Leto 1898.
289
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LV. — Izdan in razposlan dne 20. septembra 1898.
Vsebina: Št. 106. Dopustilnica za lokalno železnico Jilemnice—Roketnice z eventuvalnim nadaljevanjem v DÛ1 Zclenÿ (Polubné Horni), oziroma Svët Novÿ.
106.
Dopustilnica z dne 29. avgusta 1898.1.
za lokalno železnico Jilemnice —Roketnice z eventuvalnim nadaljevanjem v Dül Zeleny (Polybné Horni), oziroma Svèt Novÿ.
Na podstavi Najvišega pooblastila se mi je v porazumu z udeleženimi ministrstvi vzvidelo Njegovi Presvetlosti gospodu grofu Ivanu pl. Har-rachu, graščaku v Jilomnici, v družbi z gospodi Jožefom Haney-rm, tovarnarjem v Spodnji Roket-nici, Božidaru Hübner-ju, prokuristu v Jabloncu, Francu Jerie-ju, županu, in Ivanu Zubatému, okrajnemu načelniku v Jilemnici, podeliti po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, po zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomo-tivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim lirom napraviti od postaje Jilemnice c. kr. priv. avstrijske severnozapadne železnice čez Privlak in Jablonec v Roketnice z eventuvalnim nadaljevanjem v Dül Zeleny (Polubné Horni) k stiku z nameravano lokalno železnico Tannwald—meja in v Svët Novÿ.
§. 1.
Koncesijonarji imajo pravico, napraviti nadaljevalno progo od uvodno oznarnenjene lokalne
železnice v Dül Zelenÿ (Polubné Horni) k stiku z nameravano lokalno železnico Tannwald—meja, eventuvalno v Svèt Novÿ z razmerjem, da naj veljajo določila te dopustilnice za vso podjetbo.
Pravica koncesijonarjev v napravo omenjene nadaljevalne proge mine, ako bi se te pravice ne poslužili v dobi petih let, računeč od današnjega dne. Istotako se državni upravi, tudi predno mine zgoraj omenjena doba petih let, pridržuje pravica izjaviti, da je minila pravica koncesijonarjev v napravo omenjene nadaljevalne proge, in podeliti dopustilo za njo kakemu drugemu podjetniku, ako bi koncesijonarji ne mogli prevzeti naprave te proge po pogojih, katere so ponudili drugi prosilci, in jih je državna uprava odobrila.
Da izdado dotično izjavo, se dovoli koncesionarjem rok treh mesecev, ko se je uradno naznanila eventuvalna druga dopustilna prošnja.
§•2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se podeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti.
§. 3.
Koncesijonarji so dolžni, začeti gradnjo dopuščene železnice precej po dobljenem dovolilo za njo, dokončati jo najpozneje v dveh in pol letih,
(Slovenisch.)
75
računeč od današnjega dne, in izročiti dodelano železnico javnemu prometu, ter vzdrževati po nji nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodo držali zgoranjega roka za gradnjo in pa da izvršč in opremijo železnico, kakor zahteva dopustilo, morajo dati koncesijonarji na zahtevanje državne uprave zagotovilo 20.000 gl. položivši varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
Rok za gradnjo eventuvalnega nadaljevanja v Dûl Zelenÿ oziroma Svët Novÿ, ustanovi o svojem času c. k. ministrstvo za železnice.
§. 4.
Da izdelajo dopuščeno železnico, se dodeljuje koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je dodeliti koncesijonarjem tudi zaktran tistih dovlačnic, ki bi se morda naredile in o katerih bi državna uprava spoznala, daje njih naprava v javni koristi.
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnali po vsebini te dopustil-nice in po dopustilnih pogojih, ki jih je postavilo ministrstvo za železnice za lokalno železnico Jilem-nice—Roketnice, oziroma jih bo morda še postaviti za nadaljevalno progo, navedeno v §. 1. kakor tudi po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 288) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.) in pa po zakonih in ukazih, kateri se morda dado v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na zmanjšano vozno brzino, zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledé tega bodo veljali posebni dotični obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo za železnice.
avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železnično podjetbo ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi, kakor pri blagajnici imenovane zveze.
§. 6.
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredé delniško družbo, katera mora stopiti v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Koncesijonarjem se daje dalje pravica, da izdajo prednostnih delnic, katere imajo gledé obreslovanja in razdolžbe prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska, kakor ga ustanovi državna uprava.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših let, se ne sme odmerjati z več kakor pet odstotkov.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in opravo železnice, vštevši dobavo vozil in pa za dotacijo pričuvnega zaklada, ki ga določi državna uprava, in se izkažejo, kakor gre, prištevši interkalarne obresti, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je morda res bilo kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po dovršitvi železnice treba še drugih novih staveb, in ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je poplačati po raz-dolžbenem čr(ežu, ki ga odobri državna uprava, v času, dokler bo trajalo dopustilo.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in prednostnih delnic potrebujejo odobrila državne uprave.
§• 7.
Koncesijonarji so dolžni, poskrbeti za oskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze
Vojaščino (bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi
oseb in reči se bo v tem oziru in pa glede polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo vsaki čas veljala pri c. kr. privilego-govani avstrijski severnozapadni železnici.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno brambo in črno vojsko obeh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in žandarje, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji so dolžni, da pristopijo k dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega pripomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prevoze, dalje da pristopijo k vsakikrat veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871. 1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakikrat veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah, in pa vsakikrat veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarje moč in veljavo z dnem, katerega se začne po dopuščeni železnici obrat. Predpisi omenjene vrste, ki se izdado po tem času, pa se ne objavijo po državnem zakoniku, zadobe za koncesijonarje veljavnost tedaj, kadar se jim priznanijo uradoma.
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samo v toliko, v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na drugotnost te proge in olajšila, dodeljena vsled tega gledé na napravo, opremo in vrsto obrata.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe se ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§• 8.
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih glede vojaških prezovov ustanavlja §. 7., podeliti civilnim stražnim četam (varnostni straži, finančni straži i. e.) ali drugim javnim organom, to se določa v dopu-stilnih pogojih.
§• 9.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba
zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računeč od današnjega dne, ter mine po izteku tega roka.
Državna uprava sme izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in o začetku obrata, v kolikor bi se ne mogel kak prestop roka opravičiti po zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§• 10.
Koncesijonarji nimajo pravice, prepuščati obrat dopuščene železnice tretjim osebam, razen v slučaju izrečnega dovolila od strani državne uprave.
Državni upravi se pridržuje pravica, prevzeti obrat dopuščene železnice zlasti v slučaju, ako bi dobila direktno stično zvezo z eno tačasno po državi obratovanih železnic, in ga potem voditi v še ostali dopustilni dobi za račun koncesijonarjev.
V tem slučaju morajo koncesijonarji državni upravi povrniti stroške, ki so resnično nastali vsled obratovanja, eventuvalno jih je poprečno določiti.
Sploh je načine, kako je voditi ta obrat, vrav-nati z obratno pogodbo, katero je skleniti s koncesijonarji.
§• H-
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), vsakikrat dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno porabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še napravijo in bodo v državnem obratu, in to tako, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljam železnici ali posameznih njenih kosih.
§. 12.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, vsaki čas odkupiti po nastopnih določilih:
1.	Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti donosi, kar jih bo imela podjetba v poslednjih
sedmih letih pred samim odkupom, od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donosi ostalih petih let.
2.	Če bi se železnica odkupila po preteku začasne davčne prostosti, določene v §. 3., tedaj je pri seštetju letnih čistih donosov z davki s pribitki vred in drugačnimi javnimi davščinami, katere zadenejo odkupljeno železniško podjetbo, ravnati kakor z obratnimi stroški.
Če ni bilo davčne dolžnosti gledé vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka prosta leta preračuniti davek z dokladami vred po odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta ter ga odbiti od donosa.
K tako najdenemu čistemu donosu pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po §. 131., lit. a) zakpna z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetine teh čistih donosov.
3.	Odkupno ceno, preračunjeno po zmislu sprednjega določila, je plačevati potem koncesionarjem kot odškodbo za odkup železnice med še ostalo dobo dopustilnega trajanja v polletnih obrokih dne 30. junija in 31. dne decembra vsakega leta po' dospelosti.
4.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom ali kadar bi po določilih odstavkov 1 in 2 najdeni poprečni čisti donos brez ozira na pribitek, omenjen v končnem stavku odstavka 2, ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je enak tisti letnini, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobrene imenske osnovne glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država ■ plača spredaj navedeno letnino za delniško glavnico v pollêtnih obrokih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, ter da povrne koncesionarjem rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente.
5.	Državi se pridržuje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih letnih plačil po zmislu odstavka 3., oziroma namesto letnine, ki jo je po odstavku 4. plačevati za delniško glavnico, plačati glavnico, enako znesku glavniške, računčč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskonlovane vrednosti plačil, ki jih je opravljati po določilih odstavka 3 in 4, seveda ne prištevši pribitek, omenjen v končnem stavku odstavka 2.
Ako se odloči država, plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to
izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju zaznamovali na dunajski borzi uradno o držav nih zadolžnicah enake vrste.
6.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, ko opravi v št. 1 do 5 predpisano odškodbo, brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotič-nimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesijonarjev, in družbena postranska opravila, kakor tudi iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, v kolikor niso bili ti že uporabljeni namenu primerno z odobrilom državne uprave.
7.	Sklep državne uprave o izvrševanju pravice državnega odkupa, kateri se mora zgoditi vselej s pričetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniški podjetbi najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V ti izjavi se določi:
a)	čas, od katerega se opravi odkup ;
b)	železniška podjetba, ki je predmet odkupa, in drugačni imovinski predmeti, kateri morajo bodi si kot pritiklina železniške podjetbe bodi si iz drugih pravnih naslovov preiti na državo ;
c)	znesek odkupnine, ki jo država plača železniški podjetbi, eventuvalno s pridržkom poznejše izprave odkupne cene (št. 1 do 5), katero je ovedeti začasno, s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
8.	Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega komisarja, kateri mora paziti na to, da se stanje imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja.
isto velja o vsaki prevzetbi novih dolžnosti, katere segajo črez mejo rednega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenjenost.
9. Koncesijonarji so dolžni, poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesionarji ne izpolnili te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesijonarjev in brez sodnega posredovanja prevzeti v fizično posest zgoraj oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bodo odkupljene železnice obratovale za račun države, in potem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Čisti donosi, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera pak mora tudi sama poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastale obračunske dolžnosti in druge dolgove.
10. Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 7) dâ vknjižiti državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskili predmetih, kateri preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonarji so dolžni, dati državni upravi na zahtevanje na razpolago pravhe listine, katere bi bile v ta namen morda potrebne ž njih strani.
§. 13.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vse premične in nepremične pritikline, vštevši vozila, gradivne zaloge in pa morda iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvnc zaklade v obsegu, povedanem v §. 12., št. 6.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se železnica odkupi (§. 12.), obdržč koncesijonarji last pri-čuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in pa kar bi imeli po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so
si koncesijonarji sezidali ali pridobili sami po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice.
§. H.
Državna uprava ima pravico, se prepričati, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da sé napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po organu, katerega odpošilja, pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, pošiljanih ob stroških koncesijonarjev, kakorkoli se ji vzvidi primerno, prigle-dovati, da se izvaja gradnja po projektu in pogodbi.
Ako se napravi delniška družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, koli-korkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za prcdstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, oziroma kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi precej odločbo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katera veže družbo.
§• 15.
Državni upravi se pridržuje nadalje pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega paprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Wittek s. r.
(Slovenisoh.)
76
I