporedno oz. kot nesla vse, drugemu pa nič. Tveganost je bila posledica popolne izrabe Drave v hidroener-deljena. Enaka pravičnost za vse. Vodna me- getske namene je bilo na odseku med Avstri-sta, vodne vasi, vodni gradovi so živeli z reko, jo in Mariborom opuščeno izkoriščanje vodne proti njej. Izoblikovala se je regionalna reč- nega potenciala hudourniških potokov, ki ga na vodna kultura. je izkoriščalo prek 369 žag. Danes praktično vsi objekti opuščenih žag polagoma propadajo, kar spremlja povečano erozijo in zasipavanje zajezitvenih elektrarn (Brilly & Gorišek 1992). Ob industrijskem in kumunalnem onesnaževanju za jezovi pretočnih in zajezitvenih 7 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Slika 6. Kjer stranski rokav Drave doseže Dravinjo se prodnati otoki delijo po furkacijskem principu. Tu gnezdi mali martinec Äctitis hypoleucos, mali deževnikCharadrius dubius, vodomec Alcedo atthis, prehranjuje se pa črna štorklja Ciconia nigra (B. Štumberger). Figure 6: By the tributary of the first branch of the Drava river into the Dravinja, the gravel islands are divided according to the furcation principle. Here breed the Common Sandpiper Äctitis hypoleucos, Little Ringed Plover Charadrius dubius and Common Kingfisher-Ä/cedo atthis, while Black Stork Ciconia nigra only feeds here (B. Štumberger). hidroelektrarn tako zastajajo odpadki, ki polnijo akumulacije. "Protipoplavni učinek" akumulacij je s tem izničen. Vzporedno s preusmeritvijo Drave prek jezer v kanale odvajalnih (derivacijskih) hidro-central je bila v dravski loki uničena naravna izmenjava med podtalnico in reko, spustila pa se je tudi gladina podtalne vode. Komunikacija reke z njeno loko je skoraj povsod omejena na redke poplavne dogodke, ki se javnosti z nelagodjem prikazujejo kot "naravna katastrofa". Posegi z graditvijo hidrocentral in regulacijo Drave so obenem preveč izsušili 80 km2 poplavnih površin dravske loke (določeno pla-nimetrično; sem je šteta tudi površina nekdanjih strug). Tukaj, kjer suša nikoli ni bila poznana, zaradi preusmeritve Drave danes umirajo poplavni gozdovi in travniki: do temeljev se je spremenil tisočletni način gospodarjenja s poplavnimi površinami reke. 2.2. VODNOGOSPODARSKI POSEGI Za reko Dravo med Mariborom in sotočjem z Muro je bilo v preteklosti značilno prestavljanje njenih strug, Nastalo je obsežno območje prelaganja (furkacijska cona), na katerem se je oblikovala loka. Za to območje so bili značilni predvsem močni procesi erozije in sedimentacije ter srednje velik padec reke Drave (Schneider - Jacoby 1995). Vodnogospodarski posegi na Dravi oziroma v njeni neposredni bližini so temeljili na strokovnih podlagah, ki so zatrjevale, da je (so)naravno stanje nepravilno in ga je zato treba regulirati. Bili so predliodnica kmetijskega planskega gospodarstva. "V domalah vseh poročilih o poplavnih področjih Slovenije so geografi te institucije (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, op. avt.) v preteklih desetletjih molče ali izrecno nagovarjali vodarsko stroko k urejanju razmer. 8 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Slika 7: Skorajda prvobitna mehkolesna loka v območju izliva Dravinje v Dravo (B. Štumberger). Figure 7: Almost primeval soft-wooded flood plain in the area where the Dravinja flows into the Drava river (B. Štumberger). Šele zdaj, ko je to početje postalo tudi znanstveno nevzdržno, se uveljavljajo novi pogledi..." (Geister v Kozinc 1994). Posebna tragedija se je zgodila na nekoč enem največjih močvirnih predelov na slovenskem - Čretih na Dravskem polju. Tukaj so hidromelioracijska dela in regulacije površinskih vodnih tokov uničile sistem izgonov - skozi stoletja uveljavljen način, s katerim so ljudje z JV strani Pohorja prihajajoče vode uporabljali za namakanje in gnojenje (preplavljanje) travnikov. Raba vode v izgonih s sistemom "zaprnic, spuščalnikov in napajalnikov" je bila urejena po običajih in natančnem medsebojnem redu in sistemu (Melik 1957). Z uničenjem tega po velikosti enkratnega sistema namakanja in odvajanja voda na Slovenskem v dolžini 18-20 in širini 5-6 kilometrov je izginil enkratni kulturnozgodovinski spomenik, ki je nastal verjetno že v obdobju Rimljanov. Občutno zmanjšanje gladine statičnih rezerv podtalnice na Dravskem in Ptujskem po- slika 8: Sled umikajočih se valov ob zadnji poplavi. Obrez (B. Štumberger). Figure 8: Traces of the retreating waves during the last flood. Obrez (B. Štumberger). Iju zaradi znižanja vodne gladine v opuščenem rečnem koritu in odvodnih kanalih hidroelektrarn (Rismal 1992) - ti še vedno delujejo kot orjaški odvajalni jarki - je skupaj z uničenjem Čretovin "izgonskepokrajine", regulacijo Pol-skave in Dravinje, melioracijskimi posegi v dravski loki in skupaj z drugimi hidrotehnični-mi posegi na Dravi spremenilo celotno vodno bilanco rečne pokrajine. Kako pomembno je prej našteto, lahko vidimo na primeru studenčnic (potoki, ki izvirajo zvečine izpod mladopleistocenske terase Drave in tečejo po poplavnem območju). Večina studenčnic med Mariborom in Ptujem je danes zaradi teh posegov suhih. Sloviti Koroš-cevi mlini pri Ptuju danes stojijo ob suhih koritih studenčnic in le večja deževja napolnijo njihove kotanje. Moč vode, ki je gnala mline, je presahnila. Kaj se je zgodilo s samo reko? Zaradi pre-majnega pretoka, uravnav in načrtnega mehaniziranega ropa proda z rečnega dna oziro- XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS 1 i '¦ ipih'imlSfiiW Slika 9: Poplavljena cesta pred borlskim mostom čez Dravo jeseni 1993 (B. Štumberger) Figure 9: Flooded road before crossing the Bori bridge over the Drava river in autumn 1993 (B. Štumberger). ma prodišč Drava poglablja svojo korito. Bočno erozijo reke je nadomestila erozija njenega dna. Tako se manjšajo tudi rezerve pitne podtalnice. Zaradi spremenjene transportne sposobnosti po graditvi hidroelektrarn se je prodo-nosnost reke zmanjšala za 50 - 300-krat v primerjavi s stanjem pred energetsko izrabo (primerjava vrednosti transportne sposobnosti Drave pred in po postavitvi HE Formin kaže, da je sedanja vrednost okoli 400-krat manjša). Stara dravska struga, ki jo odvajalni kanali obidejo, se tu in tam poglablja, ponekod pa se material odlaga - predvsem tam, kjer se v staro strugo izlivajo večji pritoki, npr. Dravinja (povzeto po Juvan, S. 1992). Takoj za izlivom Dravinje v Dravo je gladina reke od leta 1980 do 1994 upadla za 1,1 m (lastna meritev), kar je bržkone tudi posledica vsakoletnega načrtnega izkoriščanja proda naravnost iz Dravinje neposredno pred njenim izlivom. Rečna dinamika Drave je v Sloveniji uničena. Vsi nekdanji mrtvi rokavi so danes skoraj brez izjeme suhi. Le nekaj nekdaj živih strug Drave danes deluje na principu mrtvih rokavov (mrtvic). Prodiščni habitati so skoraj izginili, in to ne samo na reguliranih delih, marveč tudi v naravni stari strugi reke. V matičnem koritu se izmenjujeta globinska erozija na eni in sedimentacija mulja na drugi strani (prej je Drava nosila zlasti prod in pesek). Posegi so nerazdružljivo dinamično skupnost vode in kopnega reke spremenili v monotono in ravno rečno korito. Stranske struge so v veliki meri odrezane od reke. 2.3. KMETIJSKI POSEGI S pospeševanjem kmetijstva in neekonomično ter prekmerno uporabo umetnih gnojil ter biocidov danes parametri mnogih snovi, ki so prišle z izpiranjem v podtalnico, močno presegajo dovoljene norme. Že predhodne študije iz obdobja 1981 -1983 so pokazale, da so razmere na Dravskem polju zaradi onesnaženja talne vode s pesticidi na meji drastičnosti (Brumen & Medved 1994). Mimo številnih drugih strupov vzemimo za primer le atrazin. Tega herbicida npr. v Nemčiji ne smejo več uporabljati že od začetka 1991 (Thielcke 1992). Prisotnost te rakotvorne snovi v pitni vodi ni in XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Slika 10: Vsako leto, tako tudi ob koncu junija 1994, z obrežja Dravinje tik pred njenim izlivom v Dravo načrtno odvažajo velike količine prodnato - peščenih nanosov. Dela potekajo pod pokroviteljstvom VG Ptuj. Nevzdržno se je sredi vegetacijske in gnezditvene sezone odločati za ukrepe, ki povzročajo padec podtalnice, obenem pa biti nad tem zaskrbljen. Na prodišču je v času izvajanja del gnezdil mali deževnik Charadrius dubius, na levi strani pa je začetek Krajinskega parka Šturmovci! (B. Štumberger) Figure 10; Each year, just as at the end of June 1994, huge quantities of gravel are systematically carted away, in the arrangements by the Water Management of Ptuj, from the banks of the Dravinja just before it joins the Drava. It is of course immoral to decide, in the middle of the vegetation and breeding season, upon measures which cause a certain drop of the groundwater level and be anxious over it at the same time. In the days when gravel was carted away, a Little Ringed Plover Charadrius dubius bred on shingle there. On the left of the photograph a part of the Šturmovci Landscape Park is seen. (B. Štumberger) vzdržna niti v sledeh. Kljub temu pa raziskave podtalnice npr. na Ptujskem polju v letih 1990-91 kažejo na izjemno onesnaženost vode z nitrati, atrazinom in njegovimi metaboliti (Hydro-meteorological Institut of Slovenia 1992). Ätra-zina je kar za 20-krat več kot dopuščajo standardi (EEC Standards). Posebej zanimivo pa je, da na merilni točki v Okršiču v poplavnem območju reke Drave kontaminacija ne presega limita: to si lahko tolmačimo z razmeroma majhnim pritiskom intenzivnega kmetijstva, predvsem pa s sicer okrnjeno, a še vedno obstoječo naravno izmenjavo vode med podtalnico in reko, posebej v času visokih voda! V 80ih letih so v poplavnem pasu Drave zaradi koruzne politike kmetijskih kombinatiov posekali in požgali velikanske površine gozdov. Ob vsem poplavnem pasu Drave ni ostala niti ena sama dobrava! Premena poplavam prilagojenih gozdov in travnikov v njivske površine je povzročila odnašanje nezaščitenih Slika 11: Jeseni leta 1993 je narasla Drava preplavila celotno recentno loko. Tam, kjer je bil ob reki posekan gozd, so na izkrčenih njivah nastala prodišča, na posameznih mestih pa je reka izkopala po več metrov globoke kotanje. Fotografija prikazuje posledice poplave v kanale stisnjene Drave, čeprav naj bi bila ta ukročena in pravoverno urejena; okoli 50 metrov od kraja posnetka je nasip regulacije! (B. Štumberger) Figure 11: In autumn 1993, the swollen Drava inundated the entire woodland stretching along it. In places where forests had been cut down along the river, gravel has been accumulated in newly made fields; here and there the river has made several metres deep basins. On the photograph above, the effects of the flooding by the "tamed" and into channels squeezed Drava are well seen. (B. Štumberger) slojev prsti; kot sestavni del muljev se ta odlaga v akumulacijah in v starem teku Drave. Na Bavarskem izgube rodovitne prsti zaradi tovrstnih posegov v poplavnih območjih rek znašajo do 50 t/ha. Po naravni poti se lahko letno debelina prsti poveča za 0,1 mm oziroma 1,5 t/ha. Tako bi potrebovali 3000 let, da bi sedanje njive bile ponovno pokrite z 20 cm debelim slojem (Gerken 1988). Zaradi kmetijske politike opuščanja travniških in pašnih površin ter prestrukturiranja v intenzivno živinorejo (poljedelstvo) so vsi večji travniki, in to ne samo vlažni, ob Dravi praktično že izginili. Se danes imajo vodilni agronomi Dravo za dejavnik intenziviranja kmetijske pridelave v Podravju; zdi se jim kot vodni recipient, ki omogoča osuševanje premokrih in kot vodni vir za namakanje presuhih kmetijskih zemljišč (Mikluš 1992). Torej kot sredstvo popolne manipulacije! (op. urednika) XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS mM t 10 XVI 68-69-70 1995_____________________________________________________ ACROCEPHALUS Poglavitna argumenta posegov v dravski Mariborom, so gnezdile prlivka Burchinus oe- loki, predstavljena javnosti, sta bila prene- dicnemus, na melovjih vzdolž Drave v okolici hanje poplav in pridobitev novih velikanskih Maribora in Ptuja slegur Monticola saxatilis, donosnih agrarnih (njivskih) površin. Ne prvo na močvirnih krajih ob reki modra taščicaLus- ne drugo se ni uresničilo: nastali so načrti za cinia svecica, v peščenih stenah Drave velike namakanje. Po načrtih agronomov (Mikluš kolonije breguljk Riparia riparia, v poplavnih 1992) Drava omogoča namakanje 13.200 ha gozdovih pragozdnega tipa pod Vurbergom zemljišč, torej le nekaj manj, kot jih je bilo v belohrbti detel Dendrocopos leucotus, neda- letih 1972 - 90 v Podravju izušenih (> 15.000 ha). leč od Maribora pa tudi kvakač Nyctycorax V EU vsaki dve minuti propade eno krneč- nyctycorax ipd. ko gospodarstvo (Schneider & Thielcke 1992). Dodajmo sodoben opis tedanjega življenj- Finančna obremenitev zasebnih posestnikov skega prostora ob Dravi: širina in globina re- ob Dravi je previsoka, da bi ekonomsko zdržali ke sta se močno spreminjali; obrežje in rečno investicijo umetnega namakanja. V nasprotju dno sta bila bogato členjena, reka je bila po- z Zahodno Evropo Slovenija torej še vedno in- nekod močno razširjena, obstajali so mnogi za- tenzivira svojo kmetijsko proizvodnjo (npr. na- livi, številna stalna in začasna vodišča, pred- cionalni program namakanja). Na ta način pri- vsem pa izredno raznolik rečni vzorec po dobljeni produkti so oporečni, predragi in ne dolgem in počez. Reka je s poplavami vedno dosegajo kvalitetnih standardov EU. znova preoblikovala orjaško območje prelaga- Evropska unija postopoma, a zanesljivo nja. Vedno znova in znova so nastajala obšir- deluje drugače: npr. v Španski provinci Kasti- na prodišča in peščeni nanosi. Rečni otoki so lia-Leon na 16.000 km2 finančno pomaga kme- nastajali in spet izginjali. Vse skupaj pa so v tom pri ohranjanju tradicinalnega kolobarje- loki dopolnjevale številne čiste, oligotrofne in nja. Površina je velika kot 3/4 Slovenije. Cilj mi- mrzle studenčnice, ki so v lokvah pod ježo ob- lijonskega dežja (430 milijonov DEM v 5 letih) likovale povirna barja. Vzdolž svojih tokav so je ohranitev stepskih ptic, zmanjšanje upora- oblikovale na prodnato karbonatni podlagi be umetnih gnojil in pesticidov ter zagotovitev močvirne predele - "imre". Posebnost pa so perspektiv za mlade ljudi, da bi ostali na po- bile depresije, imenovane "lava", ki so bile ved- deželju (EURONATUR 1994a). no poplavljene in zamočvirjene. Mrtvice je napajal tok podtalne vode, velike poplave so od- . pmjpp našale zarast in usedline, tako da so se starale o. F1 loh zej0 počasi. Loka je bila prepredena z linearnimi, ploščatimi in točkastimi vlažnimi habita- 3.1. SPREMEMBE AVIFAVNE ti. Vodna bilanca tal in mikrorelief loke, ki so ga oblikovale poplave, sta se kazala v vegeta- Razširjenost posameznih vrst ali struktura ciji. avicenoz kot dela življenjskih združb je rezul- Poplavna loka Drave je v celoti služila po- tat odgovorov visokokompleksnih organizmov plavam. Neprekinjeni orjaški pas poplavnih na danosti okolja (Bezzel 1982). gozdov je neposredno vzdolž reke stopnjeval Strnimo za slovenske razmere dobro poz- pestrost tako zaradi svoje sestave (mehkole- navanje avifavne dravske loke med Maribo- sna in trdolesna loka) kot po svoji vertikalni rom in Središčem ob Dravi na podlagi zapi- slojevitosti. Bogato razpredene površine mi- sov SEiDENSACHER-ja (1858) in REiSER-ja (1925) v kroreliefa sicer aconalne vegetacije loke so drugi polovici 19. ter začetku tega stoletja: na zaznamovala tudi povsem suha rastišča - prod- dravskih prodnatih otokih, že neposredno pod nati nanosi, poimenovani "prevoli", ki jih je re- Slika 12 in 13: V 70ih letih so se kovali veliki načrti: možni problemi in težave so bili malo pomembni, če jih primerjamo s koristmi, ki naj bi jih prinesla zgraditev jezera, kanalov in hidrocentrale Formin. Obstajalo je prepričanje, da bo bistveno zmanjšana možnost poplav na 3550 ha (35,5 km2) med Ptujem in Ormožem (iz Bračič 1975). Konice puščic med Markovci in Borlom označujejo mesta, do koder je segala voda ob povodnji jeseni 1993. Figures 12 & 13: In the 1970's, some "great" plans were being made: all possible problems were of little importance in comparison with the benefits to be brought by the construction of the reservoir, channels and the Formin hydroelectric power plant. Many were convinced that the possibility of waters flooding some 3550 ha (35.5 km2) of land between Ptuj and Ormož would be greatly reduced (Bračič 1975). Tips of the arrows between Markovci and Borl indicate places reached by water during the floods in autumn 1993. i o XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Sliki 14 in 15: Primerjava stanja Drave med Markove i in Gradišči neposredno po postavitvi jezu v Markovcih v letu 1980 (zgoraj) in po posegih v letu 1994 (spodaj): prodišča in travniki so tako rekoč izginili. Figures 14 & 15: The state of the river Drava between Markovci and Gradišče immediately after the erection of the dam at Markovci in 1980 (above), and after the interventions in 1994 (below): the once numerous gravel banks and meadows have virtually disappeared. Sliki 16 in 17 (desno): Drava pod Gradišči (izlivom Psičine) poleti in v času poplave jeseni 1993. V ozadju je vidna Ptujska akumulacija oz. jez v Markovcih (B. Štumberger). Figures 16 & 17 (right): The Drava river below Gradišče (Psičina outflow) in summer and at the time of floods in autumm 1993. In the background, the Ptuj Reservoir with its Markovci dam is well seen (B. Štumberger). 14 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS ^*r*^ ^^'X 1R XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS .-.f. ;: Si2_____:___ VH "'.' Slika 18: PrhvkaBurtiinus oedicnemus: kot gnezdilka Slovenije iztrebljena s postavitvijo zadnje hidrocentrale na reki Dravi ob koncu70ihlet(K.Wothe). Figure 18: Stone Curlew Burtiinus oedicnemus: as a breeder of Slovenia exterminated upon the construction of the last hydroelectric power plant on the Drava river in the late 70's (K. Wothe). ka ustvarila v času največjih poplav. Niz gozdov je bil prekinjen kvečjemu tam, kjer je reka silovito trčila ob gričevje Slovenskih goric in Haloz; melovja s svojimi podomimi stenami in specifično zarastjo so pestrost življenjskega prostora le še stopnjevala. Na mestu trka so ponekod nastali veliki rečni vrtinci premera prek 40 metrov. F&s med gozdovi in teraso pa so ljudje, upoštevaje naravni ciklus poplav in naravnih danosti, preoblikovali v kulturno krajino, ki so jo sestavljali travniki, znameniti krči (travniki sredi gozda), drevoredi ipd. Gnojile so jih povodnji. Ta del loke je zaznamoval odprt, osončen, nekak parkovni značaj. Skratka: življenjski prostor za rastline in živali v dravski loki je bil imeniten. Do leta 1978, s postavitvijo zadnjega jezera in hidrocentrale Formin, se je ta prostor temeljito spremenil. Rečna dinamika na zadnjem subpanonskem naravnem delu Drave je bila presekana. Mala čigra Sterna albifrons je na Dravi zadnjič gnezdila leta 1981 (Stumberger 1982) in tako so bila uničena edina znana in zadnja kontinentalna gnezdišča te vrste v Slo- veniji. Zadnja prlivka je bila na njenih gnezdiščih v Sloveniji, na prodiščih pod jezom v Markovem, opazovana aprila 1981 (Stumberger 1981), zadnjo opazovanje te vrste na selitvi oziroma klatenju na Dravi pa je iz leta 1982 (Stumberger 1983). Čeprav je slegurja Monticola saxatilis verjetno uničil lov, se danes zaradi prekinjene rečne dinamike melovja zaraščajo, s tem pa neustavljivo izginja njegov življenjski prostor. Majhna kolonija kvaka-čev je s postavitvijo ptujske akumulacije propadla, saj je dravsko žilje presahnilo. Bregulj-ka je zadnjič na Dravi uspešno gnezdila 1993 (Bračko 1995), vse zanjo primerna peščena gnezdišča pa so zaradi izostanka bočne erozije in uravnav reke izginila. Toliko le o nekaterih indikatorskih vrstah ptic rečne dinamike na našem subpanonskem delu reke. Spremembe v načinu kmetovanja s prelomom ter izginjanjem travniških površin ter nastankom velikanskih državnih njiv pa so zadale smrtni udarec npr. rjavoglavemu srakoper-ju Lanius senator in zlatovranki Coracias gar-rulus. Njuno izumrtje se časovno ujema s lfi XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Ä" -*¦ Slika 19: Dolgorepa raca Anas acuta (A. Bibič). Figure 19: Northern Pintail Anas acuta (A. Bibič) 25 a is 1 10 0 1980 1983 1990 1994 datum / date Grafikon 1: Upad gnezditvene populacije malega martinca Actitis hypoleucos glede na prisotnost teritorialnih osebkov na 3,2 km dolgem odseku Drave med Markovci in izlivom potoka Psičina. Prejšnji posnetki (Slike 14-17) nazorno kažejo na spremembe v njegovem gnezditvenem habitatu. Graph 1: Decrease in the breeding population of the Common Sandpiper A:L/tis hypoleucos on the basis of the pres- ence by territorial individuals on a 3.2 km long stretch of the Drava river between Markovci and the mouth of the Psičina stream. The previous photographs (Figures 14 - 17) indicate the changes in the bird's breeding habitat. postavitvijo zadnje hidrocentrale. 3.2. NACIONALNI POMEN Do leta 1989 je bilo v Sloveniji ugotovljenih 351 vrst ptic (Komisija za redkosti 1989). Od teh je po rezultatih Ornitološkega atlasa Slovenije 219 gnezdilk (Geister 1995). V Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije je 126 vrst (Bračko et. al. 1995). V dravski loki, območju, ki zajema manj kot 0,4 % (80 km2) površine države je doslej ugotovljenih skupno najmanj 266 vrst ptic. Med njimi je 89 rednih ter občasnih gnezdilk (Stumberger1993). Drava je edino znano in redno gnezdišče rečnega galeba Laws ridibundus v Sloveniji. Ta vrsta, ki zaradi močne globalne populacije nikakor ni ogrožena, spada v Sloveniji kot lo- 17 XVI 68-69-70 1995 Slika 20: SivkaÄythya ferina (A. Bibič) Figure 20: Common Pochard Äythya ferina (A. Bibič) kalna in maloštevilčna gnezdilka v kategorijo ogroženih vrst (Bračko et. al. 1995). Skupaj z navadno čigro Stema hirundo sta v zadnjih letih kolonijsko gnezdila na 5 lokali-tetah na Dravi in ob njej, vendar redno in šte-vilneje samo na eni - otočku Ptujskega jezera. Gnezditvena populacija galeba tukaj šteje 80 - 150 parov, čigre pa 50 - 120 parov (npr. Štumberger et al. 1993). Svoje čase sta vrsti gnezdili na prodnatih otokih Drave. Danes je umetna gnezdišča treba vzdrževati z veliko napora in ustreznimi posegi, saj bi drugače obe vrsti izginili. Nacionalne gnezditvene populacije ptic so bile v Sloveniji jeseni leta 1992 prvič ocenjene v poročilu Komisije za kartiranje in štetje ptic DOPPS, namenjenem projektu ICBP Conservation of disperse species in Europe - varstvo razpršenih vrst v Evropi. Na osnovi znanih delnih kvalitativnih podatkov je velikost gnezdi-tvenih populacij nekaterih vrst v dravski loki nacionalno pomembna (> 10% celotne sloven- Slika 22: Labod pevec Cygnus cygnus (A. Bibič) Figure 22: Whooper Swan Cygnus cygnus (A. Bibič) ACROCEPHALUS Slika 21: Kbstanjevka^y^ya nyroca (A. Bibič) Figure 21: Ferruginous Duck Äythya nyroca (A. Bibič) ske populacije): mali ponirek Tächybaptus ru-ficollis, čopasta crnica Äythya fuligula, mali deževnik Charadrius dubius, mali martinec Actitis hypoleucos, divja grlica Streptopelia turtur, tamariskova trstnica/Icrocep^a/us/zje-lanopogon, plašica Remiz pendulinus, kova-ček Phylloscopus trochilus. Verjetno velja to tudi za rečnega cvrčalca Locustella fluviatilis in morda za belovratega muharja Ficedula al-bicollis in trstnega cvrčalca Locustella lusci-noides. Na Dravskem in Ptujskem polju in ormoški ravnici s prilegaj očimi dolinami rek in potokov gnezdi 39 parov bele štorklje Ciconia ciconia (stanje 1993), kar je več kot 20% celotne slovenske gnezditvene populacije. V času spomladanske selitve Dravsko polje oziroma Dravo preleti do 100 ribjih orlov Pandion haliaetus (Vogrin ustno). V ugodnih razmerah pa v nekaj urah prečka Dravo tudi do 167 sršemr\ev Pernis apivorus (Božič 1992). Rdečenoga postovka Falco vespertinus v po- slika 23: Siva gosÄnseranser (M. Vogrin) Figure 23: Greylag Goose Änseranser (M. Vogrin) 18 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Slika 25: Kontinentalna gnezdišča male čigre-Stema albifrons so bila v Sloveniji uničena s postavitvijo zadnje HE Formin; na Dravi je zadnjič gnezdila 1981 (A. Ebert). Figure 25: Continental nest sites of the Little Tern Sterna albifrons were destroyed in Slovenia upon the construction of the last hydroelectric power plant Formin; on the Drava river it bred for the last time in 1981 (A. Ebert). sameznih letih na vrhuncu spomladanske selitve dobesedno preplavi Dravsko in Ptujsko polje in dele Drave. Videti jo je v skupinah, ki štejejo tudi do 125 osebkov; tako lahko v enem dnevu preštejemo tudi do skupno 500 osebkov (Štumberger 1993). Široki rečni prehodi (koridorji) so torej izredno pomembne selitvene poti tudi za ujede. Tako za rdečenogo po-stovko prav čez Dravo oziroma vzdolž njene rečne doline poteka ena najpomembnejših srednjeevropskih selitvenih poti te vrste^. Fav-nistična opazovanja (npr. Sere 1990, Štumberger 1995) kažejo, da izrazita spomladanska selitvena pot poteka v smeri Z - V , kot v lijaku od Cerkniškega jezera, Ljubljanskega barja, celjske kotline, Dravskega in Ptujskega polja, nakar se odpre proti F&noniji. Zaradi izrednega položaja slovenske sub-panonske Drave - na samem jugozahodnem okrajku Alp in na eni najpomembnejših južno-srednjeevropskih selitvenih poti (predvsem med t%nonijo in Mediteranom in med centralnim delom Srednje Evrope ter Sredozemljem) - je pomen tega rečnega segmenta več kot regionalen, je nedvomno nadregionalen (Štumberger 1993). Na Dravi in ob njej se nekatere vrste ptic v času selitve pojavljajo v velikih koncentracijah. Doslej zbrani kvantitativni podatki, zlasti vodnih ptic, so impresivni in bistveno presegajo nacionalne okvire. Npr. v enem samem dnevu je možno ob višku spomladanske selitve na Dravi videti med 5.000 in 8.000 črnih čiger Chlidonias niger (Štumberger 1993). Če upoštevamo pogosta umetna vodišča v rečni dolini pod Mariborom, pa to število že dosega številko blizu 10.000 čiger. 4000 in ? 3000 TD | 5 2000 > t looo o o f~"hlir1nniz>c: nir ror 1 :,;¦-¦¦¦¦¦ '¦¦yy-yyy-yy-y-WvWM SS:-:*:*:*:; tmwm :-:•;•:•:•:•:•:•:•:¦:¦:•: —t— lit — 50 13 40 3 TJ • t-H > •T-4 "O 30 cs ¦!-< O 20 M X> , t i ,¦ , X / 2M««|C Nffl /x>V_ ^X LFLs > /••1 \*i -itffe-ZnSDvcl Kft/h»»^ . L- ^T >-5^-^^^T\, f^ / /ti;-, K? ŽA^s* tSS^A J* K/ "P"^ ;«L- *JU .'lira fZ7- ; .: jar VH «t />WX. / *. I I Iff I &%r M\ •¦ »V\ 0>S ,j>* JEZ Slika 2: Jezovna zgradba v Markovcih z dovodnim kanalom in bočnimi nasipi (Hvastja, Bojc 1978) Figure 2: Markovci dam with inlet channels and side embankments (Hvastja, Bojc 1978) Vgrajena je Kaplanova turbina. DOVODNI IN ODVODNI KANAL Derivacijska kanala sta trapezne oblike, delno vkopana in delno nasuta. Dimenzionirana sta za prevajanje do 450 m3/sec. Obložena sta z vodotesno oblogo iz asfalta, tako na oste-nju kot na dnu. OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI O ELEKTRARNI: - zajezitev je na koti 220.00 m - spodnja voda je na koti 191.00 m - brutto padec je 29.00 m - koristna prostornina akumulacijskega bazena je 4,2 mio. m3 - instalirani pretok je 2 x 225 = 450 m3/sec - instalirana moč je 2 x 56 = 112 MW - povprečna letna proizvodnja energije je 570 GWh 3. OSNOVNE HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI REKE DRAVE 3.1. HIDROLOŠKI REŽIM REKE DRAVE Dinamika odtoka reke Drave kaže letne maksimume v juniju, minimume pa v februarju, kar je značilno za reke z nivalnim režimom. Značilnost dravskih pritokov so maksimalni pretoki v pomladanskih in jesenskih mesecih, minimalni pa pozimi in poleti, kar velja za reke s pluvialnim režimom. Visoke vode na Dravi so predvsem posledica močnih poznopom-ladanskih in poletnih nalivov, ob istočasnem povečanju pretoka zaradi taljenja snega v Alpah. 3.2. ZNAČILNOSTI OBDRAVSKE LOKE V ŠTURMOVCIH 46 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS PTUJ Spuhlja ^ ,«^^% ¦Zabovd " Markovci Nova vqs Bukovi. .y Slika 3: Drava med Ptujem in sotočjem z Dravinjo pred in po postavitvi jezu v Markovcih Figure 3: The Drava River between Ptuj and the Dravinja tributary before and after the Markovci dam construction Območje Šturmovcev, stisnjeno med ledenodobne terase, je imelo pred postavitvijo verige spodnjedravskih HE izjemno vrednost predvsem kot poplavno retenzijski prostor, kjer so se umirjale narasle dravske vode po občasnih naravnih stihijah. Loka, kakor imenujemo ta prostor, je obvodni pas reke, v katerem so občutni vplivi rečne dinamike. Reka tu prestavlja svojo strugo, premešča prodišča, ustvarja in ruši erozijske stene in zajede ter se umirja v zeliščnem pasu, ki prehaja v poplavni gozd. Za poplavni gozd je značilna prepletenost z mrtvimi rečnimi rokavi, prek katerih se prelivajo občasne visoke vode in visok nivo gladine talne vode, ki napaja značilno drevesno združbo. Poplavni gozd nato prehaja v pas travniške loke z redkejšim drevjem, grmovjem in travniškimi livadami, kijih bogatijo značilne obdravske studenčnice. Po postavitvi HE Formin območje Šturmov- cev le še občasno preplavi visokovodni val, ki ga turbine HE Formin niso sposobne spremeniti v električno energijo. Pri tem vode poplesavajo po izkrčenih njivskih površinah, ki se dandanes zajedajo prav do rečnega korita in s seboj odnašajo še tisto tanko plast prsti, ki prekriva nekdanje površine loke. 4. DEFINICIJA PROBLEMA Cilj renaturacijskih posegov je vzpostavitev stanja, podobnega tistemu, ki je bilo pred nastalimi spremebami v prostoru. Pri tem je pomembno poznavanje osnovnih trenutnih značilnosti prostora, kakor rudi stanja pred nastalimi spremembami. Cilj renaturacije loke v Šturmovcih je vzpostavitev hidrološkega režima, podobnega tistemu pred postavitvijo elektrarn, kar bi po naravni poti zagotavljalo funkcioniranje ekosistema, ki ga zaznamuje 47 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Slika 4: Povprečni mesečni pretoki (VP Bori) in povprečne mesečne gladine talne vode na Ptujskem polju. Figure 4: Average monthly discharges and average groundwater levels at Ptujsko polje. rečna dinamika. Spremembe hidrološkega režima, ki so najbolj spremenile vplive rečne dinamike na območju Šturmovcev, so naslednje: I. zmanjšan pretok vode v stari dravski strugi II. morfološke spremembe v stari strugi III. znižani nivoji gladine talne vode 5. ANALIZA HIDROLOŠKIH SPREMEMB 5.1. PRETOKI Hidrološki režim Drave je bil v zadnjih desetletjih zaradi postavitve verige dravskih HE močno preoblikovan. Dnevna nihanja pretokov so bila velika in neposredno odvisna od obratovanja više ležečih elektrarn. Značilnost takšnega poteka gladin je, da se večji del dneva pretaka le t.i. biološki minimum (nekaj deset m3), pri maksimalnem obratovanju elektrarn pa se nekaj ur dnevno poveča pretok za nekajkrat. Pri višjih pretokih je Drava zapolnila številne rokave, mlinščice, stare struge in napajala tudi bolj oddaljena območja, kar se je dogajalo skoraj vsak dan, danes pa le ob t.i. konicah, v času visokovodnih valov. Po začetku obratovanja HE Formin pa je v stari dravski stugi ostal le še biološki minimum, ki se pretaka po vse bolj zaraščajoči se strugi. Na sliki 4 je prikazana sprememba gladin letnih preto- 48 kov po začetku obratovanja HE Formin. Zmanjšanje pretokov vode, ki se preliva v staro dravsko strugo, pa vpliva tudi na širino toka Drave. Pred pričetkom obratovanja HE Formin je imela Drava občasno tudi več sto >..:?*• MX -M •• » t «Jasa* SSÄSrfSft« Sliki 5 in 6: Pretoki na VP Bori za leti 1981 in 1990. Figures 5 & 6: Discharges at Bori water-level station in 1981 and 1990. XVI 68-69-701995 metrov široko strugo, voda se je prelivala v številne rokave in mrtvice, občasna prodonosnost je preprečevala zablatenje bregov in omogočala prenikanje vode v obvodni svet. Poudariti je treba, da se je to dogajalo tudi še po postavitvi verige HE v zgornjem toku Drave. Po izgraditvi HE Formin, ki ima največji neposredni vpliv na hidrološki režim območja Sturmov-cev, pa je od nekoč širokega vplivnega območja reke Drave ostalo le še nekaj deset metrov široko plitvo rečno korito. Ob pripravah na graditev HE Formin so bile regulirani tudi pritoki v neposredni bližini. Reguliran je bil del struge Pesnice na Ptujskem polju, tako da se nekdanje poplavne vode prelivajo neposredno v odvodni kanal HE Formin. Dravinja se sedaj izliva v Dravo pri nižjih dravskih gladinah. Vzdolž stare dravske struge so presahnile številne studenčnice, mrtvi rokavi in druga mokrišča. Zaradi Ptujskega jezera visoke vode Drave ne vplivajo več na odtočne razmere površinskih voda, saj je bila akumulacija dimenzionirana tako, da zadrži večino visokih voda in poplavljanje ni več mogoče. Med osnovnimi tehničnimi podatki o elektrarni SD 2 (točka 2) lahko razberemo, da je instalirani pretok vode prek turbin 450 m3/sec. Toliko vode odvzema HE ob optimalnem obratovanju turbin. Kolikšen je dejanski povprečni mesečni odvzem vode za SD 2, pa je razvidno iz Slike 4. Na tej prilogi je prikazana odvisnost med pretoki in gladino talne vode za vodomerno postajo Bori na Ptujskem polju. Žal ta postaja ni obratovala med drugo polovico leta 1981 in ob koncu leta 1989. Prazni stolpci prikazujejo količine vode, ki se pretaka skozi de-rivacijski kanal do HE Formin in se prek kanala spet izliva v Dravo, vključno z biološkim minimumom, ki se pretaka po stari dravski strugi. Polni stolpci pa kažejo vodne količine, ki se prelivajo samo po stari dravski strugi (žal le za obdobje, ko je obratovala vodomerna postaja pri Borlu). Razlika med stolpci kaže, koliko vode je v obravnavanem obdobju (povprečno po posameznem mesecu) odvzemala HE Formin. Če je dotok vode do turbin večji od tistega, na katerega je dimenzionirano njihovo delovanje, je treba višek vodnega vala odvajati v staro dravsko strugo. Tb se zgodi ob t.i. visokih vodah. Takšne hidrograme prikazujeta sliki 5 in 6 za vodomerno postajo Bori. Na hidro-gramih za leto 1981 in 1990 so prikazane povprečne dnevne vrednosti pretokov, ki so določene z aritmetično sredino pretokov, ki so na- ACROCEPHALUS stopili v 24 urah. Vidimo, da po stari dravski strugi večino leta teče t.i. biološki minimum, nekoliko višji v letu 1981 in nižji v letu 1990, ko večino leta ni presegal okoli 20 do 30 m3/sec. Izrazite konice v teh grafikonih pa kažejo čas visokovodnih valov, ko se presežek vodnih količin namesto na HE odvaja v staro dravsko strugo. Tako se je v času znanih poplav v začetku novembra 1990 mimo Borla prelivalo skoraj 700 m3/sec. Hidrološko velja obdobje med letoma 1981 in 90 za sušno obdobje. S slike 6 vidimo, da se je v letu 1990 v stari dravski strugi le trikrat do štirikrat prelivalo več kot 100 m3/sec vode in le petkrat ali šestkrat več kot 50 m3/sec vode. 5.1.1. Predlagani ukrepi Iz podatkov o instalirani moči turbin HE Formin in iz diagramov pretokov vode po stari dravski strugi in derivacijah lahko vidimo, kakšne količine vode so se pred postavitvijo HE SD 2 prelivale v stari dravski strugi. S postavitvijo markovškega jezu in HE Formin so se močno spremenile morfološke in hidrološke značilnosti območja, ki jih v celoti ni več možno povrniti. V posebni študiji bi morali preučiti možnosti povečanega prelivanja vode v staro dravsko strugo na način, ki ne bi bistveno prizadel obratovanja HE Formin oziroma bi upošteval sprejemljive prilagoditve in morebitne adaptacije HE (obratovanje z zmanjšano zmogljivostjo). Določitev potrebnih vodnih količin za izboljšanje morfološkega stanja stare dravske struge pa bi morala upoštevati tudi predvidene ukrepe (npr. količine umetno vnesenega proda, sistem pragov itd.). 5.2. MORFOLOŠKE SPREMEMBE Značilnost dravskega toka na odseku med Ptujem in Ormožem pred postavitvijo zadnjih dravskih HE je bila intenzivna morfološka dinamika in premeščanje toka. Reka je svoje korito premeščala po nestanovitnih prodiščih in sipinah. Prodišča so zaradi rečne dinamike stalno nastajala in izginjala, redno preplavlja-nje pa je onemogočalo njihovo zaraščanje. Dandanes je zaradi zgrajene verige HE na Dravi naravni transport proda skorajda prekinjen, zmanjšani pretoki prek jezu v Markov-cih v staro dravsko strugo pa nimajo dovolj erozijske moči, da bi lahko po naravni poti omejevali zaraščanje obstoječih sipin. Prodišča se 4Q XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS G(Vöan) 0{m5/8) 3000 1000 ¦ 28&0 ¦ 2700 900 2550 ¦ 2400 - 800 - 2250 ¦ 2100 - 700 1950 • 1800 - 600 1650 ¦ 1500 • 500 1350 • 1200 ¦ 400 Q(t) pred postavitvijo HE Varaždin 1050 900 750 600 450 300 150 300 200 • 100 SSSSgSSS Gs=5010t/Ieto = 2783m'/Ioto t(dm) Slika 7: Krivulja trajanja pretokov in profiine prodonosnosti za odsek Ormož - Središče ob Dravi (Juvan 1992). Figure 7: Discharge duration curve and profile sediment transport duration curve section: Ormož - Središče ob Dravi. tako zaraščajo, postajajo še odpornejša proti eroziji in premeščanju, zaradi majnih pretokov in zanemarljive prodonosnosti pa nove sipine ne morejo nastajati. Hnejše frakcije proda so v stari dravski strugi praktično izprane, kar pomeni, da se gibanje proda sedaj pričenja kasneje (t.j. pri večjih pretokih kot nekoč). Pri načrtovanju revitalizacijskih ukrepov v nastalih razmerah, ko je naravni transport proda prekinjen zaradi usedanja v Ptujski akumulaciji, so od količine erodiranega materiala pomembnejše določitve pretoka, pri katerem se pričenja transport proda, kar še posebej velja za odsek dravske struge pod jezom v Markov-cih pa do prvega večjega (prodonosnega) pritoka. Samo povečano prelivanje voda prek jezu v Markovcih torej še ne bi prineslo želenega učinka. Po enačbah Meyer-Peter Müllerja in Scho-klitscha je bila izračunana vrednost specifične prodonosnosti za odsek Drave med Ptujem in Zavrčem pred postavitvijo HE Formin, iz linije pretokov in planimetriranjem površin pod linijo trajanja profilne prodonosnosti pa je bila za kontrolo izvrednotena še povprečna vred- nost letne količine proda, ki ga je bila Drava sposobna transportirati pred postavitvijo HE Formin. Ocenjeno je bilo, da je kljub direktnim meritvam prodonosnosti in izračunanim vrednostim po omenjenih enačbah ocena, dobljena s planimetriranjem površin, natančnejša od merjenih vrednosti (Juvan 1992); izvrednotena vrednost letne količine transporti-ranega proda na odseku med Ptujem in Zavrčem pred postavitvijo HE Formin je tako 136.000 m3/leto. (Neposredne meritve prodonosnosti v letih 1967-68 so sicer pokazale še večjo vrednost, t.j. 300.000 mVleto). Izračunanana vrednost letnih količin trans-portiranega materiala za isti odsek Drave (med Ptujem in Zavrčem) po izgraditvi HE Formin paje335m3/leto. Primerjava vrednosti transportne sposobnosti Drave pred in po postavitvi HE Formin kaže, da je sedanja vrednost okoli 400-krat nižja! V obdobju 13 let po začetku obratovanja HE Formin je bilo na odseku Drave med Zavrčem in Ormožem na leto povprečno transportiranih 5.770 m3 sedimentov (skupno v 13 letih okoli 75.000 m3), pri čemer je treba poudariti, da največji del plavin prispevajo dravski pritoki, posebej reka Dravinja, in erodirani material z nekdanjih obsežnih prodišč blizu gradu Bori. Delež erodiranega materiala, ki prihaja iz gornjih odsekov reke Drave, obsega vsega okoli 6% celotnega deleža plavin! Dejstvo je, da zaradi zgrajenega sistema HE ni možno odpraviti osnovnega vzroka zmanjšane prodonosnosti, oziroma povečanega poglabljanja korita. Zaradi poglabljanja struge se bo nadaljevalo rušenje obrežnih zavarovanj, znižanje gladine podtalnice, izsuše-vanje studenčnic in nekdanjih mlinščic ter s tem propadanje obrežnih lok in prodišč. Pri načrtovanju revitalizacij skih ukrepov je treba to upoštevati. 5.2.1. Predlagani ukrepi Za izboljšanje morfološkega stanja reke Drave na obravnavanem odseku pod jezom v Markovcih bi bilo smiselno sprejeti naslednje ukrepe: 1. POVEČAN PRETOK VODE PREK JEZU V MARKOVCIH Občasno preplavljanje prodišč bo po na- 50 XVI 68-69-701995 ACROCEPHALUS ravni poti omejevalo njihovo zaraščanje, hkrati pa bo povečana erozijska moč reke uravnavala tudi nastanek novih in premeščanje obstoječih prodišč. 2. UMETNO DOVAJANJE PRODA V REČNO KORITO Za vzpostavitev vsaj približno podobnih razmer, kot so prevladovali pred postavitvijo verige HE, pa bi bilo nujno umetno dovajanje proda v rečno korito (seveda ob povečanem dotoku vode prek jezu v Markovcih) oziroma alternativno spiranje usedlin izza rečne pregrade. Primerjave dobljenih vrednosti prodo-nosnosti pred in po postavitvi HE Formin in upoštevanje dejstva, da Ptujsko jezero deluje kot ogromen usedalnik proda, jasno kažejo, da je umetno dovajanje proda nujno za revitalizacijo prodišč in rečne dinamike na obravnavanem odseku. 3. SISTEM TALNIH PRAGOV Za upočasnitev procesov jpoglabljanja struge bi bilo smiselno vzpostaviti sistem talnih pragov. 4. VPLIV NA TRANSPORTNE ZMOGLJIVOSTI REKE Transportne zmogljivosti reke je možno do neke mere regulirati s prilagajanjem širine rečnega korita. 5. PREPOVED ODVZEMA PRODA Prepovedati je treba nenadzorovan odvzem proda iz "črnih" gramoznic tik ob stari dravski strugi. 6. UREDITEV NADOMESTNIH BIOTOPOV V GRAMOZNICAH OB REKI Z dvigom gladine talne vode bodo nastali v eksploatiranih gramoznicah ob reki pomembni nadomestni biotopi. 7. OMEJITEV SPREMEMB V RABI OBREŽNEGA PROSTORA Izsekavanje, spreminjanje površin gozdne in travniške loke, urbanizacija in drugi človekovi posegi rušijo naravno ravnovesje ob reki in povečuje nevarnost erozijskih procesov ter spiranja plavin. 5.3. PODZEMNE VODE Vsak poseg v hidrološki režim aluvialnih vodotokov povzroča dreniranje in infiltracijo vode iz korita neposredno v bližnji odvodnik ter spremembe režima v bližnjih manjših površinskih vodotokih. Vodni režim podtalnice v aluvialnem vodonosniku je poleg prevladujočega vpliva bližnjega vodotoka lokalno pod vplivom hidrogeoloških in topografskih značilnosti področja pa tudi gospodarskih dejavnosti (dreniranje, izsuševanje, intenzivno poljedelstvo, vodna zajetja itd.). Podtalnica Ptujskega polja se razen z dravsko vodo napaja tudi iz sosednjega povodja Pesnice, ki ima nekoliko drugačen odtočni režim. 5.3.1. Dravsko polje Dravsko polje obsega s prodom zasuto ravnino med Mariborom, Pragerskim in Vidmom pri Ptuju. Na visoki terasi je debelina prodnih naplavin 22-26 m, na nizki terasi vzdolž Drave 5-18 m. Podlago prodnih naplavin sestavljajo neprepustne plasti gline, laporja, konglomerata in peščenjakov. Gladina podtalne vode je nagnjena v glavnem od zahoda proti vzhodu z rahlim odklonom proti odvodnemu kanalu HE Zlatoličje. Na zahodnem obrobju polja je gladina 6-13 m pod površino, v osrednjem 6-10 m ter blizu strojnice HE Zlatoličje okoli 14 m pod površino. Na nizki terasi vzdolž Drave je gladina le 2-3 m pod površjem. Vodonosna prodna plast je na zahodnem delu polja debela od 3,5-13 m, v osrednjem delu 11-19,5 m in na južnem obrobju 14-18 m. Podtalna voda se napaja s prenikanjem padavin, ki padejo na polju, in z infiltracijo pohorskih pritokov. Infiltracija iz meljskega akumulacijskega bazena je le malenkostna. Odteka v studenčnice pod visoko teraso, v odvodni kanal HE Zlatoličje in v staro strugo Drave. Skupni pretok podtalne vode znaša pri nizkem vodnem stanju 2,5 m3/sec, pri srednjem do 2,8 m3/sec. Od tega je treba odšteti 0,4 m3/ sec pretoka podtalnice v severozahodnem delu polja, ker je zaradi urbanizacije že zelo onesnažena. Okoli 0,6 m3/sec vode se izkorišča v obstoječih črpališčih na Dravskem polju. Ostane še 1,5 m3/sec pretoka podtalne vode, vendar je mogoče izkoristiti le še 0,6-0,8 XVI 68-69-70 1995 m3/sec. Vzhodno od Kidričevega je podtalna voda močno onesnažena zaradi izcejanja iz farm in tovarne glinice. 5.3.2. Ptujsko polje Prodna ravnica Ptujskega polja se razprostira med Ptujem, Ormožem, Dravo in vznožjem Goric. Podtalnica na Dravskem polju je po postavitvi HE Formin ločena od podtalnice Dravskega polja. Debelina prodnih naplavin je 4-22 m. vNaj debelejše so med Budino, TUr-niščem in Šturmovci ter pri Gorišnici, Moškanj-cih in Dornavi (od 15-22 m). Zelo tanke so med Borovci, Prvenci in Markova (4-10 m). Podlago prodnih naplavin sestavlja neprepustni terciarni lapor. Gladina podtalne vode je nagnjena v zahodnem delu polja od severozahoda proti jugovzhodu, v vzhodnem delu pa od zahoda proti vzhodu. V zahodnem in osrednjem delu polja je gladina podtalnice od 6-8 m pod površjem (na visoki terasi). Na nizki terasi pri Stojncih in Forminu je le 2-3 m globoko. V vzhodnem delu polja je gladina le 1-4 m pod površjem. Vodonosna prodna plast je v skrajnem zahodnem delu pri Spuhlji in Budini debela 10-15 m, v osrednjem delu med Markovci, Borovci, Zagojiči in Stojnci pa le 1-5 m. V vzhodnem delu je debela 5-9 m. Podtalna voda se napaja s prenikanjem padavin, ki padejo na polju, in v precejšnji meri z inflitracijo vode iz Ptujskega jezera in stare dravske struge pod jezom. Odteka v studenč-nice pod visoko teraso in v Dravo. Odvodni kanal HE Formin je zatesnjen z vzdolžnim tesnilnim zidom, zato je odtekanje podtalne vode v kanal neznatno. Skupni pretok podtalne vode je pri srednjem vodnem stanju 0,9 m3/sec. Od tega vodovod za Ormož pri Mihovcih odvzema okoli 501/sec. 5.3.3. Vpliv postavitve HE Fbrmin na režim podtalnice Ptujska akumulacija preprečuje odtekanje podtalnice proti Dravi. Vodonosnik pod mar-kovškim jezom se je pred postavitvijo jezu napajal s podzemnimi tokovi, ki so pritekali iz zahoda. Neprepustni nasipi ob akumulaciji so te tokove prekinili, zatovse podzemni rezervoarji talne vode v pasu Šturmovcev ne polnijo več z zalednimi talnimi vodami. Vodna gladina v akumulaciji je bistveno višja od vodne- ACROCEPHALUS ga ogledala v stari dravski strugi, ločuje ju nepropustna obloga, kar je povzročilo še hitrejše dreniranje podtalnice. Ob nasipih akumulacije so bili sicer zgrajeni posebni kanali, ki naj bi nadomestili dre-nažni vpliv več deset metrov široke dravske struge, vendar zaradi premajhnih dimenzij in zablatenja ne morejo opravljati te naloge. Gladina podtalnice ob kanalih je približno 0,5 do 1,0 metra nad gladino vode v kanalu (Brilly 1980). Dovodni kanal do HE Formin nima posebnega vpliva na nihanje podtalnice, saj je obložen z neprepustno oblogo, ob odvodnem kanalu pa je zgrajena zavesa, ki preprečuje odtekanje podtalnice v smeri proti Dravi. Na delu kanala, kjer ni zavese, je opazno povečano dreniranje podtalnice, pred izlivom Pesnice pa je zaznaven tudi posredni vpliv HE Formin: visoke vode Pesnice so ukročene in ne poplavljajo več, torej tudi ne bogatijo več podtalnih vodnih zalog. Na situaciji na sliki 8 so prikazani omenjeni objekti (zavese, vodotesne obloge). V okviru naloge so bili pridobljeni podatki o izračunanih oz. pričakovanih spremembah gladin talne vode zaradi obratovanja HE For-min, ki so bili dobljeni s pomočjo posebnega računalniškega modela (Brilly 1980). Rezultati so prikazani na situaciji na sliki 8. Urejanje površinskih vodotokov je nedvomno še dodatno znižalo gladine talne vode na posameznih območjih. Matematično modeliranje je pokazalo, da bo gladina talne vode najbolj upadla v osrednjem delu območja med derivacijskim kanalom HE Formin in staro dravsko strugo (za okoli 1 meter), narasla pa v pasu severno od deri-vacij in jezu v Markovcih. Meritev sprememb gladin talne vode po začetku obratovanja HE Formin, ki bi potrdile rezultate modeliranja, zaenkrat še nimamo, opažanja lokalnega prebivalstva pa kažejo, da so upadi gladin ponekod na območju Šturmovcev še večji od izračunanih. V nekaterih vodnjakih v Šturmovcih (zlasti pa med Novo vasjo in Muretinci), v katerih je bila pred postavitvijo markovškega jezu voda tik pod površjem, je sedaj gladina talne vode okoli dva metra niže (Štumberger, ustno). Na sliki 4 je prikazana medsebojna odvisnost med pretoki vode po reki Dravi in nihanji gladin talne vode za vodomerno postajo Stojnci za obdobje po začetku obratovanja HE Formin (1981-90). Zal podatki iz prejšnjih let 52 XVI 68-69-701995 ACROCEPHALUS Slika 8: Računske vrednosti gladine talne vode (v metrih) po postavitvi jezu v Markovcih (Briliy 1980). Figure 8: Calculated values of groundwater levels (in metres) upon construction of Markovci dam (Briliy 1980). še niso obdelani, tako da zbrani podatki pri- bi bilo treba preučiti naslednji možnosti dpvo- kazujejo le medsebojne odvisnosti med pada- da površinskih voda na območje loke v Štur- vinami, pretoki in gladino talne vode, ne pa movcih: tudi predhodnega stanja gladin talne vode. Vidi se, da nihanje gladin talne vode v glavnem sle- 1. DOVOD DRENAŽNIH VODA IZ KANA- di vrednostim pretoka vode v Dravi. LOV OB NASIPIH 5.3.4. Predlagani ukrepi Dvig gladine talne vode na nekem območju je zahtevna naloga, predvsem zaradi velikega vplivnega območja, ki ga ima takšen ukrep. Če želimo spremeniti (dvigniti) gladine talne vode, tako da poseg ne bi vplival na okoliške površine, je treba vzpostaviti izolirano območje, ki ga omejujejo neprepustni nasipi ali zavese. V načrtu revitalizacije območja Šturmovcev bi bilo treba takšne možnosti preučiti v posebni študiji. Kot ukrepa začasnega izboljšanja razmer Drenažna voda iz zbirnih kanalov ob nasipih akumulacije se pri Markovcih točkovno izliva v staro dravsko strugo; možno bi bilo pripraviti načrt razpršenega razlivanja teh voda na območju obdravske loke. 2. PREUČITEV MOŽNOSTI DODATNEGA ČIŠČENJA ODPADNIH VODA PTUJSKE ČISTILNE NAPRAVE Ob desnem bregu Ptujske akumulacije obratuje ptujska čistilna naprava. Vode, ki trenutno iztekajo iz objekta, sicer niso primerne 53 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS za intenziviranje zarasti v loki v Sturmovcih, vendar bi bilo v prihodnje možno razmisliti o dodatni rastlinski čistilni napravi v okviru nadomestnega biotopa (močvirja) ob akumulaciji, s čemer bi izboljšali tudi kakovost izlivnih voda iz čistilne naprave. LITERATURA Brilly, M., Žužek, L. (1980): Študija o znižanju talne vode na območju HE SD, I. in IL del, FAGG. HMZ (1995): Gladine podtalnice za v.p. Stojnci. Poročilo. Hvasta, B., Boje, J. (1978): ob dograditvi HE SD (HE Formin). Gradbeni vestnik 1. 27, št. 1-2. pp. 12-22. Juvan, S., (1992): Morfološke spremembe struge reke Drave kot posledica spremenjenih hidrodinamičnih razmer po izgradnji HE Formin in HE Varaždin. Mednarodna konferenca o Dravi. Univerza (etc.), pp. 77-84. POVZETEK V študiji so zbrani osnovni hidrološki podatki o reki Dravi na območju predlaganega krajinskega parka Šturmovci, na širšem območju med Ptujem in Ormožem. Opisane so spremembe, ki so nastale po postavitvi zadnje izmed dravskih elektrarn, t.j. HE Formin oziroma SD 2. Skupne značilnosti vplivov na geomorfo-1 oš ko in hidrološko stanje obravnavanega odseka reke Drave so opisane v treh sklopih: - spremembe v pretokih voda skozi staro dravsko strugo, - morfološke spremembe in - spremembe v režimu talnih voda. Po postavitvi verige dravskih HE, posebej pa po letu 1980, ko je pričela redno obratovati HE Formin, se po stari dravski strugi skozi Štur-movce večji del dneva pretaka le t.i. biološki minimum (nekaj deset m3), pri maksimalnem obratovanju elektrarn pa se nekaj ur dnevno poveča pretok za nekajkrat. Pri višjih pretokih je v preteklosti Drava zapolnila številne rokave, mlinščice, stare struge in napajala tudi bolj oddaljena območja, kar se je dogajalo skoraj vsak dan, danes pa le ob t.i. konicah, v času visokovodnih valov. Zmanjšanje pretokov vode, ki se preliva v staro dravsko strugo, pa vpliva tudi na širino toka Drave. Pred začetkom obratovanja HE Formin je imela Drava občasno tudi več sto metrov široko strugo, voda se je prelivala v številne rokave in mrtvice, občasna prodonosnost je preprečevala zablatenje bregov in omogočala prenikanje vode v obvodni svet. Zdaj pa je reka utesnjena v ozko in vedno bolj zaraslo korito, njene bregove, pa omočijo le katastrofalno visoke vode. Ob pripravah na graditev HE Formin so bile regulirani tudi pritoki v neposredni bližini. Reguliran je bil del struge Pesnice na Ptujskem polju, tako da se nekdanje poplavne vode prelivajo neposredno v odvodni kanal HE Formin. Dravinja se sedaj izliva v Dravo pri nižjih dravskih gladinah. Vzdolž stare dravske struge so presahnile številne studenčnice, mrtvi rokavi in druga mokrišča. Zaradi nastanka Ptujskega jezera visoke vode Drave ne vplivajo več na odtočne razmere površinskih voda, saj je bila akumulacija dimenzionirana tako, da zadrži večino visokih voda in poplavljanje ni več mogoče. Po postavitvi HE Formin, ki optimalno obratuje pri pretoku okoli 450 m3/sec, sedaj po stari dravski strugi večino leta teče le t.i. biološki minimum, ki le nekajkrat letno preseže okoli 20 do 30 mVsec. Značilnost dravskega toka na odseku med Ptujem in Ormožem pred graditvijo zadnjih dravskih HE je bila intenzivna morfološka dinamika in premeščanje toka. Reka je svoje korito premeščala po nestanovitnih prodiščih in sipinah. Prodišča so zaradi rečne dinamike stalno nastajala in izginjala, redno preplavlja-nje pa je onemogočalo njihovo zaraščanje. Primerjava vrednosti transportne sposobnosti Drave pred in po postavitvi HE Formin kaže, da je sedanja vrednost okoli 400-krat nižja! Za izboljšanje morfološkega stanja reke Drave na obravnavanem odseku pod jezom v Markovcih bi bilo smiselno preučiti naslednje ukrepe: povečan pretok vode v staro dravsko strugo, umetno dovajanje proda, uvedba sistema talnih pragov, prilagajanje širine toka, prepoved odvzema proda iz "črnih" gramoznic ob strugi, ureditev nadomestnih biotopov in uravnotežena raba obrežnega prostora. Ptujska akumulacija preprečuje odtekanje podtalnice proti Dravi. Ker je upadla gladina, je ob stari dravski strugi pod Markovci opazno povečano dreniranje podtalnice. Matematično modeliranje je pokazalo, da bo gladina talne vode najbolj upadla v osred- 54 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS njem delu območja med derivacijskim kanalom HE Formin in staro dravsko strugo (za okoli 1 meter), narasla pa v pasu severno od deri-vacij in jezu v Markovcih. Terenska opazovanja v času po konsolidiranju stanja po začetku obratovanje HE Formin pa kažejo, da bi utegnili biti dejanski upadi gladin talne vode na območju Šturmovcev bistveno večji od pričakovanih oz. izračunanih vrednosti. Kot začasno rešitev izboljšanja razmer bi bilo možno preučiti različico odvajanja dre-nažnih voda in dodatno prečiščenih voda iz bližnje čistilne naprave. Analiza sprememb pretokov, morfoloških značilnosti in gladin podzemnih voda jasno pokaže, da je uspešnost revitalizacijskih ukrepov oživitve propadajoče loke v Sturmovcih odvisna predvsem od treh pogojev: - povečanega pretoka vode v stari dravski strugi, - umetnega dovajanja proda, ker so dravske akumulacije, predvsem Ptujsko jezero, prekinile transport plavin, in - dviga gladine talne vode. SUMMARY 1. INTRODUCTION By the end of 1980 the last hydropower station on the Slovene part of the Drava river was built: HE Formin or the so-called Srednja Drava 2. Altogether, 8 HE have been constructed on the Drava river in Slovenia, HE Formin is situated at the lower end of Dravsko polje. Near the village of Markovci, a dam was constructed and water from an artificial water reservoir spread over several hundred ha of once arable land. The upper parts of the reservoir begin in the vicinity of Ptuj, the most important town of this region. A special inlet channel was built from the Markovci dam, through which water is conducted to the Formin HE. After passing the turbines of the HE Formin, waters are led back to the Drava river upstream from Ormož. Besides small quatities of water which should assure the so-called "biological minimum", only temporal high waters are led through the Markovci dam into the old Drava river bed. 2. DESCRIPTION OF THE FACILITIES HE Formin encloses the following facilities: -Markovci dam and water reservoir Discharge capability of the dam is 4200 m3/ sec, together with the inlet channel 4650 m3/ sec. The surface of the water reservoir covers 346 ha, and its lenght is 4,2 km, in which around 25 mio. m3 water is accumulated. -Side embankments are constructed from gravels with sandy substances and impermeable washer on the water side. An asphalth layer was placed over the banks in the zone of oscillating water levels. -Inlet and outlet channels are trapezoid and provide up to 450 m3/sec of water. Size and depth of the channels are adapted to the terrain characteristics; channel bed and banks are covered by an asphalth layer. The channels are 8,5 km long each. 2.1. Basic tehnical data on the HE Formin are as follows: - water level at height: 220,00 m - downstream water level: 191,00 m - height difference (brutto): 29,00 m - volume of the accumulation basin: 4,2 mio. m3 - installed discharge: 2 x225 m3/sec = 450 m3/sec -installed power: 2 x56MW= 112 MW - average yearly production: 570 GWh 3. CHARACTERISTICS OF THE DRAVA CATCHMENT BEFORE CONSTRUCTING THE HE FORMIN 3.1. Hydrological regime of the Drava river Before building the HE Formin, intensive morphological dynamics and changes in the river course were typical of the Drava river sections between Ptuj and Ormož. Yearly maximum discharges are in July while the lowest discharges appear in February. 3.2. The Sturmovci flooded woodlands Once regularly flooded areas are nowadays only accidentally flooded by high waters which can not be directed over the turbines of the HE Formin. 4. DEFINITION OF THE PROBLEM Before building the Markovci dam in the area of Sturmovci, a large area of flooded woodlands and gravel banks were typical of Ptujsko and Dravsko polje (Ptuj and Drava fields). After building the Markovci dam and RR XVI 68-69-70 1995 the HE Formin inlet channel, around 450 m3/ sec of the Drava waters were tranformed into the HE For min channel, so that the forces of the river morphology in the old river bed of the Drava were drastically reduced. Besides that, the sediment retention capability was smaller, as sediments are now mostly stopped in the reservoir. Old gravel beds are heavily overgrown and there is not enough water to create new ones. Furthermore, the groundwater levels are lower due to the transforming waters over the turbines. Differences in the hydrologyical regime of the Drava river can be described as follows: I. lower discharges in the old Drava river bed II. morphological changes III. lowering of the groundwater levels 5. ANALYSES OF HYDROLOGICAL CHANGES 5.1. Discharges Figure 5 shows the changes in the yearly average water levels after the HE Formin was constructed. Installed power of the turbines is at 450 m3/sec. Instead of such quantities once passing into the old Drava river bed, only a few tens of m3 of water per second is transformed there nowadays. Only at times, when water levels are so high that they could not be directed into derivation channel for the hydro-power, higher discharges appear in the old Drava river bed. From Figures 5, 6 and 7 it is obvious that such situation occurs only a few times a year. 5.1.1. Suggested measures It is necessary to prepare a detailed study to identify the possibilities for enlarged quantities of discharges, passing through the old Drava river bed, together with the possibilities for further hydropower operation. 5.2. Morphological changes Derivation of a part of flood water by energetic channels upon the construction of the Formin hydropower plant caused decreased frequency and duration of the bed forming discharges in the Drava river bed. Intensive growth of vegetation on dunes due to the raised water level and sedimentation of the sus- ACROCEPHALUS pended material in the upper reservoirs caused an increase in discharge when the sediment began to move, Overgrown dunes became more stable and resistant to erosion and bed load tranportation. The Drava hydropower plant chain (a total of 8 HP) interrupted the natural bed load transportation. Due to the changed water regime, small sand grains have been washed in the old Drava river bed and thus the transportation processes were delayed. For the restoration measures in the case of sediment transportation, the quantities of eroded materials are more important than the values of discharges when sediment begins to shift; regarding the constructed reservoirs, the sedimentation processes downstream of the Markovci dam is diminished, the composition of sediments is changed, so it is unreal to expect that greater discharges into old Drava river would be sufficient for an improved sediment transportation and revitalisation of the dunes (but they are important for other reasons concerning plant and animal communities etc., of course). Unfortunatelly, there are no large tributaries rich with sediments in the area of Šturmovci, at least until the Dravinja river joins the old Drava river. More important are the quantities of eroded and transported materials, before the Markovci dam was constructed. An average yearly value of tranported materials for the subsection Zavrč- Ormož before constructing the Markovci dam was calculated, using the Meyer-Peter Müller and Schoklitsch equations (Juvan, 1992): Gsl = 136.000 m3/year Direct measures of the transportation capability (for the same subsection) have shown the following figures (Colarič, Šetina, 1973): Gs2 = 300.000 m3/year It is obvious that besides direct measures on subsections of the Drava river, calculated (lower) results are more accurate than the measured ones. Anyway these results are very important for the planning of the restoration measures, as it is obvious that most of the eroded materials (somewhere between 136.000 and 300.000 m3/year) should be replaced artificially Today's yearly amount of the sediment 56 XVI 68-69-701995 ACROCEPHALUS transport of the Drava river is calculated as but such data are not available yet (available only 335 m3/year (for subsection Zavrč-Ormož; are only some observations by the some lo-Juvan, 1992) which is more than 400 times lo- cals). wer than before the power plant construction! 5.3.4. Suggested (temporary) measures On average, 5.770 m3/year of sediments is deposited in the river bed on the subsection 1. Conducting of waters from the channels of the Drava river between Zavrč and Ormož into the Sturmovci area (examination period: 13 years after constructing the Markovci dam). It is important to note 2. Conducting waters from Ptuj purifying that the greatest share of eroded materials is plant brought to the river by the Drava tributaries, especially the Dravinja river, as well as by erosion of the accumulated sand on large dunes near Borl. One can see that the share of transported material from upper parts of the Drava river is as low as only around 6 %! 5.2.1. Suggested measures 1. System of rapids 2. Regulation of transport capability 3. Artificial sand conduction 4. Prohibition of sand exploitation 5. Greater discharges passed into the old Drava river bed 6. Substitute biotopes 7. Controlled land-use 5.3. Underground waters In the subsections 5.3.1 and 5.3.2, a detailed description of underground waters in the area of Dravsko an Ptujsko polje is given. 5.3.3. Influence of the HE Formin on groundwater Ptuj Lake prevents discharge of underground waters to the Drava river. Along the accumulation, special channels have been constructed and groundwater levels along them are approximately 0,5 to 1,0 m above the water level in the channels. Inlet channel for the hydropower has no special effect on the groundwater level, as it is covered with impermeable layer. In Figure 8, the calculated values of groundwater levels upon the construction of HP Formin are shown. It is obvious that in the area of Sturmovci the groundwater levels are lowered by up to 1,0 m. It is possible that real Andrej Sovine, Pod kostanji 44, 61000 groundwater levels have dropped even more, Ljubljana 57 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Lokalni ornitološki atlas Drave (Maribor - Ptuj) 1989 - 1992 (začasno poročilo) The Ornithological AUas of the Drava River (Maribor - Ptuj) 1989 - 1992 (preliminary report) Franc BRAČKO Kmalu zatem, ko je leta 1989 stekel popis za Ornitološki atlas Ljubljanskega barja (Sovinc et al. 1993), smo se v Štajerski sekciji DOPPS odločili izvesti podoben projekt na Dravi med Mariborom in Ptujem. V štiriletnem obdobju (1989 - 1992) je bilo obdelanih vseh 76 kvadrantov 1 x 1 km, evidentiranih je bilo 164 vrst ptic, od tega 90 gnez-dilk. Popis zajema kvantitativne podatke o gnezdilkah in o njihovi prostorski razširjenosti. Za nekatere vrste so zbrani tudi fenološki podatki prek celega leta. Opravljenih je bilo 138 terenskih dni. v Lokalni ornitološki atlas Drave (LOA) je bil v Štajerski sekciji zastavljen kot širša akcija vseh članov. Žal je pri delu sodelovalo samo pet članov DOPPS: E Bračko, M. Vogrin, E Janžekovič, M. Vamberger in M. Godec. V posebnih obrazcih zbrani podatki so bili obdelani "peš", torej brez pomoči računalnika, kar je v praksi posebej zamudno in naporno delo. Vsak kvadrant je bil raziskan v celoti (trije terenski dnevi na kvadrant); terensko delo temelji na natančnem evidentiranju gnezdečih parov oz. teritoralnih lastnosti. Mnogokrat je bilo možno kvadrante obdelati kar z linijskim prečenjem. Natančnost popisa pri LOA Drava je odvisna od zahtevnosti kvadranta, težavnostne stopnje odkrivnosti vrst, časa popisa in subjektivnega faktorja. Ocenjujem, da napake v metodi popisa niso take, da bi bistveno vplivale na uporabnost rezultatov Delo na terenu je bilo izvedeno predvsem v jutranjih urah. Običajno smo z delom nadaljevali še v dopoldanske ure. Za ugotavljanje prisotnosti vrst, ki so aktivne ponoči, smo opravili, za vsak kvadrant, dodatni nočni obisk. Prisotnost nočno aktivnih vrst smo ugotavljali tudi s pomočjo predvajanja magnetofonskih posnetkov njihovega oglašanja in ugotavljanje odziva. Kodifikacija stopnje gnezditvene zanesljivosti je povzeta po EURINGu (Geister 1980). Lokalni ornitološki atlas je zajel predvsem površine dravske loke pa tudi polja, naselja, loge ipd. nad ježo Drave. Seveda ima LOA Drave zlasti naravovarstven pomen. Pridobljene avifavnistične rezultate lahko primerjamo z bogatimi kvalitativnimi zgodovinskimi ornitološkimi podatki, ki obstajajo za območje Drave iz začetka tega stoletja (Reiser 1925). Od takrat do danes je iz tega prostora izginilo že nekaj vrst, Neustavljivo uničevanje habitatov na Dravi (gospodarstvo, kmetijstvo, rekreacija ipd.) bo prav gotovo, pripomoglo k nadaljnemu zmanjševanju pestrosti avifavne. Zato sta spremljanje in kontinuiteta proučevanja ptic na Dravi toliko bolj pomembna. Q summer visitor, winter visitor (species not breeding but summering or wintering - passage migrant (species observed only iri migration period) Siva čaplja Ardea cinerea Srečamo jo povsod ob Dravi skozi vse leto; pogosto obiskuje tudi polja, kjer lovi male sesalce. Najbljižji gnezditveni koloniji sta v letu 1992 v Dornavi šteli 40 parov, v Bišu pa 85 parov. Neposredno ob Dravi pa ne gnezdi. Siva čaplja se uspešno prilagaja spremembam v okolju, ki jih povzroča človek. Prehrambene Legenda h kartam razširjenosti: L gnezditev (najdeno gnezdo, starši prinašajo hrano, spe • Ijani mladiči, uporabljeno gnezdo) • možna gne2ditev (vrsta je bila opazovana v primernem. '/';¦ gnezditvenemhabitatu.vendatgnezditevni potrjena) Q poletni gost, zimski gost (vrsta ne gnezdi, temveč letuje ali prezimuje- pretetnik (vrsta je bila opazovana samo v preletnem obdobju) Legend to the distribution charts: 0 breeding (discovered host, adults carrying food, Oedged young, used nest) • probable breeding (species observed in suitable nesting habitat, but breeding not confirmed) RP XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS 0 I B 3 4 3 6 7 ¦< 9 A J 0122 ÄRDEA CINEREA B | U. ;" ^ Status: stalnica C Ql wv Število osebkov: 225 D l Zasedenost: 65% B ÜQ? Status: stationary species F 58 No. of individuals: 225 g .) j r Occupied squares: 65% H I OAS 15/55 / < J ¦*~ --. 01234 o 67 89 A ^ 1 \ D ¦v -- '-.. -. k C —-.- •. DLN V D -— , V \ 1 E V- ^ 9 — F ' ..„ X <; N ^ t 1 / v WölöiQ 1! \ ' I OAS A \ OAS J 14 ^ \ \ !••>, 60 parov 1983 > 60 parov 1984 20-30parov 1985 30 parov (42 rovov) 1986 30 parov (44 rovov) 1987 40 parov (?) 1988 70 parov (82 rovov) 1939 60 parov (70 rovov) 1990 63 parov (90 rovov) 1991 6 parov (1.2 rovov) 1992 40 parov (?) 1993 4 pari (8 rovov) 1994 ne gnezdi več Tabela 1: Prikaz števila gnezdečih parov breguljk Riparia riparia iz gnezditvene kolonije v dupleški gramoznici po prvi gnezditvi v letu 1982. Podatka v letih 1982-83 temeljita na ustnih informacijah zaposlenih v gramoznici; od 1984 podatki temeljijo na lastnem opazovanju. Table 1: Number of breeding pairs of Sand Martin Riparia riparia from its colony at Duplek gravel pit after its first breeding in 1982. The 1982-83 data are based on personal information by the workers employed there; those from 1984 on are based on personal monitoring. ke gnezdile že od leta 1982, ko se je gramoznica dovolj razširila. Kolonija je bila v letih 1982-83 številčno dvakrat večja kot leta 1984 (Bračko 1984). Nato je do leta 1993 sledila številčno nihajoča, a hkrati redna gnezditev v dupleški gramoznici. V letu 1994 gnezditev ni bila ugotovljena, kjub temu, da je obstajalo več manjših peščenih sten, primernih za gnezditev Pri tem Sliki 1 in 2: Del gnezditvene kolonije breguljk Riparia riparia v gramoznici Duplek dne 12. 6. 1988 (levo) in ista stena v gnezditvenem času dve leti kasneje (desno) (F Bračko). Figures 1 & 2: Part of Sand Martin's Riparia riparia breeding colony at Duplek gravel pit on June 12th 1988 Qeft) and the same wall two years later (right) (F Bračko). 63 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS je treba dodati, da se v zadnjih dveh letih gramoznica naglo širi in z globinskim izkopom gramoza spreminja v jezero s podtalno vodo. Istočasno se odstranjuje tudi vsa sukcesivna vegetacija gramoznice (vse Bračko). Pravo presenečenje v letu 1990 je bilo odkritje kolonije 23 parov breguljk v gramoznici v Dogošah pri Mariboru. Gnezdilne rove so si naredile v dokaj tankem sloju peska (20 cm) v več kot 10 m visoki umetni steni iz gramoza. Tudi v naslednjem letu je v isti steni gnezdilo okoli deset (10) parov. Leta 1990 je gnezdilo v Dvorjanah neposredno ob Dravi v vaškem pe-skokopu 21 parov breguljk. Peskokop uporabljajo izključno domačini za svoje potrebe. Naslednje leto se je gnezdilna stena v celoti porušila, večkrat pa jo je preplavil visok vodni val izpod jezu v Melju (vse Bračko). V začetku julija 1992 sta dva (2) para breguljk izkopala gnezdilna rova v naravni steni Dravinje (Sturmovci) na mestu, kjer je včasih vanjo pritekal stari rokav Drave. Dokaj kasen gnezditveni poizkus je ostal jalov: okoli 10 dni so breguljke v dopoldanskem času pele, kopale in se spreletavale ob peščeni steni. Ob vsakem prihodu ljudi so prihuljeno odletele in za daljši čas izginile. Pri Obrežu je bilo avgusta leta 1993 najdenih šest (6) gnezdilnih rovov, vendar že naslednje leto nav tej lokaliteti breguljke niso več gnezdile (vse Štumberger). Približno 1,5 km pod omenjeno lokaliteto je maja leta 1994 nastala nova manjša kolonija s petimi (5) rovi (L. Božič, ustno). Toda že v nekaj dneh je vodni val kolonijo v bregu prodiš-ča uničil zaradi v tem gnezditvenem obdobju skoraj vsakodnevnega izpuščanja vode pod jezom ormoške akumulacije (opazoval Štumberger). OBROČKANJE IN NAJDBE V gnezditvenih kolonijah v Dupleku in Dvorjanah je bilo v obdobju 1985-92 ujetih in obrockanih 258 breguljk (podatki: Bračko in Koražija). Na celotnem subpanonskem delu slovenske Drave je bilo doslej zabeleženih 18 lokalnih in ena (1) tuja najdba. Žal je dravska gnezditvena populacija breguljk prehitro izginila, da bi na osnovi večletnega obročkanja lahko ugotovili, kje potekajo njihove selitvene poti in kam se te breguljke odselijo. Lokalne najdbe iz gnezditvenih kolonij so zanimive in kažejo, da posamezni osebki menjajo gnezditvene lokalitete med kolonijami na Dravi in Muri. Pojav gnezditvenih disperzijskih LJUBLJANA A259861,juv. 12.7.1987 Duplek, E Bračko, 46.31 N/15.44 E 9.7.1989 Mursko Središče (Mura), 46.31 N/16.26E LJUBLJANA Ä259863, juv. 12.7.1987 Duplek, F Bračko, 46.31 N/15.44E 12.7.1989 Križovec (Mura), 46.31 N/16.30 E LJUBLJANA A259800, ad. 21.6.1987 Duplek, E Bračko, 46.31 N/15.44 E 19.7.1989 Križovec (Mura), 46.31 N/16.30E LJUBLJANA A337550, 1Y 23.8.1988 Ormož, E Bračko, 46.2SN/16.10E 17.6.1990 Peklenica (Mura), 46.31 N/16.29E LJUBLJANA A337557, 1Y 23.8.1988 Ormož, E Bračko, 46.25 N/16.10 E 1.7.1989 Peklenica (Mura), 46.31 N/16.29. E LJUBLJANA A337635,1Y 23.8.1988 Ormož, E Bračko, 46.25 N/16.10 E 9.7.1989 Peklenica (Mura), 46.31 N/16.29 E PARIŠ 3428933,1Y 13.8.1988Etampes, Essonne, Francija, 48.26N/ 02.09 E 14.7.1989 Duplek, R, Koražija, 46.31 N/15.44 E STAVANGER NORWAY 9623629 4.9.1982 Dravograd, D. Sere; J. Gračner, 46.35 N/ 15.01 E: '¦'.; Tabela 2: Nekatere najdbe na slovenski Dravi in na tujem obrockanih breguljk Riparia riparia. Zadnji podatek je iz literature (Sere 1982). Table 2: Recoveries of Sand Martins Riparia riparia ringed along the Slovene Drava and abroad. The last datum was obtained from literature (Sere 1982). procesov je poznan tudi iz literature (npr. Loške 1983). Vzroki za to še niso dovolj poznani, so pa kompleksni: gnezditvene možnosti, sinhronizacija kopanja rova, gnezditveni uspeh, motnje v času gnezditve, druženje z drugimi populacijami v času selitve itd. Iz samo treh lokalnih najdb se žal ne da veliko sklepati o zvestobi domači koloniji, povrhu pa je treba biti pri tolmačenju previden. Se posebej če imamo pred očmi njeno gnezditveno biologijo (strme podorne peščene stene kratkega veka). Zato v Evropi ne najdemo geografsko odvisnih podvrst, celo severnoameriška populacija je morfološko zelo podobna evropski (Loške 1983). Od skupno 258 omenjenih obrockanih R4 XVI 68-69-70 1995 osebkov, predvsem mladičev, iz kolonij v Du-pleku in Dvorjanah, je bilo v naslednjem koledarskem letu ali pozneje ponovno ujetih samo 12 v domači koloniji gnezdečih breguljk! OGROŽENOST IN VARSTVO Upravičeno lahko domnevamo, da so na slovenski subpanonski Dravi od 60ih let dalje pričela naravna gnezdišča breguljk postopno in brez sledu izginjati po graditvi verige akumulacijskih HE. Zadnja leta je njihovo usodo dokončno zapečatila regulacija Drave med akumulacijami. Pričela se je agonija vrste, ki je kot gnezditveni specialist vezana na dinamiko reke. Breguljka je postala žrtev nesmiselne in za naravo nesprejemljive vodnogospodarske politike uravnav vodotokov. Breguljka sodi med naše močno ogrožene vrste ptic. V kategorijo močno ogroženih vrst jo kot izrazito lokalno gnezdilko z majhno ali nazadujočo celotno populacijo uvršča tudi Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije (Bračko et. al. 1994). Po letu 1980 so manjše gnezditvene kolonije breguljk kolonizirale predvsem habitate antropogenega nastanka - gramoznice. V njih jih neposredno ogroža delovni proces izkopavanja gramoza in peska v času gnezditve (1. maj -1. avgust). V gramoznici Duplek se je na-primer pripetilo, da je bagerist nevede uničil celotno kolonijo v deponiji peska. Večkrat so posamezne gnezdilne rove z jajci in mladiči uničili nepoučeni otroci, ki so s palicami drezali vanje, pa tudi motoristi, ki so v gramoznici uprizarjali pravcate dirke. Kako potrebno je aktivno varovanje gnezditvenih kolonij breguljk v habitatih antropogenega nastanka, kaže prav izkušnja iz gramoznice Duplek. V celotnem devetletnem obdobju je bilo z upravljalcem gramoznice (podjetje Gradiš) dogovorjeno, da se v času gnezdenja v bližini kolonije dela prekinejo. Spomnim se, da mi je včasih bagerist pokazal novo kolonijo. Ves potek gnezdenja pa so delavci kasneje tudi z zanimanjem spremljali in po svojih močeh varovali kolonijo. Kolonije breguljk v gramoznicah so po dosedanjih opazovanjih veliko bolj izpostavljene naravnim plenilcem. V dupleški koloniji sta prihajala plenit gnezda mala podlasica Mustela nivalis in hermelin Musteia erminea. Iz kolonije v gramoznici pri Peklenici (Mura) pa obstaja podatek o plenjenju kune belice Maries foi-na. V nasprotju z naravnimi gnezdišči ob rekah je dostop plenilcev v sekundarnih habitatih, kjer ACROCEPHALUS pod gnezditvenimi kolonijami ni (tekoče!) vode, mnogo lažji. Takšna gnezdišča so torej bolj izpostavljena. Danes na Dravi ponekod med akumulacijskimi jezeri navkljub zavrti dinamiki reke še nastajajo manjše stene v peščenih slojih pro-dišč; njihov nastanek je povezan s poglabja-njem dravskega korita oz. vkopavanjem reke zaradi manjšega pretoka. Takšne stene lahko breguljke kolonizirajo, so pa pravzaprav velika past. Režim izpuščanja vode iz akumulacij je neprimeren in uničujoč, saj višina pretoka niha tudi za več metrov v letu. V takih razmerah nihajočega vodnega pretoka, ki ga povzroča človek, uspešna gnezditev breguljk v prenizkih stenah seveda ni možna, uničujoč pa je tudi za druge gnezdilce prodišč. Renaturacija posameznih delov reke Drave, kjer bo reka ponovno vsaj omejeno erodirala, je verjetno edina smiselna in možna dolgoročna rešitev za vrsto. Rešitev pa so lahko tudi peščene stene, ki jih umetno naredi človek. Glede na to, da imamo ob Dravi na desetine različnih gramoznic in ostankov nekdanjih rokavov oz. strug, ki so prej smetišča kot dragoceni nadomestni habitati, bi bila graditev in vzdrževanje takšnih sten verjetno tehnično enostavna in finančno nezahtevna. Na gnezdiščih pa bi bila potrebna: 1. Redna, vsakoletna vzdrževanja (čiščenje vegetacije, obnova - naritje stene). 2. Vsakodnevna kontrola in preprečevanje dostopa nepovabljenih gostov (zlasti otrok, re-kreativcev ipd.) v času gnezditve. 3. V aktivnih gramoznicah vzpostaviti stalen stik z upravljalcem in se dogovoriti o varovanju kolonije in izločitvi predela iz proizvodnje med 1. majem in 1. avgustom. Naj bo breguljka dobesedno prva lastovka pomladi, ki bo prinesla začetne renatura-cijske rešitve na slovenski Dravi. LITERATURA Bračko, F (1984): Kolonija breguljke (Ripa-ria riparia) odkrita pri Mariboru. Acrocepha-lus5(22):56. Bračko, E (v pripravi): Lokalni ornitološki atlas Drave med Mariborom in Ptujem. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Glutz von Blotzheim, U. N. & K. Bauer (1985): Handbuch der Vögel Mitteleuropas Bd 10. Aula Verlag, Wiessbaden, p.p. 1184 RR XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Loške, K. H. (1983): Zur Kolonietreue mehr-und einjähriger Uferschwalben {Riparia riparia) in Mittelwestfalen - ein Zwischenbericht. Beih. Veröff. Naturschutz; Naturschutz Landschaftspflege Bad.-Würt. 37:79 - 87; Karlsruhe. Reiser, O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. Graz. Seidensacher, E. (1858): Die Vögel der Steiermark. Naumannia 8: 466-490. Dessau, Bračko, E, A. Sovinc, B. Štumberger, P Trontelj, M. Vogrin (1994): Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije. Acrocepha-lus67 (15): 166-180. Sere, D. (1982): Začasno poročilo o obroč-kanju lastovk v Sloveniji. Acrocephalus 11-12(3): 7-8. POVZETEK Na Dravi v Sloveniji je breguljka po doslej znanih podatkih gnezdila samo v njenem sub-panonskem delu; od leta 1858, ko jo omenja kot gnezdilko prvi pisni vir, pa do postavitve zadnjega člena verige hidrolektrarn ob koncu 70ih let, je bila redna in pogosta gnezdilka. Kmalu po začetku delavanja zadnje hidroelektrarne, so izginile kolonije v naravnih peščenih obrežnih stenah. Ena izmed zadnjih večjih kolonij v naravni obrežni steni je bila evidentirana leta 1980 pri Ormožu (Križovljan grad; mejno področje med Slovenijo in Hrvaško), ki v letu 1981 zaradi zaraščanja in podiranja stene ni bila več zasedena. Leta 1981 se je ta kolonija preselila v 1 kilometer oddaljeno peščeno steno sekundarnega značaja (nariv peska na gradbišču) pri sotočju kanala in stare struge Drave, kjer je bilo naštetih 134 gnezdil -nih rovov. To je bila zadnja znana kolonija na Dravi, ki je štela prek 100 parov. Do leta 1993 se je vrsta obdržala samo še v habitatih antro-pogenega nastanka - gramoznicah. Tako so gnezdeče breguljke bile odkrite v gramoznicah pri Spuhlji, Tržcu, Dvorjanah in Dogošah. Te kolonije so bile številčno majhne ter občasno ali le enkrat zasedene. Gnezditvena populacija breguljke je torej v 80ih letih strahovito nazadovala, v letu 1994 pa gnezdenje bre-guljk ob Dravi tudi v gramoznicah ni bilo več ugotovljeno. Od leta 1982 do 1993 je redno gnezdilo od 4 - 70 parov breguljk le v gramoznici Duplek pri Mariboru. Kljub ustreznemu vzdrževanju gnezditvenih razmer in celo aktivnemu varovanju gnezdišča, so leta 1993 gnezdili le še 4 pari, v letih 1994/1995 pa nobeden več. V tej koloniji breguljk je bilo v obdobju od 1985-92 ujetih in obročkanih 258 osebkov: zabeleženih je bilo 18 lokalnih in dve tuji najdbi. Lokalne najdbe kažejo, da so gnezdeče breguljke, obročkane v gramoznici Duplek, v naslednjem koledarskem letu gnezdile tudi na reki Muri (glej Tabelo 2). Za ponovno naselitev breguljk na slovenski subpanonski Dravi so žal že potrebni re-naturacijski posegi. V članku je tako predlagana naravovarstveno naj optimalnejša možnost te vrste: dopustiti na posameznih odsekih vsaj omejeno bočno erodiranje reke. V gramoznicah ob Dravi pa bomo morali za bregulj-ko, že kot doslej, peščene stene umetno vzdrževati. SUMMARY According to the available data, Sand Martin has bred along the Slovene Drava river only in its sub-Fannonian part; from 1858, when referred to as a breeder by the very first written source, and until the erection of the last link in the chain of hydroelectric power plants at the end of the 70's, it was a regular and frequent breeder of this region. Soon after the last hydroelectric plant was put in operation, the entire colonies disappeared from their natural sand banks there. One of the last larger colonies inhabiting a natural sand bank was recorded in 1980 near Ormož (Križovljan grad; border area between Slovenia and Croatia). In 1981, however, the bank was no longer occupied, for it subsided and was partially overgrown with vegetation. In that year, this colony moved to a 1 km distant sand bank of a secondary character by the confluence of the channel and the old bed of the Drava river, where 134 nest holes were discovered, This was the last colony on the Drava river numbering more than 100 pairs. Until 1993, the species survived only in habitats of anthropogenic origin, e.g. gravel pits. Breeding Sand Martins were at that time discovered in gravel pits at Spuhlja, Tržeč, Dvorjane and Dogoše, but these colonies were numerically small and their nest site occupied only periodically or even barely once. In the 80's, the Sand Martin's breeding population was thus drastically reduced, and the fact is that in 1994 these birds bred not even in the gravel pits there. From 1982 to 1993, from 4 to 70 pairs bred regularly only at Duplek gravel pit near XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Maribor. In spite of the best possible sustain-ment of their breeding conditions and even active protection of their nest site, only 4 pairs bred there in 1993, while in 1994 and 1995 they completely disappeared. As far as this colony is concerned, 258 individuals were captured and ringed from 1985 to 1992; 18 recoveries were local, 2 foreign. The local recoveries show that the breeding Sand Martins ringed at Duplek gravel pit bred in the following calendar year also along the Mura (see Table 2). For a new settling of Sand Martins on the Slovene sub-F&nnonian Drava, a renutarization intervention will unfortunately have to be made. In this article, an optimal possibility of this kind is proposed: to allow, at certain section, at least limited side erosion of the river. In the gravel pits along the Drava, on the other hand, sand walls will have to be artificially sustained, as in the past, ZAHVALA: Dare Sere je prispeval dragocene podatke o najdbah, Luka Božič pa zanimiva opazovanja. Obema najlepša hvala. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 62000 Maribor Borut Štumberger, Cirkulane 41, 62282 Cirkulane on XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Pojavljanje plotnega strnada Emberiza cirlus v severovzhodni Sloveniji Occurrence of CM Bunting Emberiza cirlus in north-eastern Slovenia Luka BOŽIČ UVOD Plotni strnad je vrsta, ki v Sloveniji živi predvsem v toplejših, na Primorje gravitiraj očih predelih. Po podatkih Ornitološkega atlasa Slovenije (Geister 1995) ga najdemo v predelih koprskega Primorja, Krasa, Vipavske doline, Banj-šice in Goriških brd. Nekaj gnezditvenih podatkov je znanih tudi iz Bele krajine ter z vzhodnega Posavskega hribovja in Kozjanskega. Popolnoma izolirano delujeta dve majhni gnezditveni populaciji ob reki Dravi v SV Sloveniji. Odkriti sta bili v 80ih letih, zanimivo pa je, da plotnega strnada tu ne omenja niti Reiser (1925) .Tu strnad naseljuje značilno kulturno krajino s sadovnjaki in vinogradi vrh strmih prisojnih pobočij goric, privzdignjenih nad samo reko. GNEZDITVENO OBDOBJE V Kamnici (Maribor) sta med letoma 1985 in 1994 redno pela dva (2) ali trije (3) samci. Dne 2.8.1988 pa je bila pri Agronomski šoli Maribor opazovana družina plotnih strnadov s tremi speljanimi mladiči (vse F Bračko, ustno). Na haloškem robu med Majskim vrhom in Vidmom pri Ptuju gnezdijo od 1989 leta en (1) do trije (3) pari na dveh različnih, dva kilometra med seboj oddaljenih lokalitetah. Njihovo število niha in tako leta 1994 ni gnezdil niti en sam par. Do približno 1985 je v Halozah, tik nad Dravo, gnezdil še en parplotnih strnadov pri zaselku Gradišča (vse B. Stumberger, ustno). H gnezditvenim podatkom bi si upal šteti tudi pojočega samca, ki se je od 1.-10.6.1991 zadrževal v parku tovarne Maries pri Mariboru (K Bračko ustno), pa tudi sicer je to področje oddaljeno od gnezdišča v Kamnici le kakšne tri kilometre zračne črte. Skupna značilnost vseh gnezditvenih lokalitet je, da ležijo ob prevesu gričevja (Slovenske gorice, Haloze) k reki Dravi. V ekološko in klimatsko podobnih razmerah so v letih 1989 -1991 gnezdili do trije (3) pari plotnih strnadov tudi na avstrijskem Štajerskem, v neposredni bližini meje (Brandner 1991,1992). POJAVLJANJE ZUNAJ GNEZDITVENEGA OBDOBJA V letih 1990 do 1994 smo B. Božič, D. Denac in avtor tega članka plotne strnade redno opazovali na Studencih v predmestju Maribora. Nekaj opazovanj je bilo tudi v zimskem času. Skupaj smo zbrali 29 podatkov, ki so prikazani grafično. Za plotne strnade je značilno, da se v jeseni pojavljajo veliko bolj strnjeno, v krajšem časovnem razmiku kot spomladi, kar je sicer nekoliko nenavadno (glej Grafikon). Vendar so poleg ptic, ki so na selitvi, jeseni tu verjetno tudi osebki, ki tukaj prezimujejo in se dalj časa zadržujejo na enem mestu. Tako se je naprimer jeseni leta 1992 en par zadrževal na istem mestu vsaj od 15. do 22.11. Spomladi smo ugotovili zadrževanje enega osebka na istem mestu največ dva dni (12. -13.3.1991; en (1) samec). Najzgodnejši datum pojavljanja v koledarskem letu je 22.2.1991 (1 samec, 3 samice), zadnji spomladanski pa 5.5.1990 (1 par). Prvi jesenski datum opazovanja je 1.11.1992 (1 par), zadnji pa 25.11.1992 (2 samca, 1 samica). Iz tega lahko verjetno sklepamo, da je spomladansko pojavljanje povezano s selitvijo, ki poteka v daljšem časovnem obdobju in precej hitro, v nasprotju z jesenskim, ki je krajše, a selitev poteka počasneje. Spomladi se str-nadom verjetno mudi na gnezdišča. S tega vidika so zanimiva aprilska in celo majska opazovanja, saj so takrat, po podatkih Bračka in avstrijskih ornitologov (Brandner 1991, 1992), r\r\ XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS plotni strnadi že na svojih gnezdiščih. Tudi gnezdišča v Halozah so po 1. maju lahko že zasedena (Štumberger ustno). Opazovanji dveh samcev 17.5.1992 in 11.5.1994 sta gnezditveno sumljivi, medtem ko je opazovanje z dne 2.6.1994 (1 samec, ki pa ni pel), skoraj zanesljivo gnezditveno. Nenavadno pa je, da sta se v času izražanja območnosti zadrževala dva samca skupaj. Plotne strnade smo večinoma opazovali pri počivanju na žicah električne napeljave, na železni ograji ali na manjših drevesih. Nekajkrat smo jih opazovali tudi pri prehranjevanju na tleh, in to predvsem jeseni. Dne 15.11.1992 se je en par prehranjeval na pobranem koruznem polju skupaj z domačimi vrabci Passer domesticus, poljskimi vrahciPrnontanus, ščin-kavci Fringilla coelebs in enim malim strna-dom E. pusilla. Dne 22.11.1992 se je en par zadrževal na istem polju skupaj z dvema samicama rumenega stmada. Kot zanimivost naj dodam, da je bil na tem področju rumeni str-nad opazovan redkeje od plotnega. Samci se v poletno perje očitno pregolijo zelo zgodaj, saj smo spomladi edini osebek v zimskem perju opazovali 22.2.1991. Jeseni je bila večina samcev že v zimskem perju. Dne 12.11.1990, 29.3.1992 in 13.4.1992 so opazovani samci občasno celo zapeli kratko kitico. Povečini smo opazovali par ali posamezen osebek, redkeje tri ali štiri, enkrat pa celo pet osebkov skupaj (4.11.1993; 1 samec, 4 samice). Polja na Studencih so doslej edina znana - Brnu nn" "nn-TT-r miniiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiif ' Trni n m ii i in n n rm n m i m i n 111111 n 1111111 n 111 n 11111 nr tttt 0 7 13 19 25 31 37 43 49 55 61 68 JAN MAR MAJ JUI. SEF NUV Grafikon: Pojavljanje plotnega stmada Emberiza cirlus na studenških poljih (Maribor) med letoma 1990 -1994. Graph: Occurrence of Cirl Bunting Emberiza cirlus in the fields of Studenci (Maribor) from 1990 -1994. lokaliteta v SV Sloveniji, kjer se plotni strnad redno pojavlja zunaj gnezditvenega obdobja. Edina izjema je podatek z dne 5.7.1992, ko je I. Vreš pri Pragerskem na JZ robu Dravskega polja ujel prvoletni osebek. Glede na datum je verjetno šlo za osebek, ki se je neposredno po gnezditvi klatil po okolici. Obe znani gnezdišči v Halozah in v Kamnici sta od kraja ulova oddaljeni slabih 20 kilometrov, lahko pa da ta plotni strnad morebiti izvira iz še nepoznanih gnezdišč kje v Dravinjskih goricah. Precej zgovoren je tudi podatek, da M. Vogrin kljub intenzivnim desetletnim opazovanjem na Dravskem polju, ki je za prehranjevanje verjetno zelo ugodno, ni nikoli opazoval plotnega strnada. 28.2.1992 je B. Štumberger pri Križovljan gradu na Hrvaškem v neposredni bližini meje s Slovenijo opazoval samca plotnega strnada v jati s 120 rumenimi strnadi E. citrinella, ki so se prehranjevali na polju. Ta osebek je domnevno pripadal haloški populaciji (haloš-ki rob je le nekaj kilometrov JZ od Križovljan grada), ali pa populaciji bližnjega hrvaškega gričevja, ki je, geografsko gledano, nadaljevanje naših Haloz (B. Štumberger). Zanimovo bi bilo vedeti, ali je bil strnad že na spomladanskem preletu, ali pa se je tukaj zadrževal celo prek zime. Studenška polja, to izredno majhno območje, ležijo v bližini reke Drave in sestojijo v glavnem iz manjših njiv, travnikov, zasebnih vrtov in posameznih dreves. Gre za suburbano kulturno krajino, ki jo na severu omejuje lesno predelovalno podjetje Maries, na jugu pa lokalna cesta, ki pelje od Studencev proti Lim-bušu. Plotni strnadi, opazovani na omenjeni lokaciji na Studencih, so z veliko verjetnostjo osebki iz populacije, gnezdeče v Kamnici. Tb domnevamo, ker se opazovanja časovno "ujemajo" s podatki Bračka: ta pravi, da se plotni strnadi zadržujejo v Kamnici od začetka aprila do konca oktobra. Na studenških poljih pa so bili opazovani večinoma pred aprilom in po oktobru (opazovanja B. Božič, D. Denac, L. Božič). ZIMSKO POJAVLJANJE Posebno pozornost si vsekakor zaslužijo podatki o zimskih opazovanjih plotnih strna-dov. E Bračko (1991) je opazoval enega samca 19.12.1987 v Zrkovcih pri Mariboru in 3.1.1988 na Pobrežju v Mariboru. Na avstrijskem Štajerskem so bili plotni strnadi v letih 1988-90 ce- 69 XVI 68-69-70 1995 lo redno opazovani na prezimovanju (Brandner 1991,1992). Na obravnavanem območju so bili štirje osebki (3 samci, 1 samica) opazovani 3.1.1993. Tega dne je močno snežilo, temperatura pa je bila -8°C. Hudo mrzlo vreme ja pritiskalo že četrti dan, snega pa je bilo okoli 50 centimetrov. Strnadi so povsem negibno čepeli na ograji. Dne 10.1.1993 je bil skoraj na istem mestu opazovan en par. Vreme je bilo bolj toplo kot prejšne dneve in tako je trajalo potem vse do konca zime. Čeprav so bili plotni strnadi opazovani samo dvakrat, mislim, da so tisto zimo prezimovali. Verjetno se se zaradi hrane le klatili po bližnji okolici. Jeseni pred omenjeno zimo smo plotnega strnada tudi največkrat opazovali (6 podatkov v enem mesecu). Kljub vsemu pa mislim, da plotni strnadi na tem območju prezimujejo redno samo v zelo milih zimah. Dne 3.12.1993 je bil opazovan par sredi naselja Studenci. Sprva je sedel na žici telefonske napeljave, nato pa se je spustil na tla, pred garažo stanovanjske hiše. Očiščena travnata površina je po nekaj dnevih sneženja (50 centimetrov snega) za strnada pomenila edini vir hrane. Kljub številnim terenskim obhodom v zimi 1993/94 plotnih strnadov kasneje nismo več opazili. V tem primeru je šlo verjetno le za nekoliko pozna preletnika, ki ju je poslabšanje vremena prisililo k umiku v bližino človeških bivališč. LITERATURA Bračko, E (1991): Plotni strnad Emberiza cirlus. Iz ornitološke beležnice, Acrocephalus 47(12): 35. Brandner, J. (1991): Neuere Nachweise und Brutvorkommen der Zaunammer (Emberiza cirlus) in Österreich. Egretta, 34: 73-85. Brandner, J. (1992): Plotni strnad Emberiza cirlus na avstrijskem Štajerskem. Acrocephalus 54(13): 148-149. Geister, I. (1995): Ornitološki atlas gnezdilk Slovenije. DZS, Ljubljana. Reiser, O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. Graz. POVZETEK Plotni strnad v Sloveniji naseljuje predvsem submediteransko regijo, medtem ko je v njeni notranjosti dokaj redek. V SV Sloveniji sta poznani le dve gnezditveni lokaliteti na pre- ACROCEPHALUS lomu gričevja Haloz in Slovenskih goric k reki Dravi odkriti v 80ih letih. V 90ih letih je populacija tukaj štela 3-7 parov, redno pa je zasedeno le gnezdišče v Kamnici pri Mariboru (2-3 pojoči samci). Značilnost teh gnezdišč je, da ležijo vrh strmih prisojnih pobočij goric (kulturna krajina z vinogradi, visokodebelnimi sadovnjaki), privzdignjenih nad samo reko Dravo. V letih 1990 do 1994 smo plotne stmade redno videvali v spomladanskem in jesenskem času na studenških poljih v predmestju Maribora. Zbranih je bilo 29 podatkov o pojavljanju te vrste (Grafikon). Strnadi na tem izredno majhnem območju, ki sestoji iz manjših njiv, travnikov, zasebnih vrtov in posameznih dreves, verjetno izvirajo iz gnezditvene populacije v Kamnici, ki je odaljena okoli 3 kilometre zračne črte. Pojavljanje plotnega strnada na Studencih je zanimivo, saj (razen ene same izjeme) v času selitve ni bil opazovan nikjer drugod v SV Sloveniji. V času spomladanske selitve smo strnade opazovali med 22. februarjem in 5. majem. Nekaj opazovanj je tudi iz maja in junija vendar gnezditev tu ni bila potrjena. Prvi jesenski datum opazovanja je 1. november, zadnji pa 25. november. Običajno so bili opazovani posamezni osebki ali par, največ pa pet (5) osebkov skupaj. Na slovenskem Štajerskem je bil plotni strnad pozimi opazovan ob Dravi v Zrkovcih v letih 1987 in 1988 (Bračko 1991), v zimi 1988-90 pa je prezimoval tudi v bližnji avstrijski Štajerski (Brandner 1991, 1992). Na studenških poljih je bil pozimi opazovan trikrat. Medtem ko je v zimi 1992/93 prezimoval in se pri tem klatil po bližnji okolici Studencev, je 3, decembra 1993 sredi naselja Studenci opazovan par pri selitvi zadržalo nekajdnevno močno sneženje. SUMMARY In Slovenia, the Cirl Bunting inhabits mainly the sub-Mediterranean region, while in its interior it is rather rare. In NE Slovenia, only two breeding ranges have been known, i.e. in the hillocks of Haloze and Slovenske Gorice above the Drava river. In the 90's, its population numbered 3-7 pairs there; regularly engaged has been the nest site at Kamnica near Maribor (2-3 territorial males). Characteristic of these nest sites is their position at the top of steep sunward slopes (cultural landscape with vineyards, orchards with high-stemmed trees) 70 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS above the Drava river. Between 1990 and 1994, these birds were regularly observed during their spring and autumn migrations by three different observers at the so-called Studenci fields in the suburb of Maribor. 29 records on appearance of this species were made. Their occurrence in this extremely small area consisting of small fields, meadows, private gardens and scattered trees can be probably linked with the Cirl Bunting's breeding population at Kamnica, which is only 3 km (beeline) away. The occurrence at the Studenci fields is, phenologically, very interesting indeed, for with only one exception these birds were not observed nowhere else at the time of their migration in the NE part of Slovenia. During spring migration, Cirl Buntings were observed from February 22nd to May 5th. Some observations were also made later in May and in June, but no breeding was confirmed there. The first autumn observation day was November 1st, the last day November 25th. Individuals or a pair were usually observed, but no more than five (5) individuals at the same time. In winter, Cirl Buntings were monitored in the Slovene region of Štajerska along the Drava river at Zrkovci in 1987 and 1988 (Bračko 1991), while in 1989-90 they wintered in the nearby Austrian Styria as well (Brandner 1991, 1992). At the Studenci fields they were seen three times. While in 1992/93 they wintered at Studenci and then roamed its surrounding countryside, the pair observed on December 3rd 1993 in the centre of Studenci was clearly detained there, during its migration, by heavy snow. ZAHVALA: B. Božič, E Bračko, D. Denac in B. Štum-berger so odstopili dragocene podatke. D. Tome pa je izdelal grafikon. Vsem iskrena hvala. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62000 Maribor XVI 68-69-70 1995__________________________________________________________________ACROCEPHALUS Dnevni prelet vodnih ptic v dravski loki pri Ptuju -prezimovanje ali selitev? Daily flights of aquatic birds over flooded woodland by the Drava river near Ptuj - wintering or migration? Borut ŠTUMBERGER, Andrej SORGO UVOD Ptice ob Dravi so doslej preučevali mnogi avtorji (zbrano v: Sovinc in Tome 1992), ki pa so jih v glavnem le popisovali. Dnevnih premikov ptic in dejavnikov, ki bi lahko vplivali na migracijo ptic v dravski loki, pa po dostopnih podatkih ni preučeval še nihče. Med zimskim ornitološkim taborom Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Markovci pri Ptuju 18.2. - 5.2 1994) smo v okviru preučevanja avifavne loke spremljali dnevni prelet vodnih ptic ob Dravi pri Ptuju. Z opazovanjem smo želeli ugotoviti status ptic, ki so v tem času preletele dravsko loko. Na osnovi pridobljenih podatkov smo želeli ovrednotiti pomen reke Drave in njene loke za prezimovanje in migracije vodnih ptic. Prelete vodnih ptic smo spremljali na naravni zožitvi loke pri mestu Ptuj. Loka je na tem mestu široka okoli 500 metrov. Reka je tu uravnana, prečkata jo dva mostova, nekdanji poplavni pas pa je pozidan. Edina (so)naravna struktura na tem mestu je potok Hajdinska stu-denčnica. Nad tem mestom se dravska loka pod gradom Vurberg razširi na 2 kilometra in se nad vasjo Duplek ponovno zoži. Pod Ptujem pri vasi Markovci (Šturmovci) je široka 2,5 kilometra. Velik del šturmovske razširitve loke danes pokriva Ptujsko jezero. To 420 hektarjev veliko zbiralno jezero je namenjeno odvajalni elektrarni v Forminu, ki je z jezerom povezana s pretočnim kanalom. Ker jezero zamrzne le ob izredno hudih zimah, je pomembno prezimovališče za vodne ptice (območje IBA). Mnoge vrste se na njem ustavljajo zaradi hrane ali počitka v času pomladanskega ali jesenskega preleta. Na njem občasno prezi-muje do 25.000 plovcev, običajno število pa je med 6.000 in 15.000 (Štumberger et al. 1993). V času našega opazovanja je bila Drava edina nezaledenela vodna površina. Vse druge stoječe vodne površine v bližnji in daljni oko- lici Drave so bile zamrznjene, pokrajino pa je pokrival sneg. Vreme je bilo pretežno jasno, jutranje temperature so se spustile do -16 C. Ob JZ vetrovih se je otoplilo 23.2.1994. METODA Prelete vodnih ptic smo opazovali s stalne kontrolne točke, na desnem obrežju reke Drave, v neposredni bližini železniškega mostu v Ptuju. Most čez Dravo in železniška proga sta bila natančni mejnik, ki seka Dravo in njeno loko. V protokol smo na minuto natančno beležili vrsto, število in smer leta vodnih ptic pri vsakem preletu mostu ali železnice med levim bregom Drave in ježo, ki omejuje loko. Glede na smer preleta smo jih uvrstili v eno od dveh kategorij. V prvo kategorijo smo uvrstili ptice, ki so letele proti toku reke Drave (smer seve-ro-severozahod - SSZ), v drugo pa tiste, ki so letele v smeri toka reke Drave, proti ptujski akumulaciji (smer jugovzhod - JV). Opazovali smo dva dni, od zore do mraka: 19.2.1994 med 6.50 in 17.35 ter 21.2. 1994 med 6.50 in 17.30 uro. Pri obdelavi podatkov smo zaradi preglednosti grafikonov prelete ptic združili v enour-ne intervale. Pri interpretaciji podatkov smo izhajali iz predpostavke, da bi moralo biti število preletov posamezne vrste enako v obeh smereh, če vrsta na Dravi prezimuje. Pri vrstah, ki so na selitvi, bi se moralo število ptic, ki so letele v eno ali drugo smer, statistično pomembno razlikovati. Predpostavko smo preverjali s pomočjo HI-kvadrat testa. Možna napaka v sklepanju, ki se je dobro zavedamo, bi lahko nastala pri vrstah ali osebkih, ki se mimo kontrolne točke ne vračajo po isti, temveč po neki krožni poti. Da bi lahko podkrepili na ta način pridobljene rezultate, je sočasno potekalo tudi štetje vodnih ptic na jezeru in stari strugi Drave. Pri 70 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS interpretaciji podatkov se večkrat sklicujemo na lastna še neobjavljena opazovanja iz prejšnjih let. V prispevku uporabljeno terminologijo je treba razumeti kot: Prelet (množ. preleti) = dogodek, v katerem je osebek ali jata natančno določene vrste ptic preletela našo kontrolno črto v eni od obeh smeri. Lokalna selitev = premik osebka ali jate, pri katerem končna točka leži zunaj običajnega dnevnega akcijskega območja (npr. v času prezimovanja). Sezonska selitev = redno in na letni čas vezane premike neke populacije ptic ali njenih delov med različnimi geografskimi območji (Curry - Lindahl 1982). REZULTATI Spremljali smo le vodne ptice, ki so v času opazovanja letele le vzdolž reke; preletov prek Drave nad kontrolno točko nismo opazili. Preletov nad ptujsko akumulacijo, Dravskim poljem ali Slovenskimi goricami nismo beležili. Dne 19.2.1994 je kontrolno točko preletelo 2807,21.2.1994 pa2191 vodnih ptic. Vdveh opazovalnih dnevih smo prešteli 4.998 preletov ptic. Proti toku je v obeh dnevih letelo 2381, s tokom pa 2.694 ptic; razlika (N = 313) je statistično pomembna (Hi-kvadrat p < 0.001). Ptice so pripadale 16 vrstam (Tabela 1). Razlike v preletu vodnih ptic, ki so letele proti toku, glede na tiste, ki so letele s tokom, so bile statistično pomembne le prvi dan opazovanja (Hi-kvadrat p < 0.001). Drugi dan opazovanja so bile razlike statistično manj pomembne (Hi-kvadrat p < 0.05). Bistven delež k skupnemu številu preletov pripada le dvema vrstama, to sta rečni galeb Laws ridibundus (2319 preletov) in veliki kor-moran Phalacrocorax carbo (1548 preletov), kar skupaj pomeni kar 77,3% vseh preletov. Mnogo več informacij o preletih pridobimo, če se lotimo analize preletov po posameznih vrstah. Analizirana je dnevna dinamika za tiste vrste, ki so bile zastopane v večjem številu preletov (N > 100). Pregled po vrstah: Veliki kormoran Phalacrocorax carbo V obeh opazovalnih dnevih je glavnina kor-moranov že v jutranjem mraku zapustila prenočišče na ptujski akumulaciji in odletela proti toku, v smeri stare struge Drave. Prvi dan (19.2.) se je največja jata (N = 163) vrnila na akumu- Datum/Pate 19.2.1994 21.2.1994 Vrsta / smer leta Speceies/llight direction proti toku ;. upstream :; stokom . ¦: downstream ,:, proti toku upstream stokom downstream Vsota-l . vTbtal••¦•:: Phalacrocorax carbo 320 430 430 368 1548 : Ardea cinerea 1 3 4 6 14 Egrettaaiba 10 0 1 13 Cygnus olor 0 0 2 3 5 Anas platyrhynchos 10 232 26 90 358 Anaspenelope 0 0 0 1 1 Anas crecca 0 2 0 0 2 Aythya Migula 0 8 2 8 18 Aythya ferina 8 106 5 39 158 BucephaJa clangula 17 46, 24 94 181 Mergus serrator 5 2 0 0 7 Mergus aibellus 22 36 14 31 i 103 Tringa ochropus 0 0 0 1 1 Laras ridibundus 824 689 424 382 2319 Laras cahinnans 2 1 5 9 17, Laws canus 28 3 121 101 253 Vsota/ Total 1247 1560 1057 1134 4998 Tabela 1: Pregled dnevnih preletov vodnih ptic na Dravi pri Ptuju lable 1: Daily flights of aquatic birds over control point by the Drava near Ptuj 73 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS 6.50 - 7.59 ¦ j_____ 8.00 - 8.59 \ 9.00 - 9.59 -i 10.00-10.59 4 .............. 11.00 - 11.59 12.00-12.59 ............i...................a........... i......... i t | ............ 13.00-13.59 ! i . a< ::: 14.00-14.59 : ~—± i ! 1 15.00-15.59 i L 16.00-17.35 d 1 1 -300 -100 -200 100 300 500 200 400 <-- s tokom - proti toku --> downstream - upstream I 119.2. ¦-> 19.2. <~ EH)21.2.--> M21.2.<- 7.00 - 7.59 8.00 - 8.59 9.00 - 9.59 0 10.00-10.59 •I 11.00-11.59 3 12.00-12.59 13.00-13.59 14.00-14.59 15.00-15.59 16.00-17.35 -100 -60 -20 -80 --10 ! HOI 1 - 1 ""!.............. ..................1................................... 1 1 ......-.........•?................. ............L............... ..................!........... ..................I.............. ¦ h <-- s tokom - proti toku --> downstream - upstream 20 ^19.2.-> 19.2. <-- L3 21.2. --> g*Ü 212. <- lacijo ob 16.09 h. Drugi dan (21.2.) pa se je nekaj več kot polovica kormoranov (N = 231) na jezero vrnila že ob 11.30 h. V obeh dnevih so bile statistično pomembne razlike (Hi- kvadrat p < 0.05) med številom kormoranov, ki so odleteli proti toku, in tistimi, ki so leteli v smeri toka. Razlika med prvim in drugim opazovanjem pa je v tem, da je 19.2. več kormoranov letelo v smeri jezera, 21.2. pa jih je z jezera več odletelo. Ko smo sešteli število ptic vključenih v prelete obeh dni, smo ugotovili, da so razlike med številom ptic, ki so letele s tokom in proti toku, statistično manj pomembne (Hi-kvadratp < 0.05). S štetjem kormoranov na prenočišču na Ptujskem jezeru, ki smo ga opravili 9.2. ob 17.35 uri, smo pridobili naslednje podatke: 165 osebkov je prenočevalo na manjšem otoku, 167 na obeh daljnovodih, 6 na jašku kanalizacije in 54 na suhih drevesih na jezeru (N= 402). 21.2. ob 10 h dopoldan je bilo na jezeru le 23 osebkov, natanko 400 kormoranov pa je do te ure odletelo z jezera v smeri proti toku. Razvidno je, da se je 21.2 na jezeru prehranjevalo le malo prenočujočih kormoranov (5.4%). Pri dnevnih preletih kormorani sledijo reki Dravi. Mlakarica Anas platyrhynchos V obeh opazovalnih dnevih so bili preleti v smeri toka številnejši kakor proti toku (Hi-kvadrat p<0.001). Prvi dan je bila razlika med številom ptic, vključenih v prelete, 223, drugi dan pa 52 ptic. Preleti so bil močnejši v jutranjih in večernih urah. V obeh dnevih smo opazili, da mlakarica pri preletih uporablja celotno širino loke. Sivka Aythya ferina Večina ptic je letela v smeri vodnega toka 7.00 - 7.59 8.00 - 8.59 9.00 - 9.59 «d 10.00-10.59 •I 11.00-11.59 2 12.00-12.59 13.00-13.59 14.00-14.59 15.00-15.59 16.00-16.59 —| —H I p J ..................i................. :,:;:::.,;,.i,:::,3................ i i —4 i................i............i............ ..................i.................!..................i......_i................ ..................i.................!..................i i 1 -50 -30 -10 -40 10 -20 <- s tokom - proti toku --> downstream - upstream I 119.2. --> 19.2. <-- [Wj21.2.--> 21.2. <-- (Hi-kvadratp<0.001). Dnevna dinamika preleta kaže na povečan prelet od 11 h vse tja do večera. Razlika v številu ptic, vključenih v prelete, je bila prvi dan 98 in drugi dan 34. Raca sivka pri preletih sledi reki. Navadni zvonec Bucephala clangula V smeri toka je prvi dan priletelo 29 zvoncev več, kot jih je odletelo proti toku, drugi dan pa 73. Razlike v številu preletov so statistično pomembne (Hi-kvadratp < 0.001). Dnevna dinamika kaže, da so v smeri proti toku ptice letale praktično le zjutraj. To je vrsta, ki pri preletih sledi izključno reki. 74 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS 7.00 - 7.59 8.00 - 8.59 9.00 - 9.59 to 10.00-10.59 J 11.00-11.59 2 12.00-12.59 * 13.00-13.59 14.00-14.59 15.00-15.59 16.00-16.59 -30 -20 -25 -10 10 -15 -5 15 <-- s tokom - proti toku --> downstream - upstream ^]l9.2.--> 19.2. <•• M21.2.--> M21-2.0- Rečni galeb Larus ridibundus V obeh opazovanih dnevih je večje število galebov letelo proti toku kot s tokom. Razlike 6.50 - 7.59 8.00 - 8.59 9.00 - 9.59 0 10.00-10.59 ¦I 11.00-11.59 2 12.00-12.59 >S 13.00-13.59 14.00-14.59 15.00-15.59 16.00-17.35 -250 -150 -50 -200 -100 50 150 250 100 200 Mali Žagar Mergus albellus V skupni prelet je bilo dne 19.2. vključenih 58 in dne 21.2. 45 malih Žagarjev. Oba dneva je več ptic letelo s tokom kakor proti toku (prvi dan N= 14, drugi dan N= 17) (Hi-kvadrat p <-- s tokom - proti toku —> downstream - upstream ^]l9.2.--> 19.2. <-- H3 21.2. ¦-> m 21.2. 7.00 - 7.59 8.00 - 8.59 9.00 - 9.59 10.00-10.59 11.00-11.59 12.00-12.59 13.00-13.59 14.00-14.59 15.00-15.59 16.00-17.35 -12 <¦- s tokom - proti toku -> downstream - upstream I |i9.2.--> 19.2. <¦- [M]21.2."> Hi 21.2. <- so bil prvi dan bolj (p < 0.001) in drugi dan manj pomembne (p < 0.05). Dnevna dinamika kaže na povečane dopoldanske prelete proti toku in povečane popoldanske prelete s tokom, še zlasti proti večeru, ko se galebi z Drave vračajo na prenočišče. Rečni galeb za prelet uporablja celotno geomorfološko rečno korito, izrazito velika večina pa jih sledi reki. Sivi galeb Larus canus Za sivega galeba veljajo podobni trendi preleta kakor za rečnega galeba. Razlike so bile statistično pomembne prvi dan preleta (Hi-kvadrat p<0.001) in manj pomebne drugi dan (Hi-kvadrat p <0.05). Vsi sivi galebi, ki so preleteli kontrolno točko, so sledili reki. <0,05). Preleti v smeri toka so bili razmeroma enakomerno porazdeljeni prek celega dneva v obe smeri, vendar je proti toku letelo več ptic v jutranjih in dopoldanskih urah. Pri spremljanju dinamike preletov smo opazili, da mali Žagarji nenavadno reagirajo na oviro (železniški most) na rečnem toku. Ko so leteli po rečnem toku proti mostu, jih je mnogo, kot da bi odsekal, pristalo na gladini Drave pred mostom. Nekateri so most celo večkrat brezuspešno "naskakovali". Vrsta sledi rečnemu toku, le da se zvečer vrača na jezero na večjih višinah kot zjutraj. Sledi izključno rečnemu toku. -,- , - ,.,....j 7.00 - 7.59 ................................. __ ................. 8.00 - 8.59 """. t : 9.00 - 9.59 m ¦ i . .,......1.......... ^ZJ 1—'------- 0 10.00-10.59 ¦> ¦I 11.00-11.59 1 «j 12.00-12.59 1 i 13.00-13.59 C h 14.00-14.59 Iv.v.v.V.v.-r.v.v.v.-.-.-.-.-.""" 15.00-15.59 I : ¦ 16.00-17.35 ! 1 -60 -40 -20 20 60 0 40 <¦• s tokom - proti toku --> downstream - upstream ? 19-2-' 19.2. <-- [HS 21.2. ••> iüü 21.2. <-- Dne 19.2. jih je na ledu akumulacije pri Ranci počivalo 580, pri čemer so številne jate 75 XVI 68-69-70 1995 ves dan letale proti mestnemu smetišču, večkrat pa skoraj vsi. Iz naše kontrolne točke so bili ti preleti in odleti jat lepo vidni. Toliko bolj presenetljivo je, da jih je tega dne proti toku letelo le 28, s tokom pa le 3. Druge vrste Tako siva čaplja/lrdea cinerea (N= 13) kot velika bela čaplja Egretta alba (N=13) sta v obeh dnevih za prelete uporabljali celotno širino naravne zožitve loke pri Ptuju. Obe sta se v času tabora prehranjevali v studenčnicah, mr-tvicah (nekdanji stranski rečni rokavi) in na travnikih. Z veliko verjetnostjo so te sestavine loke za dnevne prelete celo pomembnejše kot sama reka, saj obe vrsti ob sami Dravi še zlasti na uravnanih oz. zagrajenih delih prej počivata kot pa se prehranjujeta (opazovanja udeležencev tabora), pa tudi človeško vznemirjanje je mnogo manjše kot ob sami reki. O veliki beli čaplji na Dravi vemo, da rada prezimuje v skupinah. Premik takšne skupine 10 ptic je bil opazovan dne 19.2. malo pred 14.30 h v SZ smeri. O obeh vrstah, ki redno prezimujeta na Dravi, smemo reči, da sta v obeh opazovalnih dneh bili na lokalni selitvi vzdolž reke. V prelete nad reko so bili vključeni še labod grbec Cygnus olor, žvižgavka. An as penelope, kreheljc Anas crecca, rumenonogi galeb Larus cachinnans in pikasti martinec Tringa ochropus, pri čopasti cmiciAythya fuligula pa so bili opaženi preleti tudi v notranjosti loke. DISKUSIJA Iz rezultatov dvodnevnega opazovanja preletov lahko ugotovimo, da veliki kormoran, sivka, navadni zvonec, mali Žagar, sivi galeb, labod grbec, žvižgavka, kreheljc in pikasti martinec na preletih sledijo stari Dravi (reka). Mla-karica, rečni galeb, siva čaplja, velika bela čaplja in čopasta črnica pa letijo nad celotnim geo-morfološkim rečnim koritom. Iz dolgoletnih opazovanj vemo, da se številne vodne ptice pozimi prehranjujejo v (so)naravni stari Dravi, mrtvicah in studenčnicah, ki tudi v naj ostrejših zimah (v času monitorin ga so bile temperature tudi do - 16 C) ne zamrznejo, na jezeru pa počivajo in prenočujejo. Veliki kormorani na Ptujskem jezeru redno prezimujejo od leta 1983 (lastna opazovanja) . Jezero je njegovo najpomebnejše zimsko prenočišče na Dravi. Ker je dnevni akcijski ACROCEPHALUS krog kormoranov na Dravi velik vsaj 60 kilometrov (E Bračko ustno; lastna opazovanja), ima prenočišče na ptujski akumulaciji nadre-gionalni pomen. Iz dnevne dinamike preletov sklepamo, da ptujska akumulacija pozimi za prehranjevanje velikega kormorana nima odločilnega pomena. Ker so bile v tem času vse stoječe vode zaledenele (npr. ribniki, velike gojitvene akumulacije), menimo, da so se prehranjevali v stari Dravi, medtem ko so na ptujski akumulaciji predvsem počivali in prenočevali. Sklepamo, da kormoran v času opazovanja še ni bil na sezonski selitvi, temveč na prezimovanju. Reka Drava je najpomembnejše prezimovališče zvoncev v Sloveniji (Sovinc 1994). Na Dravi redno prezimujejo velike jate, ki se čez dan prehranjujejo zlasti v stari dravski strugi, zvečer pa letijo na skupinska prenočevališča. Ta so predvsem: ptujska, ormoška akumulacija in mirni odseki stare Drave. Presenetilo nas je majhno skupno število preletov zvonca. V prejšnjih letih, vse od nastanka ptujske akumulacije, so na jezeru prenočevale več stoglave in celo tisočglave jate zvoncev, ki so redno letale na prehranjevanje v staro strugo Drave, mnogi zvonci pa so se prehranjevali tudi na samem jezeru. Pogosto smo opazovali jate, ki so štele 500 ali celo 1.000 zvoncev in so ob večerih priletele na jezero. Največje jate zvoncev so se v stari Dravi nad Ptujem zadrževale v izredno ostri zimi 1984-85. Njihovo število je bilo takrat med 2.000 in 3.000 osebki (V Lašič ustno; lastna opazovanja). Udeleženci tabora so s štetjem ugotovili, da je bilo 19.2. opoldan na Ptujskem jezeru le 140 in dne 21.2. dopoldan le 251 zvoncev Upad števila prezimujočih zvoncev pripisujemo starostnim spremembam (evtrofizacija) jezera in stare Drave, na katere se zvonci odzivajo z zmanjšanim obiskom! Rezultati analize preletov kažejo na verjetno selitev. Spomladanska selitev zvonca poteka hitro in je mnogokrat odvisna od taljenja ledu, na splošno pa se v srednji Evropi večina ptic vrača med drugo polovico februarja in ob koncu marca (Bauer & Glutz von Blotzheim 1, 1969/2. izd. 1992). Vsekakor pa grafikon razmeroma nazorno prikazuje dnevni prehranjevalni ciklus te specializirane potapljavke, ko zvonci zjutraj zapustijo jezero, kjer prenočujejo, v popoldanskih urah in zvečer pa se vračajo na prenočišča z bolj počasi tekočo vodo. Mali Žagar na Dravi prezimuje redno od leta 1982 (lastna opazovanja). Največ ptic se 76 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS pojavi predvsem v drugi polovici zime, med letov je na podlagi pridobljenih rezultatov prej januarjem in marcem, in se na celotni (subpa- načel kot pa odgovoril na vprašanja o proble- nonski) Dravi verjetno že približa številki 100 matiki prezimovanja, sezonske in lokalne seli- (Sovinc 1994; lastna opazovanja). Ce odmisli- tve ter prehranjevalne dnevne dinamike obrav- mo rečnega galeba, je mali Žagar na Dravi po- navanih vrst v dravski loki. Hkrati je spremlja- leg kormorana in zvonca vrsta, ki glede frek- nje preletov podkrepilo dosedanja lastna opa- vence preletov sodi med najmobilnejše ptice, zovanja, da vodne ptice (npr race iz rodovAyth- Dne 19.2. je bilo na jezeru 36 osebkov (N pre- ya inAnas) s sezonsko selitvijo pričnejo že pred letov = 58), dne 21.2. pa 35 osebkov (N prele- samim koncem zime. Takrat torej, ko navidez tov = 45). Nad Ptujem pa je bilo v stari Dravi povsem zimske okoliščine (sneg, led, nizke in izlivnem področju kanala HE Zlatoličje 21.2. temperature) ne dajejo vtisa, da se je sezon- preštetih še dodatnih 32 malih Žagarjev. Dina- ska selitev že pričela. mika in zlasti številčnost preletov kaže, da je Iz frekvenc preletov sklepamo, da so bile (so)naravni rečni tok za njegovo prezimova- vtemcasumlakarica^asp/a/yrA^c^os, siv- nje izredno pomemben, saj v jutranjih in do- kaÄythya ferina, mali Žagar Mergus albellus poldanskih urah Žagarji letijo v smeri toka sta- in zvonec Bucephala clangula, že na selitvi re Drave na svoja prehranjevališča. V zimskih vzdolž reke (smer preletov JV). Veliki kormo- mesecih praviloma zaradi vremenskih razmer ran Phalacrocorax carbo je bil na prežim ova- (led) menjajo svoja prezimovališča, spomla- nju. Posamezni rečni galebi Larus hdibundus danski prelet pa se v predalpskem prostoru in sivi galebi Larus canus so bili na selitvi pro- prične že v drugi polovici februarja in je v ce- ti toku reke (smer SSZ), medtem ko je bila ve- lotnem srednjeevropskem prezimovalnem čina še na prezimovanju. arealu očiten od začetka marca (Bauer & Glutz Na spremljanje dinamike dnevnih prele- voN Blotzheim 1, 1969/2. izd. 1992). Rezultati tov na kontrolni točki ob naravni zožitvi loke dnevnih preletov kažejo na verjeten začetek pri Ptuju pa ne smemo gledati ozko, kot zgolj spomladanske selitve v tem letu. nekakšno spreletavanje. Rečne loke so ob pri- Raca sivka na Dravi redno prezimuje. V ča- merni ohranjenosti in velikosti izrednega posu opazovanja preletov je bila na selitvi. Dom- mena za vodne ptice. Tudi v času selitve in pre-nevo o selitvi še dodatno potrjujejo podatki, zimovanja je njihov pomen nenadomestljiv. pridobljeni s štetjem.* Z veliko verjetnostjo so se naša opazovanja časovno ujemala z začet- LITERATURA kom spomladanske selitve v letu 1994. Raca mlakarica je bila prav tako kot sivka Bauer, K. M. & Glutz von Blotzheim, U. N. že na selitvi. (1,1969/2. Aufl. 1992): Handbuch der Vögel Mit- Sivi in rečni galeb na Dravi redno preži- teleuropas, Bd. 3. Wiesbaden, 503 pp. mujeta. Ptujsko jezero je največje slovensko Curry-Lindahl, K. (1982): Das große Buch prezimovališče sivih galebov, kjer se lahko vom Vogelzug. Pery-Verlag. Berlin; Hamburg. zbere občasno tudi do 900 ptic (L, Božič; B. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Štumberger v Sovinc 1994). Pojasnjevanje re- Slovenije. TZS, Ljubljana, p.p. 425. zultatov opazovanja za ti vrsti je težavno žara- Sovinc, A., D. TOME (1992): Bibliografija od di tega, ker prehransko nista vezani le na reko številke 1 do 50 (1980-1992). Acrocephalus Dravo. Oba se pogosto prehranjujeta na veli- 13(1992):53, kih smetiščih v okolici Drave. Zlasti sta po- Štumberger, B., M. Kaligarič, I. Geister membni mestni smetišči pri Ptuju in Maribo- (1993): Krajinski park Šturmovci. Občina Ptuj. ru med katerima često migrirata. Vprašanje statusa vseh vrst vodnih ptic, zajetih v dnevne prelete, sproža cel niz vprašanj. Ugodno izbran časovni termin spremljanja pre- * Sivke smo prešteli v Pesniški dolini dne 6.3.1994, deset dni po tem, ko se je stalil led na vseh odprtih vodnih površinah, na Ptujskem jezeru pa 11.3.1994. Na ribniku Podvinci je bilo preštetih 385, Sv. Trojici 13 in Šikerju 223 rac sivk! Dva ribnika (Zg. Pernica in Črni les) sta bila prazna, na Radehovi in delno Sp. Pernici pa je bilo zaradi vpliva ribičev le nekaj drugih vodnih ptic (lastna opazovanja). Dne 11.3. je na Ptujskem jezeru preštetih celo 1060 rac sivk (L. Božič ustno). Na Ptujskem jezeru se je 19.2. zadrževalo 510 sivk in 21.2. pa 680 sivk. Bauer & Glutz von Blotzheim (1,1969/2. izd. 1992) navajata, da spomladansko selitev, odvisno od vremenskih razmer, prično samci sivk v začetku ali sredini februarja. Poteka hitro in ob zelo mili zimi v južni Nemčiji in na Danskem doseže vrhunec že celo ob koncu februarja, običajno pa tako kot na Čehoslovaškem, šele v marcu. 77 XVI 68-69-70 1995 POVZETEK Reka Drava je prezimovališče velikega števila vodnih ptic (IBA). S stalne kontrolne točke smo dva dni (19.2. in 21.2. 1994) spremljali in šteli prelete vodnih ptic na naravni zožitvi loke pri Ptuju. S spremljanjem preletov smo želeli ugotoviti status ptic, vključenih v dnevne prelete. Pri interpretaciji podatkov smo izhajali iz predpostavke, da mora število preletov posamezne vrste biti enako v obeh smereh rečnega toka, če vrsta prezimuje; če pa bi se število preletov statistično pomembno razlikovalo, je vrsta na lokalni ali sezonski selitvi. Predpostavko smo preverjali s testom Hi - kvadrat. Vzporedno je potekalo tudi štetje vodnih ptic na akumulacijskem jezeru in stari strugi Drave. V dveh opazovalnih dnevih smo prešteli 4998 preletov ptic. Iz frekvenc preletov sklepamo, da so bile v tem času mlakarica Anas platyrhynchos, sivka Aythyaferina, mali Žagar Mergus albellus in zvonecBucephala clangula že na selitvi vzdolž reke (smer preletov JV). Veliki kormoran Phalacrocorax carbo je bil na prezimovanju. Posamezni rečni galebi Larus ridibundus in sivi galebi Larus canus so bili na selitvi proti toku reke (smer SSZ), medtem ko je bila večina še na prezimovanju. Veliki kormoran Phalacrocorax carbo, raca sivka Aythya ferina, navadni zvonec Bucephala clangula, mali Žagar Mergus albellus, sivi galeb Larus canus, labod gibecCygnus olor, žvižgavkaAnas penelope, krehelj c/toas crec-ca in pikasti martinec Tringa ochropus so na kontrolni točki leteli le nad reko. Posamezne mlakarice Anas platyrhynchos, rečni galebiLa-rusridibundus, sive čaplje/irdea cinerea, velike bele čapljeEgretta alba in čopaste črnice Aythya fuligula pa so letele nad celotno širino loke (vrste domnevno sledijo studenčnicam). SUMMARY On the Drava river, a great number of aquatic birds winter each year (IBA). On February 19th and 21st the daily flights of these birds were monitored from a fixed control point in the narrowest flood plain near Ptuj. In this way, the status of the aquatic birds taking part in daily flights was to be established. While processing the collected data, we proceeded from the supposition that the number of flights by each species should be the same in both directions of the river course if the species wintered there, and that the number of flights over it should sta- ACROCEPHALUS tistically differ a great deal if the species was on local or seasonal migration. This supposition was checked with the aid of the Hi-square test. At the same time, a census on aquatic birds was carried out on the reservoir as well as on the old stream of the Drava river. In the two monitoring days, 4998 flights were recorded. On the basis of the flight frequency it was presumed that the MallardAnas platyrhynchos, Common Pochard Aythya ferina, Smew Mergus albellus and Common Goldeneye Bucephala clangula were already on migration downstream (in SE direction). The Great Cormorant Phalacrocorax carbo still wintered there. Some Black-headed Gulls Larus ridibundus and Common Gulls Larus canus were on migration upstream (NNW direction), but the majority of them still wintered there. At the control point, the Great Cormorant Phalacrocorax carbo, Common Pochard Aythyaferina, Common Goldeneye Bucephala clangula, Smew Mergus albellus, Common Gull Larus canus, Mute Swan Cygnus olor, Eurasian Wigeon Anas penelope, Common Teal Anas crecca and Green Sandpiper Tringa ochropus flew only above the river, while some Mallards Anas platyrhynchos, Black-headed Gulls Larus ridibundus, Grey Herons Ardea cinerea, Great White Egrets Egretta alba and Tufted Ducks Aythya fuligula flew over the entire width of the river's flood plain (the species presumably following spring water and streams). ZAHVALA: Vsem udeležencem ornitološkega tabora Drava 94 se iskreno zahvaljujeva za pomoč; brez njihovega entuziazma bi pač bilo nemogoče preštevati vodne ptice pri šestnajstih stopinjah minusa! Za upravičene pomisleke, pripombe in popravke se zahvaljujeva Davorinu Tbmetu in Iztoku Geistru. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 Andrej Šorgo, 62327 Rače, Ptujska 91 78 XVT 68-69-70 1995 Iz ornitološke beležnice Ftom the ornithological notebook VELIKA BOBNARICA Botaurus stellaris GREAT BITTERN - On 26th November 1994 at Ptujsko jezero Mnoga velika trstišča in rogozišča so ljudje zaradi zgrešene miselnosti uničili. S takšnimi posegi so tudi za vedno pregnali številne vrste, ki takšna trstišča potrebujejo kot svoj primarni habitat. Med te vrste zanesljivo sodi tudi velika bobnarica, ki jo pri nas žal videvamo večinoma le še kot preletno ptico. Veliko bobnarico Botaurus stellaris sem opazoval na stari strugi Drave pri Loki 7.5.1994, kjer sem jo splašil iz vrbovja ob prodišču. Damijan Denac, Pintarjeva 14, 62000 Maribor BELA ŠTORKLJA Ciconia ciconia WHITE STORK - One wintering on 25th January 1995 at Formin, two on 2nd December 1994 at Trzec V Se pred nekaj leti smo se čudili ornitologom iz avstrijske Štajerske, kako pri njih prezi-mujejo bele štorklje. Dne 25. 1. 1995 sem med popoldanskim sprehodom pri zaselku Trnje pri Forminu končno videl »pravo« pri nas prezimu-jočo odraslo belo štorkljo. Prvi hip sem pomislil, da na edinem travniku sredi njiv stoji maketa. Delovala je neprepričljivo, podobno ko tista maketa štorklje v Veliki Nedelji, neokusno postavljena pred neko hišo. Štorklja se je na kopnem travniku prehranjevala in verjetno lovila male sesalce. Pri tem je v sunkih močnejšega vetra tudi dvakrat kratko poletela, saj jo je preganjal pes. Ta opazovalni podatek pa letošnjo zimo ni osamljen. Dne 2.12.1994 sta se dve (2) štorklji zadržali v Tržcu pri Ptuju. Povpri-povedovanju domačina, gospoda Jožeta Šmi-goca, pa sta tukaj bili že nekaj dni (E Bračko, ustno). Po opazovanju vsaj delno udomačene štorklje, ki je pri Ptujskih toplicah prezimovala v zimah med letoma 1991-1993, poleti pa se je sprehajala med kopalci ter tako postala lokalna posebnost (podatek je zabeležen tudi v Zimskem ornitološkem atlasu Slovenije), je to moje drugo zimsko opazovanje te vrste. Bogve, če ni to znamenje slabše rodnosti. Borut Nürnberger, 62282 Cirkulane 41 ACROCEPHALUS LABOD PEVEC Cygnus cygnus WHOOPER SWAN - Ttoo on 28* January on Drava river at Ptuj Dne 28. 1. 1995 je med vremenskimi frontami, ki so drvele čez Slovenijo, nastopilo kratko zatišje lepega vremena. S kolegom Šorgom sva se namenila ves dan opazovati prelete vodnih ptic nad Dravo pri ptujskem železniškem mostu (redni mesečni monitoring), Dan je bil zjutraj jasen (na vzhodu viden ozek pas oblačnosti je kmalu izginil), ob 8.30 so se začeli iz zahodne smeri počasi pomikati oblaki in med 11.05 do 13.15 uro pooblačili nebo, dokler ni ponovno posijalo sonce in se je popolnoma razjasnilo. Ob 15.46 uri je nebo pokrila nova oblačnost z zahoda, nakar se je ob 17.45 uri zjasnilo. Zmerni zahodni veter je pričel pihati ob 10.35 uri in se ob 16.43 uri umiril. Nasploh bi lahko rekli, daje bil dan razmeroma topel, prijeten za zimsko opazovanje. Sedaj opisano se je zgodilo med jutranjim svitom in trenutkom, ko je pričel pihati veter - nič drugega ta dan ni bilo tako pomembno. Dan se je pričel kot običajno: ob 6.49 uri je iz prenočišča pri perutninski klavnici čez reko priletelo 1.500 poljskih vran Corvusfrugilegus, pomešanih med kavke Cor-vus monedula. 208 kormoranovP^a/acrocorax carbo je do 6,59 ure že odletelo po Dravi navzgor, 258 turških grlic Streptopelia decaocto pa je med 7.18 in 8.10 uro prek mesta odletelo na »krmišče« k silosom Perutnine Ptuj. Nenadoma sva bila z Andrejem priča izrednemu naravnemu dogajanju: med 7.27 in 8.12 naju je iz SV proti JZ smeri preletelo najmanj 23.000 pi-nož Frinfilamonifringila. Jate (100,1.000 in 2.000 osebkov) so se le bolj malo oglašale, vlak 20.000 pinož, kije segal od obzorja do naju, pa je vozil še bolj nemo (mogoče je, da so bili v teh jatah še drugi fringilidi). Ob 7.57 sta po Dravi navzdol priletela dva laboda pevca Cygnus cygnus, odeta v blago jutranjo sivino z izredno iztegnjenimi vratovi in seveda brez grb na kljunu. Ne da bi pristala, sta nadaljevala svojo pot prek jezera po Dravi navzdol. Odrasel osebek je bil svetlejši od dokaj svetlega sopotnika, verjetno mladostnega osebka. Od 8.41 pa vse do 9,33 so naju dokončno iz tira spravile gosi, ki so v 15 klinih letele ravno v nasprotni smeri kot pinože (vse druge vodne ptice so letele proti jugovzhodu!). Jate so v povprečju štele do sto osebkov in kar nekaj jih je letelo tik nad nama. Posamezne gosi, še posebej tiste, ki so letele bolj proti Halozam, sva spremljala več kot 10 minut, da so, tako kot so se pojavljale, izginjale 79 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS v prazno. Na osnovi pregledovanja najbližjih jat gosi lahko rečeva, da jih je bila velikanska večina sivih Anser anser, le v prvem klinu je bilo nekaj njivskih Anser fabalis in beločelih gosi A albifrons. Skupno število je znašalo kar 1.354 gosi. O rezultatih monitoringa tega dne bova zagotovo še poročala. Medtem pa si morava odgovoriti na vprašanje tega dne: ali so pred SZ ciklonom pinože letele tako, da bi ga obšle, gosi tako, da bi pred njim bežale, druge vodne ptice pa tako, da so odletele na »jug«? Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 KDNOPNICA Anas strepera, KEGLJA Anas querquedula GADWALL - 37 on 19th January 1995 at Ptujsko jezero, GARGANEY - one in flock of gadwalls Ko sem se 19. 1. 1994 spet znašel na Ptujskem jezeru, sem pričakoval nekaj drugih vrst, kot sem jih imel kasneje priložnost opazovati. Takoj na začetku jezera, pri Ranci, sem zadovoljen opazil dve samici beltioskeMelanitta fuses, ki sta mirno zdeli na vodi, nedaleč od brega. Tu je bilo tudi šest sivogrlih ponirkov Poc/i-ceps griseigena, malo dlje pa me je presenetil še njihov zlatouhi sorodnik Podiceps auritus. V zimskem perju (zlatih ušes sicer ni imel), bil sem ga pa kljub temu zelo vesel. Tudi dva odrasla mala galeba Laws minutus mi nista ostala skrita, ko sem prečesaval številno množico rečnih galebov, ki se jih je tega dne na Ptujskem jezeru zbralo blizu 1300. Kljub vsemu pa me je najbolj presenetila pestrost račje množice, v kateri je bilo res kaj videti. Poleg sedemdesetih žvižgavk, ki so s svojim visokim številom presegale ptujsko povprečje, se je na vodi pred Markovci zibalo še 15 dolgorepih rac Anas clypeata. Najbolj presenetljiva za ta dan pa je bila samica regije Anas querqueda, ki je v jati kar 37-ih konopnic Anas strepera dajala kar-seda zanimiv tis. Zanimivosti pa za ta dan s tem še ni bilo konec, kajti zadnji košček, ki je manjkal v tem lepem mozaiku, je zapolnil še odrasel galebLarusargentatusargenteus, kije, ne zavedajoč se svoje pomembnosti, skromno preletel omenjeno skupino rac, nato pa prav tako neopazno, kot se je prej pojavil, izginil v neznano. Borut Rubinič, Pražakova 11, 61000 Ljubljana BELOLISKÄ Melanitta fusca VELVET SCOTER - On 1st January 1995 at Bresterniško jezero (Maribor) Dne 1.1.1993 sem na Brestemiškem jezeru opazoval belolisko Melanitta fusca. Bila je zelo plašna in ni se zadrževala v skupini drugih ptic. Določil sem jo po značilni obliki in načinu potapljanja te vrste. Njenega spola zaradi slabe vidljivosti nisem mogel ugotoviti. Damijan Denac, Pintarjeva 14, 62000 Maribor SREDNJI ŽAGAR Mergus serrator RED-BREASTED MERGANSER - Ttoo males on 14th April 1993 and female on 15,h November 1994 at Bresterniško jezero (Maribor) Dne 14. 4. 1993 sta me na Brestemiškem jezeru prijetno razveselila dva (2) samca srednjih Žagarjev. Mirno sta plavala v skupini mla-ksiicAnas platyrhynchos, čopastih cmicAyth-ya fuligula in enega velikega Žagarja Mergus merganser. Na jezero sem seponovno odpravil 16.4.1993, vendar Žagarjev ni bilo več. Srednjega Žagarja sem na Brestemiškem jezeru ponovno videl 15.11.1994, tokrat eno samico. Naj še dodam, da sta to prva podatka za to vrsto na tem terenu, Damijan Denac, Pintarjeva 14, 62000 Maribor RDEČENOGAPOSTOVKAFato vespertinus RED-FOOTED FALCO - 8 on 29,h April 1993 at Šikole near Ptuj Dne 27. aprila 1993 sva s E Janžekovičem videla samca in samico rdecenoge postovke v bližini črpališča podtalne vode pri Sikolah na Dravskem polju. 29. aprila 1993 sem opazoval jato osmih (8) ptic med vasem,a Brunšvik in Brezula. Dan kasneje, 30. aprila, sem na isti lokaliteti opazoval jato, v kateri je bilo prek 30 ptic. Postovke so letale v značilnem »žagastem« letu, ves čas pa je bilo nekaj ptic tudi na tleh. Habitat, v katerem sem jih opazoval, sestavljajo v večjem delu njive, nekaj pa je travnikov. Po pripovedovanju drugih opazovalcev se rdecenoge postovke v času spomladanske selitve na tem delu Dravskega polja redno pojavljajo tudi v večjem številu. Andrej Šorgo, Ptujska 91, 62327 Rače 80 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS MALI SOKOL Falco columbahus MERLIN - On 4,h December 1993 at Ormoško jezero, on 23th October at Ptujsko jezero Z malim sokolom sem se prvič srečal 4.12. 1993, ko je preletel Dravo in trstišče na začetku Ormoškega jezera. Vendar je bilo to srečanje zelo bežno, tako da mi razen medlih, zmedenih vtisov in podatka v beležnici ni zapustilo nič drugega. Drugič sem ga opazoval jeseni, 23.10.1994 na obširnih poljih desno od Ptujskega jezera. Ta polja so v času preleta pogosto zelo zanimiva, zato jih spomladi in jeseni redno pregledujem. Tega dne me je najprej razveselil samec pepelastega lunjaCirais cyaneus, nato pa sem zagledal še njega. Mirno je sedel na sveže zoranem polju in očitno oprezal za plenom, verjetno malimi cipami Anthus pratensis in poljskimi škrjanci Alauda arvensis. Nekajkrat se je tudi v zelo hitrem letu tik nad tlemi spreletel na drugi konec polja. Pri tem se je vedno usedel na kakšno izpostavljeno grudo zemlje. Mali sokol je bil po obarvanosti sodeč mladostni osebek ali samica. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62106 Maribor SLOKA Scolopax rusticola WOODCOCK - On 30th March 1986 at Zrkovci near Maribor Običajno se s skrivnostno sloko srečamo šele takrat, ko že skoraj stopimo nanjo. Tako je bilo tudi 30. 3. 1986, ko sem hodil po dravski loki v Zrkovcih (oziroma kar je od nje bornega še ostalo). Pravzaprav sem pogledoval za zeleno žolno Picus viridis, ki se je že več dni oglašala in z bobnanjem označevala svoj teritorij v skupini starih in debelih topolov. Rahel šum in nekakšno pritajeno godrnjanje mi je pritegnilo pogled k tlom, medtem pa je sloka že vijugala med drevesi in nekoliko dlje potonila v komaj prebujajoči se podrasti loke. V aprilu sem omenjeno loko obiskal še nekajkrat in tudi prisluhnil sem glasovom v mraku. Tbda o sloki ni bilo več sledu. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 62000 Maribor VELIKI ŠKURH Numenius arquata EURASIAN CURLEW- 9 on 19,hOctober 1993 at Ptujsko jezero Oktober je mesec, ki nam na ornitološkem področju večkrat pripravi kakšno prijetno presenečenje. Če pa v oktobru naletimo še na obi- lo dežja, ki za sabo pušča večje ali manjše luže, lahko na primernih mestih skoraj z gotovostjo pričakujemo, da take luže ne bodo ostale prazne. 19. oktobra 1993 je bil dan, ko sem an Ptujskem jezeru pričakoval prav takšne luže, še bolj pa sem se veselil ptic, ki naj bi jih napolnile. Prav zato sem se odpravil na polja, ki ležijo nekoliko jugozahodno od jezera in na katerih je v tem mokrem času skoraj vselej pričakovati kakšno zapoznelo pribo ali pa vsaj manjšo, prehranjuj očo se jato galebov. No, tega dne je bilo na poljih pri Ptuju obojega na pretek, poleg tega pa so tolikanj mamljive luže gostile še nekaj drugih, manj običajnih gostov. Že takoj na začetku ni bilo moč prezreti ogromne jate galebov, v katero se mi je seveda presrečnemu, po daljšem »prebiranju« in štetju posrečilo spoznati in prešteti naslednje galebe: nekaj več kot 1.000 rečnih Larus ridibundus, 150 rume-nonogih Larus cachinnans, 6 rjavih Larus fus-cus, 5 srebrnih Larus argentatus, 5 sivihLarus canusin enega črnoglavegaLarus/ne/a/70cep-halus. Pri tem naj omenim še to, da je imela peterica rjavih galebov (bili so odrasli) na glavi sive pikice, ki so sicer značilnost podvrsteL. fuscus fuscus, medtem ko je eden izmed njih pripadal podvrsti L. fuscus intermedius, kar je bilo lepo vidno po svetlejši glavi brez izrazitejših pik in po nekoliko svetlejšem perju na hrbtu in perutih. Vseh pet srebrnih galebov je bilo odraslih, vsi pa so bili tudi v zimskem perju, kar je bilo lahko ugotoviti po obarvanosti glave, ki je bila močno posuta s temnimi lisami. Glede na strukturo in obarvanost so očitno pripadali britanski podvrsti L. argentatus argen-teus, ki je pri nas tudi najpogostejša. Seveda pa je bila redkost dneva črnoglavi galeb (bil je prvoleten osebek), kije mirno zdel med rečnimi sorodniki in dajal vedeti, da se v tem koncu naše male dežele le pojavlja nekoliko pogosteje, kot bi si sicer utegnil kdo misliti. Da pa ne bi zgubljal besed po nepotrebnem, naj dodam, da so izjemno jato dopolnjevale še nekatere skupine oz. skupinice ptic, ki jih ne kaže izpustiti. Najprej je bilo to devet velikih škurhov, ki so se, nič hudega sluteč, sprehajali med jato kakih 270 prib Vanellus vanellus in poleg sedmih kožic in dveh togotnikov dopolnjevali to ogleda vredno jato. Potem ko sem z očmi dodobra prečesal to izjemno zanimivo jato in se do konca nagledal redkosti, sem se počasi odpravil še okoli jezera, nato pa okoli treh popoldne (na vlaku med vračanjem v Ljubljano) ugotovil, da je bil preživeti dan res izjemen. Borut Rubinič, Pražakova 11, 61000 Ljubljana ai XVI 68-69-70 1995 ČRNOGLAVI GALEB Larus melancephalus MEDITERRANEAN GULL - On 8th January 1995 at Ptujsko jezero. Črnoglavi galeb je vrsta, ki se v Sloveniji sicer redno pojavlja, vendar predvsem na Obali in večinoma v izvenzimskem času - se pravi, kot letni gost in pa na spomladanski in jesenski selitvi. V notranjosti je tudi v času selitve izjemno redek in maloštevilen gost. Prav tako redek je črnoglavi galeb pozimi, se pravi v času ornitološke zime, ki traja od 1. 12. do 31. 1. Vsako opazovanje te vrste galeba v notranjosti Slovenije pomeni izjemen favnistični podatek, prav takšno, če ne celo večjo vrednost pa ima tudi vsako zimsko opazovanje te vrste pri nas. Če črnoglavega galeba opazujemo v notranjosti, in to v času ornitološke zime, pa je to izjema, ki jo je vsekakor vredno omeniti. Prav to se je zgodilo 8.1.1995, ko sem spet obiskal Ptujsko jezero. Med množico različnih vrst galebov sem ugledal črnoglavega galeba. Ptica je sedela na pomolu ptujske ranee in si čistila perje. Tega opazovanja sem bil tako izjemno vesel, da sem se pri priči odločil fotografirati galeba. To mi je brez kakšnih posebnih težav tudi uspelo. Kar nisem se mogel ločiti od ptice, ki je bila v svojem prvem zimskem perju, ko pa je ura le odbila preveč udarcev, sem se žalosten odhoda, a tolikanj vesel opazovanja, le odpravil proti postaji. Ob vsem tem je treba omeniti še to, da smo istega galeba opazovali spet 21. L, koje dokaj neopazno zdel med jato neverjetnih 1.200 sivih galebovLams1 canus. Borut Rubinič, Pražakova 11, 61000 Ljubljana SIVI GALEB Larus canus COMMON GULL - 900 on 9,h January 1993 on Drava near Ptuj, 1.850 on 21stJanuary and 1.550 on 24th January 1995 at Ptujsko jezero. Doslej največja skupina sivih galebov, opazovanih na reki Dravi, je štela dne 9. 1. 1993 okoli 900 ptic. Po rezultatih Zimskega ornito-loškega atlasa Slovenije (Sovinc 1994) je ta skupina, ki sva jo opazovala skupaj s kolegom Lukom Božičem, največja opazovana jata sivega galeba v Sloveniji. Že smo mislili, da tako velikega števila sivih galebov dolgo ne bomo več videli, ko nas je vseh 32 udeležencev društvenega izleta na Ptujsko jezero dne 21.1. 1993 moralo priznati, da tega dne opazovano število presega tudi najbolj vznesena pričakovanja. Na robu ledu pri ACROCEPHALUS Ranci je počivalo neverjetnih 1.350 sivih galebov (preštela jih je skupina mladih opazovalcev), jata solidnih 500 osebkov pa je med samim štetjem počivajoče skupine odletela na smetišče pri Rogoznici (lastna opazovanja). Ob 11.00 uri je tako na ledu počivalo skupno kar 1.850 sivih galebov! Tri dni kasneje, dne 24.1. 1995, se je led na jezeru v dobršni meri že stopil. Zadnja velika ledena plošča je kakor otok plavala kakih 500 metrov nad jezom v Markov-cih. Ob sončnem zahodu je na njej počivalo približno 3.000 rac. Pred njimi se je vlekel bel pas 1.550 sivih galebov, preštetih skozi teleskopov okular, ki je kar zaslanjal račjo črnino. Posamezne manjše skupine sivih galebov so tako vse do teme priletavale s ptujskega smetišča (Rogoznica) na svoje ledeno prenočišče. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 MORSKI GALEB Larus marinus GREAT BLACK-BACKED GULL - From 26lh November to 4th December 1994 at Ptujsko jezero Dan se je že krepko nagibal proti večeru, ko je naša trojka prispela do jezu Ptujskega jezera v Markovcih. Za seboj smo imeli vso Haj-dinsko studenčnico, dobršen del Šturmovcev in staro strugo Drave. Z nasipa smo si z veseljem iz neposredne bližine ogledovali enajst (11) rdečegrlih slapnikov Gavia stellata vseh starosti, ki so neutrudno lovili ribe. Družbo so jim delali še številni čopasti ponirki Podiceps cristatusin štiri samice beloliskeMelanitta fus-ca. Kar precej časa je minilo, preden smo se odpravili naprej, toda že po nekaj sto metrih hoje smo se ponovno ustavili. Postali smo pozorni na zanimivega galeba, ki je počival na mirni gladini jezera. Po dolgotrajnem in na trenutke že kar mučnem napenjanju oči skozi teleskope pri vseh povečavah smo presrečni ugotovili, da opazujemo morskega galeba. Že na prvi pogled je bodla v oči njegova velikost v primerjavi z ostalimi galebi. Tudi od rumenonogega galeba Larus cachinanns, ki je bil v bližini, je bil približno za 15 % večji. Na vodi se je zdel tudi višji in robustnejši. Kljun je bil popolnoma črn in močan, občutno debelejši od kljuna rumenonogega galeba. Dobro vidni so bili tudi značilni zelo svetli (skoraj beli) veliki krovci, prek katerih so prečno potekale tri zelo izrazite temne črte. V letu je bil videti okoren in počasen. Letalna peresa so bila temna, preostali del pa svetlejši. Črnina na koncu repa ni bila tako izrazita kot 82 XVI 68-69-70 1995 pri drugih velikih galebih, stranski repni peresi sta bili celo popolnoma beli. Opazovalni osebek je bil kljub precej poznemu datumu verjetno še v mladostnem perju, kvečjemu le delno v prvoletnem zimskem. To po literaturi niti ni tako redek pojav. Morskega galeba, ki je zletel proti sredini jezera, smo opazovali, dokler je bilo to zaradi vedno šibkejše svetlobe še sploh mogoče. Zadovoljni smo nadaljevali pot proti Ptuju in sploh nas ni motilo, da nas je sredi jezera ujela trda tema. Datum dogodka: 26. 11. 1994. Seveda sem veselo novico takoj ko je bilo mogoče sporočil B. Rubiniču, ki je morskega galeba naslednji dan, 27.11.1994, opazoval na istem mestu. Še bolj zanimivo pa je, da ga je čez dober teden, 4. 12. 1994, opazoval tudi E Bračko, kar priča o precej dolgem zadrževanju morskega galeba na Ptujskem jezeru. Luka Božič, Pmtarjeva 16, 62106 Maribor ČRNONOGA ČIGRA Gelochelidon nilotica GULL-BILLED TERN - On 21st May 1994 at Ormož Po ogledu Ledavskega jezera, za katero moram sicer skesano priznati, da vsaj kar se ptičev tiče, name ni pustil kakega večjega vtisa, sem se vročega in soparnega 21. 5. 1994 znašel še ob Ormoškem jezeru. Moj izlet je na tem jezeru že takoj na začetku zaznamovala črna prosenka Pluvialis squaratola, ki je v svojem črno-belem poletnem ogrinjalu izzivalno stopala po betonskem nasipu jezera. Z izjemo nekaj vsakdanjosti in treh samic zvoncev Bu-cephala clangula, za katere sem sicer vedel, da tudi tokrat letujejo na Ormoškem jezeru, je bilo jezero skoraj povsem prazno. Ker pa na obisku tega predela nikoli ne pozabim na bližnje lagune, sem se kajpak nemudoma odpravil še tja. Ko sem prišel do enega od napol posušenih bazenov, se mi je zdelo kar odveč skozi teleskop pogledati srednje veliko belo ptico, saj sem bil že skoraj podzavestno prepričan, da je le rečni galeb. No, ko sem po nekajminutnem opazovanju kolonije rečnih galebov le blagovolil pogledati proti omenjeni ptici, so mi od presenečenja oči malone zletele iz jamic. Le slabih 5 metrov stran je v družbi dveh komatnih deževnikov Charadrius hiaticula in dveh teminkovih prodnikov Calidris temminc-kii povsem mirno čepela odrasla črnonoga čigra. Malo kasneje se je čigra dvignila in začela v krogih vztrajno preletavati kolonijo rečnih galebov, pri čemer se je oglašala z značilnim, že ACROCEPHALUS znanim mi glasom. Tb svoje početje je nadaljevala do trenutka, ko je malo prej očitno precej stoično razpoloženim galebom prekipelo, da so jo s skupnimi močmi pregnali daleč stran in je od nje ostala le naglo oddaljujoča se pika v okulariju mojega teleskopa. Borut Rubinič, Pražakova 11, 61000 Ljubljana KASPIJSKA ČIGRA Sterna caspia CASPIAN TERN - Two on 6th July 1993 at Maribor Mnogokrat nas zanimive vrste presenetijo kar na domačem pragu. 6.7.1993 sem ob 16.30 ravno stopil na balkon hiše, ko sem zaslišal pre-dirljivo oglašanje čiger. Hitro sem k očem primaknil daljnogled in imel sem kaj videti. Nad hišo sta leteli dve (2) odrasli kaspijski čigri Sterna caspia in se kričavo oglašali. Cigri sta nadaljevali let po toku reke Drave. Damijan Denac, Pintarjeva 14, 62000 Maribor MALA UHARICA Asio otus LONG-EARED OWL - On 28,h January at Ptujsko jezero Zima je kot nalašč za opazovanje ptic, zlasti vodnih, kajti hladni severni predeli jim ne dopuščajo, da bi preživeli v krutih razmerah. Zato se velike množice vodnih ptic zbirajo v južnejših predelih in tudi na ogromnih akumulacijskih jezerih, da bi užile milejšo zimo in dočakale vrnitev na matična gnezda. Eno takih akumulacijskih jezer je Ptujsko jezero in prav zaradi teh ptic sem se odpravil tja tudi 28. 1. 1992. Opazoval sem ptiče, značilne za ta teren: dolgorepe race, navadne žvižgavke, kreheljce, rjavke, čopaste crnice, sivke, zvonce, zimske race, male, srednje in velike Žagarje... Že sem se vračal po nasipu in se bližal koncu, ko na snegu pod nasipom zagledam malo uharico Asio otus. Presenečen se skrijem za rob nasipa in iz nahrbtnika izvlečem fotoaparat. Priplazim se na nasip, a sova ni čakala. V trenutku se je dvignila s snega in se usedla na vrbovo vejo ob nasipu. Začel sem pritiskati na sprožilec, a sovi je bilo po minuti poziranja očitno dovolj, saj je hitro, a vendar tiho odletela v bližnji gozd. Vesel sem nedaleč proč splašil še jato sedmih jerebicPercfepercfo'. Damijan Denac, Pintarjeva 14, 62000 Maribor M XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS PODHUJKÄ Caprimulgus europaeus EUROPEAN NIGHTJAR - On 15lhMay 1993 at Šturmovci, on 30lh August 1994 at Maribor Topel pomladni dan 15.3. 1993 je šel že h koncu, ko smo ornitologi (B. Štumberger, B. Ru-binič, B. Božič in avtor prispevka) še vedno vztrajali na terenu v Šturmovcih. Na travniku blizu sotočja Drave in Dravinje nas je presenetila podhujka Caprimulgus europaeus, ki nas je preletela v nizkem in značilnem letu. Najverjetneje se je prehranjevala, saj je ta »manever« še nekajkrat ponovila. S to vrsto sem se ponovno srečal 30.8.1994, ko sem se ob devetih zvečer peljal s kolesom ob poljih v bližini Maribora. Podhujka me je preletela v visokem letu in nadaljevala pot v smeri reke Drave. Damijan Denac, Pintarjeva 14, 62000 Maribor SIRIJSKI DETEL Dendrocopos syriacus SYRIAN WOODPECKER - On 26,h April 1993 at Šturmovci near Videm S to redko vrsto detla sem se do sedaj srečal samo enkrat, je pa toliko bolj zanimivo, saj je bil opazovan v gnezditvenem obdobju in v domnevno primernem habitatu. Takšen habitat so prav gotovo Šturmovci, kjer smo samca sirijskega detla opazovali 26. 4. 1993. Tej vrsti namreč bolj ustrezajo nestr-njene gozdne površine, drevoredi, sadovnjaki in vejikokrat čisto kulturna pokrajina. Čeprav je bil detel dokaj plašen in se je večino časa spreletaval z drevesa na drevo, smo ga lahko s teleskopi opazovali kakšne pol ure. B. Rubinič inj. Smole sta napravila tudi nekaj uspešnih fotografij. Ob pozornem ogledovanju smo ugotovili, da sploh ni tako zelo podoben velikemu detluD. major, kot to navajajo nekateri priročniki. Rdečina na zadnjem delu glave je bolj izrazita in se vleče nazaj proti tilniku, podrepno perje pa je bolj bledo rdeče (kot npr. pri srednjem detlu D. medius). Tudi beli vzorec na perutih je nekoliko drugačen, beline je manj kot pri velikem detlu. Seveda so lepo vidna tudi priročniško prepoznavna bela lica brez črne črte. Sirijski detel se je pogosto oglašal, vendar se nam to ni zdelo bistveno drugačno od oglašanja velikega detla. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62106 Maribor HRIBSKI ŠKRJANEC Lullula arborea WOOD LARK- On4thDecember 1994 at Ptujsko jezero Nič kaj vesel nisem bil goste megle, ki se je 4.12.1994 spustila nad večji del Dravske doline in prekrila tudi cilj mojega ornitološkega obiska - Ptujsko jezero. Vedel sem, da bo to spet eden izmed serije dni, ko bom lahko število večine ptičjih vrst le grobo ocenil. Od prejšnjih osmih belolisk Melanitta fusca jih je bilo tega dne opaziti »le« pet. Tudi od štirih zlatou-hih ponirkov, ki so me spremljali na prejšnjem obisku, je bilo sedaj opaziti le še dva. Takoj na začetku me je presenetil ogromen mlad galeb, za katerega mi je kasneje po temeljitem premisleku le uspelo ugotoviti, da gre za eno od večjih podvrst srebrnega galeba, najverjetneje za nominantno podvrsto Larus argentatus argentatus. Precej kasneje, ko sem hodil po nasipu nedaleč od jeza, me je presenetilo bližajoče se žvrgolenje ptiča, ki mi je bilo precej znano, a se nisem mogel spomniti, čigavo je. Na odgovor pa mi ni bilo treba čakati predolgo, saj je skrivnostni ptič pristal le kakih 20 metrov stran in se potuhnil med pesek na nasipu. Tedaj sem že vedel, da opazujem hribske-ga škrjanca, moram pavreči, da me je to opažanje precej presenetilo. Škrjanec se je začel precej neplašno sprehajati po nasipu, čez nekaj minut pa je odletel proti Ptuju. Tako sem se prvič srečal s hribskim skrjancem v tem letnem času, in to v predelu Slovenije, kjer bi ga najmanj pričakoval. Borut Rubinič, Pražakova 11, 61000 Ljubljana RJAVA CIPA Anthus campestris TAWNY PIPIT -18 on 2nd May 1989 at Duplek near Maribor Dne 2.5.1989 sem v okviru terenskega dela za Lokalni ornitološki atlas Drave Maribor -Ptuj mimogrede pogledal v gramoznico Duplek, kije bolj znana po gnezditveni koloniji bre-guljk Riparia riparia. Na izravnanih tleh gramoznice, ki so delovala kot prodišče, saj so bila poraščena s komaj pedenj velikimi mladimi vrbami in skromno travo, sem ugledal več nenavadnih ptic, po silhueti in zibanju z repom spominjajočih na pastirice. Tudi oglašale so se nenavadno. Nikakor se nisem mogel spomniti, kje sem to že slišal. Šele pogled skozi daljnogled je povsem razrešil dilemo, toda veselega presenečenja še ni bilo konec. Ko sem jih prišel šteti, se je število povzpelo kar na 18 84 XVI 68-69-70 1995 osebkov. A kmalu zatem se je jata skoraj sočasno dvignila v zrak in odletela v severovzhodni smeri. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 62000 Maribor MALA CIPA Anthus pratensis MEADOW PIPIT - Four singing males on 29th May 1994 at Medvedce at Dravsko polje Konec maja in v začetku junija leta 1993 sem opravil kartiranje v takrat še praznem zadrževalniku Medvedce na Dravskem polju. 28. 5., po že zanimivih odkritjih, sem proti koncu kartiranja v uho ujel nenavadno petje ci-pe. Postal sem bolj pozoren ter pevca tudi poiskal. Opazil sem ga, kako je neutrudno letal s tal, se dvigoval do določene višine in se spet spuščal na tla, ves ta čas je v zraku tudi prepeval. Petje se je precej razlikovalo od petja drevesnih cipAnthus trivialis, ki jih je v zadrževalniku kar »mrgolelo«. Takoj sem pomislil na malo cipo, vendar sem si hotel pojoči osebek še ogledati. Na srečo sem imel zraven tudi teleskop, vendar cipe ni bilo lahko opazovati, saj se je spretno skrivala med visoko vegetacijo. A mi jo je za trenutek le uspelo videti, bilo je dovolj, da sem lahko potrdil svoje domneve, da je mala cipa! Ta dan sem se srečal še z enim pojočim samcem male cipe. Oba primerka sta pela na severnem robu zadrževalnika, večkrat sta odletela tudi na zunanjo stran. Naslednji dan pa sem odkril še dva pojoča samca, in sicer bolj v notranjosti oziroma v južnem delu zadrževalnika. Samce male cipe sem izzval tudi s posnetkom, kar je samo še potrdilo pravilno determinacijo. Male cipe sem tudi »testiral« na petje drevesne cipe, vendar niso reagirale, pa tudi obratno »testiranje« ni prineslo odziva. V zadrževalniku Medvedce, kije danes žal že potopljen, so v letu 1993 tako gnezdili štirje pari male cipe. Tb je bilo najjužnejše gnezdišče male cipe v Evropi. Milan Vogrin, Hotinjska cesta 108, 62312 Orehova vas " SEVERNI REPNIK Carduelis flavirosths TWITE - On 12th November 1994 at Ptujsko jezero Dne 12. 11. 1994 je Ptujsko jezero kazalo prav neprijazno podobo. Bilo je oblačno, mrzlo in vetrovno vreme. Po pravici povedano, lepšega vremena po dvodnevnem deževju niti nisem pričakoval, pa tudi številnih zelo zanimi- ACROCEPHALUS vin vrst ne, ki so se zaradi te ovire tukaj ustavile. Ena izmed njih me je čakala v Markovcih, v bližini jezu Ptujskega jezera. Tukaj sem na napisu opazoval majhnega ptiča, ki se je nemirno spreletaval iz grmička v grmiček. V začetku mu misleč, da je navadni repnikCarduelis can-nabina, sploh nisem posvečal prevelike pozornosti. Zanimanje pa mi je zbudilo njegovo oglašanje, ki je bilo bolj mehko kot pri tej običajni vrsti. Ptič se je oglasil vsakič, ko je vzletel, drugače pa je bil tiho. Potreboval sem kar nekaj časa, da sem se mu dovolj previdno približal na primerno razdaljo. Sprva se je poskušal potuhniti med suho travo, ki poganja iz razpok v asfaltu, nato pa se je opogumil in se pričel prehranjevati med naplavinami. Predvidevam, da je pobiral naplavljeno trstno seme. Pozornost je zbujal izrazito rumen, kratek kljun, ki se močno razlikuje od kljuna navadnega repnika, ki je sive barve. Noge je imel črne, na splošno pa je bil rjavo obarvan. Po hrbtu je bil bolj temen kot navadni repnik, glava je bila rjavo progasta, brez sivine. Čez perut je potekala izrazita, ozka, poševna črta bele barve. Stranska repna peresa so bila po mojem mnenju manj izrazito bela kot pri navadnem repniku. Progast je bil tudi po straneh vratu in prsih. Od grla se je proti belemu trebuhu vlekel čudovit pas oranžno-rja-ve barve. V letu je zbujala pozornost rumenkasta črta v peruti. Morebitne rožnate trtice ni bilo videti, bila pa je svetle barve. Po vzorcu v peruti in tudi po splošnem vtisu je bolj spominjal na brezovčka Carduelis flammea kot pa na navadnega repnika. S pomočjo Macmillanovega priročnika za določevanje problematičnih vrst sem opazovanega ptiča zanesljivo determiniral za severnega repnika v jesenskem perju. Medtem se je tudi vreme nekoliko zjasnilo in pokazalo se je blagodejno večerno sonce. Zanimivosti pa za ta dan še sploh ni bilo konec, a o tem kdaj drugič. Luka Božič, Pintarje-va 16, 62106 Maribor RR XVI 68-69-70 1995_________________________________ Zimski ornitološki tabor Drava 94 Winter ornithological camp Drava 94 S prvim mladinskim ornitološkim taborom v organizaciji DOPPS smo želeli učinkovito združiti dve področji delovanja, ki sta v strokovnih krogih in širši javnosti deležni vse večje pozornosti: mladinsko izobraževalno dejavnost in usmerjene favnistično ekološke raziskave z naravovarstvenimi implikacijami. Novost je bil zimski termin - večina naroslovnih taborov s terenskim raziskovalnim delom namreč poteka v spomladanskem ali poletnem času. Zanj smo se odločili iz več razlogov: (1.) Reka Drava v Sloveniji izpolnjuje kriterije za mednarodno pomembno mokrišče zaradi velikega števila vodnih ptic, ki se zadržujejo tu ravno pozimi. (2.) Kljub razmeroma dobri zimski raziskanosti so ostala odprta mnoga pomembna vprašanja v zvezi s celodnevno prehranjevalno dinamiko prezimo-vajočih ptic in celovitim razumevanjem pomena stare Drave z loko, vodnih akumulacij in kanalov; odgovore smo lahko poiskali le s pomočjo večjega števila sočasno usklajeno delujočih opazovalcev in ekip, za kar je na raziskovalnem taboru idealna priložnost. (3.) labor pomeni popestritev zimskega zatišja v naravi za marsikaterega mladega ljubitelja ptic, ki mu velike vodne površine drugače niso lahko dostopne. Vodne ptice so ob ustrezni optični opremi zelo primerne za učenje in spoznavanje, kar je pomemben pedagoški dejavnik, Tabor je potekal od 18. do 25. februarja 1994 na območju reke Drave. 24 stalnih udeležencev je bilo nastanjenih v Osnovni šoli Markovci z organiziranimi delovnimi prostori, prehrano in večernimi predavanji. Za terensko delo so se udeleženci razdelili v več ekip z navadno po 3-4 člani pod vodstvom mentorja. Prevoz je potekal z osebnimi avtomobili ali najetim kombijem. Vsaka ekipa je bila opremljena z vsaj enim teleskopom. Glavnino terenskega dela so sestavljale naslednje aktivnosti: • Večkratno natančno štetje ptic na akumulacijah (Ptujsko in Ormoško jezero). • Dvodnevno neprekinjeno opazovanje na zgornjem delu Ptujskega jezera za ugotavljanje migracij vodnih ptic med jezerom in staro Dravo. • Sočasno štetje v več ekipah po odsekih na celotni stari strugi Drave od Maribora do Ormoža. • Primerjalno štetje ptic v kanalih - umetni strugi. • Sodelovanje pri slovenskem zimskem štetju sivih čapelj in velikih kormoranov. ACROCEPHALUS • Štetje galebov na ptujskem smetišču. • Opazovanje ptic v kulturni krajini ob Dravi. Poleg tega so si udeleženci ogledali še Šturmov-ce, Muro in njeno loko, travnike pri Mali Polani, v okolici Markovcev pa so še prisluškovali nočnemu petju sov. Prvi, delni rezultati terenskih raziskav na taboru so predstavljeni v tej tematski številki revije, ki je v celoti namenjena Dravi in ohranitvi narave ob njej. Upravičenost in koristnost takšnih tematskih raziskovalnih taborov, s strokovnim programom in vodstvom ter intenzivnim terenskim delom je s tem vsekakor potrjena. Tbplo zahvalo vsem sodelujočim, pomočnikom in sponzorjem, brez katerih bi tabor ne bil izvedljiv, naj pričujoča številka Acrocephalusa izdatno podkrepi. Na taboru so sodelovali: učenci in dijaki Špela Ambrožič, Branko Božič, Luka Božič, Damjan Denac, Marja Guček, Boštjan Kelc, Matej Kodrič, Luka Korošec, Tadej Kržišnik, Mitja Lah, Borut Rubinič, Janez Senegačnik, Jaka Smole, Anja Tblar, Zdenko Vajda, Denis Vengust in Mitja Vrabl. mentorji: Bojan Marčeta, Borut Štumberger, Fe-ter Trontelj in Milan Vogrin. pomočniki: Nuša Kbprivšek, Andreja Ramšak in Karmen Špilek gosti: Tatjana Čelik, Franc Janžekovič, Vekoslav Lašič, Slavko Polak in Andrej Šorgo. Tabor so sponzorirali: Skupščina občine Ptuj (Sekretariat za družbene dejavnosti in Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja), Občina Maribor, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije - Gibanje znanost mladini, Boniteta d. o. o. Velenje, Lovska zveza Slovenije, Perutnina Ptuj, Gozdno gospodarstvo Maribor, Urad Republike Slovenije za mladino, Zeleni Maribor, Ptujska mlekarna. Bivanje v Markovcih in uporabo vseh potrebnih kapacitet nam je prijazno omogočila Osnovna šola Markovci. Izdajo tematske številke Acrocephalusa so finančno podprli: REC Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo in Urad Republike Slovenije za mladino. Peter Trontelj, Cesta na Laze 27, 61000 Ljubljana 86 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Dokumenti Dokuments GAG' GLOBAL ANTI-GOLF MOVEMENT clo&aL Network fcr Arm-coiF COJhSC action iqkäjSAJ 104* Naka. Kamegftwa. CKLa. Japan 256-01 TEL {Ol > 47aar SOI I far. JU) 470- 7 121S ASIA-PACIFIC PEOPLES'«»CYIP,ÖNMLKTKeTWQni< t^Ptt"{] 1 i, i:*>~*i r-»to, Toi: |€Đ) 1 376W0 F**i [W) 4 üWMS TOUKUiM iNYESTXäATION &UQmUTOHING TEAM |7IM-7gAM) P. OB©X 5< Oji'iU wbv*. L-ui^u* t^ZSOL 1 hüüjud INSTITUTE OF YOUH1SÜ J. BEyELOPtoGNt S7UD*S JHDSJ Qodlor^ Coiio^oJ liiaharEiJu^Jkin, 37 LamdMv/ioHf4dI Spit-tal Unteramlacl Italien Slowenien Die Drau Staustufen ¦¦ in Betrieb ^l ri 1___l geplant N 0 25 50 km f\ 1 / ¦ ¦¦* 1 \& ..•• ¦TL« |\ ßotovo Ungarn .••..; N_ yV Novo Vi rje ^ Kroatien > o o o M -d g C McMlCT> CO I CD CO I K] O Vir: Arno Mohl (1995). CD CD en XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHÄLUS /*" 1 ¦• -^ ----- / V Li! • V Sto« hl 1 • '. s I ü \~" ">-¦ v-' I ¦ "y ,¦ %> « Vi ¦-¦¦¦¦ v, f ... : "'' •¦ 1 I ;:'p: ; . :5'|' : - •-. ...... *. s --•• ata ^ i , ,......VHSK? n\Vf **........•¦;- «¦ •a ./ #1 •• Mflr Im ^ \N /- ; Ms?! K ¦¦¦ i t ft» 4 %m. ~ .... __ ,. , . ¦ kr- • ŽSđKS ZIMSKI ORNITOLOŠKI ATLAS SLOVENIJ ¦ mski ornitološki atlas Slovenije lahko naročite na naslov: Tehniška založba, 61000 Ljubljana, Lepi pot po ceni 9220 SIT (123 DEM). mitološki atlas Slovenije (razširjenost gnezdilk) lahko naročite na naslov: DZS, 61000 Ljubljana, Mestni j 23 po ceni 9480 SIT (82.64 USD). am Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije imajo pri naročilu 15% popust. 4 ACROCEPHALUS LETNIK 16 VOLUME 16 LETO 1995 YEAR 1995 ŠTEVILKE 68-69-70 NUMBERS 68-69-70 STRANI 1-S PAGES 1-9- VSEBINA Drava - evropsko pomembna ornitološka lokaliteta (M. Vogrin) Drava med Mariborom in Središčem ob Dravi -področje konflikta med varstvom narave in razvojno politiko (B. Štumberger) Hidrološke značilnosti reke Drave (A. Sovine) 45 Lokalni ornitološki atlas Drave (Maribor - Ptuj) 58 1989 -1992 (začasno poročilo) (B. Bračko) Breguljkc Riparia riparia ob slovenski 62 subpanonski Dravi (B. Bračko. B. Štumberger) Pojavljanje plotnega slrnada Emberiza cirlus 68 v severovzhodni Sloveniji (L. Božič) Dnevni prelet vodnih ptic v dravski loki pri 72 Ptuju - prezimovanje ali selitev? (B. Štumberger, A. Šorgo) CONTENTS The Drava River - an important European ornithological locality (M. Vogrin) The Drava river between Maribor and Središče c Dravi - the sphere of conflict between nature conservation and the development policy (B. Štumberger) Hydrological characteristics of the Drava river (A Sovine) The Ornithological Atlas of the Drava River Marit - Ptuj) 1989 -1992 (preliminary report) (B. Bračke The Sand Martin Riparia riparia along the Slove: sub - F&nonnian Drava river (B. Bračko, B. Štumberger) Occurrence of Cirl Bunting Emberiza cirlus in north-eastern Slovenia (L. Božič) Daily flights of aquatic birds over flooded woodland by the Drava river near Ptuj - wintering or migration? (B. Štumberger, A. Sorgo) Iz ornitološke beležnice: 79 Rom the ornithological notebook: Botaurus stellahs. Oconia ciconia. Cygnus cygnus, Ana strepera, A. querquedula, Melanitta fusca, Mergus senator, Fo vespertinus, Fcolumbanus. Scobpaxrusucola, Numeniusarquata. Lams meianocephalus. L. canus, L. marinus, Celocheh nilotica. Sterna caspia, Asio otus, Caprimulgus europaeus. Dendrocopos syriacus. Luliula arborea. Anthus campestn-pratensis. Carduehs flavirostris. Zimski ornitološki tabor Drava 94 (P TYontelj) 86 Dokumenti: Načrtovana graditev igrišča za golf 87 pri gradu Bori ob Dravi Winter ornithological camp Drava 94 (P TVontel, Dokuments: Proposed golf course development at Castle Bori on the Drava river Fotografija na naslovnici: Vodomec Alcedo atthis (D. Fekonja) FYont cover: Common Kingfisher Alcedo atthis (D. Fekonja) Projekt Ohranitev in zavarovanje slovenske subpanonske Drave podpira in financira Regionalni center za okolje za Srednjo in Vzhodno Evropo (REC). The Project Preservation and protection of the sub-Pannonian Drava river ii Slovenia is supported by a grant from The Regional Environmental Center foi Central and Eastern Europe, Budapest.