■IIIIIIIHIIIIlllllllllHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllN^ Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik DušahRebolj — tel. 20-71, lok. 25 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk« GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIIEV1H IZDELKOV SAVA KRANJ V KRANJU DNE 31. AVGUŠTA LETO IV - 7. ŠTEVILKA iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiin®iiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH Kaj je pokazal periodični obračun za prvo polletje tekočega leta? Kako smo gospodarili doslej @ FRANC MERHAR — PLAN.-ANAL. SLUŽBE » Iz obsežnega finančnega poročila o gospodarjenju v prvem polletju tega leta smo pripravili skrčeno in komentirano snov, ki naj omogoči slehernemu članu kolektiva podrobnejše seznanjanje z gospodarjenjem v našem podjetju. Iz polletnega obračuna dela, ki ga prikazujemo po strukturi delitve celotnega dohodka, lahko zasledimo, da rezultati po posameznih kategorijah zelo nihajo. To ponazarjajo izračunani strukturni deleži v odstotkih za primerjalna obdobja 1960, 1961 in za prvo polletje 1962. Vzrokov za nestalnost strukturnih deležev je več. Omeniti moramo, da so se letos ponovno spremenili nekateri predpisi, ki zadevajo delitev celotnega dohodka. Omenimo naj samo' najvažnejše: 0 Celotni dohodek ugotavljamo letos na osnovi plačane in ne več na osnovi fakturirane realizacije, to je prodaje, kot je veljalo doslej! 0 Stopnje prometnega, davka so se za določene proizvode zvišale, kar je imelo končno za posledico, da so se materialni stroški povečali v letošnjem obračunskem obdobju proti letu 1961 za 4,54 odstotka (struiktumi delež je pora-stel od 59,10 na 63,64 odstotka, kar je razvidno iz priložene preglednice). Največji porast stopenj prometnega davka velja za: — avtopnevmatiko od 18 na 21 odstotkov, — večino tehničnih izdelkov od 20 na 29 odstotkov, — izdelke, ki jih uporabljajo v Proizvodnja kranjske industrije Te dni na široko razpravljajo po podjetjih, ustanovah in občinskih družbenih in političnih organih o gospodarskih uspehih naše komune v prvem polletju tekočega leta. Za nas je prav gotovo najbolj zanimivo, kakšne uspehe so dosegla kranjs/ka industrijska podjetja. Zato objavljamo skrčeni pregled sveta za industrijo pri občinskem ljudskem odboru v Kranju. obutveni industriji pa od 15 na 22 odstotkov. 0 Obvezni prispevek v družbene investicijske s|klade se je zvišal od 20 na 30 odstotkov! 0 Prav tako se je povišala stopnja obveznih rezerv od 10 na 15 odstotkov! Nemajhno vlogo igrata pri zvišanju materialnih stroškov tako-imenovani MEDFAZNI PROMET- (Nadaljevanje na 2. strani) v prvem polletju Kranjska indusirijska podjetja so dosegla v prvem polletju tekočega leta 49,9 odstotka letnega plana količinske proizvodnje. Na prvi pogled je sicer to neugodno. Cc pa upoštevamo prakso minulih let, ko se je pokazalo, da je obseg proizvodnje v drugdm polletju vedno večji od obsega v prvem (Nadaljevanje na 2. strani) emrn Še nekaj besed o delovni disciplini ® ANTON BOŽIČ - SEKRETARIAT fy Kadar govorimo o delovni disciplini, prav gotovo> vedno ne mislimo samo na točno prihajanje na delo ali odhajanje z dela. To je pač dolžnost vsakega člana kolektiva. Pač pa je zelo važno in upoštevanja vredno, kako posameznik ali skupina izkorišča svoj delovni čas. Dogaja se, da v nekaterih pisarnah strokovnih služb prihajajo sodelavci sicer pravočasno na delo, mine pa potem najmanj 15 do 30 minut, preden pričnejo delati. Ta čas porabijo za najrazličnejše pogovore, ponekod pa celo za kuhanje črne kave. Malico' nosijo nekateri v pisarniške prostore kljub temu, da je v jedilnicah obeh obratov dovolj prostora; je pač tako mogoče lažje im bolj ».demokratično« izkoristiti polurni odmor!? Takih in podobnih primerov drobnih kršitev delovne discipline je kar precej. Mnogo je tudi pripomb nanje, žal pa ostanejo, običajno kar med »tovariši«. Če pa zvedo že zanje tudi odgovorne osebe — nadrejeni vodje, šefi itd., jih »vzamejo na znanje«, potem pa . . .? Potem pa estame spet pri starem! Menim, da je danes, ko razpravljamo o večji storilnosti dela in ko podvzemamo ukrepe za smotrnejše izkoriščanje razpoložljivih delovnih zmogljivosti v proizvodnih in pomožnih ekonomskih enotah in v strokovnih službah, premalo razmišljamo o tem drobnem, toda občutnem zapravljanju časa! Odgovorni vodje in šefi ekonomskih enot naj od časa do časa le (Nadaljevanje na 3. strani) A Predsednik občine Oldham g. John Shyne je otvoril na Gorenjskem sejmu razstavo svojega mesta, za časa bivanja v Kranju pa je obiskal tudi naše podjetje Naša obrobna razmišljanja XII. Gorenjski sejem je mimo Dvanajsti »Gorenjski sejem« je mimo. Komercialisti pravijo, da je tudi letošnja naj večja sejemska prireditev na Gorenjskem uspela. Razstavne prostore je obiskalo okoli 105.000 obiskovavcev iz vseh koncev Slovenije, precej pa je bilo tudi tistih, ki so prišli iz sosednjih republik. Kakor prejšnje, tako so tudi letošnjo prireditev obiskali številni tuji turisti, predvsem Avstrijci, Nemci in Angleži. Razstavljavci so lahko več kot zadovoljni, saj so sklenili za več kot 400 milijonov dinarjev raznih pogodb, precejšen promet pa so imeli na samem razstavišču. To velja zlasti za proiz-vajavcc pohištva in električnih gospodinjskih predmetov! (Nadaljevanje na 2. strani) tllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIhllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlUII Osebni dohodki v komuni prekomerno naraščajo Predlogi sindikalne podružnice skupščini kolektiva Aktivnost sindikata kljub dopustom 0 DUŠAN REBOLJ — KS V petek, 24. avgusta bi se moral sestati 0 plenum naše sindikalne podružnice. Obravnavali naj bi na osnovi ® ugotovitev periodičnega obračuna za prvo polletje, kaj bo treba 0 v prihodnjih mesecih ukreniti za boljše gospodarjenje in za • izpolnitev letošnjega proizvodnega in prodajnega plana. Zaradi 0 prevelikega števila odsotnih — od 31 članov plenuma je prišlo 0 na sestanek le 8 članov — so sejo preložili na kasnejši datum. Res je škoda, da plenum ni mogel obravnavati pripravljenega poročila. Na osnovi predhodno pripravljenih predlogov sindikalne podružnice skupščini in na osnovi zaključkov predvidene obravnave rezultatov polletnega gospodarjenja bi lahko izoblikovali predloge za izboljšanje pro- izvodnje in prodaje ter za nadaljnji razvoj delavskega upravljanja. Na 4. redni seji konec meseca julija je plenum sindikalne podružnice že oblikoval nekatere predloge, ki jih namerava predložiti skupščini kolektiva v obravnavo in potrditev. Izmed vseh so morebiti najzanimivejši naslednji: dan za dnem spominjamo na- nov. Prav pred nekaj tedni so nje, saj nas zjutraj pozdravlja- pričeli cveteti v kot kri rdeči jo, ko prihajamo na delo z be- barvi. .. Kaže pa, da jim ni sedami: »Zdravo, tovariši! Na- usojeno služiti svojemu prave- nn • tovariši ne tako t daljujte tisto, česar nam ni mogoče . . .!« in ko odbajam-o po končanem delu proti svojim domovom, nam kličejo: »Na svidenje jutri. . .!« Skrbne roke vrtnarjeve so zasadile na pomlad v zabojček nekaj pravih gorenjskih nagelj- V vsakem podjetju z večjo tradicijo imajo nekje prostorček, ki so ga posvetili padlim borcem — nekdanjim delavcem. Tudi mi ga imamo. Pred vhodom v pisarne, kjer so razporejeni oddelki komercialnih služb, imamo spominsko ploščo z vpisanimi imeni tistih padlih junakov za svobodo jugoslovanskih narodov, ki so bili nekdaj člani našega kolektiva. Tako se mu namenu. 2e nekaj dni opažamo, da tatinska roka trga komaj vzcvetele gorenjske okenske okraske. Če bo šlo takp naprej, ne bo minilo teden dni in nageljnov ne bo več . . .! Vprašujemo se, kaj storiti. — Bomo morali poveriti nekomu posebno nalogo, da tatu zasači? Prav gotovo takšno dejanje ne more biti nikomur v čast; nageljnov je pa sedaj po deset in še manj dinarjev v vseh cvetličarnah in na vrtnarijah tudi dovolj. Pravimo običajno: »Tovariši, ne tako!* Mislim pa, da zaradi izginjajočih nageljnov ne moremo reči tega, saj tisti, ki sega po cvetju ob spominski plošči padlih borcev — nekdanjih naših sodelavcev, besede »tovariš* sploh ni vreden . ■ .! N. N. iiiiiimniiiiiiiiniiniiininniMiniiHiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnnniiiiiiitiimimiiiiiiiifliiiniiniHniiiiiiiiiffliiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiifliinuiiimnniiiiinimiiiroiiiiHiiiiniiiililiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui Pred letno konferenco tovarniške organizacije LMS, ki bo 9. septembra ▼ _ _ ® V prihodnje naj se o vseh Kadar pride obiskat naše ukrepih organov upravljanja ko-podjetje kaka ekskurzija, se lektiv pravilno in sproti obvešča, tudi primeri, da mladi gostje Vsi predlogi naj bodo podrobneje takole zabašejo naša glavna obdelani, kajti le tako bo mogoče vhodna vrata v obratu I (Nadaljevanje na 3. strani) Nesebično reševati vse naloge 0 BLAŽ STUDEN — GIC 0 Mladina našega kolektiva se je odločila položiti obračun svojega dela za preteklo obdobje že v bližnji prihodnosti. Letna konferenca organizacije Ljudske mladine v »Savi« bo že v nedeljo, 9. septembra v jedilnici obrata I. In da kolektiv kar se da nadrobno seznanimo s svojim delom v preteklosti, z uspehi in neuspehi, s težavami in problemi ter da nakažemo načrte svojega bodočega dela, smo sc odločili izdali nekaj dni pred konferenco posebno številko lista »Sava«. Vse gradivo bo pripravila mladina, uredil pa poseben uredniški odbor, sestavljen iz nekaterih članov mladinskega komiteja. Zakaj bo letna konferenca tokrat že tako zgodaj? Ker bo letna konferenca občinskega komiteja LMS že meseca novembra, so se tovarniški komiteji naše organizacije odločili sklicati in izpeljati svoje letne konference že v septembru ali oktobru. Kongres mladine vse Jugoslavije bo namreč že v mesecu decembru letos v Beogradu! Zaradi važnih sprememb in ukrepov v našem gospodarstvu in zaradi novih, zahtevnejših nalog, ki jih bomo morali opraviti v bližnji prihodnosti prav mi, mladi, smo sklenili v našem kolektivu -povabiti na konferenco poleg vse mladine tudi ostale člane — starejše sodelavce. Želimo si namreč vse tesnejšega sodelovanja s starejšimi, izkušenejšimi tovariši. Le skupno delo bo obrodilo uspehe in nas popeljalo novim delov- nim zmagam nasproti! Na letošnji konferenci smo se namenili seznaniti vse člane kolektiva z našim delom, kritično oceniti posamezne akcije, poiskati pota in načine za še boljše delo v prihodnosti ter sprejeti program dela, ki bo zagotovil načrtnost, hkrati pa pripomogel k nadaljnji decentralizaciji podjetja in delavskega upravljanja. In ker meni-(Nadaljevanje na 2. strani) Nesebično reševati vse naloge (Nadaljevanje s 1. strani) mo, da je potreba tudi oceniti delo mladine v celoti, pričakuje- Delovno predsedstvo na polletnem plenumu mladine sredi meseca maja mo na konferenci tudi predstavnike organov upravljanja posameznih ekonomskih enot. Prav gotovo pa ne bo izostal nihče od mladih delavcev. Prepričan sem, da bo udeležba na letošnji konferenci številnejša od udeležbe na minulem plenumu v mesecu maju! Celotno gradivo in nadroben pogled v naše delo bo omogočila posebna številka lista »Sava«, ki jo pripravljamo. S tem bo sama konferenca občutno skrajšana, saj bo1 vseboval dnevni red poleg izvolitev delovnega predsedstva in potrebnih komisij ter overovate-Ijev zapisnika le referat o delu mladine v našem podjetju in o njenih nalogah v prihodnosti ter razpravo. Po konferenci pa bo za vse prisotne zabavni program s plesom! Vsi mladinci, vsi člani kolektiva! Podprite nas pri našem delu in pridite zagotovo na konferenco! Kako smo gospodarili doslej? (Nadaljevanje s 1. strani) NI DAVEK, ki smo ga dolžni plačevati na domače surovine — zlasti tekstil, in VIŠJE CARINSKE STOPNJE na uvožene surovine. Ce si ogledamo primerjalni pregled, zasledimo, da so omenjeni instrumenti vplivali na strukturo delitve celotnega dohodka: (Vsi zneski so izraženi v tisoč naraščal — od 3,80 na 20,66 odstotka od celotnega dohodka. Naraščanje prometnega davka je imelo svoj vpliv na dohodek, ki je padel od 31,43 odstotka v letu 1960 na 20,84 odstotka v letu 1961 in do 11,99 odstotka v polletju leta 1962. Obvezni družbeni prispevek federaciji je v primerjalnem obdob- 441,330.000 dinarjev, — uvoženo opremo z vzhoda — 307,000.000 dinarjev, — domačo opremo — 75,400.000 dinarjev — ali skupaj 860,000.000 dinarjev. Od skupno 892,925.000 dinarjev razpoložljivih sredstev za osnovna sredstva znašajo anuitete za leto 1962 199,250.000 dinarjev. Raz- Osebni dohodki v komuni prekomerno naraščajo (Nadaljevanje s 1. strani) polletju, je stvar drugačna. Seveda pa je sam porast obsega celotne mdustrijsfce proizvodnje v Kranju letos v prvem polletju samo za 2,6 odstotka večji od proizvodnje v lanskem prvem polletju, dočim je bil ta lani proti predlanskemu letu kar za 10,9 odstotka večji. Posamezna industrijska podjetja so takole izpolnila svoje plane, kakor je razvidno s spodnje preglednice. Vzporedno z naraščanjem proizvodnje bi smeli naraščati tudi osebni dohodki. Vendar pa ni tako, saj so se osebni dohodki v prvih petih mesecih tega leta precej tudi neopravičeno povečali. — Prav gotovo' je to zaradi tega, ker se nagrajevanje v celoti še ni približalo družbenim normam. Nekatera podjetja so šla celo tako daleč, da so — zavedajoč se nerealnosti svojih osebnih dohodkov — le-te še povečala. V gospodarstvu so se gibali povprečni osebni dohodki v posameznih mesecih takole: Mesec Povprečni mesečni osebni Indeks dohodek Udeležencem NOB v pojasnilo JANUAR 27.165 100,0 FEBRUAR MAREC APRIL 30.077 110,7 31.470 115,8 32.802 120,8 S JANKO BAJDE — KS H Že nekaj časa ugotavljamo, da posa- MAJ 28,350 104,4 mezni udeležene NOB še do sedaj niso v celoti uveljavili svoje aktiv- JUNIJ 29.474 108,5 nosti v času narodnoosvobodilnega boja. Še so taki, ki nimajo vpisanega v NOB prebitega časa v svojih delovnih kljižicah. To o tež- Značilno za junijske osebne do koča kadrovskim službam in vsem tistim, ki pomagajo reševati hodke je, da so bili kar za 32 mili- probleme borcev NOB preglednost nad tem, kdo je upravičen do jonov dinarjev manjši od tistih, Celotni dohodek v polletju 1962 ugodnosti, ki izhajajo iz Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o po- ki so jih izplačale gospodarske or- je za 9 odstotkov nižji od faktu- kojninskem zavarovanju in iz sklepov organov upravljanja našega ganizacije lani v mesecu juniju. ■ . podjetja. Upravičenci sami pa po nepotrebnem negodujejo, češ da Vse povedano še nadalje o po nrarie realxzaclJe’ ^ znaša 4208 so prikrajšani za razne ugodnosti, čeprav so največkrat temu sami zarja> da bll treba v ,>roizvod,lb krivi - - -- dinarjih!) STRUKTURA DELITVE 1960 strukturni delež v % 1961 strukturni delež v % I. polletje 1962 strukturni delež v % CELOTNI DOHODEK 7.883,087 100 8.662,374 100 3.861,330 100 — materialni stroški 4.928,696 62,52 5.119,162 59,10 2.457,242 63,64 — prometni davek 299,810 3,80 1.422,076 16,42 797,744 20,66 — obresti 148,395 1,88 241,147 2,78 109,288 2,83 — otstalo 29,060 0,37 74,078 0,86 33,879 0,88 DOHODEK 2.477,126 31,43 1.805,911 20,84 463,177 11,99 — prispevek federacije 1.328,823 16,86 259,119 2,99 64,280 1,66 — prispevek od izrednega dohodka — 25 odstotkov — 203,830 2,35 — družbeni investicijski skladi 56,888 0,72 99,638 1,15 10,681 0,28 — skupni rezervni sklad 9,854 0,13 13,292 0,15 1,101 0,03 Cisti dohodek 1.081,561 13,72 1.230,042 14,20 387,115 10,02 — bruto osebni dohodki 578,894 7,34 708,125 8,17 298,687 7,73 — osebni dohodki, ki bremene poslovne stroške 57,687 0,73 63,343 0,73 24,139 0,63 — ostalo 20,598 0,26 15,110 0,17 10,505 0,27 — rezervni sklad 40,706 0,52 44,911 0,52 28,862 0,75 — ostali skladi 383,676 4,87 398,553 4,61 24,922 0,64 Novi dvovaljčnik v obratu II bo izpopolnil nastale vrzeli in pomagal iz težav A To je novi dvovaljčnik za zmesi, ki bo pomagal v obratu II iz zagat sredstev. Mislim, da ob teh številkah ne smemo ostati ravnodušni, saj bi nas, če bi bila pod našo streho, rešila nemalo težav. Dolžnost slehernega člana kolektiva je poglobiti se v probleme, ki jih nakazuje polletni obra- čun. O njih naj razpravlja na zboru delavcev svoje ekonomske enote in po svojih močeh pripomore k izboljšanju gospodarjenja. Naloga tovarniške organizacije Zveze komunistov, sindikalne podružnice in mladinske organizacije pa je te razprave po vseh ekonomskih enotah podpirati in dajati tudi osnovne napotke za delo v bodoče. Aktivnost sindikata kljub dopustom Podjetje sme in more šteti v službi za delovne odnose. Dvigne-delovni staž samo tisto delovno te jih lahko proti potrdilu, hkrati in posebno dobo, ki je vpisana v pa lahko dobite tudi vsa pojasni-delovni knjižici vsakega posamez- la, ki zadevajo priznanje delovne nika. Zato naj se vsakdo izmed dobe! borcev NOB ali tistih, ki so bili kakor koli udeleženi v narodnoosvobodilnem gibanju, potrudi in čimprej. uredi vse potrebno za priznanje delovne dobe med NOB. Zaradi pomanjkljivega dela pristojnih občinskih komisij in zaradi naknadnih dopolnil Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o invalidskem zavarovanju je precej primerov, da nekateri udeleženci NOB še nimajo tega vpisanega in upoštevanega v svojih delovnih knjižicah ali pa jim štejejo čas, ki so- ga preživeli kot borci NOB, samo- enojno. Ker so izšli v letu 1958 predpisi, ki določajo točno, kdaj se šteje v NOB prebiti čas enojno in kdaj dvojno, priporočamo- vsem prizadetim, naj uveljavijo svoje pravice. V poštev pridejo vsi tisti, ki menijo, da so do- priznanja dvojne dobe upravičeni, nimajo pa tega potrjeno in označeno v svo-ji delovni knjižici. Za vsa pojasnila in za vse svoje želje naj se obračajo prizadeti na občinsko komisijo, soba 4 — prostori odseka za delo OKLO Kranj, Tavčarjeva 41. Uradne ure so vsak ponedeljek in petek od 8. do 12. in vsako sredo od 14. do 17. ure. Za uveljavitev svojih pravic je treba predložiti pristojni komisiji naslednje dokumente: 0 delovno knjižico; ^ odločbo o priznani delovni dobi (Te odločbe so izdajali pred izdajo novih delovnih knjižic!). Kdor pa odločbe o priznani delovni dobi še nima, lahko- pa dokaže sodelovanje v NOB ter s tem svojo- aktivnost v narodnoosvobodilnem boju, naj predloži: ^ vojaško knjižico; 9 potrdilo o svoji aktivnosti med NOB. ki ga dobi pri posebni komisiji ZB NO-V; ^ razna potrdila in izjave prič; Delovne knjižice hranimo v milijonov 362.000 dinarjev. Kate- in delitvi še veliko storiti. Kaže, gorija ~ Pametni davek - kaže, da še vse preradi razpravljamo kako je njen delež v obdobju od o delitvi, veliko manj pa o tor- leta 1960 do konca I. polletja 1982' pač______________________ miranju dohodka. Moramo Podjetje Vrednostni plan za leto 1962 Izvršitev v I. polletju 1962 Izvršitev letnega plana v % LIP Preddvor 244.064 OLJARICA Britof 789.654 Elektrarna SAVA 113.000 GORENJSKI TISK 325.302 ISKRA 11,300.658 KOVINAR 333.300 TEKSTILINDUS 16,467,369 IBI 2,477.301 SAVA 8,633.800 PLANIKA 3,336.735 ALKA Duplje 223.700 ENOTERM 316.576 ROLETA 265.000 STANDARD 1,288.278 ŠPIK 982.000 KRANJSKE OPEKARNE 193.000 150.167 61,5 473.439 60,0 65.697 58,1 187.535 57,6 6,041.265 53,5 177.818 53,4 8,457.756 51,4 1,266.692 51,1 4,005.987 46,4 1,522.277 45,6 98.074 43,8 138.323 43,7 114.690 43,3 552.921 40,6 294.868 30,0 57.079 29,6 SKUPAJ 47,289.719 Tule so v Kranju prostori odseka za delo pri ObLO l!!ll'l!l!!lllll|[l![||ll!!l|||||||!||{|f|in|||||||!|jj[!iij|||![||||||j||j|||||j||j||j|||j||||||||j|j|||||||||||||||j||||||g||j,||,|||||||||||||||| ||||||||||||||||||||| Vlak bratstva in! enotnosti ^ H. SEPTEMBRA j Pomagajte iskati! z SS-ovskimi oficirji izbirali svoje žrtve za preselitev v Srbijo. Tudi iz našega podjetja je slo takrat proti jugu nekaj delavcev, zato bi bili najbolj zanimivi prav njihovi spomini na tiste dogodke in na vse tisto, kar so preživeli v izseljenstvu. 2al pa ne vemo, kdo vse so bili takrat izseljeni. Zato v j ■ t vas naprošamo, dragi bravci, da Samo se dva tedna je do pri- nam sporočite najkasneje do 7. hoda »VLAKA BRATSTVA IN septembra imena izseljencev iz ENOT N OST N iz Srbije na Go- našega podjetja. Če pa pride renjsko. V petek, 14. septembra komu od nekdanjih izseljencev dopoldne bomo v Kranju lahko v roke navs list, naj nam do pozdravili nekdanje gostitelje istega dne posije na nekaj listih gorenjskih izseljencev. Do tiste- opisan kak doživljaj izza časov ga dne bo izšla še ena številka izseljeništva. Veseli bomo tudi našega lista, zato se ponovno kakršnihkoli fotografij. Vse ob-obracamo na vse bravce s proŠ- javljeno gradivo bomo primerki jo. no honorirali, rokopise in fo- n . , . ... , . . tografije pa bomo po objavi vr- Radt bi objavili neka, pn- niU avtorjem! spevkov o tistih dneh, ko so po Kranju nemški policaji skupaj Uredništvo 23,574.588 49,9 priznati, da bo treba sedaj rešiti stvari, ki bi jih že morali v začetku leta, ko smo sprejemali in izdelovali pravilnike o delitvi čistega dohodka in o-sebnih dohodkov. Sedaj nam preostane edino zamujeno nadoknaditi ter popraviti, kar se popraviti še da. ju močno upadal — od 16,86 odstotka v letu 1960 na 2,99 odstotka v letu 1961 do 1,66 odstotka v polletju 1962. Vse te spremembe so vplivale na čisti dohodek kot tisti del sredstev, ki ostanejo v kolektivu za samostojno razpolaganje in je njegova nadaljnja delitev odvisna od pravilnikov o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov, izdelanih in potrjenih od samoupravnih organov. Strukturni delež čistega dohodka se je zaradi prikazanih sprememb znižal za 4,18 odstotka — od 14,20 odstotka v letu 1961 na 10,04 odstotka v polletju 1962. Po stanju na dan 30. junija 1962 znašajo sredstva, ki jih bomo morali koristiti za nabavo: — novih osnovnih sredstev — 733,525.000 dinarjev, — odplačilo anuitet — 69,400.000 dinarjev, — za amortizacijo in vrnjeno posojilo ObLO Kranj — 90,000.000 dinarjev in bodo le-ta znašala konec leta 1962 - 892,925.0000 din. Na račun navedenih sredstev smo doslej že rezervirali: — postrojenje za velo in moped proizvodnjo — 36,270.000 (jinarjev, — halo za tehnično blago — S predvolivnega sestanka v obratu I, ko so predlagali e* kandidata v občinski zbor ▼ proizvajavcev lika 773,675.000 dinarjev pa ostane za razširjeno reprodukcija v osnovna sredstva. Obveznosti, ki jih moramo poravnati v letu 1963, znašajo: — za anuitete — 296,935.000 din, — že angažirana osnovna sredstva — 86,325.000 din ali skupaj 383.260.000 dinarjev. To moramo pri razpoložljivih sredstvih za našo rekonstrukcijo že upoštevati! Razpoložljiva sredstva sklada skupne porabe znašajo 129,985.000 dinarjev. Od teh pa moramo odvesti: — 20-odstotni prispevek družbenemu investicijskemu skladu 24 milijonov 532.000 dinarjev, — 15-odstotna obvezna rezerva 12.833.000 dinarjev ali skupaj 37 milijonov 365.000 dinarjev, ki jih moramo odšteti, tako da nam ostane skupno razpoložljivih sredstev sklada skupne porabe 92 milijonov 620.000 dinarjev. Od teh sredstev je že 52,620.000 dinarjev rezerviranih odnosno vloženih za stanovanjski fond. Pogodbene obveze, sklenjene za nakup 53 stanovanj, znašajo v letu 1962 80 milijonov dinarjev, za kar pa imamo doslej razpoložljivih le 40 milijonov dinarjev. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev je skupščina kolektiva sprejela tudi sklep, da se odpovemo 10 stanovanjem v nebotičniku, ker so predraga. S tem pa se naj je pogodbena obveza znižala na 61,150.000 dinarjev. To pomeni, da znaša primanjkljaj za soudeležbo 21,151.000 dinarjev. Glede na kritično finančno situacijo predlagajo finančne službe skupščini kolektiva, naj razliko krijeta Gumarski institut in Gumarski izobraževalni center, ker sta dobila za svoje delavce 14 stanovanj . To kritje naj pri delitvi čistega dohodka upoštevata! Analize, v katerih smo operirali s koeficienti obračanja obratnih sredstev, so nam pokazale, da so zaloge surovin in materiala že močno nad dovoljeno mejo. To zahteva preveliko vezavo obratnih sredstev. Zaloge gotovih izdelkov so pa previsoke za 368,457.000 din; prav tako pa tudi terjatve do kupcev za 712,680.000 dinarjev! -Skupno imamo negospodarno veznih 1.081,137.000 dinarjev obratnih (Nadaljevanje s 1. strani) krepiti delavsko samoupravljanje. Sindikalna podružnica skupaj z izvršnim odborom in plenumom naj na vse mogoče načine pomaga samoupravnim organom pri njihovem delu. Sindikalni pododbori so dolžni znotraj svojih ekonomskih enot sproti obravnavati celotno problematiko podjetja. Zavedati se morajo svoje odgovornosti. Razvijati morajo sistem tekočega obravnavanja materialov, o katerih bo kasneje razpravljala in odločala skupščina kolektiva. £ Ker bo sindikat aktivno spremljal življenje kolektiva in razvijanje delavskega samoupravljanja, naj mu samoupravni organi redno in sproti dostavljajo razne materiale, poročila, analize, študije itd. za razprave na svojih sejah. $ V našem podjetju razvijamo najrazličnejše oblike informiranja kolektiva, seveda pa vseh hkrati ni mogoče. Nekatere so šele v povojih, kot velja na primer za ozvočenje obeh obratov in za oglasne deske v vseh ekonomskih enotah. Plenum je ugotavljal, da so neposredne, to je žive informacije nezadostne in nezadovoljive. Ob nekaj zadnjih primerih se je pokazalo, da člani skupščine kolektiva, sindikalni plenum in drugih političnih organov niso bili hitro in pravočasno informirali svojih kolektivov o prihodnjih nalogah, stališčih in nalogah, ki jih je postavil najvišji organ upravljanja. Ker se žive oblike obveščanja med člani kolektiva še niso razvile In so zanemarjene, prihaja do najrazličnejših potvorjenih informacij. Zato je naloga informativne službe in vseh upravnih organov skupaj razvijati posredne in neposredne oblike informiranja ter onemogočati kakršno koli potvarjanje informacij. 4) Decentralizacija podjetja zahteva tudi decentralizacijo odgovornosti. To stališče je treba postaviti jasno pred vse člane kolektiva. ® Jasno je treba opredeliti vlogo šefov ekonomskih enot. To so ljudje, ki jim kolektiv zaupa organizacijo dela in usklajevanje vseh nalog svoje ekonomske enote, reševanje tekočih problemov, usklajevanje dela skladno z načeli gospodarnosti ne samo svoje ekonomske enote, marveč celega podjetja, in seznanjati celotni kolektiv z rezultati gospodarjenja! Da bi vlogo in mesto šefov ekonomskih enot zares rešili, predlaga sindikalna podružnica skupščini kolektiva, naj se ukine kolegij pri direktorju v sedanji obliki. V prihodnje naj bi bilo to telo razširjeno. Sestavljali naj bi ga šefi vseh ekonomskih enot — proizvodnih, pomožnih proizvodnih in strokovnih služb. S tem pa ni re- čeno, da se po potrebi ne bi sestajal ožji strokovni svet v sestavi, ki bi določenim problemom najbolj ustrezala. Celotni strokovni svet pa bi se sestajal vsaj trikrat na leto — ko bi se pripravljal letni plan, ob zaključni bilanci in ob polletnem poročilu. 9 Na račun delovne discipline je padlo v našem podjetju že precej pripomb. Cesto padajo tudi neupravičene, na primer na račun kasnejšega prihajanja na delo vodilnih delavcev. Plenum je predlagal glavnemu direktorju, naj poroča kolektivu na prihodnjem zasedanju skupščine o disciplini v podjetju in še posebej o ukrepih, ki jih je pod vzel za rešitev tega vprašanja. Na plenumu so še razpravljali o predlogu upravnega odbora delavske restavracije za podražitev cen oziroma, uslug, ki jih ta nudi članom kolektiva. — Plenum pa predloga za podražitev ni mogel podpreti, ker so bile znane samo nove predlagane cene, ne pa tudi vzroki, ki so pripeljali do novega predloga o podražitvi. Plenum je predlagal, naj strokovne službe skupaj z delavsko restavracijo pripravijo obdelano gradivo za javno razpravo. Šele potem naj gre predlog v obravnavo ria skupščino kolektiva. ® FRANC ROZMAN-GRIC 9 S starimi in iztrošenimi stroji, ki so hkrati še preobremenjeni, imamo precej težav. To velja predvsem za mešanje svetlih zmesi. Lete namreč mešamo tudi na dvo-valjčnikih, ki so sicer namenjeni za predgrezvtnje in masticiranje, ker je za mešanje predvideni dvovalje- Še enkrat o kandidatih v občinski zbor proizvajalcev! V zadnji številki našega lista smo pisali na drugi strani o predvidenih nadomestnih volitvah predstavnika našega kolektiva za občinski zbor proizvajavcev. Tiskarski škrat pa nam jo je nekoliko zagodel. Izmed dveh kandidatov — Franca Celestine, ki dela v ekonomski enoti finančne službe, in Cirila Omana, ki dela v ekonomski enoti pnevmatikama II, bomo izvolili na volitvah 15. septembra svojega novega predstavnika v občinski zbor proizvajavcev! Pomotoma smo namreč zapisali, da kandidira v ta upravni organ v občini Franc Oman! Sicer pa to ni nič čudnega, ko pa je v našem podjetju s tem priimkom kar sedem ljudi — štirje moški in tri ženske! Se nekaj besed o delovni disciplini (Nadaljevanje s 1. strani) ugotavljajo, kaj se dogaja v njihovih oddelkih ter sproti odpravljajo posamezne nepravilnosti! Le tako bo mogoče zares objektivno ocenjevati posamezna delovna mesta in seveda tiste, ki na njih delajo. Ni bil moj namen s tem kogar koli osebno žaliti ali mu celo škodovati. Opozoril sem na napake tam, kjer je to najbolj primerno, z željo, da bi jih bilo v prihodnje vedno manj. To bo koristilo prav vsem — prizadetim, ekonomskim enotam, kjer do takih napak prihaja, in seveda celotnemu kolektivu! nik premalo. Težave so se povečale predvsem sedaj, ko že intenzivno uvajamo v naše zmesi sintetični kavčuk. Delo s sintetičnim kavčukom zahteva odgovarjajoče stroje. Ker je imel naš dvovaljčnik za svetle zmesi precej pomanjkljivosti in se je kvaliteta zmesi poslabšala, so delavci pričeli godrnjati, češ da je sintetični kavčuk slabši itd. T o pa ne drži. Naravni kavčuk je mogoče v večjem delu izdelkov popolnoma zamenjati s cenejšim umetnim kavčukom, ne da pri tem pade kvaliteta izdelkov. Za mnogo izdelkov pa je sintetični kavčuk celo boljši in nujno potreben. Problemi, ki so nastajali, so bili drugega izvora. Naši stroji za delo z naravnim kavčukom še odgovarjalo, za delo s sintetičnim pa ne. Ni jih mogoče poljubno ohlajevati ali segrevati, itd. Sedaj, ko smo dobili nov dvovaljčnik, pa se bodo razmere precej izboljšale. Izgovori na račun zastarelih strojev bodo odpadli in vzroke za razne pomanjkljivosti bomo morali iskati v svojem delu! XIL*Gorenjski fS o sejem je mimo (Nadaljevanje s 1. strani) Kakšna je splošna ocena letošnjega »Gorenjskega sejma«, o tem nimamo namena razpravljati. — Vsakdo pač sodi o njem po svoje. Res pa je, da so se nekateri razstavljavci nanj temeljito pripravili in težili kupce ne samo seznaniti, kaj vse proizvajajo, marveč jim tudi omogočiti takojšen nakup zaželenega blaga. Bilo pa je nekaj primerov, ko so razstavljavci prišli na sejem z nekurant-nim blagom, želeč ga v Kranju razprodati. V glavnem so se le-ti opekli, saj potrošnik danes raznim poudarkom, kot so na primer »Izreden popust«, »50% popusta«, »Edina priložnost, sejemske cene« itd. ne nasedajo več oziroma vedo, da gre za prodajo v skladiščih zaostalega blaga. Naše podjetje je imelo na letošnjem »Gorenjskem sejmu« precej velik paviljon v II. nadstropju desnega trakta na razstavišču I. Bil je lepo urejen. Škoda le, ker potrošniki niso več dni vedeli, da smo prodajali v sosednjem prostoru najrazličnejše svoje izdelke, predvsem pa cenejše ležalne blazine. To posebej zato, ker poletja še ni konec In ker so uvožene blazine dražje. Kljub vsemu pa smo tudi s tega vidika uspeli, saj smo prodali več kot 300 blazin. Sejemska vrata so spet zaprta. Zaprla so se za leto dni. Potrošniki bodo nanj in na vse s sejmom povezane prireditve ter dogodke kmalu pozabili, proizvajavci in razstavljavci pa se bodo pričeli kmalu spet pripravljati na prireditev v prihodnjem letu! | Ponovno | o regresu za | dopust H Vsem članom kolektiva, ki E so letovali letos izven naših H počitniških domov v Crikve-E niči. v Bolu na Braču ali na H Pokljuki, sporočamo nasled-E nje: s Po pravilniku o letovanjih E imate pravico do regresa, ven-E dar pa si morate oskrbeti od E doma, ustanove ali gostinske-E ga podjetja ali od pristojnih % občinskih organov, kjer ste E letovali potrdilo, da ste res E preživeli svoj dopust v tistem E kraju. Hkrati morate napisati = izjavo, s katero zagotavljate, E da ste smotrno izkoristili svoj E letni oddih. E Potrdilo in izjavo bo treba E predložiti po 15. septembru pri E referentu za družbeni standard E tov. Francu Bogataju, kajti E prvim letovavcem bo regres E izplačan po plačilni listi 15. E oktobra! E Ker imajo po pravilniku pra» s vilniku pravico do regresa E tudi tisti člani kolektiva, ki E niso mogli letovati letos zara-E di objektivnih razlogov, kot E so: bolezen v družini, novoro-E jenček itd., naj vložijo uteme-E Ijeme vloge in potrebna potr-E dila obratne ambulante pri E referentu za družbeni standard j tudi ti. E Upravni odbor počitniških = domov bo obravnaval vsak E primer posebej, tako da do H kakršnih koli potvorb ali oko-E riščanj ne bo moglo priti! l'illllllinilllllHIIIIHII!llllll:IIIHIIHIinil!l)llHIIIIHII!IIIIIIIIIHI!lll Dopust sem preživela v našem počitniškem domu na Pokljuki ® MILENA HUMER — TRGOVSKA MREŽ A 9 V zadnji številki našega časopisa »Sava« sem brala med drugim tudi članek, v katerem nas pisec seznanja, kje in kako bi lahko čim lepše preživeli svoj letni dopust. Razpolagamo z dvema počitniškima domovoma — v Crikvenici in na Pokljuki, zagotovljene pa imamo tudi pensione v hotelu »Zlatni rat« v Bolu na Braču. Odločila sem se letos za Pokljuko in ker sem kot prva v letošnji sezoni letovala v našem domu sredi pokljuških gozdov, bi rada k omenjenemu članku nekaj pripomnila! V našem podjetju je bilo storjenega že veliko, da bi delovni ljudje prijetno in udobno preživeli svoj dopust. Menim, da so tudi cene takšne, da je letovanje omogočeno slehernemu članu kolektiva. Saj človek lahko preživi deset do štirinajst dni na morju ali na Pokljuki za okoli 300 do 400 din na dan. Enake ugodnosti imajo tudi otroci naših delavcev, hkrati pa plačujejo do 10. leta starosti starši zanje le polovični znesek celodnevne oskrbe. Pokljuka sama je poznana po svoji lepoti in miru. Morda se mi tega premalo zavedamo, saj sli- šim včasih: »O, saj bi šel tja gor, ko pa je tako dolgčas!« Res je, da je to prostor predvsem za počitek in mir. Toda, ali si po delu ne želimo prav miru najbolj ? In vendar, saj je tudi na Pokljuki dovolj prilike za izlete v okolico. Posebno sta poznani planini Uskovnica, oddaljena komaj dve uri hoda od našega doma, in Lipanca, s katere je prelep razgled daleč naokoli. Vendar je bilo za oddih v našem domu samem narejenega premalo! Bolje povedano, ni bilo storjeno vse tisto, kar bi moralo biti že 31. marca letos! Pred začetkom letošnje sezone, ki se je pričela pri nas uradno nekako okoli 10. julija, bi moral nekdo preveriti, če je dom pripravljen za sprejem gostov. Ker tega ni bilo, je razumljivo, da sem kot prva letovavka na Pokljuki našla dom v takem stanju, kakor so ga zapustili delavci mizarske delavnice in zidarji, ki so pred mojim prihodom gradili prizidek. Sobe in odeje so bile zaprašene, umazane in zatohle. Prva dva dneva sem porabila, da sem vsaj za silo počistila največjo nesnago. Toda to bi ne bilo nič hudega, če bi bilo vse drugo v redu! Nova stranišča so bila namreč zaklenjena, ker še niso bile v njih nameščene školjke. O stranišču na izplak in o tušu sploh ni bilo sle- Pogled na počitniški dom našega podjetja na Pokljuki du, čeprav so mi pred odhodom iz Kranja v tovarni zatrjevali, da je oboje urejeno. Električni kuhalnik je bil pokvarjen, jedilni pribor in posoda pa sta bila v takem stanju, da so pozneje vse skupaj zavrgli ter pripeljali novo. Pogrešali smo tudi sadnih sokov ali radensko vodo, saj smo morali plačevati v Šport hotelu za steklenico »Cocte« po 100 dinarjev, za steklenico radenske vode pa celo 150 dinarjev! Vse to je precej žalostno. Najbolj žalostna pa je ugotovitev, da je bilo vseh potrebnih poslov samo za en dan. Toliko so kasneje namreč porabili delavci, da so vse pomanjkljivosti odpravili. Žal jaz in moja družina teh dobrin nismo bili deležni, ker mi je dopust že potekel. Kljub vsem pomanjkljivostim in neprilikam pa se strinjam s piscem omenjenega članka o letovanju na Pokljuki, ko pravi, naj vsakdo, ki si želi zares miru in počitka in ki ljubi lepo naravo, preživi svoj dopust na Pokljuki. Hrana v Šport hotelu je res prvovrstna; naši ljudje pa tudi znajo biti družabni in prisrčni tako, da nam je dopust mnogo prehitro minil. Le zaradi pomanjkljivosti v domu bi kazalo poklicati na odgovornost krivce, katerih dolžnost je bila vse potrebno pravočasno urediti. Saj smo vendar sklenili urediti dom tako, da bo služil svojemu namenu! \ Letošnje prvenstvo Kranja v tenisu doslej najmasovnejša prireditev te vrste v Kranju V znamenju premoči „Save46! Minuli teden je bilo na kranjskih teniških igriščih zopet precej vroče. Najboljši predstavniki tega športa so se spoprijeli med seboj, da odločijo, kdo je najboljši reket v Kranju. Izmed sedemnajst nastopajočih sta se priborila v finale Jože Lakner in Davor Žnidar. V medsebojnem dvoboju je bil boljši Žnidar in je premagal svojega nasprotnika z rezultatom 2:0 (6:2, 6:1) ter tako osvojil prvenstvo Kranja. nji načrti uresničili — pričeli bomo z začetniškim tečajem za člane kolektiva, ki bi radi igrali tenis. Prvi nastop odbojkarjev zadovoljiv Tretje mesto v Šenčurju S FRANCI ŠTERN — OTK ® Po dolgotrajnem mirovanju in nedelavnosti smo se končno tudi odbojkarji prebudili. Sicer ne morebiti iz »zimskega sna«, pač pa iz govorjenja in jadikovanja, češ da rabimo denar, opremo itd. Za začetek smo se udeležili tradicionalnega turnirja v okviru prireditev občinskega praznika v Šenčurju. V konkurenci štirih ekip smo zasedli tretje mesto. Zanimivo za letošnje prvenstvo je, da so nastopili iz našega podjetja kar štirje tekmovavci ter dokazali, da ima »Sava« v Kranju najmočnejšo teniško ekipo. V kolikor pa bomo prišli že letos do svojega igrišča na novem športnem stadionu ali kasneje do primerne telovadnice za nekaj ur na teden, potem se bodo naši nadalj- turnirju so sodelovala mo-Iskra in Sava iz Kranja, in domači Šenčur. Proti v Na štva: Voglje Iskri smo izgubili z 0:2, proti Šenčurju z 1:2, premagali pa smo Voglje z 2:1. Prav gotovo bi zaigrali v vseh treh tekmah precej bolje,, če bi bili nastopili v kompletni postavi. Tako pa se je primerilo, da nas je bilo samo sedem, in to: Gorenje, Lah, Grozelj, Po-iek, Rotar, Horvat in Štern. Ker nameravamo v septembru resneje vaditi in tudi nastopati na raznih tekmah, vabimo vse ljubitelje odbojke, ki bi se nam radi priključili, naj se prijavijo po telefonu kar pri tov. Šternu, oddelek tehnične kontrole v obratu L In še rezultati letošnjega prven-letošnje gtVa: predkolo — Prislan Fr. : Va-lentar 2:0; osmina finala — Rebolj : Anzeljc 2:0, Žnidar A : Dolinšek 2:0, Prislan A. : Mlakar 2:0, Žnidar D. : Fister 2:0 (w. o.), ing. Bedenk : Medved 2:0, Urbančič : Boncelj 2:0, Koki : Prislan Fr. 2:0 (w. o.), Lakner : Vencelj 2:0, četrtina finala — Rebolj : Žnidar A. 2:0, Žnidar D. : Prislan A. 2:0, ing. Bedenk : Urbančič 2:0, Lakner : Koki 2:0; polfinale — Žnidar D. : Rebolj 2:1 in Lakner : ing. Bedenk 2:1; finale — Žnidar D. : Lakner 2:0. Končni vrstni red letošnjega prvenstva: 1. Žnidar D., 2. Lakner, 3. Rebolj, 4. ing. Bedenk itd. A Za naše barve so nastopili proti mladincem »Triglava«: Reš, ^ Zaletel, Roža j, Debeljak, žganjar, Pen, Bec, Marjaševič, Korenjak, Mitrovič in Feher. Poslednjega pa je reporterjev objektiv nehote »zatajil«, zato ga na sliki ni! Kaj moramo še urediti pred novo rokometno sezono? Odločiti se bo treba za rokomet ali za nogomet 6 BRUNO PIRIH — GUMARSKA ŠOLA e še dobrih deset dni nas loči od začetka nove rokometne sezone. Pričel se bo spet ples med goli za kar najboljšo uvrstitev na prvenstveni lestvici. Priče bomo mnogim razburljivim dogodkom, saj se bomo potegovali za enega najvišjih naslovov v gorenjskem rokometnem prvenstvu... Tudi nogomet je mogoče igrati za razvedrilo Kaj pa nogometno prvenstvo med ekonomskimi enotami ? IH©-' Med tistimi, ki radi igrajo odbojko, je tudi Anton Štern Prijateljsko srečanje nogometašev z mladimi triglavani Sava : Triglav ml. 3:0 • FRANCI FEHER — PNEVMATIKARNA I « V petek, 10. avgusta so doživeli naši nogometaši spet prijeten dan. V predtekmi prijateljskega srečanja nogometašev zveznega prvoligaša Rijeke in domačega Triglava so se pomerili z mladinci triglavanov ter jih prepričljivo premagali s 3:0. « FRANCI FEHER - PNEVMATIKARNA I @ Odkar smo poživili nogomet v našem podjetju, se mnogi ljubitelji te športne igre vprašujejo, zakaj ne bi ustanovili nogometno sekcijo, podobno kot je to z rokometom, šahom, odbojko, itd. Da se prepričamo, kolikšno je zanimanje za nogomet, smo priredili nekaj prijateljskih tekem in tako premagali »Planiko« s 4:1, v Zagrebu prekosili same sebe in premagali tamkajšnjega podzveznega prvaka »Ris« s 4:0 in nazadnje še mladince »Triglava« s 3:0. Ali ni to dokaz, da bi lahko z uspehom sodelovali v novoustanovljeni občinski nogometni ligi? Edina prepreka je verjetno denar. Potrebujemo namreč toliko sredstev, da bi kupili najnujnejšo opremo. Ker pa trenutno še ni odločeno, če se bomo prijavili v omenjeno tekmovanje, bi organizirali prvenstvo tovarne med posameznimi ekonomskimi enotami pb enojnem točkovnem sistemu. Predvidoma bi igrali vsi tekmo- vavci v copatah in to v krajših tekmah — samo 2 krat po 30 minut. Vsaka ekonomska enota bi lahko nastopila z enim moštvom, v katerem bi bilo laIVto poljubno število igravcev. Med tekmami bi se le-ti lahko menjavali podobno kot pri hokeju. Odbor za šport in rekreacijo pri skupščini kolektiva je že zagotovil potrebna sredstva za nabavo najnujnejše opreme — copat, hlačk in dresov. Da bi bilo tekmovanje še bolj mikavno, bi prejelo najboljše moštvo prehodni pokal, braniti pa ga bi moralo že prihodnjo pomlad, ko bi organizirali dvojkrožno nogometno prvenstvo tovarne. Ljubitelje nogometa, aktivne nogometaše, mladino v posameznih ekonomskih enotah vabimo, naj razmislijo o predvidenem tekmovanju. Prijave sprejemata v obratu I Franc Feher — pnevmatikama I, v obratu II pa Ivan Petelinšek. Če se bo prijavilo do 10. septembra vsaj pet ekonomskih enot s svojimi moštvi, se bo pričelo prvenstvo še pred 15. septembrom ! Ker se za srečanj e z mladinskim moštvom Triglava nismo posebej pripravljali, je naš uspeh toliko večji. Potrjuje naša predvidevanja, da bi lahko v »Savi« zbrali kar močno nogometno enajstorico. Naše moštvo je nastopilo v naslednji postavi: Reš, Debeljak, Bec, Žganjar, Mitrovič, Pen, Korenjak, Rožaj, Feher in Matjaše-vič. Gole so dosegli Feher, Matja-ševič in Korenjalk. Brez posebnega »spoštovanja« pred ligaškim mladinskim moštvom smo pričeli z ostrimi napadi takoj v začetku tekme. Imeli smo tudi nekaj lepih prilik za zadetek v črno, žal pa jih nismo izkoristili. Povedli smo šele, ko je obrambni igravec Triglava zagrešil prekršek z roko v kazenskem prostoru. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki mi jo ni bilo težko realizirati. Nekaj minut kasneje je bil uspešen Matjaševič, kmalu za njim pa s tretjim golom še Korenjak, ko je poslal z glavo lepo odmerjeno žogo v nasprotnikova vrata. Nagradna križanka Kaže, da narašča zanimanje naših bravcev za reševanje križank. Te ugotovitve v bodoče zato ne smemo prezreti. Da pa bo reševanje samo v bodoče vedno dovolj zanimivo, smo se odločili odslej zastavljati v križanlkah taka vprašanja, ki se bodo kakor koli nanašala na naš kolektiv. Danes smo pripravili križanko, ki vas bo seznanila z nekaterimi člani našega upravnega odbora, skupščine kolektiva in nekaterih komisij pri tej skupščini. PRAVILNE REŠITVE ODDAJTE V UREDNIŠTVU LISTA ALI PA PRI DEŽURNIH VRATARJIH NAJKASNEJE DO SOBOTE, 8. SEPTEMBRA! VODORAVNO: 1. priimek člana skupščine kolektiva in komisije za obračun po ekonomskih enotah, 9. priimek enega od namestnikov v upravnem odboru, 10. začetnici imena in priimka slovenskega slikarja Evgena Sajevica, 12. srbo-hrvatski predlog, 13. povratni osebni zaimek brez imenovalnika, 14. kratica za nogometno ligo Gorenjske, 16. kopasti vrh južno od Ljubljane, tudi ime športnega društva v Ljubljani, 18. riba, ki' živi v barjanskih vodah in v ribnikih, 20. daljša obdobja, 21. pika, točka, 23. okrajšava za bojni plin kloracetofenon, 25. gledajoč v kaj, 26. gradbeni elementi, 29. toaletna potrebščina, 30. električna merska enota, 32. Atletski savez Jugoslavije, 33. parki, vrtovi, lepotni nasadi, 34. začetnici priimka in imena Andreja Zupančiča, dr. in prof. patofiziologije, 35. začetnici imena in priimka češkega naturalističnega pripovednika Ivana Ol-brachta, 36. slovenski zabavni tednik, 37. večja stanovanjska zgradba, 39. francoski vojskovodja in cesar, ki je umrl na otoku Sv. Helene v Atlantskem oceanu leta 1821. NAVPIČNO: 1. slovenski filmski kritik, 3. kratica za kilometer, 4. francoska ultraška organizacija, 5. prevozno sredstvo, 6. nikalnica, 8. predsednilk upravnega odbora, 11. vodopad, 13. predsednik kofrni-sije za analitsko oceno delovnih mest, 15. član upravnega odbora, 17. kvartaški izraz, 19. namestnik v upravnem odboru, 22. svetopisemska oseba, 24. član upravnega odbora, 27. mesto v srednji Italiji, znano zaradi poševnega stolpa ro-' manske katedrale, 28. član upravnega odbora, 30. avtomobilska i 2 5 4 5 6 8 S 9 S to u S 12 e 15 h 15 e to 17 te 19 • 2o 2\ 22 • 25 2U • 25 • 26 27 • 28 29 • So 5t 52 • V* • 55 • 56 e 57 56 • 59 Kolikor vem, bomo vadili jeseni na zasilnem igrišču pred osemletkama »Simon Jenko« in »France Prešeren«. Treba bo le pripeljati s kamionom nekaj premogovih ugaskov ter tamkajšnje igrišče izravnati. Načrti za nova vrata so že izdelani in sedaj moramo počakati na naše mizarje, da jih izdelajo. Kar zadeva treninge, zavisi vse od nas, igravcev. Ce bomo redno prihajali dvakrat • tedensko na vadbo in poslušali trenerja, potem bomo uspeli. Je pa še ena stvar, ki zaenkrat ni razčiščena. Nekaj naših standardnih igravcev igra poleg rokometa še nogomet za NK »Triglav«. Da se ne pono-ve spomladanske težave, ko so le-ti zanemarjali treninge in izostajali celo s prvenstvenih rokometnih tekem zaradi nogometa, se morajo dokončno odločiti: ALI ROKOMET ALI PA NOGOMET! Dvema gospodarjema ni mogoče hkrati služiti! Z opremo smo pri koncu. Nimamo ne prepotrebnih majic in hlačk, niti ne copat. Večina igravcev je že na pomlad porabila po en ali dva para svojih copat. Ker pa je med nastopajočimi precej učencev Gumarske šole, ki nimajo sredstev, da bi vsak mesec kupili par copat za 2.000 dinarjev, moramo misliti predvsem nanje. Pa tudi nekaj novih žog bomo potrebovali! In kako si zamišljam naš nastop v letošnjem gorenjskem prvenstvu? Vsekakor se moramo obdržati pri vrhu prvenstvene lestvice. Ce smo bili lahko v preteklem prvenstvu tretji potem, ko smo v prvem delu obstali skoraj pri dnu, smemo letos upravičeno računati na drugo mesto za »Triglavom«. Seveda pa zavisi vse od nas, igravcev. Če bomo marljivi, borbeni in disciplinirani, potem bomo premagali doma in v gosteh tudi večne rivale »Storžič« z Golnika, »Partizan« Radovljico in Križe. oznaka za okraj Valjevo, 31. bajeslovni velikan, tudi kemična prvina, 33. zadetek pri nogometu (angl.), 35. ilovnata zemlja, 37. kratica v medicini, ki pomeni »brez posebnosti«, 38. kratica za kemični ekvivalent. Uredništvo lista je prejelo pravočasno 68 pravilnih rešitev. Posebna komisija, ki so jo sestavljali člani uredniškega odbora in reševavci, je z žrebom določila, da prejmejo denarno nagrado po 1.000 dinarjev naslednji reševavci: HEDA ŠOLAR, JOŽE GRUŠKOV-NJAK in JOŽE ŠTULAR. Vsi izžre-Jianci naj se ob priliki zglase v uredništvu! PRILOGA SLI glasila delovnega kolektiva »SAVA« Kranj • 31. avgusta 1962 Problematika s področja socialnega zavarovanja in s področja zdravstvenega stanja kolektiva tovarne gumijevih izdelkov »SAVA« Kranj z vidika reforme socialnega zavarovanja I. del V zadnjem času smo priče zelo razgibanega družbenopolitičnega življenja pri nas. Gre za družbeno-politične in ekonomske probleme, za slabosti in pomanjkljivosti v našem družbeno-ekonomskem življenju in za prizadevanje najvišjih družbeno-poiitičnih činiteljev pri odpravljanju teh slabosti in pomanjkljivosti. To se manifestira tako v govoru tovariša Tita v Splitu, kakor tudi v zaključkih nedavnega IV. plenuma CK ZKJ in številnih zakonskih ukrepih, ki so jih sprejeli v zadnjih nekaj mesecih Zvezna ljudska skupščina in drugi predstavniški družbeni organi. Med take ukrepe spada reforma na področju socialnega zavarovanja, ki se je pričela s sprejetjem Zakona o zdravstvenem zavarovanju in Zakona o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja. Ta reforma pa ne prinaša samo sprememb na področju organizacije upravljanja in finansiranje socialnega zavarovanja, pač pa postavlja zavarovance, gospodarske organizacije v popolnoma nov položaj. Nalaga jim velike obveznosti. Gospodarske organizacije, komunalne skupnosti zavarovancev, ki jih bodo v kratkem ustanovili, in zdravstvena služba bodo sedaj tisti trikotnik, v okvirih katerega se bo reševalo vso zdravstveno problematiko zavarovancev. To pa ni majhna stvar. To še zlasti ne, ker je neusklajenost med željami in zahtevami po trošenju sredstev socialnega zavarovanja z dejanskimi materialnimi možnostmi družbe največja v tej panogi zavarovanja, če jo primerjamo z drugimi panogami zavarovanja. ČEMU SMO POSVETILI DA'NAŠNJO ŠTEVILKO? Da omogočimo vsem članom kolektiva pravočasno seznanjenje z najrazličnejšimi dogodki v našem družbeno-političnem in gospodarskem življenju in da omogočimo v kolektivu živo razpravo o mnogih problemih, ki jih bomo še morali rešiti, smo se odločili od časa do časa izdajati posebne priloge. V njih bomo preprosto, na razumljiv način seznanjali bravce z gradivom, o katerem bo razpravljal kolektiv, dajal svoje pripombe in o katerem bo končno razpravljala tudi skupščina kolektiva. Današnjo prvo številko Priloge smo namenili dvema področjema — socialnemu zavarovanju v luči nove organizacije in financiranja ter odprtemu pismu Sveta LRS za strokovno izobraževanje. Sleherni član kolektiva mora poznati osnovna načela nove organizacije in financiraja socialnega zavarovanja. Le tako bo namreč lahko spoznal konkretne probleme financiranja zdravstvenega zavarovanja v okraju, komuni in seveda tudi v samem podjetju. Hkrati • pa bo spoznal tudi svoje pravice in dolžnosti v zvezi z novimi predpisi o socialnem zavarovanju. Priobčeno gradivo je šele uvod v splošno razpravo o tem področju. V naslednjih številkah našega lista nameravamo bolj podrobno prikazati probleme okrog socialnega zavarovanja v našem podjetju in možnosti za izboljšanje dosedanjih slabosti. Gradivo je napisal socialni delavec Štefan Horvat. Svet LRS za strokovno izobraževanje je izdal pred nekaj meseci precej obširno brošuro kot gradivo za javno razpravo o problemih verifikacije. Iz omenjenega gradiva je pripravil naš sodelavec Štefan Marcijan, šef službe za strokovno izobraževanje, najvažnejše misli. V celoti pa posredujemo tisti del odprtega pisma samoupravnim organom, ki s svojo vsebino zadeva tudi nas in naš kolektiv. Da nas novi predpisi ne bodo našli nepripravljene (to bi bilo z družbenega vidika zelo neodgovorno), smo se v kadrovski službi našega podjetja odločili izdelati podrobno analizo s področja problematike zdravstvenega stanja in socialnega zavarovanja podjetja z vidika reforme socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Na ta način bomo omogočili kolektivu temeljito in objektivno razpravo. Poleg tega pa bo ta analiza temeljna podlaga za druge analize, ki bodo morale nujno slediti, če se bo kolektiv hotel izogniti prevelikih izrednih prispevkov za socialno zavarovanje, ki bi utegnili vplivati celo na znižanje osebnih dohodkov. In še to! V novem sistemu socialnega zavarovanja nihče ne bo mogel biti pasiven opazovalec dogajanj na tem področju, pač pa buden in aktiven soudeleženec v reševanju obstoječe in porajajoče se problematike. Spričo tega materiala pa tudi nihče ne bo mogel najti izgovora za svojo morebitno pasivnost. Zato se bo treba čimprej in čimbolj poglobiti v nakazane probleme ter se vključiti v razprave in akcije, ki bodo sledile. Reforma na področju socialnega zavarovanja zahteva številne in temeljile razprave Brez pridržkov lahko trdimo, da še nikoli v zgodovini socialnega zavarovanja pri nas ni bilo toliko živahnih razprav o teh vprašanjih kot prav v zadnjem času. O tem so letos razpravljali: (P Okrajni odbor SZDL Kranj v januarju mesecu; ® Zvezna ljudska skupščina, ki je 23. maja 1962 sprejela Zakon o zdravstvenem zavarovanju in Zakon o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja; @ Občinski odbor SZDL Kranj — 30. maja; ® Skupščina Zveznega zavoda za socialno zavarovanje — 21. junija; Izvršni svet ljudske skupščine LRS - 22. julija; ® Skupščina republiškega zavoda za socialno zavarovanje — 27. junija; g! Izvršni svet Ljudske skupščine LRS — 6. julija; $ Skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj — 13. julija; sih. Sodijo pa v proces splošne reforme, ki se je pričela na področju socialnega zavarovanja pri nas in pomenijo resna prizadevanja družbene skupnosti za oblažitev neusklajenosti v trošenju sredstev za socialno zavarovanje z dejanskimi materialnimi možnostmi skupnosti. Sedaj so torej na vrsti zavarovanci iz delovnih kolektivov, organi delavskega upravljanja, samoupravni organi v komuni, druž-beno-politične organizacije, ustrezne strokovne službe itd. Skratka vsi tisti činitelji, ki se v razprave o problematiki socialnega in zdravstvenega zavarovanja dose-daj še niso vključili, so pa poklicani in dolžni, da o tem spregovorijo in vplivajo na racionalnejše trošenje sredstev za socialno zavarovanje. Zahteve in želje na področju socialnega zavarovanja je treba uskladiti z material- nimi možnostmi rodnega dohodlka za socialno zavarovanje znašal povprečno 9%, lani pa že 11,8%. Močno so narasli podatki za zdravstveno zavarovanje. Od leta 1953 do 1961 so narasli kar za 6 in pol krat. Delež narodnega dohodka za to panogo je leta 1953 znašal 2,48%, leta 1961 pa 5,32%. Izdatki za zdravstveno zavarovanje, preračunani na enega zavarovanca, so znašali leta 1960 38.000 dinarjev, 1961 pa 51.000 dinarjev ali za 38,6% več. Na Gorenjskem so se izdatki za zdravstveno zavarovanje v letu 1961 nasproti letu 1960 povečali za 830 milijonov dinarjev, ali za 41,2%. Skupni izdatki za socialno zavarovanje na Gorenjskem so v letu 1961 znašali 2840 milijonov dinarjev, leta 1953 pa le 501 milijon in pol dinarjev. Kljub močnemu porastu izdatkov za socialno zavarovanje, se kakovost in obseg služb, ki se financirajo iz sredstev socialnega zavarovanja, nista bistveno zboljšala oziroma povečala. Sredstva socialnega zavarovanja močno bremeni velika odsotnost z dela zaradi bolezni in poškodb. Odstotek odsotnosti je v prvih petih letošnjih mesecih znašal 5,09%, lani pa 4,07%, kar predstavlja povečanje za skoraj 25% več. Tudi povprečna doba odsotnosti se veča. To pomeni, da zneski za nadomestila osebnih dohodkov in denarne dajatve prav tako naraščajo. Od leta 1960 do 1961 so ti stroški narasli za 34,6 odstotkov, preračunani na enega zavarovanca pa za 24%. $ prvič v zgodovini socialnega zavarovanja pni nas je o tej problematiki razpravljala 19. julija tudi Ljudska skupščina LRS; © na seminarju socialnih delavcev v Celju — 21. julija. Vse te razprave so se kajpak odvijale v okrajnem, republiškem in zveznem merilu; in kot je razvidno iz navedenih podatkov, celo v najvišjih predstavniških tele- naše družbe O najbolj perečih problemih s področja socialnega zavarovanja — o izdatkih za socialno zavarovanje — so v zadnjih nekaj mesecih živahno in temeljito razpravljali skoraj vsi omenjeni družbeni organi in činitelji. Opozorili so na problem hitrejšega naraščanja ■ potrošnje sredstev socialnega zavarovanja od rasti narodnega dohodka, kakor tudi to, da naše gospodarstvo tako veliko velikih bremen ne zmore. Sprejeli so priporočilo, naj družbeno samoupravni organi zavodov za socialno zavarovanje in zdravstvenih ustanov s sredstvi socialnega zavarovanja kar se da varčujejo, vendar ne na račun slabše kvalitete zdravstvenih uslug. Ce si ogledamo še nekatere konkretne podatke, bomo lahko ugotovili, da do širokih razprav o teh problemih ni prišlo po naključju, temveč iz popolnoma upravičenih razlogov in sicer: Od leta 1953 do 1960 se je narodni dohodek povečal za 3 krat in pol. Približno toliko so se po- Kot je razvidno, ima dinamika potrošnje sredstev socialnega zavarovanja stalno tendenco naraščanja. Zato je ta problematilka zaskrbljujoča; to še tembolj, ker sredstva za socialno zavarovanje dejansko niso majhna. Za vso Jugoslavijo predvidevajo, da bodo letos dosegla številko 400 milijard dinarjev ali približno 25% vseh prejemkov državljanov Jugoslavije. Zato se bodo v boj za čim racionalnejše trošenje sredstev za so-cialno zavarovanje morali nujno vključiti tudi delovni kolektivi gospodarskih organizacij in vsi zavarovanci, saj zaradi prevelikih izostankov z dela med drugim nastaja tudi velika gospodar-cka škoda. V novem sistemu financiranja socialnega zavarovanja pa bodo zavarovanci zaradi prevelikega odstotka odsotnosti z dela, zaradi bolezni in poškodb morali plačevati izredne prispevke iz svojih čistih osebnih dohodkov. Da pa se to ne bi zgodilo, je potrebno, da se kolektiv podjetja na večali izdatki za socialno zava- to temeljito pripravi in na ta na-rovanje. V teh letih je delež na- čin prepreči izredne prispevke. Zakaj so izvedene spremembe na področju socialnega zavarovanja ? Razprave o spremembah na področju socialnega in zdravstvenega zavarovanja so trajale več kot tri leta. Tako je OLO Kranj o tem razpravljal že v oktobru mesecu leta 1959 in opozoril na številne slabosti v obstoječem sistemu socialnega zavarovanja. Sprejel je priporočilo, naj o tej problematiki razpravljajo tudi gospodarske organizacije, zdravstveni in socialni zavodi. V vsem tem času pa so tudi drugi družbeni organi ugotavljali, da obstoječi sistem socialnega zavarovanja vse bolj in bolj zaostaja za našim splošnim družbenim razvojem. Nosi v sebi nekatere elemente, značilne prejšnjemu državnemu zavarovanju, ki je bilo zgrajeno v najzgodnejši etapi našega družbeno-eko-nomskega razvoja in se zaradi tega na tem področju pojavljajo razne slabosti, ki so glavni razlog za sprejem novih predpisov. Te slabosti so predvsem: ® Zavarovanci in organizacije-(podjetja, ustanove itd.) prispevajo velikanska denarna sredstva za socialno in zdravstveno zavarovanje, vendar razen termalne pravice za izvolitev predstavnikov v skupščine zavodov za socialno zavarovanje nimajo odločilnega vpliva na politiko na tem področju, zlasti na trošenje s sredstvi. Pomanjkljivost v sistemu upravljanja je onemogočala, da bi predstavniki organov upravljanja lahko zastopali interese svojih volivcev, to je zavarovancev gospodarskih organizacij. Organom upravljanja ne nudi možnosti za spodbudno upravljanje, celotno zavarovanje pa zavira v nadaljnjem razvoju. Zavarovanci in organizacije niso dovolj zainteresirani pri delu in razvoju zavarovanja. £) Organizacija upravljanja in financiranja je v okrajnem merilu, akoravno se vsa problematika razvija v komunah in delovnih kolektivih. Zato so ti faktorji, kot je Okrajni zavod za socialno zavarovanje, oddaljeni od dogajanj in so neučinkoviti. To pa vodi do stagnacije ne -samo v sistemu organizacije in upravljanju, temveč tudi v sistemu pravde zavarovancev. ® Sistem prispevkov, torej sistem financiranja je pomanjkljiv. Kot tak je omogočal, da so se na nekaterih področjih in območjih kopičili presežki, na drugih pa so rasli preveliki primanjkljaji. Med drugim v -takih pogojih ni bilo moč voditi dolgoročne politike. Posledica tega pa je, da so izdatki za socialno zavarovanje v velikem nesorazmerju z materialnimi možnostmi družbene skupnosti. Osnovne značilnosti Zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja ORGANIZACIJA Glede na doseženo stopnjo ekonomskega in družbenega razvoja, posebej še na -področju delavskega in družbenega upravljanja, se sistem organizacije, sistem upravljanja in sistem financiranja socialnega zavarovanja postavlja v take okvirje, da lahko funkcionira kot komunalna in samostojna organizacija zavarovancev. Sloni pa na načelih vzajemnosti, solidarnosti in samofinanciranja. Realizacija izvajanja socialnega zavarovanja je prepuščena politiki samostojnih organizacij zavarovancev, njihovim organom upravljanja. Denarna sredstva za socialno zavarovanje se zagotavlja po načelu, da se: skladi za zdravstveno zavarovanje formirajo pri komunalnih skupnostih, t. j. v komunah; © skladi invalidskega in pokojninskega zavarovanja pa se formirajo v republiškem merilu; Izvajanje zavarovanja v celoti prevzemajo skupnosti zavarovan- cev v komunah, republikah in federaciji; ® pomemben faktor bodo komunalne skupnosti zavarovancev; -še pomembnejša vloga, zavarovancev, katerim se omogoča, da postanejo najvažnejši oblikovavec politike na tem področju zdravstvenega zdvarovanja; Zelo pomembno vlogo so dobile tudi gospodarske organizacije in njihovi organi upravljanja; © upravne in administrativno-tehnične posle bodo opravljali zavodi za socialno zavarovanje kot Eamo-stojne službe;. FINANCIRANJE Novi sistem financiranja ima naslednje značilnosti: ® financiranje skladov za vse panoge zavarovanja se praktično konča na favni republike; 1 — v okviru federacije sc vzpostavlja samo pozavarovanje določenih rizikov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje in rezervni fond za splošne potrebe socialnega zavarovanja; (g- sredstvom za sklade se zagotavlja: — z osnovno stopnjo prtopevka, — z dodatno stopnjo prispevka, — z izredno stopnjo prispevka; © federacija določa samo najvišjo mero in sicer za vse panoge zavarovanja, vključno s prispevkom za otroški dodatek in zaposlevanje delavcev; — prispevke plačujejo organizacije iz -sredstev, ki so namenjena za osebni dohodek, razen za dodatno stopnjo prispevkov, ki gre v breme materialnih stroškov gospodarske organizacije; ® v skladu z načeli vzajemnosti in solidarnosti se vspostavlja obvezno pozavarovanje določenega rizika — v okviru republike za zdravstveno zavarovanje, — v okviru zveze za ihvalids-ko in pokojninsko zavarovanje; (g za kritje primanjkljajev v skladih zdravstvenega zavarovanja lahko neposredno- podeljujejo sredstva bodisi zavarovanci s" čistimi osebnimi dohodki ali pa •‘organizacije iz sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo. To je izredna stopnja prispevka, ki jo- določa Skupščina komunalne skupnosti zavarovancev; — republiški organi določajo samo najvišjo mejo © komunalne skupnosti bodo glede na omenjeno dejstvo vodile politiko uveljavljanja pravic, organizacije zdravstvene zaščite, izboljšanja delovnih pogojev ipd., ker bodo od tega odvisni tudi izdatki v tej panogi zavarovanja; © novi sistem financiranja zahteva, da zavodi za socialno zavarovanje s sredstvi socialnega zavarovanja kar se da ekonomično razpolagajo. Organizacija socialnega zavarovanja in njeno izvajanje SKUPNOSTI ZAVAROVANCEV Delavci in zavarovanci se organizirajo na raznih nivojih v samoupravne organizacije zavarovancev — skupnosti zavarovancev; ® skupnosti zavarovancev se bodo osnovale v komunah, republikah in v zvezi. s Komunalna skupnost socialnega zavarovanja se formira na področju ene ali več občin; e v občinah na področju ene komunalne skupnosti se za pomoč pri delu skupščin lahko osnujejo odbori ali sveti zavarovancev. Republiško skupnost sestavljajo vse komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v republiki. Novi volivni sistem postavlja člane skupščine v nov položaj. V o-lijo jih organi upravljanja v organizacije drugih zavarovancev. To bo omogočilo, da organi upravljanja in celotni kolektivi preko svojih predstavnikov vplivajo na odločanje o vseh vprašanjih zavarovanja v komuni. Mandatna doba teh organov bo trajala štiri leta s tem, da se vsako leto izvoli polovico novih članov. V novem sistemu socialnega zavarovanja so podjetja in ustanove dobile zelo pomembno vlogo, še posebno glede zagotovitve in trošenja sredstev zdravstvenega zavarovanja. Gospodarske organizacije in ustanove bodo izplačevale nadomestila osebnih dohodkov do 30 dni v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni. Pokrivale pa bodo tudi stroške zdravstvene zaščite za prvih 30 dni zdravljenja delavcev zaradi poškodb in poklicnih bolezni. Za pokrivanje teh izdatkov bodo gospodarske organizacije dobile za socialno zavarovanje del sredstev prispevka in ga nalagajo na poseben račun. Neizkoriščena sredstva bodo kolektivi delili po svoji odločitvi. Subjc(ktivni faktorji — organi upravljanja in politične organizacije delovnih kolektivov — bodo pridobili velik pomen in vlogo. Od njih bo odvisno, ali bo kolektiv pokril svoje obveze s pridobljenimi sredstvi, ali pa si bo moral zagotoviti dodatna sredstva. V zvezi s tem je odprto vprašanje delne ali popolne decentralizacije teh sredstev po ekonomskih enotah, ipd. Seveda pri tem ne bi smeli pozabiti na dejstvo, da je rizik ožjih grup zelo velik. Zato bo treba to še posebej proučiti. Način zagotavljanja in trošenja sredstev socialnega zavarovanja ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Sredstva za sklade zdravstvenega zavarovanja se zagotavlja s prispevki. Te se črpa iz sredstev za osebne dohodke. Dodatni prispevek plačujejo organizacije, v katerih je riziko zdravstvenega zavarovanja večji. Stopnja je določena po gospodarskih panogah in ne sme presegati 50% osnovnega prispevka. Ta prispevek se plačuje na breme stroškov poslovanja. Izredno stopnjo prispevka plačujejo zavarovanci iz netto osebnih dohodkov; v kolikor pa plačujejo to organizacije, torej podjetja, pa iz sredstev za samostojno razpolaganje. Komunalna skupščina lahko določi, da izrednega prispevka ne plačujejo vsi zavarovanci enako, ali da eni plačujejo, drugi pa ne. Isto velja za organizacije. A »Tone, danes ga lahko spet ^ dava malo na zob, jutri pa v bolniško!« INVALIDSKO IN POKOJNINSKO ZAVAROVANJE I Sredstva za sklade teh dveh panog se zagotavlja s prispevki. Osnovni prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje in dodatni prispevek za invalidsko zavarovanje se plačuje enako kot za zdravstveno zavarovanje. * V teh dveh panogah se formira varnostna rezerva in valorizacijska rezerva, ki mora zagotoviti tamji značaj pravic, realno vrednost pokojnin in invalidnin ter omogočiti stalno usklajevanje teh prejemkov z gibanjem živi jenskih stroškov. OTROŠKI DODATEK Otroški dodatek bo ločen od socialnega zavarovanja. Začasni mehanizem financiranja je predviden v določbah zakona o socialnem zavarovanju. Sredstva za sklad se formirajo v republiki po načelu Samofinanciranja. Novosti v sistemu pravic iz zdravstvenega zavarovanja Osnovne pravice iz Nravstvenega zavarovanja so regulirane na sedanji ravni ob določenih popravkih. Nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni se zagotavlja za prvih 60 dni v isti višini kot doslej (t. j. za prvih 7 dni 80% osnove, od 7 dni do 60 dni pa 90%), le da se nadomestilo po preteku 61 dni bolezni poveča na 100% osnove. Pri izračunu osnove za nadomestilo osebnega dohodka, to je izračunu povprečnega mesečnega osebnega dohodka, se za tiste mesece, za katere se obračun dela, ne sme upoštevati neopravičenih izostankov, neplačanega dopusta ipd. Osnova za nadomestilo osebnega dohodka se lahko poveča tudi med bolniškim dopustom, samo če se splošno povprečje izplačanih osebnih dohodkov v organizaciji povečala za 5% v primerjavi s splošnim povečanjem iz prejšnjega leta. Za zdravljenje v zdravstvenih zavodih bo odstotek zmanjšanja nadomestila osebnih dohodkov manjši kot je je bil doslej in sicer: 4| za 40% se zmanjša nadomestilo za samskega zavarovanca (brez družine); doslej je znašal 50%; ® za 20% za zavarovanca z enim nepreskrbljenim družinskim članom; g) za 10% za zavarovanca z dvema družinskima članoma; • z več kot tremi tremi člani dobijo zavarovanci polno nadomestilo. Zavarovanci plačujejo tako za vsako izdano zdravilo določen znesek (60 dinarjev po receptu). Kopališko in klimatsko zdravljenje se kot posebna oblika ukinja. Ostane samo kot zaščitna oblika v okviru splošnega zdravljenja. ODPRTO PISMO Svet za strokovno Izobraževanje LRS Je poslal odprto pismo podjetjem, ustanovam, zbornicam in strokovnim društvom E Poslano je bilo tudi gradivo, ki vsebuje različna strokovna navodila za izgraditev sistema Izobraževanja strokovnih kadrov v Sloveniji E V sistemu zavzema osrednje mesto poklicno izobraževanje mladih delavcev, Id so podjetjem in družbenim službam nujno potrebni E Javna razprava o vsebini odprtega pisma in strokovnih navodil bo trajala 3 mesece E Zaradi važnosti smo pridobila tov. Štefana Mar-cijana, šefa službe za bobraževanje, da pripravi z list bistvene misli, ki zadevajo to področje. Sveta za strokovno izobraževanje LRS gospodarskim organizacijam Svet za strokovno izobraževanje LRS je izdal odprto pismo in strokovna navodila, da bi na podlagi izkazanih potreb, dosedanjih izkušenj in njihovih analiz začel s sistematičnimi ukrepi. Z njimi naj bi zgradili tak sistem izobraževanja strokovnih kadrov, ki bi ustrezal zahtevam sodobno organiziranega gospodarstva in družbenih služb. Svet se je pred tem tudi prepričal, da resolucija o izobraževanju strokovnih kadrov, ki jo je sprejela Zvezna ljudska skupščina leta 1960, in priporočila o nalogah na področju strokovnega izobraževanja, ki jih je sprejela Republiška Ljudska skupščina leta 1961, niso povsod rodila ustreznih rezultatov. Podjetja, zbornice in družbene službe so sicer mnogo razpravljale in sklepale o tem, kaj bi bilo potrebno storiti na področju strokovnega izobraževanja, vendar kaj več niso storili. Se danes ima v Sloveniji samo 9% podjetij organizirano službo izobraževanja, četudi bi bila ta potrebna v vseh večjih podjetjih. Izobraževanja novih delavcev za delovna mesta ali za poklice v stroki ne more reševati in organizirati nihče drugi, kot podjetja sama. V odprtem pismu se ugotavlja, da je poglavitni vzrok za zanemarjanje izobraževalne dejavnosti v večini podjetij in družbenih služb v tem, ker odgovorni sodelavci in organi upravljanja še vedno ne upoštevajo, da je izobraževanje sestavni del lastnih organiziranih naporov za večjo proizvodnost oziroma boljše poslovanje podjetja. Od tod izvira skrajno nezdrava in škodljiva miselnost, da morajo za izobraževanje strokovnih kadrov skrbeti le izobraževalne ustanove izven gospodarskih organizacij, ne pa le-te same. Na odnese podjetij do strokovnega izobraževanja v zadnjem času opozarjajo tudi finančne težave, s katerimi se borijo razne šole, ki vzgajajo strokovne kadre za potrebe gospodarstva in družbenih služb. Nerazumljivo je stališče nekaterih, češ da so izključ- no občine in okraji odgovorni za financiranje strokovnega izobraževanja. Takšno stališče lahko pomeni usodno kratkovidnost za perspektivo nadaljnega dviga produktivnih in gospodarskih sposobnosti delavcev vseh strok, da bodo v pogojih vsak dan večje mednarodne delitve dela lahko kljubovali konkurenčnim pritiskom inozemskih podjetij. Odprto pismo tudi spominja na nerazumljiv odpor nekaterih podjetij, da bi zagotovili sistematično proizvodno in drugo prakso učencem in študentom vseh vrst strokovnih šol. Taki pojavi zaslužijo resno obravnavo, da hi jih odpravili že na samem začetku skupnih pri- VAŽNO ZA RACIONALIZATORJE e LOJZE ZALAR — SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE e Skupščina kolektiva je na zadnjem zasedanju potrdila spremembe pravilnika o racionalizacijah in tehničnih izboljšavah. Zato je prav, da si vsakdo spremembo skrbno prebere, če hoče predlagati kakršno koli tehnološko izboljšavo ali racionalizacijo. Za 40. členom pravilnika pride še dodatni člen 40 a, ki se glasi: Predloge, ki Jih ni mogoče šteti za. rfaciomalizacijo, predstavljajo pa določen prihranek na materialu za podjetje, se nagrajuje po naslednji tabeli: din prihranka din nagrade do 100.000 2500 do 200.000 3000 do 300.000 3500 do 400.000 4000 do 500.000 5000 Obstoječi 48. člen pravilnika pa se spremeni na naslednjo vsebino: Z namenom, da se zaščiti tehnično, proizvodno in organizacijsko disciplino, je prepovedano samostojno preskušanje predlaganih tehničnih izboljšav brez predhodnega dovoljenja pristojne osebe. Ce je za vložitev predloga tak poskus potreben, mora predlagatelj o tem obvestiti oddelek za študij dela ali pa tajnika komisije. Prijavo za predhoden preizkus v oddelku za študij dela sa smatra istočasno že tudi za prijavo predloga tehnične izboljšave. Oddelek za študij dela pa poskr- bi, da se poskus izvrši pravočasno in na pravem mestu. Ce predlagatelj NE PRIJAVI izboljšave v enem letu, po preteku tega časa ne more uveljaviti svojih pravic! Omenjena sprememba pravilnika o racionalizacijah in tehničnih izboljšavah velja že od 1. avgusta dalje. Zato prosimo vse tiste, ki imajo pripravljene predloge za razne izboljšave, naj jih prijavijo. To velja še zlasti za tiste, ki računajo tudi na predhoden preizkus. A Med našimi raclonalizatorji je tudi Silvo Grozelj