90,6 95,1 95,9 100,3 Kaj pa varnost otrok v taksijih? Št. 9/Leto 68/Celje, 1. februar 2013/Cena 1,50 EUR Domovi za ostarele so, denarja ni več asopisa - prvič že 7. februarja! Četrtek je dan za Novi tednik Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic Najboljši deskar med domačimi Celjski zadružniki vidijo priložnosti ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Laščan Rok Marguč je z zlatom v paralelnem slalomu na svetovnem prvenstvu Angela iz | atkove v Kanadi poskrbel za veselje že pred dnevi. Skupaj z oboževalci in podporniki 9 ^. .v se je zdaj poveselil še na domačih tleh. vasi - živa priča holokavsta Žalec - Promocija s hmeljem in fižolom? Kladivo, konj in voda ponovno na odru ■ CELJE - Nova direktorica osrednje knjižnice kot premišljena izbira Hrošči Savinjske na ogled 115 m Dežela Celjska tudi med Turki in Arabci Ko tehtnica postane prijateljica 2 REPORTAŽA UVODNIK BISERKA POVSE TAŠIČ Četrtek je dan za Novi tednik Pravijo, da genija od norca (ali obratno) loči le korak, le vedeti je treba, v katero smer moraš stopiti. Tudi s spremembami je približno tako. Lahko nam življenje obrnejo na boljše ali slabše. Seveda si vsi želimo prvega razpleta. In z vsako odločitvijo se človek hočeš ali nočeš sprašuje, ali je potegnil pravo potezo glede na znane okoliščine, razpoložljive informacije, oceno tveganj in priložnosti. V Novem tedniku smo se po sedmih letih izhajanja ob torkih na 24 straneh ter ob petkih na 32 straneh odločili, da preidemo na enojno in po obsegu enako številko, na 56 straneh, v obliki dveh snopičev, pri čemer bomo ohranili tudi dosedanjo prilogo TV-Okno. Naši bralci in poslovni partnerji, oglaševalci ter občasni kupci v vlogi potencialnih novih zvestih naročnikov boste presojali, kako modra je bila naša odločitev. V uredništvu Novega tednika in v vodstvu naše medijske hiše verjamemo, da smo se odločili pravilno. Zakaj? Ekonomski vidik je bil v času klestenja stroškov zagotovo na prvem mestu. Ob tehtanju, čemu se lahko odrečemo, ne da bi posegli v kakovost izdelka, torej časopisa, in zagotavljanje obstoja zaposlenih smo presodili, da je največji prihranek vendarle v poštni distribuciji. Pa številke niso bile naš edini argument v prid enojni tedenski izdaji. Gospodarstvo in zasebni ter javni sektor, ki tvorijo pomemben vir oglaševalskega kolača, ječijo pod bremenom krize in med večino obstaja več pripravljenosti za oglaševanje v zajetnejšem in vsebinsko še bogatejšem časopisu, ki bi izhajal enkrat na teden. In kar veliko naročnikov nas je v teh letih dvojne izdaje dobrohotno opozarjalo, dajim za prebiranje petkove številke do torka, ko izide že nova, preprosto zmanjka časa. In tudi čisto profesionalne, novinarske razloge smo našli. Redakcija, razpeta med dva medija, časopisnega in radijskega, si je pogosto želela vsaj malce več časa za poglobljeno časopisno novinarstvo, ki se seveda od dela za hitrejšega radijskega brata še kako razlikuje. In ko smo tako seštevali in odštevali pluse in minuse svoje odločitve, smo presodili, da lahko najboljše iz torkove in petkove številke združimo in predvsem za naročnike za isto ceno ter z dodatnimi ugodnostmi (pojasnili smo jih vsem svojim naročnikom v osebnem pismu) naredimo ob četrtkih preprosto več. Torkova izdaja je v sedmih letih našla svojo vsebinsko nišo v nekaterih udarnih in med bralci priljubljenih rubrikah, kot so Bralci poročevalci, Otroški časopis, Štirinožci in v zadnjem času še Spodbudne zgodbe, Bukvarna, Rekreacija, Za zdravje. Vse te teme bomo s številnimi zgodbami v obliki reportaž, intervjujev, portretov in člankov oplemenitili (tudi s pobudami in predlogi bralcev) in obogatili v 24-stranskem snopiču z naslovom Zgodbe s Celjskega. In v tem snopiču vam bomo v branje ponudili tudi številne akcije: v januarju smo začeli jubilejno 10. leto hujšanja, zastavili novo dobrodelno akcijo Za manj bolečin in pripravili vse potrebno za začetek februarskega glasovanja Naj maturantka, naj maturant. A to seveda še ni vse. Redakcija, kjer prevladujemo ženske (vsa čast tudi moški manjšini) in v kateri vlada duh medgeneracijskega sodelovanja, ima kopico idej. Verjamemo, da bo časopis, ki je pomemben in nepogrešljiv kronist dogajanja v 33 občinah na Celjskem že 68. leto, to svoje poslanstvo tudi ohranil. Prav zato bomo v prvem delu snopiča na 32 straneh predvsem poročevalski, saj bomo beležili vse, kar se pomembnega in za lokalno, regionalno in širšo javnost zanimivega dogaja v teh naših krajih. Bomo tudi novinarsko-analitično proni-cljivi, kot smo skušali biti že doslej v nekaterih ključnih rubrikah: Naša tema, Za manj birokracije, Aktualno, Gostujoče mnenje. Specializirani novinarji za posamezna področja, kot so šport, kultura, kronika, gospodarstvo, bodo skrbeli, da boste na tekočem z vsem, kar miga, diha, dela in živi od četrtka do četrtka na vseh omenjenih področjih življenja. Tudi nekaj izboljšav v ponudbi televizijskega programa v prilogi TV-Okno usklajujemo in pripravljamo v sodelovanju s partnerskimi regionalnimi časopisi. In čeprav na koncu, nikakor ne najmanj pomembno. Še naprej si, spoštovani bralci, oglaševalci ter vsi ostali prijatelji Novega tednika, želimo sodelovanja z vami. Zanimajo nas vaši predlogi, ideje, pogledi. P. S. Za nekaj grafičnih posodobitev in sprememb je poskrbela kar naša hišna ekipa strokovnjakov v sestavi Minja Bajagič, Igor Šarlah in Andreja Balja. Kako vam je všeč tudi oblikovno prenovljen časopis? Ustvarite si svoje mnenje v četrtek, 7. februarja, ko vam bo poštar prinesel DVA ČASOPISA V ENEM, na prodajnih policah pa se boste lahko odločili za še bogatejši, nov Novi tednik. Svetovni prvak: »Laščan sem ...« Sprejem za najboljšega deskarja v paralelnem slalomu na SP v Kanadi Roka Marguča Medaljama srebrnega in bronastega leska z zadnjega svetovnega prvenstva v španski La Molini je Rok dodal najžlah-tnejšo, zlato iz Stonehama v slalomu. V ponedeljek in torek je sledil let preko luže, končni pristanek v Trstu, nato pa sta se z očetom Metodom ustavila v Braslovčah. Tam Rokov oče tudi živi. Naš šampion je nadaljeval pot proti Laškem in na sprejem zamudil borih nekaj minut. Na občinsko dvorišče so ga avtu. »Ostal sem brez prtlja-pripeljali v zelenem (seveda) ge. Nimam pojma, kje so jo izgubili. A medaljo sem imel pri sebi. Tukaj je!« jo je Rok ponosno pokazal in pomahal vsem zbranim. Nikomur v hrbet Prerinil se je skozi množico in odkorakal po stopnicah k županu Francu Zdolšku, ki je odprl steklenico penine: »Izredno in prijetno smo bili presenečeni v nedeljo zvečer, ko je naš Rok osvojil zlato medaljo. Podobno je bilo že pred dvema letoma, precej nenade-jano. Tedaj smo mu dejali, naj poskusi odpeljati tako, da prav nikomur ne bo gledal v hrbet. Roku Marguču so poleg laškega župana Franca Zdolška nazdravili glavni pokrovitelji ter predstavnik policije Tomas Globočnik, kajti Marguč je zaposlen v Oddelku vrhunskih športnikov v Policijski akademiji, tako kot tudi Tina Maze in Robert Kranjec, s katerima je zaokrožil izjemen konec tedna. Laški pihalni godbi je s saksofonom pomagal tudi najboljši slovenski deskar vseh časov. Dva časopisa v enem - prvič že 7. februarja! Novi tednik je z vami že 68 let. Lahko nam zaupate. Tudi zato, ker sledimo spremembam in smo del njih. Prisluhnili smo številnim bralcem in poslovnim partnerjem ter torkovo in petkovo številko nadgradili in združili v eno, četrtkovo. Dva snopiča Novega tednika vam bosta vsak četrtek prinesla še več krajših novic o vašem kraju, zanimivih reportaž, priljubljenih rubrik in svetlih ter temnih zgodb, ki jih tudi na Celjskem piše življenje. Novi tednik od 7. februarja 2013 od četrtka do četrtka REPORTAŽA 3 Četrtek bo dan za M«m8 Dva Časopisa v enem - prvič že 7. Veselite se konca tedna že v četrtek... ...v družbi Novega tednika Z mamo Majdo in dekletom Tino V enem izmed slovenskih časnikov so pod Rokovo fotografijo napačno zapisali Gašper Marguč. »Drži, smo v sorodstvu s celjskim rokometašem, toda v kakšnem, bi znala pojasniti babica,« pravi Rok Marguč. In to je storil. Rade volje bomo naslednje leto pripravili še večji sprejem.« Res je, olimpijske igre imajo pač svojo težo, tako specifično, da bi že bronasta medalja prinesla celo večjo odmevnost, kot jo ima trenutno zlata s SP. Prihodnje leto bodo v Sočiju prvič na olimpijskih igrah na sporedu obe disciplini in ni vrag, da česa Kanadi in ni vrag, da potlej slovensko deskanje ne bi dobilo odličja,« ni skrival svojih želja Marguč, ki bo prizorišče OI obiskal čez dva tedna na tekmah svetovnega pokala. »Prepričal me je oče« V olimpijskem športu je ugnal vso svetovno konku- V zadnjem letu dni je Rok sodeloval s strokovnjakom za psihološko pripravo, dr. Matejem Tušakom. Poleti še naprej razvija sposobnosti na morju z adrenalinskim ki-teboardingom, toda ne več na Pagu, temveč na Pelješcu. žlahtnega ne bi ujel tudi pravi specialist za velika tekmovanja Rok Marguč. »Iz vaših ust v božja ušesa. Do iger je še daleč. Vselej se osredotočam le na naslednjo tekmo. Toda misli seveda uhajajo na največjo svetovno športno prireditev. Tam bom imel dve možnosti in to mi seveda ugaja. Upam, da se bom tedaj v Rusiji počutil tako, kot sem se sedaj v renco, ko za seboj v zadnjem obdobju ni imel odmevnejših dosežkov. »V lanski sezoni smo precej preizkušali opremo, saj velikih tekmovanj ni bilo. To smo počeli namerno in očitno se je izplačalo. Novosti je pač nujno spremljati in jih nato nadgraditi ter prilagoditi sebi,« je zbranim pripovedoval Rok, nakar nas je zanimala očetova vloga: »Oče je bil zelo vesel, vedel je, da sem sposoben storiti marsikaj. Sam na treningih ne vidim, kako peljem. Vseskozi je ponavljal, naj le vozim tako kot na treningih, kajti menil je, da to počnem odlično. Neizmerno mu zaupam, zato sem ga upošteval in zgolj vztrajal na začrtani poti. Obenem sem ostal miren in zbran, kar je bil ključ do zmagoslavja. Navdih pa mi je dala petkova velesla-lomska tekma, ko sem le za nekaj stotink izgubil proti podprvaku. Tedaj sem se zavedel svojih sposobnosti, bil sem prepričan, da sem lahko pri vrhu, če le odpeljem tako, kot znam.« Zdaj na Roglo Metoda Marguča, predsednika Snow board kluba Viharnik, katerega član je Rok, smo v sredo poklicali na Roglo: »Če bi sin na tekmah redno ponavljal vožnje s treningov, bi bil serijski zmago- valec na tekmah svetovnega pokala. Sicer pa je moja vloga zanemarljiva, večino zaslug pripisujem zgolj Roku.« V torek sta na odru v Laškem spretna povezovalka Nina Pader in Rok Marguč nizala anekdote, tudi kako je deska odfrčala z avta, kajti »mami jo je preslabo pritrdila, a na srečo ni bilo na avtocesti ne nesreče ne škode«. Potem pa je Rok, ki je venomer ponavljal, da je Celjan, dejal: »Ne, nisem. Zakaj bi bil Celjan? V Celju me še na prireditev Športnik leta niso spustili. Laščan sem ...« Rodil se je 25. maja 1986. Obiskoval je Osnovno šolo Lava, I. gimnazijo v Celju, zaključuje Fakulteto za menedžment v Celju. Oče je pojasnil: »Morda malo ljudi ve, da je ena izmed njegovih največjih želja nominacija za najboljšega športnika Celja. Toda v Celju ni deskarskega kluba. Kako naj kandidira? Poskušali smo se povezati, a naleteli na gluha ušesa. Rok je Celjan ...« Zgolj pojasniti smo želeli zadevo, vsekakor pa je ne mislimo zapletati. »Čez teden dni na Rogli na tekmi svetovnega pokala ne bom obremenjen. Jasa je moj >teren<, pa še moj trener bo postavil veleslalom- Jože Senica, podžupan občine Laško: »Uspeh je zelo pomemben za mladino, ki ima Roka za vzornika. Mi, starejši smučarji, smo že počasi izpregli, mladi pa bodo z njim lahko napredovali. Najboljši je. Če bo na odru za zmagovalce tudi v Sočiju, potem bo to njegova zadnja stopnica.« sko progo. Želim si le, da bi si tekmo ogledalo veliko obiskovalcev,« je zaključil Rok. Začetki in uspehi Rok še nima zmage v svetovnem pokalu (enkrat drugi, dvakrat tretji). Nase je opozoril leta 2005 na mladinskem SP v Zermattu, kjer je v veleslalomu osvojil srebrno medaljo, leto prej in leto kasneje je bil šesti. Po dveh 12. mestih na članskih SP v Arosi (2007) in Gang-wonu (2009) je sledil izbruh v La Molini leta 2011 (srebro in bron). Na OI v Vancouvru (23. mesto) je bil očitno še premalo izkušen. Kako pa se je vse skupaj začelo? »Skoraj rodil se je na Rogli, kjer smo v njegovem zgodnjem otroštvu preživljali vikende,« pripoveduje mama Majda, učiteljica športne vzgoje, ki zdaj živi v Laškem, »smuči si je nataknil pri dveh, treh letih. V Franciji pa sva mu z možem kupila miniaturno desko, ko je bil star šest let. Deskanje je bilo še v povojih, a imel je izjemno voljo.« Dekle Tina je Laščanka: »Zadnjih nekaj dni nismo prav veliko spali, ko smo se veselili. Rok je čudovit. Veliko šteje, da ima ob sebi osebo, ki razume njegova odrekanja. Poznava se že od malih nog, zbližala pa sva se pred dobrim letom.« DEAN ŠUSTER foto: SHERPA Svetovni pokal deskar-jev bo na Rogli v petek, 8. februarja. Na sporedu bosta paralelna veleslaloma za moške in ženske, nastopila bo tudi številna slovenska ekipa. Od 11. do 14. februarja pa bo na Rogli tudi svetovni pokal v smučanju invalidov, tekmoval bo tudi Gal Jakič. V ponedeljek in torek bosta na sporedu slaloma, v sredo in četrtek pa veleslaloma. »Moramo se tudi zavedati, da bo to ena najboljših tekem v celotni sezoni, saj je bil že evropski pokal organiziran bolje kot marsikatera tekma svetovnega pokala,« napoveduje Marguč. Damjan Pintar je generalni sekretar organizacijskega odbora: »V ekipo sodelavcev in prostovoljcev ne dvomim in pričakujem lepo tekmovanje. Povabil bi vse Slovence, da kulturni dan preživijo športno in navijajo za naša dekleta in fante. Sicer pa bo tekmo prenašalo 18 televizijskih postaj.« Četrtek je dan za Novi tednik 4 GOSPODARSTVO Tudi posvet v Celju je odlikovala številčna udeležba. Zadruge za krizne čase Zadružniki s Celjskega o aktualnih problemih Sporočilo zadružnikov s Celjskega: »Država bi se preprosto morala zavedati, da so kmetijstvo, podeželje, turizem in gozdarstvo velik potencial za delovna mesta.« Že po tradiciji konec januarja Zadružna zveza Slovenije pripravlja regijska srečanja in izobraževanja za svoje člane. Na tovrstnem izobraževanju so se minuli teden srečali koroški zadružniki, kamor organizacijsko sodita tudi Zgornjesavinj-ska kmetijska zadruga in KZ Šaleška dolina, v torek pa so se v Zavodu sv. Jožefa srečali predstavniki desetih zadrug s Celjskega. Na posvetu so govorili o več temah, ki so aktualne v slovenskem kmetijstvu, seveda pa tudi o lanskem poslovanju. »Leto je bilo seveda težko, vendar se zadruge ob močnem zmanjševanju stroškov dobro spopadajo s te- žavami. Vse so leto končale pozitivno. V zadnjih desetih letih so podvojile promet in kot kažejo podatki, zadruge opravijo več kot 80 odstotkov uslug za slovenske kmete,« je poudaril predsednik zveze Peter Vrisk. Brez subvencij ogroženi Ena letošnjih top tem na zadružnih posvetih je skupna slovenska kmetijska politika do leta 2020. Pri tem gre med drugim za vprašanje subvencij. Te bodo letos na primer predstavljale 60 odstotkov dohodka na kmetijah in seveda med kmeti veje strah, da bi bile te spodbude nižje. »Če bi se subvencij ski delež zmanjšal, bi bile naše kmetije ogrožene. Bi pa pričakovali, da se bosta vlada in ministrstvo nekoliko bolj aktivno udeleževala pogajanj. Slovenija mora obveljati kot izjema, saj imamo potrebne argumente, da zagovarjamo boljši položaj,« trdi Vrisk, ki kot podpredsednik evropske organizacija, ki združuje kmete in kmetijske zadruge, sodeluje tudi pri teh pogajanjih. Od lesa do enotnega nastopa Tudi v zadrugah na Celjskem je večkrat mogoče slišati opozorila zaradi propada lesne industrije. Po prepričanju Vriska je kar nekaj problemov nastalo zaradi privatizacije gozdnih gospodarstev, pri kateri kmetje niso smeli sodelovati. Zdaj v zadrugah od kmetov odkupujejo les zgolj kot surovino, zato je bilo mogoče slišati prepričanje, da bi morala država vzpostaviti strategijo reševanja lesne industrije, ki se sama more več pobrati. Pri reševanju tega problema v sodelovanju z zavodom za gozdove vidijo svoje mesto tudi zadruge. »Vsak kmet ve, da če hoče obstati na kmetiji, ne sme vsega porabiti in da je treba tudi vlagati. V lesno panogo se ni vlagalo, zato je propadla. Za to ni opravičila. Država je vedela, kam to pelje, a se ni nič zgodilo,« so opozarjali celjski zadružniki. Zahtevali so tudi, da bodo čez tri leta, ko bodo potekle 20- Celjska regija povezuje deset zadrug, ki so članice Zadružne zveze Slovenije. V zadrugah na Celjskem je 337 zaposlenih, včlanjenih pa je 2041 članov. Skupno so ustvarile 74 milijonov evrov prihodkov, leto pa končale v plusu. V Savinjsko-Šaleški regiji sta oblikovani dve zadrugi. Obe sta poslovno leto prav tako končali pozitivno. Lani sta skupaj ustvarili 35 milijonov evrov prihodkov, štejeta 726 članov in imata 196 zaposlenih. letne koncesije v gozdovih, tudi kmetje in zadruge lahko kandidirali na teh razpisih. Za skupno blagovno znamko V zadružni zvezi so v zadnjem času znova obudili razmišljanje o povezovanju blagovnih tokov kmetijskih in gozdarskih zadrug pri skupni nabavi in prodaji. Gre za idejo o skupni blagovni znamki, o čemer se pogovarjajo že več let. »Veste, v kmetijstvu se nekoliko počasneje odločamo, mislim pa, da je zdaj prišel čas, ko so se ljudje zavedli, da je treba stopiti skupaj,« je povzel Vrisk. V okviru slovenskih zadrug namreč deluje skoraj 400 različnih trgovin, v katerih nameravajo vzpostaviti enotno podobo in s tem skupno blagovno znamko. V zadrugah od svojih članov odkupujejo izključno domače slovensko blago in izdelke, kar ocenjujejo kot precejšnjo prednost pred drugimi kon- Koncept zadružništva, ki ponavadi pride najbolj do izraza v krizi, želijo po zgledu Italije širiti tudi izven kmetijskega področja, pri čemer bo morala svoje najprej povedati politika. kurenti. Z enotno blagovno znamko bi omogočili večjo razpoznavnost, predvsem pa želijo potrošnikom sporočiti, da imajo v teh trgovinah slovenske proizvode, ki so v resnici kakovostni. US Cel Juteks v rokah novega lastnika Žalski Juteks je po petkovi izredni skupščini v popolni lasti belgijske družbe Beaulieu International Group NV. Na petkovi skupščini so namreč zaradi umika lastnih delnic, ki so že v lasti belgijske družbe, zmanjšali osnovni kapital, na glavnega delničarja pa bodo prenesli tudi delnice manjšinskih delničarjev. Belgijska družba je bila že pred skupščino imetnik 584.369 navadnih imenskih kosovnih delnic, ki predstavljajo več kot 91 odstotkov osnovnega kapitala družbe in skoraj 98 odstotkov glasovalnih pravic. Po odločitvi skupščine bodo vse delnice prenesli na belgijsko družbo, manjšinskim delničarjem pa izplačali po 45 evrov denarne odpravnine na vsako preneseno delnico. Po tej odločitvi so Juteksove delnice z oznako JTKG umaknili iz trgovanja na organiziranem trgu vrednostnih papirjev Ljubljanske borze. US Četrtek ... V torek, 5. februarja, Novi tednik ne bo izšel. V prenovljeni podobi z obogateno vsebino bo v vaših nabiralnikih ter na prodajnih policah ponovno 7. februarja 2013. V iskanju naj inovacij Tako Regionalna gospodarska zbornica Celje kot Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica sta objavili razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v celjski oziroma Saša regiji za leto 2012. Cilj projekta, ki ga v zbornicah izvajajo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva. Podrobnosti so objavljene na spletnih straneh obeh zbornic, rok za oddajo vlog pa je 3. april. V Celju bodo 21. februarja za vse sodelujoče pripravili delavnico z naslovom Kako uspešno pripraviti in prijaviti inovacijo na razpis. US Proračun služi kot okvir CELJE - Številke občinske blagajne so ostale od prve obravnave v začetku decembra do dokončne potrditve letošnjega proračuna na torkovi seji mestnega sveta bolj ali manj enake. V mestni občini računajo, da se bo do konca leta v občinski blagajni nabralo dobrih 53 milijonov prihodkov, odhodki bodo znašali dobrih 57 milijonov evrov, tako da se bo predvideni proračunski primanjkljaj zmanjšal na 4,3 milijona evrov. Ker bistvenih sprememb med prvo obravnavo in dokončno potrditvijo v besedilu proračunskega odloka ni bilo, tudi v mestnem svetu ni bilo posebne razprave. Na tisto, kar bi se v proračunskem dokumentu še dalo spremeniti, so namreč svetniki opozarjali že decembra. Večino so pripravljavci proračuna upoštevali, le povišanje postavke, pri kateri bi mestna občina zagotovila še dodaten denar za brezplačno šolsko prehrano osnovnošolcem iz socialno ogroženih družin, ni bilo potrebno, saj je vmes že država zagotovila dodaten denar. Sicer pa bo letošnji proračun v primerjavi s prejšnjimi leti manj razvojno naravnan, največja naložba pa ostaja nadaljevanje obnove starega mestnega jedra, je pojasnjeval vodja občinskega oddelka za finance in gospodarstvo Sandi Sendelbah. So številke realne? Nekateri svetniki so ob pogledu na proračunske prihodke opozarjali, da morda zapisane številke med letom ne bodo izpolnjene. »Vprašanje je, ali nam bo res uspelo prodati toliko zemljišč in drugih nepremičnin v lasti občine,« je podvomil svetnik Jože Bučer (DeSUS) in ob tem opozoril, da ga skrbi tudi to, ali bo država uspela zagotavljati tolikšen delež denarja, kot je predviden v proračunu. Kot je pojasnjeval Sendelbah, te bojazni najbrž niso povsem upravičene. Država je namreč doslej izpolnjevala vse dogovorjene obveznosti, prav tako se je lani močno izboljšala tudi občinska realizacija. »Po zadnjih, sicer še nepopolnih podatkih smo lani uspeli proračun uresničiti več kot 90-odstotno.« Dobro gospodarjenje Kot je ob potrjevanju letošnjega proračuna poudaril župan Bojan Šrot, se je mestna občina lani v zapletenih in zaostrenih javnofinančnih razmerah dobro znašla. Občini je namreč uspelo redno odplačevati vse obveznosti, med letom ni najela nobenega novega posojila - in čeprav številke še niso dokončne, naj bi na zadnji dan lanskega leta v občinski blagajni imeli celo presežek. Kljub potrditvi proračuna številke za letos tudi še niso povsem dokončne, saj se v občini na spremenjene razmere lahko odzovejo z rebalansom proračuna. Zadnja leta je namreč proračun bolj kot natančnemu finančnemu načrtu poslovanja občine vse bolj podoben nekakšnemu okvirju, znotraj katerega so posamezne proračunske postavke postavljene tudi zato, da se občina lahko odzove na različne državne ali evropske razpise, ki se pojavijo med letom. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) Stavijo na kolesarstvo PODČETRTEK - V turistični občini želijo letos nadaljevati z gradnjo kolesarskih stez. Občina se je zato septembra prijavila za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo kolesarske steze Golobinjek-Sela (v smeri proti Virštanju), vendar sklepa o tem, ali so ji ugodili, še ni prejela. Gre za šesti razpis za razvoj regij ter za sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, sklep morajo poslati z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Občina je kljub temu, da odgovora še nima, pred nekaj dnevi objavila razpis za izvajalca del nad tri kilometre dolge kolesarske steze, saj je vezana na rok dokončanja do julija. V primeru, če občini sofinanciranja nove etape kolesarske steze ne bodo odobrili, pogodbe z izbranim izvajalcem ne bo sklenila. V občini Podčetrtek že imajo zgrajene kolesarske Dober obisk blagajne ROGAŠKA SLATINA - Mesec dni mineva, kar je svoja vrata odprla mestna blagajna. Občani so jo izjemno dobro sprejeli. Obisk blagajne, kjer je položnice mogoče plačati brez provizije, je bil v prvem mesecu boljši, kot so v občinski upravi načrtovali. Do torka so našteli plačilo 1.948 položnic in zabeležili 76.600 evrov prometa. V mestni blagajni lahko občani plačujejo položnice občine ter javnih zavodov in podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, prav tako je občinska uprava sklenila pogodbo z nekaj podjetji. V zadnjih tednih se jim je pridružila še ena od zavarovalnic, kot pravijo na občini, pa se bodo trudili, da bo v prihodnosti brez provizije mogoče plačati še čim več položnic. Četrtek ... Vas zanima, zakaj se vam resnično izplača postati naročnik Novega tednika? Za odgovor pokličite naš oglasni oddelek na številko 03 - 4225 144. steze Pristava pri Mestinju-Vonarje, Podčetrtek-Olimje in Podčetrtek-Imeno. Zadnja je bila državna naložba ter predstavlja del bodoče daljinske kolesarske povezave med Rogaško Slatino, Podčetrtkom in Bistrico ob Sotli. BJ Največja letošnja naložba v Celju ostaja prenova starega mestnega jedra. Med prvimi predeli mestnega središča bo obnovljen Krekov trg. Nagrada Aleksandru Videčniku LJUBLJANA, MOZIRJE - V torek so v Festivalni dvorani podelili plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Med dobitniki je tudi Aleksander Videčnik iz Mozirja, ki je prejel srebrno plaketo za pomemben prispevek pri ohranjanju in proučevanju bogate kulturne dediščine in ljudskega izročila Zgornje Savinjske doline. Nagrajenec velja za publicista, pisatelja, predavatelja, dramatika, kustosa, avtorja številnih monografij, velikega poznavalca kulturne dediščine in ljudskega izročila Zgornje Savinjske doline in širše Slovenije. Je avtor 32 samostojnih knjižnih del različnih žanrov, med katerimi prevladujejo zgodovinske in narodopisne vsebine. Videčnika je za to priznanje predlagala mozirska izpostava sklada za kulturne dejavnosti. US Kaj je dobro vedeti o kuhinjskih napah V povezavi z načrti daljinske kolesarske povezave med Rogaška Slatina-Podčetrtek-Bistrica ob Sotli so nam v Direkciji RS za ceste odgovorili, da bo februarja objavljen javni razpis za izvajalca treh odsekov. Gre za odseke skozi Rogaško Slatino do Ranjkovca ter naprej do Sodne vasi (ob akumulacijskem Vonarskem jezeru), v skupni dolžini nad 10 kilometrov. Nadaljevanje gradnje, s pomočjo evropskih sredstev, je predvideno v prvi polovici tega leta. Blagajna, ki je v pritličju objekta, kjer ima sedež Javno komunalno podjetje OKP Rogaška Slatina, je ob delavnikih odprta med 8. in 11. uro, ob tem pa jo lahko občani obiščejo tudi ob popoldnevih. Ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 12. in 14.30 uro, ob sredah med 13. in 16.30 uro ter ob petkih med 12. in 13.30 uro. AD Vaša kuhinja je prostor, kjer se mešajo vonjave, pare in okusi, povezani z načinom kuhanja. Hkrati je kuhinja prostor, ki jo je moderen način življenja ponovno vrnil v središče dogajanja v vašem domu. V njej je tudi kuhinjska napa, ki skrbi za boljše počutje v tem prostoru in izboljšuje kvaliteto zraka okrog nas. Kuhinjska napa ni zgolj dodatni strošek ob nakupu ali obnovi kuhinjskega pohištva, ampak je ključni element, ki skrbi za dobro počutje v kuhinji. Današnja proizvodna tehnologija je kuhinjsko napo iz okornega in hrupnega kuhinjskega ventilatorja spremenila v oblikovno dovršene in funkcionalne dekorativne kuhinjske elemente, ki ob uporabnosti popestrijo vašo kuhinjo. Če pa je s prostorom treba varčevati, pa lahko napa ostane popolnoma skrita v sklopu kuhinjskega pohištva. Kuhinjska napa mora biti primerno zmogljiva, zagotavljati mora zadosten pretok zraka, da pri intenzivnem kuhanju onesnažen zrak v prostoru ustrezno prečistimo. Potreben pretok zraka vam izračuna svetovalec pri izbiri kuhinjskega pohištva. Za učinkovito čiščenje zraka mora imeti kuhinjska napa vgrajene kakovostne večplastne kovinske maščobne filtre. V te filtre se ujamejo drobcene kapljice oljnih par, ki nastajajo pri kuhanju hrane. Kovinski filtri so trajni in jih je mogoče brez težav očistiti pri pomivanju v pomivalnem stroju. Krmiljenje hitrosti nape naj bo preprosto, zaradi kvalitetnega čiščenja zraka pa je priporočljivo, da ima še zakasnitev izklopa. Pomembno je tudi, da napo priključite na zračnik primernih dimenzij. Kakovostno izveden odvod zraka iz kuhinje omogoča tiho delovanje kuhinjske nape in kakovostno čiščenje zraka v kuhinji. Prav tako je mogoče tudi samo filtriranje zraka preko oglenih filtrov, brez odvoda zraka iz prostora. Filtri iz aktivnega oglja onesnažen zrak filtrirajo, preden ga napa s svojim motorjem vrne nazaj v prostor. Kuhinjska napa je bila že prvotno zasnovana, da iz prostora odstrani neprijetne vonjave in pare, danes pa poleg svoje primarne funkcije še čarobno osvetljuje kuhalno ploščo in tako pričara čudovit pogled na pripravljeno hrano in kuhanje. Danstudio Celie Teharska cesta 4 03 620 03 30 www.danstudio-celje.si rrn. KUHINJE DAN KUCHEN -30% POMIVALNA KORITA, NAPE IN SORTER JI -10% RREZPLAČNI30 IZRIS, IZMERE, DOSTAVA IN MONTAŽA Pri nakupu kuhinjskih nap vam bodo najbolje svetovali prodajni svetovalci v Danstudiu Celje, kjer so vam v februarju po akcijskih cenah na voljo nape Etis, Franke in Elica. Ob nakupu akcijskega vgradnega seta (indukcijska plošča + pečica piroliza) vam priznamo 50 % popusta na pomivalni stroj DIN 1421X1 Mestni svet z novima okrepitvama CELJE - Potem ko je že decembra mestni svet okrepila nova članica Sabina Kosmatin (Zares), se je svetnikom ta teden pridružil še Mihael Zver (Celjska neodvisna lista). Na dobri polovici mandata ima tako 33-članski mestni svet dva nova člana. Sabina Kosmatin je nadomestila dr. Branka Lobnikarja, ki se je mandatu v mestnem svetu odpovedal zaradi selitve v Ljubljano. A kljub temu, da bo listo Zares zdaj zastopala nadomestna svetnica, se vsebinsko gledano ne bo nič spremenilo: »Delo v mestnem svetu bom nadaljevala v shemi, kot smo si jo v stranki začrtali že na začetku mandata. Po vsebinski plati to pomeni, da se bom posvečala gospodarstvu, vprašanjem trajnostnega razvoja in izobraževanju. Sicer pa bom drugače konstruktiv- no podpirala vse projekte, ki se zdaj že izvajajo v Celju in so pozitivni za celotno skupnost, prav tako pa želim sodelovati tudi pri snovanju novih.« Konec novembra je mandat mestnega svetnika vrnil tudi Štefan Jug, ki je bil na lokalnih volitvah v mestni svet izvoljen med kandidati Celjske neodvisne liste. V Občinski volilni komisiji so sprožili postopek ugotavljanja, komu pripada mandat nadomestnega svetnika, in ga v prvi polovici januarja tudi zaključili. Pred potrditvijo mandata Mihaelu Zveru so tako dolgoletnemu članu mestnega sveta (tudi že v prejšnjih mandatih, op. p.) Štefanu Jugu, ki je odstopil zaradi hudih zdravstvenih težav, njegovi kolegi z županom Bojanom Šrotom na čelu zaželeli čim prejšnje in čim boljše okrevanje. Mihael Zver pa je ob tem dejal: »Poskušal bom nadaljevati delo Štefana Juga in po svojih najboljših močeh, znanju in sposobnostih se bom trudil, da ga dostojno nasledim do konca mandata. Zlasti pa bo moje delo temeljilo na tem, da bom skušal uresničevati stališča občanov in občank z območja mestne četrti Slavka Šlandra, kjer tudi sam živim in kjer se v zadnjih časih ni naredilo prav veliko. Seveda bom podpiral vse projekte, ki so zastavljeni v dobro celotnega Celja in vseh ljudi. Sabina Kosmatin je bila kot ko-mercialistka zaposlena za določen čas, zadnje mesece pa je kot iskalka zaposlitve prijavljena na zavodu za zaposlovanje. A glede na to, da se nekatere mestne četrti in krajevne skupnosti bolj razvijajo, druge pa manj, sam menim, da je treba temu posvetiti več pozornosti in poskrbeti za enakomeren Mihael Zver je novopečeni upokojenec, do konca lanskega leta pa je opravljal delo vodje marketinga TV Celje. razvoj. Pri tem ne gre za veliko denarja, gre bolj za pripravljenost, da se prisluhne ljudem in da se enakomerno razvija celotno območje občine.« IS, foto: GrupA V tujini lahko, pri nas ne Razvoj turizma: veliko neizkoriščenih možnosti - Promocija s hmeljem ali fižolom? ŽALEC - Četudi ima občina vsaj tri večje znamenitosti, vredne ogleda, kot so Jama Pekel, rimska nekropola in eko muzej hmeljarstva, je težko pričakovati, da bodo številni turisti množično obiskovali dolino in ostajali več kot le dan ali dva. Kaj bi bilo torej treba narediti, da bi se turizem v občini uspešneje razvijal, je bilo eno od vprašanj za udeležence okrogle mize, ki jo je pripravilo domače turistično društvo. Na nekatere težave, ki niso le žalske, je že v uvodu opozoril Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije. Gre za problem slabih letalskih povezav z ostalim svetom, a tudi za to, da država namenja vse manj denarja za turistično promocijo. Čeprav je hkrati uspeh že to, da Lonely Planet omenja Slovenijo kot turistično zelo obetavno deželo. Kljub temu ima večina krajev le prehodne goste, ki jih s ponudbo ne znajo zadržati niti ne od njih iztržiti dovolj denarja. Ali kot je nazorno opisal Andrej Podpečan, ki ima turistično kmetijo v Galiciji: »Če bi od vsakega potnika na avtobusu zaslužili 50 evrov, je to toliko, kot dobim, če 3 ha njive zorjem, pose- VODOVOD - KANALIZACIJA Javno podjetje, d. o. o. - Lava 2a, Celje Obveščamo uporabnike, da veljajo od 1. 1. 2013 naprej v Mestni občini Celje ter občinah Štore, Vojnik in Dobrna nove cene komunalnih proizvodov in storitev. Navedene cene vsebujejo - Vodarina - Omrežnina - oskrba s pitno vodo (vodomerDN 13,faktoromrežnine 1 - Odvajanje odpadnih voda - Odvajanje padavinskih odpadnih voda s streh - Čiščenje odpadnih voda - Čiščenje padavinskih odpadnih voda s streh - Omrežnina - čiščenje odpadnih voda(vodomerDN 13, faktor omrežnine 1) 8.5 "„ DDV. 0,34526 EUR/m3 ) 2,39 EUR/mesec 0,16096 EUR/m3 0,42778 EUR/m3 0,58837 EUR/m3 0,11701 EUR/m3 2,19 EUR/mesec Ceneje potrdil svet ustanoviteljevjavnega podjetja Vodovod-kanalizacija. Je lahko hmeljska tradicija osnova za eno od zgodb, s katero bi privabili več turistov v Spodnjo Savinjsko dolino? Prizor je z obiranja hmelja na star način, ki so ga lani prikazali v Žalcu. jem, požanjem in odpeljem v silos.« Opozoril je tudi, da turizem, ki ga ponuja dolina, ni za premožne, tisti bolj skromni, ki še pridejo, pa gledajo na vsak evro. Kako v takih razmerah ljudi spodbuditi, da bi se odločili za ponujanje sob in storitev, kot je to običajno v tujini, se je vprašal in med drugim slišal, da je očitno zaradi hmelja številnim šlo tako dobro, da se jim ni bilo treba usmerjati v druge dejavnosti. V teh časih pa se tudi težko odločijo za nove naložbe. V primeru hostla v Petrov-čah, ki deluje dobro leto, so pomagala evropska sredstva, sicer bi bilo težko, je priznala Jasmina Ogorevc Akamba. V tem času so našteli 600 nočitev, s čimer so zadovoljni, bi pa radi gostom ponudili v sodelovanju z drugimi ponudniki še več. Za premike bo nujno treba preseči miselnost, da se nič ne splača. Če v sosednji Avstriji množice obiskujejo tamkajšnje vinske ceste, zakaj to ni izvedljivo tudi pri nas, so se vprašali na okrogli mizi in ugotovili, da nismo le premalo podjetni, temveč tudi ne znamo ceniti tega, kar imamo. »Če me je nekoč Jožefov sejem v Petrovčah motil, ga danes vidim kot del ponudbe za naše goste,« je povedala Jasmina Ogorevc Akamba. Do podobnih premikov v glavah bo verjetno moralo priti še kje. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA (arhiv NT) Andrej Podpečan: »Glede prepoznavnosti hmelja si ne smemo delati preveč utvar. Učiteljica je na obisku pri nas vprašala, katere vrste fižol imamo. Problem te rastline je tudi, da ni nikjer drugje dobra kot v pivu. Sicer pa vsa leta doslej nismo bili sposobni skupaj spraviti niti ene pivovarne, ki bi varila pivo tu pri nas.« Morda bo nove zgodbe v turizmu doline pisalo podjetje, ki ga ustanavljajo v Žalcu z imenom Zeleno zlato in ki naj bi združilo javni in zasebni sektor ter gradilo na enotni blagovni znamki. Kot družbeniki so se povezali zasebniki ter zavodi za turizem v Žalcu, na Vranskem in Polzeli. Podjetje naj bi poiskalo avtohtono podobo doline v kulinariki in hmeljski tradiciji. Nekaj je že narejenega, je ugotavljal Gregor Vovk Petrovski, na primer odlična mreža kolesarskih poti, ki pa jih je treba nadgraditi. V slovenskem prostoru bi se predstavljali z eko turizmom in eden od načrtov v okviru žalskega ZKŠT je na primer ureditev eko kampa v Vrbju. Brez velikih sprememb na začetku mandata Odločitev za novo knjižnico na Muzejskem trgu se je izkazala za pravilno. Zdaj se namreč Osrednja knjižnica Celje po obiskanosti uvršča med vodilne tri knjižnice v državi. Premišljena izbira in ne »kuhinja« CELJE - Člani sveta Osrednje knjižnice Celje so v sredo končali postopek imenovanja nove direktorice. S 1. marcem bo vodenje knjižnice prevzela Polona Rifelj, ki zdaj vodi delo oddelka za splošne zadeve mestne občine. Člani sveta zavoda so sicer glede začetka 5-letne-ga mandata nove direktorice kolebali med 1. februarjem in 1. marcem, a so 1. marec izbrali tudi zato, ker se v februarju v javnih zavodih pripravljajo končna poročila o poslovanju v preteklem letu in je zato ta mesec najbolj neprimeren za zamenjave vodilnih. Že v torek so z imenovanjem soglašali tudi celjski mestni svetniki, kar je bil še zadnji pogoj, da svet zavoda konča postopek. V razpravi so člani svetniške skupine DeSUS opozarjali, da naj bi bila tokrat pri kadrovanju v ospredju »kuhinja«, saj si knjižnica zasluži na vodilnem mestu človeka z delovno prakso, znanjem in izkušnjami iz stroke. »Ve se, kako bo večina končala ta postopek, a vseeno bi v svetniški skupini radi pojasnila, kako je potekal doslej,« je stališča DeSUS-a strnil Emil Kolenc. Da ni bilo nikakršne »kuhinje« in pritiskov glede tega, katero izmed štirih prijavljenih kandidatk naj člani sveta zavoda izberejo za nadaljnji postopek, je zatrdil predsednik sveta zavoda in hkrati mestni svetnik Četrtek ... Stane Rozman. Poudaril je, da je člane sveta zavoda že ob začetku postopka s svojim programom najbolj prepričala Polona Rifelj, ki je izkazala tudi največ menedžerskih izkušenj. »Nenazadnje se je treba zavedati tega, v kakšnem položaju je danes celoten javni sektor in znotraj njega tudi kultura,« je poudaril Rozman in dodal, da čakajo tudi Osrednjo knjižnico Celje časi, ko se bo morala ob krčenju javnih financ vse bolj zanašati sama nase. Stroka ni potisnjena v ozadje Po Rozmanovem mnenju to, da stroka ne bo ostala v ozadju, zagotavlja tudi ustanovitveni akt knjižnice. Po 1. marcu bo tako morala direktorica knjižnice Polona Rifelj, sicer univerzitetna diplomirana ekonomistka in komunikologinja, imenovati svojega namestnika oziroma namestnico. »Izbrala bo lahko nekoga iz vrst bibliotekarjev in se potem pri odločitvah, vezanih na stroko, zanašala na njegovo mnenje,« se tudi v svetu zavoda strinjajo, da si Osrednja knjižnica Celje, ki se po obiskanosti uvršča med vodilne tri knjižnice v Sloveniji, zasluži na vodilnem mestu človeka z delovno prakso, znanjem in izkušnjami. Rozman je ob tem še poudaril, da sta program in dosedanje delo Polone Rifelj pokazala, da ima več kot dobre reference za vodstveni položaj v knjižnici. V sklopu te ustanove namreč deluje tudi eden bolje obiskanih celjskih lokalov Pri Mišku Knjižku, ki s svojim izkupičkom zadnje mesece že občutno pripomore k temu, da so v knjižnici lahko ohranili vse svoje dejavnosti za obiskovalce. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) Vsakdo, ki na Celjskem kaj velja, oglaševati v Novem tedniku zna. In mi vemo, kako se vaša zgodba o dobrih izdelkih in storitvah prav na naših straneh čim boljše proda. Pokličite nas na številko 03 -42 25 170 ali pišite na elektronski naslov: agencija@nt-rc.si Vodenje Osrednje knjižnice Celje bo 1. marca kot nova direktorica prevzela Polona Rifelj. Mesec časa bo še kako prav prišel tudi vodilnim v mestni občini, saj morajo v tem času najti zamenjavo za Rifljevo, ki zdaj vodi občinski oddelek za splošne zadeve. Najverjetneje bodo poiskali »notranje rezerve«, saj kot je poudaril župan Bojan Šrot, bi to pomenilo še najkrajši uvajalni čas za prevzem vodenja po obsegu in raznolikosti delovnih nalog zelo zahtevnega oddelka. »Moj predhodnik Brane Goropevšek je opravil veliko delo s tem, da se je knjižnica vselila v skupne prostore in da vsi oddelki delujejo na eni lokaciji. Zelo dobro je zastavil tudi delo v knjižnici. Njegovo delo želim nadaljevati, zato v programskem delu velikih sprememb na začetku mojega mandata zagotovo ne bo,« zagotavlja Polona Rifelj. Katere bodo torej vaše prve naloge? Najprej je treba pregledati stroškovni del knjižnice glede na obstoječe stanje in zlasti javnofinančne obete tako s strani države kot občine. Šele na osnovi tako ugoto- Polona Rifelj vljenih dejstev se bom lahko odločala, kako naprej. Svet zavoda vas je za novo direktorico knjižnice izbral zlasti zato, ker je iskal nekoga z menedžerskimi sposobnostmi. Lahko iz tega sklepamo, da se knjižničarstvu obetajo težki časi? Težko bi rekla, da se knjižničarstvu obetajo slabi časi, zagotovo pa nas čakajo spremembe. Če pogledamo samo razvoj na področju knjig in elektronske medije, ki prihajajo, lahko pričakujemo, da bo prišlo do korenitih sprememb. Ne glede na to bo seveda še vedno treba zagotoviti dostop do papirnatih knjig vsem, ki to želijo, in zlasti vsem, ki si v sedanjih časih nakupa knjig ne morejo privoščiti. Lahko smo ponosni, da imamo v Celju knjižnico s tako veliko zbirko, z veliko člani in dobro obiskanostjo. S tega vidika se hujši časi knjižničarstvu zagotovo ne obetajo. A zdaj so časi takšni, da je treba pogledati tudi stroškovni vidik. Poiskati, kje so še tiste rezerve na materialih, kadrovskih virih in tudi drugje, ki bi jih lahko bolj preusmerili v vsebino in program. Zaposleni v knjižnici vam očitajo pomanjkanje bibliotekarskih izkušenj, ki so zagotovo potrebne človeku na vodilnem položaju v knjižnici. Kako boste to reševali? Po knjižničnem ustanovitvenem aktu oziroma odloku, ki so ga potrdili v občinah ustanoviteljicah, sta v vodstvu Osrednje knjižnice Celje direktor in njegov namestnik. Če se bom torej kot direktorica ukvarjala z menedžerskimi zadevami, se bo pač moj namestnik ali namestnica s strokovnim delom. In glede na to, da je v knjižnici skoraj 50 zaposlenih, da so vsi strokovnjaki bibliotekarji, mislim da tukaj ne bo težav. IS, foto: SHERPA vse najboljše igrače otroška borza igrač februarja 2013 Mestni svetnik Primož Posinek (LDS), ki je hkrati tudi predsednik Sveta Mestne četrti Dečkovo naselje, je ob soglasju k imenovanju Polone Rifelj za novo direktorico Osrednje knjižnice Celje opozoril, da bi morali v občinskem vodstvu čim prej imenovati tudi novega vodjo oddelka za splošne zadeve. Pod okrilje tega oddelka namreč sodi tudi delovanje mestnih četrti in krajevnih skupnosti in kot je poudaril Posinek, so zdajšnji časi zelo občutljivi tudi za nemoteno delovanje ožjih delov lokalne skupnosti in bi se zato daljše »brezvladje« v oddelku še kako negativno odražalo pri njem. 8 ZA MANJ BIROKRACIJE Vsak otrok mora čutiti, da je vreden časa, pozornosti in slišanosti ... Stanovanjska skupnost obtičala na čereh birokracije, zaživelo pa je društvo Pikataj - Laško društvo fa°žjnn KZS ZGODBE IZ KAMRE SLkamra www.kamra.si Z Mladinskim mešanim zborom I. gimnazije Celje je Ciril Vertačnik dosegal izjemne rezultate. Ponovno harmonika Razvoj slovenskega glasbenega šolstva v Celju Konec avgusta 1973 je ravnatelj glasbene šole Egon Kunej predal vodenje mlajšemu kolegu Cirilu Vertačniku. Ta je glasbeno odraščal ob programu celjske glasbene šole in letno poročilo ga v letu 1949 omenja kot enega najbolj nadarjenih učencev klavirja v generaciji. Študij glasbe v Ljubljani je Vertačnikov glasbeno-pedagoški in zbo-rovodski talent nadgradil in že sredi 60. let ga lahko srečamo kot honorarnega učitelja tako na celjski I. gimnaziji kot v glasbeni šoli. Na gimnaziji je po dveh letih premora ponovno obudil gimnazijski pevski zbor in ga ponovno popeljal do izjemne kvalitetne ravni, prav tako je pod njegovim vodstvom kot najboljši tovrstni zbor v državi zaslovel otroški zbor Glasbene šole Celje. V njegovem sicer kratkem vodstvenem obdobju je učni program glasbene šole doživel pomembno dopolnitev - ponovno uvedbo pouka Ciril Vertačnik (1935), ravnatelj šole v letih od 1973 do 1976 harmonike v okviru glasbene šole po več kot 20 letih. Ta inštrument so v preteklosti poučevali pod okriljem delavsko prosvetnega društva Svoboda po programu, ki ni v celoti ustrezal normativom, kot jih je zahteval zakon o glasbenih šolah. Novi ravnatelj je ob dogovoru s predstavniki pristojnih občinskih organov, kulturnih organizacij in društva Svo- Albert Zaveršnik (1944), učitelj harmonike in kasneje vodja odličnega harmonikarskega orkestra. boda dosegel, da se je s šolskim letom 1975/76 pouk harmonike začel izvajati kot enakopraven predmet v sklopu v učnega programa glasbene šole. V svojih spominih je Ciril Vertačnik med drugim zapisal: »V glasbeno šolo sem v skladu s svojim programom najprej po mnogih letih vrnil instrument harmoniko, kar pa v tistih časih ni bilo lahko, saj ni bilo primernega kadra. Vesel sem, da sem po skromnih začetkih lahko zainteresiral za ta poklic takrat še kovinarja Alberta Završnika, ki pa se je nepoklicno bavil s poučevanjem harmonike in mu zaupal. On je pognal pouk harmonike na šoli v pravo smer ... Manj uspeha je bilo v času triletnega rav-nateljevanja pri novogradnji ali razširitvi stavbe glasbene šole. To pa je po trudapolnih prizadevanjih uspelo mojemu nasledniku in prijatelju mag. Vidu Marcenu.« JANKO GERMADNIK Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Povzeto po: Janko Germa-dnik: 100 let slovenskega glasbenega šolstva v Celju, Celje, 2008. Andreja Džakušič (levo) in Irena Ašič se zavzemata za čim več zelenih površin v mestu. Drevesni park energijski naboj mesta Ob razstavi Viseči vrtovi še vrsta spremljevalnih aktivnosti Celjska umetnica Andreja Džakušič se v Likovnem salonu v Celju od lani decembra predstavlja z razstavo Viseči vrtovi, ki je nastala kot del projekta, v katerem želi skupaj z vrtnarko Ireno Ašič izpostaviti pomen in moč zelenih površin v mestu in njegovi okolici. Celjanki sta namreč mnenja, da je boljše počutje v mestu potrebno zagotoviti s kar se da veliko zelenih površin, kjer lahko ljudje aktivno in kvalitetno preživljajo čas. »Dogajanje v času razstave bi radi izkoristili za osve-ščanje ljudi o možnostih soustvarjanja okolja glede na potrebe in ideje posameznika kot dela celote. Predvsem naju zanima sona-ravno urbano vrtnarjenje,« pojasnjuje bistvo razstave Viseči vrtovi Andreja Dža-kušič, ki je prepričana, da urbano vrtnarjenje prinaša mestu socialne, kulturne, ekološke in ekonomske koristi. V času razstave Viseči vrtovi, ki je nastala na podlagi ideje o babilonskih visečih vrtovih, želita avtorici v sam projekt vključiti čim več ljudi. Prav zaradi tega pripravljata poleg razstave še seminarje in delavnice. Galerijo sta v tem času spremenili v inkubator novih idej in rešitev za mesto. Na okroglih mizah želita skupaj s širšo javnostjo opredelili možne alternativne lokacije za aktivno preživljanje prostega časa, izhajajoč iz posebnosti in značilnosti mesta ter njegovega naravnega in kulturnega okolja. Prav v tem kontekstu Irena Ašič in Andreja Džakušič predstavljata idejo o Drevesnem parku v Medlogu. »Nobeno mesto namreč ni dovolj zeleno. Primanjkuje namreč površin, kjer bi lahko prebivalci posedeli,« sta prepričani umetnica in strokovna sodelavka ter dodajata, da je napočil čas, ko je potrebno različne mestne površine uravnotežiti. Zeleni otočki sredi mesta Prva delavnica na temo recikliranja in kompostiranja je bila že v začetku januarja, ko sta Džakušičeva in Ašičeva spregovorili o uporabi zavrženih organskih odpadkov za izdelavo domačega kompostnika, v katerem z naravnimi procesi lahko pridelamo prst za zasaditev rastlin. Naslednja delavnica z naslovom Drevesni park - Energijski naboj mesta bo danes (petek) ob 17. uri v Likovnem salonu v Celju, ko bosta avtorici projekta skupaj z udeleženci razpravljali o uporabi alternativnih področij za aktivno preživljanje prostega časa in sprostitev. Še posebej bosta izpostavili idejo Drevesnega parka med Kristininim dvorcem ob celjski vrtnarski šoli in Savinjo, kjer je bivša drevesnica prerasla v pravi drevesni park. Po njunem mnenju je področje izjemno in unikatno, ker so se rastline razrasle po naravni poti, zatočišče v njem so našle tudi mnoge živalske vrste. Prepletanje umetno zasajenih in avtohtonih rastlinskih vrst pa po njunih besedah ustvarja edinstven zeleni mestni prostor, ki ga Celjani zaenkrat še ne znajo dovolj dobro izkoristiti. Do konca razstave bosta predavanja v Likovnem salonu še naslednji petek ob 17. uri na temo kompostiranja, recikliranja in rasti, na katerem se bosta Celjanki usmerili v iskanje možnosti uporabe zavrženih predmetov za izdelavo vrtička, ki lahko obstaja tudi v mestu, in v četrtek, 21. februarja, prav tako ob 17. uri z naslovom Viseči vrtovi, mit ali resničnost. ŠO Foto: GrupA Priporočamo Izziv za mlade odrske talente - tako bi lahko povzeli nove mladinske delavnice, ki jih bo februarja pripravil Mladinski center Šentjur. Brezplačni delavnici gledališče igre in pop petja se bosta začeli v ponedeljek, 11. februarja. Primerni sta za mlade, stare med 13 in 18 let, ki imajo veselje do udej-stvovanja na odrskih deskah. Na koncu bodo sodelujoči pripravili krajšo, a zahtevno gledališko predstavo, ki jo bodo javnosti predstavili v maju. Več informacij dobite na spletni strani Mladinskega centra Šentjur www. mladi-sentjur.si. KULTURA 11 Kladivo, konj in voda ponovno na odru Člani celjske akustične skupine ob 30-letnici izida plošče Vidov ples ponovno skupaj na celjskem odru Le kdo se ne spomni legendarne celjske skupine Kladivo, konj in voda iz začetka 80. let prejšnjega stoletja in njene najuspešnejše skladbe Na cesti? Po vseh teh letih, ko so se poti članov razšle, so se ob obletnici izida vinilne plošče Vidov ples ponovno odločili nastopiti skupaj in obuditi spomin na čas, ko so navduševali s skladbami, ki takrat niso bile ravno povsem vsakdanje. Akustično skupino Kladivo, konj in voda sta leta 1979 ustanovila celjski pesnik in glasbenik Dani Be-drač in zdaj že pokojni kitarist ter glasbeni pedagog Srečko Lavbič. Kmalu se jima je pridružila Lavbiče-va učenka kitare Damjana Golavšek. Njihovo glasbeno ustvarjanje je postalo še toliko bolj resno, ko so k sodelovanju, z željo, da bi podkrepili trio z dobrim moškim vokalom, povabili še Mirka Videčnika in violinista Avguština Peniča Gustija. Kot se danes spominjata člana Dani Bedrač in Mirko Videčnik, časi niso bili naklonjeni glasbi, ki so jo v skupini želeli ustvarjati. »Lahko bi rekli, da so bile naše skladbe uglasbena poezija, ki je presegla raven šansona in popa. V besedilih je bilo veliko nadrealističnih in psihadeličnih prvin, v glasbi pa improvizacija, uporaba nenavadnih akordov, harmonij in večglasij,« pojasnjuje Bedrač, na čigar poezijo se je večina njihove glasbe tudi navezovala. Akustični festival glasbe Ker na prelomu iz 70. v 80. leta v Sloveniji ni bilo festivala, namenjenega akustičnim skupinam, sta se Bedrač in Lavbič odločila, da bosta v Žalcu organizirala prav tovrsten festival, ki je kmalu presegal zastavljene okvire, saj so na njem nastopile tudi tuje rok in punk skupine in tako vseh pet let, kolikor je festival tudi trajal, polnile nekdanjo Dani Bedrač in Mirko (Sine) Videčnik dvorano Hmezad v Žalcu. Eden vrhuncev zasedbe Kladivo, konj in voda, ki je navduševala v letih od 1979 do 1984, je bil nastop na festivalu Omladina v Subotici, kjer je leta 1982 nastopila kar na dveh večerih. Njihova pevka Damjana Golavšek pa je postala tudi najboljša pevka festivala. Vidov ples Svoje glasbeno ustvarjanje so člani zasedbe najprej potrdili leta 1979, ko so izdali kaseto Zorenja. Bedrač in Videčnik se še posebej rada spominjata enega najlepših obdobij ustvarjanja - časa, ko je nastajala plošča Vidov ples. Nekatere njihove pesmi, kot so Na cesti, Spoznanje in Jagode, so tako rekoč po njunih besedah kar ponarodele, saj jih pojejo še danes. Člani v tistem času niso izstopali le po nenavadnih imenih zasedbe in plošče, temveč tudi po krajih nastopanja. V 80. letih je bilo namreč neprimerno peti in igrati na ulicah, še posebej v turističnih kraj, kakšen je bil Pulj. Kljub temu so Celjani nastopili na puljskih ulicah in s tem navdušili številne turiste. Nekoliko manj zadovoljni so bili miličniki, ki so Celjane celo odpeljali. Ponovno združeni Sredi 80. let so se člani počasi začeli razhajati. Vsak se je namreč spogledoval z drugačno zvrstjo glasbe. »Vseh pet let ustvarjanja je bilo ena velika anekdota. Naše sodelovanje sem vzel kot dobro zabavo na sofisticirani ravni. Veliko je bilo cinizma in do- Koncert ob obletnici izida plošče Skupina Kladivo, konj in voda bo ob 30-letnici izida svoje plošče Vidov ples nastopila v soboto, 9. februarja, v Plesnem forumu Celje. Za prvi koncert v novi dobi njihovega ustvarjanja bodo pripravili presenečenje. S pomočjo projekcije fotografij se bodo spomnili njihovih začetkov in predstavili največje uspešnice. KUD Lema iz Ljubljane je ob tej priložnosti izdal pesmarico, v kateri so objavljene njihove pesmi, zagrebška založba Slušaj najglasnije pa zgoščenko. V skupini ali z njo je v njeni petletni karieri deloval še cel kup odličnih glasbenikov: harmonikar Zoran Kolin, klarinetist Mitja Beuermann, pianist Matjaž Železnik, basist Nino DeGleria, tolkalist Vlasto Skale in drugi. bronamernega zbadanja,« se spominja Bedrač. Prav zaradi pozitivne energije so se člani lani novembra po osemindvajsetih letih znova zbrali v prvotni zasedbi, da bi z nastopi obeležili 30-letnico izida plošče Vidov ples, saj je slednja eden redkih slo- venskih glasbenih izdelkov v zakladnici naše in evropske kulturne dediščine. Pokojnega Srečka Lavbiča v novem obdobju ustvarjanja nadomešča kar njegova hči Lucija Šorn. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA, osebni arhiv Porumeneli listi izdajajo, da je že dolgo tega ... od tiste prve ljubezenske pesmice, pisma ob pospešenem ritmu srca, shranjenega spominka nanjo, nanj. Zagotovo takšen spominek v kakšnem predalu hranite tudi vi. Delite ga z nami, z našimi bralci. Obudite spomin, ko vas je za-ščegetalo samo ob mi sli nanj, nanjo. In po kopici selitev, novih ljubezni, ste tisto pesmico, pisemce, darilce kljub vsemu hranili. Ker je bil vaš prvi, ker je bila vaša prva. :4 Valentinovo 1 V NOVEM TEDNIKU w Prvo, prvega ne pozabiš nikoli Mario iz Vojnika nam je že poslal čestitko svoje ljube, ki jo je skupaj z metuljčkom in s sladko liziko prejel očitno za rojstni dan... Z lepim darilom za razvajanje v dvoje bomo nagradili tistega, ki nas bo z ljubezenskim spominkom na prvo ljubezen najbolj navdušil, prepričal ... P°šljete nam lahko pesmico, pisemce, sliko spominka, ki ste ga prejeli od prvega fanta, prvega dekleta. Oglasilo se nam je še kar nekaj tistih, ki hranijo spomine na prvo ljubezen. Ker so se nekateri ustrašili, ali bodo spominek dobili nazaj, naj jih potolažimo. Pesmice, pisma lahko skenira-mo, spominke fotografiramo. Če želite, se lahko v uredništvu tudi oglasite in vse prineseno že čez nekaj minut odnesete s seboj. 12 AKCIJA Ko tehtnica postane prijateljica »Med hujšanjem tehtnica postane velik motivacijski faktor, čeprav na prvem srečanju nihče ne verjame, da je to mogoče. Ker pa imajo udeleženci že v prvih sedmih dneh nalogo izgubiti vsaj pol kilograma, komaj čakajo tehtanje. In tako vsak teden znova.« Jubilejna, 10. akcija (S)hujšajmo z novim tednikom in Radiem Celje se bo začela 12. marca, tako da imate še ves februar čas, da izpolnite kupon in nam ga pošljete. Akcija bo tudi letos temeljila na zdravem hujšanju, zato bodo nad udeleženci bdeli strokovnjaki, ki jih dobro poznate že iz preteklih let. Ena naj-zvestejših je Tatjana Škor-nik Tovornik iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje (ZZV). Akciji se je pridružila leta 2007. Vi ste tisti, ki udeležence akcije izjemno pozorno spremljate od začetka do konca, na praktično vsaki delavnici se vidite, skupaj se tehtate. Kaj vas že sedmo leto žene k sodelovanju, ki vam zagotovo vzame tudi veliko prostega časa? Delavnici je treba nameniti res veliko časa, ampak vsako leto znova z veseljem sodelujem, ker se v skupini prav vsakič ustvari izjemno prijetno vzdušje. Udeleženci so res enkratni in se kar malce navežemo drug na drugega. Še nikoli ni bilo v skupini nikogar, ki bi kvaril vzdušje, se prepiral, ne bi želel sodelovati ali upoštevati pravil. Udeleženci so res motivirani in sama jih skušam iz tedna v teden še dodatno spodbujati. Med akcijo zagotovo pride tudi kakšen črn dan, trenutek, ko že skoraj obupajo. Kako jih takrat spodbudite, naj vztrajajo na zastavljeni poti? Takšni trenutki se zgodijo predvsem proti sredini akcije. Udeleženci se namreč ves Tatjana Škornik Tovornik (desno) budno nadzoruje vsako tehtanje. Kot pravi, tehtnico velikokrat odnese tudi na srečanja po zaključku akcije. čas močno trudijo, zdravo in pravilno jedo, veliko telovadijo. In ob rednem intenzivnem gibanju se maščobe sprva hitro topijo, zatem pa začne človek pridobivati mišično maso. Padanje teže se takrat malce ustavi, kar udeležence precej zaskrbi. Takrat potrebujejo nekaj dodatne spodbude in razlago, da je to nekaj normalnega. Tako še posebej prav pride naša tehtnica, analizator telesne sestave, ki ne meri le teže, temveč prikaže tudi odstotke maščob, mišične mase in vode v telesu. Ko podrobno pogledajo na listek, vidijo, da je maščob res manj, mišična masa pa se veča. Mišice so pač težke. Je pa res, da se kdaj komu tudi zalomi, saj veste, vsak ima svojo zgodbo, morda kdaj nastopijo težave v družini, v službi in ti ljudje so se bili nekoč v težkih trenutkih morda navajeni »pocartati« s čim sladkim, kar pa zdaj ne morejo več početi. Mi jim sicer nikoli ne rečemo, da je kaj prepovedano, je pa treba biti zmeren. Svetujemo jim, da si v takšnem primeru morda privoščijo košček čokolade z 80 odstotki kakava. Zagotovo vam marsikdo zaupa tudi svojo zgodbo. Kaj jih najpogosteje spod- budi za spopad z odvečnimi kilogrami? Opažam, da marsikatera ženska pogreša svojo nekdanjo postavo, takšno, kot jo je morda imela, ko je spoznala moža. Mnoge spodbudijo k hujšanju otroci, ko mamice na primer spoznajo, da med tekom ne dohitevajo več svojega nekajletnega otroka. Pri ljudeh v poznih srednjih letih pa so glavni motivator lahko tudi takšne ali drugačne bolezenske težave, kot so povišan holesterol in sladkor ali bolečine v hrbtenici. Debelost v celjski regiji je precejšen problem. Pri svojem delu v ZZV ste veliko na terenu, med ljudmi. Kaj ugotavljate, so tudi znotraj regije kakšne razlike? Malce slabša slika je mogoče v manjših občinah oziroma na podeželju, kar je verjetno posledica manjše osveščenosti kot v mestih. Na podeželju še marsikje uporabljajo na primer čisto svinjsko mast, a po drugi strani je res, da uživajo predvsem domačo, ekološko pridelano hrano. Svoje zagotovo prispeva tudi socialno-ekonomski status, ki je na podeželju slabši kot v mestih. In debelost pri otrocih in mladostnikih? To ni problem le v Ameriki, ampak vedno bolj tudi pri nas. Med osnovno- in srednješolci je vedno več otrok prekomerno prehranjenih, tudi debelih. Prepričana sem, da je za to kri- »Udeleženci akcije so večinoma ljudje srednjih let in veliko med njimi jih še nikoli ni bilo v fitnesu. Prvega srečanja z napravami se tako kar precej bojijo, a strah se hitro prelevi v navdušenje in marsikdo fitnes obiskuje še tudi po koncu akcije. To je res lepo videti.« vo predvsem premalo gibanja. Otroci preveč časa pre-sedijo za računalnikom, pred televizorjem, premalo so na svežem zraku in premalo so fizično aktivni. Seveda so izjeme, a večina se premalo giba. Če k temu prištejemo še nezdravo prehrano, je posledica nabiranje kilogramov. Tukaj bi morali starši narediti več. Če ima starš zdrav življenjski slog, ga nevede prevzame tudi otrok. V naši akciji mladoletniki ne sodelujejo. Je hujšanje zanje sploh priporočljivo? V obdobju rasti in razvoja hujšanje ni primerno, če je potrebno, pa mora potekati pod budnim očesom zdravnikov. Mladostnice sicer dandanes pogosto hujšajo, predvsem takšne, ki tega sploh ne potrebujejo. Hujšajo pa tako, da se odpovedujejo hrani, kar pa seveda niti slučajno ni zdravo. Stradanja ne podpiramo niti med odraslimi, zato v naši akciji udeleženci hujšajo tako, da predvsem spremenijo svoje prehranjevalne navade in se veliko gibajo. Ker je akcija zelo intenzivna, pa sprejemamo ljudi, ki so v dobrem zdravstvenem stanju. Če morda kdo koleba, ali naj se pridruži akciji, izpolni prijavnico, kakšne bi bile vaše spodbudne besede? Vsak trenutek je pravi za odločitev, da naredimo nekaj zase, za svoje zdravje, za dobro počutje in navsezadnje tudi za izgled. Brez oklevanja, pogumno izpolnite kupon še danes, da bo vaš jutri še lepši. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA (arhiv NT) NAŠA TEMA Domovi so Odkar se je kriza poglobila, je za domove starejših veliko manj zanimanja - Za dementne bolnike še vedno do dve leti čakanja V domovih opažajo, da se prosilci za vselitev odločajo vse pozneje. Razmere so se zelo spremenile. (Foto: GrupA) Kako dolgo je treba čakati na sprejem v dom za starejše občane? Koliko je kriza prispevala k temu, da je manj zanimanja za sprejem v domove? Prvi vtis je, da je v domovih vse več prostora, med ljudmi pa za namestitev v njih vse manj zanimanja. Veliko je vprašanj, na katera smo skušali poiskati odgovore. In ugotovili, da se vse pogosteje dogaja, da odhajajo v domove le še najhuje bolni ali dementni starostniki. Včasih so bili seznami čakajočih za sprejem v dom skoraj neskončni, danes niso več. Včasih so se prosilci za vsak primer za sprejem prijavili v več različnih domov, točnih evidenc o tem, koliko jih je čakalo, ni bilo. Danes je stanje bolj pregledno, saj so uvedli centralno spremljanje vloženih prošenj za celotno Slovenijo, kar daje bolj resnično sliko. To seveda ni edino, kar je prispevalo k bistveno skrajšanim vrstam za sprejem v domove. V zadnjih letih so zgradili več zasebnih domov s koncesijo, ki so razbremenili javne domove, svoje so prispevale tudi splošna gospodarska kriza in še druge okoliščine. AKCIJA 13 (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje Pred osmimi leti izgubili več kot 180 kg Leta 2005 smo na 1. april (ni bila prvoaprilska šala) objavili prvi kupon za sodelovanje v akciji hujšanja. Tudi tokrat ljudem nismo ponudili čudežnih tabletk, temveč trdo delo pod strokovnim vodstvom in s pomočjo sotrpinov. V skupini je vsekakor lažje premagati krizo, so bile izkušnje prve skupine, ki je leto prej sodelovala v naši akciji. Časa za odločitev za ak- med tistimi, ki so prišli v ožji cijo je bilo manj kot zdaj, kljub temu pa so nas bralci in še pogosteje bralke zasuli s prijavnicami, zato je bil za končni izbor odločilen indeks telesne mase, nato pa še žreb izbor. Sredi aprila se je skupina že prvič srečala na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in dobila prve napotke prim. Jane Govc Eržen. Izbranci so spregovorili o začaranem krogu, v katerem se vrtijo, o vedno novih dietah, ki ne dajejo rezultata in posledično o nezadovoljstvu in slabem počutju. Obljube o čudežnem hujšanju v naši akciji niso slišali, pač pa realne napovedi, da bodo tedensko izgubili največ kilogram, če bodo upoštevali navodila o prehrani in pridno vadili v Top-Fitu. Junija so se »hujšarji« širšemu občinstvu ponosno Če ste v preteklih letih sodelovali v naši akciji hujšanja in imate nanjo zanimive spomine, se nam javite. Z veseljem bomo zapisali vašo zgodbo o boju s kilogrami, če ste pri tem še danes uspešni, pa bo to gotovo spodbuda za letošnjo skupino, ki bo šele začela bitko. Pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. predstavili v Citycentru, saj so bili rezultati že vidni, in na ta način tudi druge spodbujali k zdravemu načinu življenja. Srečanja pa so nadaljevali vse do konca junija. Skupaj so tisto leto shujšali za 183 kilogramov, nekateri med njimi, na primer Celjan Mico Jockovic, pa vztrajajo še danes in priznavajo, da jim je prav naša akcija povsem spremenila življenje. TC, foto: arhiv NT KUPON Stiujšajmo z Novim tednikom In Radtom C*IJ a ime i in priimek................................................. naslov . e-nasiov . in . gsm............ . starost,, . teža, . višina. . . . izobrazba.................................................................................... ali imate kakšne zdravstvene težave? DA NE -K Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Takole so se »hujšarji« potili v Top-Fitu, da so leta 2005 skupaj izgubili več kot 180 kilogramov. Na predstavitvi v Citycentru je za zabavo daljnega leta 2005 poskrbel priljubljeni pevec Omar Naber, ki se je v otroštvu tudi sam boril s kilogrami. ■ ■ ■ v , denarja ni vec In ko otroci ne zmorejo doplačil? Včasih se je dogajalo, da so se posamezni otroci hoteli »rešiti« onemoglih staršev, tako da so jih poslali v dom. Danes ni več tako, saj morajo za njihovo oskrbo več prispevati iz lastnega žepa, država pa je postala pri lastnini prosilcev in njihovih otrok veliko bolj radovedna in dosledna. Od lani državo tako bistveno bolj zanimajo nepremičnine otrok, njihovi denarni prihranki, njihovi avtomobili ... Zaradi tega nekateri starši svojih otrok nočejo bremeniti ter se zato za odhod v dom ne odločijo. V posameznih primerih pride celo do absurdnega položaja, ko ostaneta hči ali sin brez službe, zato ostarela mama ali oče pomagata reševati finančni položaj širše družine s svojo pokojnino. V takšnih primerih starostnik ostaja doma v okviru razširjene družine ter je celo v pomoč pri plačevanju mesečnih položnic. In kaj bi se zgodilo v primeru, če bi starši otrok, ki so ostali brez službe in brez pravih dohodkov, odšli v dom? V takšnem primeru otrokom ni treba takoj dopla-čevati, namesto otrok plačuje dom občina, ki se zato seveda v zemljiški knjigi s hipoteko vknjiži na domače nepremičnine. In račune za dom je nekoč seveda treba plačati, tako ali drugače. Čakanje za starostnike z demenco Število prošenj za sprejem v domove je danes le še ostanek od nekdanjih zelo visokih številk. Izjema so le oddelki za dementne stanovalce domov, saj je treba na primer v celjskem Domu ob Savinji na sprejem čakati celo do dve leti. Nekdanjega hudega navala za preselitev v dom ni nikjer več. V Domu ob Savinji, ki je bil med najbolj obleganimi v državi, je bilo še pred dvema letoma okoli sedemsto prošenj za sprejem, trenutno jih imajo 181. Za pomičnega stanovalca je bilo mogoče v preteklih dneh dobiti mesto v dvoposteljni sobi celo takoj, sicer je čakalna doba le še do enega meseca. Na enoposteljno sobo je v tem javnem zavodu treba čakati do enega leta, na mesto za nepomičnega stanovalca do pol leta. In »drugi«, novejši celjski dom za starejše, Dom sv. Jožefa v Celju, ki deluje s koncesijo? Tam prav tako opažajo izjemno skrajšanje čakalnih dob, kar pripisujejo splošnim razmeram. Potem ko so dom pred nekaj leti zgradili, so morali čakati pomični, še samostojni starejši občani na sprejem celo po leto, nepomični še dlje. Danes je bistveno drugače: pomični čakajo na sprejem v dom od dva tedna do meseca, nepomični od enega do dveh mesecev, za sprejem v oddelek s povečano pozornostjo (stanovalci z demen-co) eno leto. V Celju najbližjem domu, Domu Lipa v Štorah, je bilo do začetka gospodarske krize za sprejem do petsto vlog na leto, lani le še sto. V preteklih dneh sta bili tudi za nepomične na voljo dve prosti postelji, drugače je za dementne prosilce, saj je tudi v Štorah oddelek poln. Cene v Štorah, kjer imajo dom s koncesijo, so zaradi nadstan-dardne ureditve nekoliko višje, saj med drugim nudijo večje sobe, klimo ter lastno kopalnico in stranišče. Še manj zanimanja? Na Celjskem je petnajst domov za starejše občane, več jih je bilo zgrajenih v zadnjem desetletju. Ugotovljeno je bilo, da Slovenci vse dlje živimo ter da bomo domove za starejše občane vse bolj potrebovali. Razmere v družbi so se močno spremenile. Tudi v leta 2004 odprtem Špesovem domu v Vojniku opažajo, da se prosilci za preselitev v dom odločajo vse pozneje. Zaradi spremenjenih splošnih razmer se v zadnjem obdobju odločijo za preselitev šele takrat, ko jih v to prisili hujša bolezen. Za sprejem pomičnih ter nepomičnih je treba čakati do tri mesece, za dementne do pol leta. V Domu starejših Šentjur imajo po uradnih podatkih trenutno 11 »aktualnih« prošenj za sprejem (to je prosilcev, ki bi se vselili takoj, »evidentiranih« prošenj je 261). Prostih mest trenutno ni, pomični prosilci morajo za sprejem čakati od enega do dveh mesecev, nepomični od treh mesecev do pol leta, dementni od treh mesecev do leta. Tudi nove, preglednejše evidence s centralnim vodenjem ne povedo vsega, saj se je v domove pripravljenih takoj preseliti manj prosilcev, kot jih uradno čaka na čakalnih listah. V Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah ocenjujejo, da bi takoj dejansko želelo priti v dom vsega skupaj dvajset pomičnih občanov ali nepomičnih prosilcev. Podobno je v drugih domovih na Celjskem in po Sloveniji. Če se bodo razmere v državi še poslabšale, bo za preselitev v dom zagotovo še manj zanimanja. Bo prišlo do tega, da bodo morali domovi za vselitev objavljati celo reklamne oglase ter akcijske ponudbe, tako kot je v razvitejših državah? Bodo nekatera delovna mesta v domovih za starejše, doslej zelo varna, ogrožena? BRANE JERANKO 14 NAŠA TEMA Kako varni so naši otroci v taksijih? Večina taksistov avtosedeže priskrbi le ob predhodnem naročilu - Vožnja otrok, pripetih le s pasom, ni redkost Celjanka z dvema otrokoma je nujno potrebovala prevoz iz centra Celja na obrobje. Ker svojega avtomobila nima, je za prevoz želela najeti taksi. A, kot nam je sporočila, nobeden od več taksijev, parkiranih v njeni bližini, ni imel avtosedeža. Sprašuje se, ali so taksisti stranki dolžni priskrbeti primeren otroški sedež, bi ga morda morala priskrbeti sama ter ali z vožnjo otrok brez sedeža taksisti kršijo zakonodajo? V Novem tedniku smo se odpravili po odgovore. Tudi sama sem nekaj naključnih taksistov, ne da bi se izdala za novinarko, povprašala, ali imajo sedež za prevoz otroka. V avtomobilu ga ni imel nihče, nekateri so mi pojasnili, da ga je treba naročiti vnaprej, dobila pa sem tudi kakšne začuden pogled in vprašanje: »Zakaj bi ga potrebovali? Saj ni nobenega problema, otroke pripnemo s pasom, tako so OZS Bojan Vrbnjak. Pravi, da vsi taksisti zagotovo poznajo zakonodajo in vedo, da mora biti med vožnjo poskrbljeno za varnost otrok. Klic z naročilom Kljub temu, kot pravi, opaža, da večina celjskih taksistov otroke vozi zavarovane le s pasom. Njegove besede smo preverili pri direktorici enega večjih taksi podjetij v Celju, Sara taksi, Andreji Konatar. Sedežev za otroke v taksijih nimajo, kot pravi, ne zato, ker bi bil nakup predrag, pač pa zaradi pomanjkanja prostora. Lahko pa, kot razlaga, avto-sedež namestijo, če stranka taksi vnaprej naroči in to zahteva. A takšnih primerov po njenih besedah ni veliko. Isto pravi tudi Iztok Apat, lastnik in prokurist podjetja Taksi Simby. Med opremo njihovih avtomobilov prav tako ni avto-sedežev, potrebno je predhodno naročilo. Pravilnik o oznakah in opremi vozil, s katerimi se opravljajo prevozi v cestnem prometu (Ur. l. št. 137/2004, z dne 23. 12. 2004) v 8. členu predpisuje, da morajo imeti avto-taksi vozila najmanj štiri vrata, kar pomeni poleg vrat za voznika in sopotnika na sprednjem sedežu, še dvoje bočnih vrat ali pa ena drsna bočna vrata in zadnja vrata. Opremljeni morajo biti s svetlobno tablo z napisom »TAXI«, imeti morajo cenik avto-taksi storitev, prav tako pa ne sme manjkati več oznak, ki natančneje navedene v 9. členu pravilnika. varni. Saj je zraven vedno tudi odrasla oseba.« In če imam dojenčka, pa s seboj nimam »jajčke«? »Mamice ga ponavadi držijo v naročju,« je bilo slišati. Dolžni spoštovati zakone Zakon o pravilih cestnega prometa (Ur. l. št. 109/2010, z dne 30. 12. 2010) v 18. odstavku 44. člena med drugim določa, da »mora biti otrok, manjši od 150 cm, med vožnjo v motornem vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni masi«. Kot pravi Elvis A. Herbaj s Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Celje, posebnih predpisov, ki bi urejali, da morajo imeti avto-taksi vozila sedeže, primerne otrokovi velikosti, ni. »Vsekakor pa je zato, koga in na kakšen način vozi, odgovoren voznik avto-taksi vozila,« je na naše vprašanje dodal Herbaj. S tem se strinja tudi član Odbora taksi prevoznikov v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in predsednik sekcije taksistov pri celjski Sedeže, primerne otrokovi velikosti, s katerim bi taksisti varno vozili otroke, med obvezno opremo taksijev ni. (Pre)malo nadzora policije? Andreja Konatar pravi, da podjetje ni bilo še nikoli kaznovano, ker kateri od taksistov ne bi uporabljal otroškega sedeža. To nam je povedalo tudi nekaj naključnih taksistov, ki smo jih »ujeli« na celjskih ulicah. Nihče med njimi zaradi tega prekrška še nikoli ni imel težav s policisti. Elvis A. Herbaj nam je sicer sporočil, da policisti seveda nadzirajo tudi ta vozila, podatka o tem, koliko taksistov je letno kaznovanih zaradi nepravilne vožnje otrok, pa nam ni mogel posredovati, ker ločenih podatkov za taksiste v statistiki nimajo. Da ga je policija že ustavila, ko je prevažal otroka, in preverila, ali je pravilno nameščen v sedež, pa je potrdil Bojan Vrbnjak. Policisti so že ustavili tudi nekaj taksistov podjetja Simby in jih oglobili zaradi nepravilne vožnje otrok, a po besedah Iztoka Apata se je podjetje na kazen pritožilo in uspelo. »Gre namreč za dvorezen meč,« pravi in razlaga, da so taksisti po eni strani dolžni spoštovati prometno zakonodajo, po drugi pa, kot jim prav tako določa zakonodaja, Inšpekcija brez pooblastil Vprašanje o nadzoru taksistov smo poslali tudi Inšpekciji za cestni promet, ki deluje v okviru Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor. Kot so sporočili, njihovi inšpektorji izvajajo nadzore na podlagi Zakona o prevozih v cestnem prometu, v smislu nadzora izpolnjevanja pogojev za opravljanje avto-taksi dejavnosti. Preverjajo torej registracijo, licenco, pogodbe o zaposlitvah ter najemne pogodbe za vozila. Prav tako opravljajo nadzor po Pravilniku o opremi in oznakah vozil, s katerimi se opravljajo prevozi v cestnem prometu, kjer pri avto-taksi prevoznikih nadzirajo opremo in oznake vozil, kamor sodijo svetlobna tabla, cenik storitev in taksimeter z vgrajenim tiskalnikom. Nadzora vožnje otrok pod pogoji, kot jih določa Zakon o pravilih cestnega prometa, ki so sporočili, ne izvajajo, ker za to inšpekcija ni pristojna. Bojan Vrbnjak ima v prtljažniku taksija vedno tako imenovanega jahača. Pri večini ostalih taksistov je treba primeren sedež za otroka naročiti. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (Ur. l. št. 57/2012, z dne 27. 7. 2012) določa, da se voznika, ki otroka, manjšega od 150 cm, ne zavaruje z zadrževalnim sistemom, primernim za otrokovo telesno maso, kaznuje z globo 120 evrov. Z globo tisoč evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, njihova odgovorna oseba pa z globo 120 evrov. stranki ne smejo odreči vožnje. Po njegovih besedah bi, če bi starš vztrajal, da otroka pelje, čeprav mu ne more zagotoviti primernega zadrževalnega sistema, »za vratom« kmalu imel inšpekcijo. Odgovornost staršev Predsednik celjske sekcije taksistov Bojan Vrbnjak poudarja, da bi se morali taksisti in predvsem taksi podjetja bolj zavedati svoje odgovornosti in kar se da dobro poskrbeti za varnost potnikov. »Bojim se, da se bo o tej problematiki začelo govoriti šele, ko se bo zgodila kakšna nesreča. Takrat se bomo kregali, kdo je odgovoren,« pravi. Pomena varnosti bi se zagotovo morali zavedati tudi starši oz. spremljevalci otrok, manjših od 150 cm. Oni so namreč tisti, ki izberejo taksista in ki morajo vztrajati, da zagotovi varno vožnjo. Če izbran taksi avtosedeža nima oziroma ga taksist ne more priskrbeti, lahko izberejo drugega ponudnika. Kot kaže, pa je, če se na krajšo ali daljšo pot s taksijem podajate z otrokom, to priporočljivo načrtovati. Ob predhodnem klicu in naročilu primernega avtosedeža težav po vsej verjetnosti ne boste imeli. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA ihi ANJA DEUČMAN OB ROBU Namen prispevka ni kogarkoli očrniti, pač pa opozoriti, da za varno prevažanje naših najmlajših s taksiji očitno ni dovolj dobro poskrbljeno, kar lahko vodi v tragedijo. Krivdo je mogoče poiskati marsikje. Taksisti bi morali brez izjeme upoštevati predpise, ki jasno določajo, kako mora biti v avtomobilu poskrbljeno za otroke. Če tega ne morejo izpolniti, naj vožnjo zavrnejo. To bi morali od njih zahtevati tudi delodajalci, ki nosijo objektivno odgovornost. Policisti bi morali, ker vožnja otrok, na zadnje sedeže pripetih le z varnostnim pasom, ni redkost, povečati nadzor nad taksisti. Tu je še zakonodajalec. Dobrodošla bi bila sprejetje pravilnika, ki bi določilo pravila za to področje, ter navsezadnje tudi medsebojna prilagoditev zakonov. Ti, kot je slišati od lastnikov taksi podjetij, od taksistov sedaj po eni strani zahtevajo spoštovanje pravil, po drugi pa jim ne omogočajo, da bi se »postavilipo robu« strankam. Pri problematiki nikakor ne gre zanemariti niti vloge uporabnikov taksi storitev. Staršem, vsaj upam, na kraj pameti ne pade, da bi otroka v domačem avtomobilu vozili brez jajčke, avtosedeža ali jahača. Zakaj bi v to privolili v taksijih? Ker se peljejo le kilometer, dva ali tri? Tudi to je dovolj za nesrečo. In če se, bog ne daj, kakšna kdaj resnično pripeti? Po toči zvoniti bo prepozno. NA KOLESIH 15 Limuzina je s prikolico dolga 10,5 metra. Vedno znova, ko se Mitja Vasle z njima pojavi na cesti, postaneta pravi atrakciji. Ljudje se ustavljajo in ju fotografirajo. Hrošč s hladilnikom in z LCD-zaslonoma Mitja Vasle iz Šempetra v Savinjski dolini je lastnik prav posebnega hrošča in prikolice Če nekateri ljudje radi lovijo ribe, drugi planinarijo in spet tretji zbirajo znamke, Mitja Vasle svoj prosti čas namenja hroščem. Da je Šempetran velik ljubitelj volkswagnovih legendarnih avtomobilov, je mogoče opaziti že na daleč. Na strehi njegove hiše je namesto šopirjenja opečnega petelina, ki je reden spremljevalec podeželskih streh, kar majhen model avtomobila. Tisti obiskovalci domačije Vasle, ki so še posebej pozorni, lahko opazijo okrog hiše tudi luči v obliki tega avtomobila. Mitja Vasle se je v hrošče zaljubil leta 2000, ko je obiskal vseslovensko srečanje lastnikov teh avtomobilov v Izoli. Ti so ga tako prevzeli, da je kmalu po tistem kupil prvega starega hrošča in ga predelal v modro-ru-meni »buggy« oziroma nekakšen kabriolet. Zatem jih je za prijatelje »spedenal« še pet. Edinstvena limuzina Zase je obdržal edinstvenega hrošča, ki ga je predelal v limuzino. Kupil ga je leta 2005 in mu podaljšal osrednji del. »Najprej sem ga moral popolnoma razsta- »Moj hrošč ni edinstven zaradi starosti, saj je le letnik 1976 in je marsikateri starejši od njega. Poseben je zaradi predelave in dodatkov, ki sem jih zanj skrbno izbral,« pojasnjuje Mitja Vasle iz Šempetra v Spodnji Savinjski dolini. viti, obnoviti, nadgraditi in pobarvati,« pojasnjuje Mitja Vasle, ki do zdaj podobnega avtomobila, kljub temu, da je Šempetran reden gost sre- Hroščarji Savinjske Mitja Vasle je predsednik Hroščarjev Savinjske, društva, v katerega so povezani ljubitelji in lastniki hroščev. Člani že od leta 2001 v začetku julija na prometnem poligonu v Ločici ob Savinji pripravijo enega od petih večjih mednarodnih srečanj teh vozil v Sloveniji. Društvo in prireditev sta nastala prav na pobudo Mitja, ki je s člani reden gost tudi ostalih srečanj po Sloveniji. Prvo srečanje v letu je v Izoli, nakar se karavana hroščarjev seli na Dolenjsko oziroma v Belo krajino. Večji srečanji sta tudi v Murski Soboti in Lescah. Sicer pa se najbolj zagrizeni lastniki hroščev - med njimi je vsekakor tudi Mitja - podajo na srečanja tudi v tujino. Po Mitjevih besedah je največji čar tovrstnih prireditev paradna vožnja. Tudi letos bodo Savinjčani organizirali srečanje, ki bo že trinajsto. čanj hroščev, še ni videl niti na srečanjih v tujini. Kot še dodaja Vasle, vozila ni problem podaljšati, zaplete se pri atestiranju. Njegov hrošč je poseben prav zaradi tega, ker mu ga je uspelo registrirati za šest oseb. V zadnji del avtomobila je umestil tudi mizo in dva LCD-zaslona ter hladilnik. Tako je mladopo- ročencem, ki jih Vasle pogosto prevaža, lahko kar se da udobno. Dovolj prostora ima tudi sin, ki svoja starša redno spremlja na srečanjih hroščev. Avto s spalnico in kletjo Ker tovrstna srečanja ponavadi trajajo več dni in so v oddaljenih krajih, si je iznajdljivi Šempetran omislil še spalno prikolico. Enemu od starih vozil je odrezal sprednji del. Namesto sedežev je vanj umestil spalno blazino, na kateri ima zdaj prostor vsa družina, ki nudi Mitju vso podporo pri njegovem hobiju. Ker prikolica ne potrebuje svojega lastnega pogona, pri hroščih je ta v zadnjem delu avtomobila, je Mitja prtljažnik izkoristil kar za shrambo dveh sodov in skrinjice, v kateri so Mitja Vasle ima vozilo za nedeljsko vožnjo. Iz prtljažnika prikolice toči vino. kozarci. Izpušno cev je nadomestil z dvema pipama. »Če sem v prikolici uredil spalnico, sem seveda želel tudi klet, kakor imenujem prtljažnik. Večkrat se pošalim, da je klet v pravem pomenu besede. Zgodi se, da notranjosti prikolice po čiščenju ne obrišem dobro, zato v njej ostane vlaga, tako kot v kleteh,« se pošali Vasle, ki je za vso predelavo potreboval 800 ur. O tem, koliko denarja je do zdaj porabil za ta sicer precej drag hobi, ne razmišlja. Ve pa, da je ogromno prihranil, ker se je vsega lotil sam. Tudi registracija starodobnikov ni pretiran strošek. Slovenska veteranska avto moto zveza lastnikom nudi ugodnosti, saj znaša celoletna registracija 120 evrov. Kombi za turiste Vijoličen hrošč s prikolico ni edino nenavadno prevozno sredstvo pri Vasletovih. Mitja je v privlačno in zanimivo prevozno sredstvo preuredil tudi trideset let star kombi, ki ga je kupil v Izoli, kjer so ga uporabljali za prevoz turistov. »Kombi je bil tik pred propadom, zato sem moral celega razstaviti, obnoviti in pobarvati,« še dodaja Vasle. Ker je zaveden Spodnjesavinjčan, je za kombi izbral zeleno-rumeno barvno kombinacijo v stilu Spodnje Savinjske doline. Če so nekoč z njim prevažali turiste po slovenski obali, jih Mitja zdaj med hmeljišči po Spodnji Savinjski dolini. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Lastniki starodobnikov o njihovi vrednosti ne govorijo radi. Kot pravi Vasle, ima zanj njegov hrošč neprecenljivo vrednost. Nekomu drugemu, ki mu ti avti niso všeč, bi se to zdela potrata denarja. Mitja Vasle je v svojega vgradil celo dva LCD-zaslona. »Turistmobil« v topli polovici leta prevaža obiskovalce po spodnjesa-vinjskih cestah. 16 ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE Živa priča holokavsta V času, ko se spominjamo trpljenja v taboriščih - Gospa iz Latkove vasi je med redkimi preživelimi taboriščniki »To je zgodovina, ki jo mora poznati tudi mlada generacija,« je povedala v dneh, ko se svet spominja žrtev koncentracijskih taborišč, nekdanja taborišč-nica Angela Strgar iz Latkove vasi. »Spominjam se predvsem trpinčenja ljudi, z veliko jokanja. Hudo je, ko je človek zaprt po nedolžnem, niti sam ne ve, čemu,« so njeni spomini na trpljenje v nacističnem koncentracijskem taborišču Ravensbruck. Julija 1944 je živela na domači kmetiji v Ponikvi pri Žalcu z običajnim kmečkim vsakdanom. In takrat so prišli ... »Aretirali so me, ker sta bila brata partizana. S sestro Pavliko, ki je bila noseča, so naju odpeljali v celjski Stari pisker, našo bolno mamo so pustili doma,« se spominja. Vdrli so v hišo, ju nagnali ven, s seboj nista mogli vzeti ničesar.« Iz Starega piskra se spominjam samega jokanja,« je povedala o ljudeh, ki so jih ločili od domačih, ter o drugih trpinčenih. V celjskem zbirnem taborišču, kjer uši ni manjkalo, je bila tri mesece. Potem se je znašla v koncentracijskem taborišču Ravensbruck, severno od Berlina. »Ko smo prišli v taborišče, smo morali skozi hodnik, kjer je bilo razkuževanje. Ostrigli so nas do golega,« se spominja enega od teptanj človekovega dostojanstva. Začel se je taboriščni delovni vsakdan, njeno delo z lopato. »Morali smo veliko delati, v spominu mi ostajata predvsem lopata in pesek.« Dan se je začel z mučnim preštevanjem taboriščnikov (tako imenovanim apelom), ki mu je sledilo naporno delo ob slabi hrani. Taboriščna kalvarija »Ko se spomnim trpljenja, se mi takoj ulijejo solze,« se je gospa opravičevala, medtem ko so ji po obrazu tekle solze. Spominja se trupel, krematori-ja, iz katerega se je kadilo noč in dan, da o obešanju ljudi ne govorimo. O trpljenju ljudi različnih narodnosti, še posebej množice Judov, ki so morali najbolj trpeti. Označeni so bili s posebnimi oznakami na obla- Porumeneli listi izdajajo, da je že dolgo tega ... od tiste prve ljubezenske pesmice, pisma ob pospešenem ritmu srca, shranjenega spominka nanjo, nanj. Zagotovo takšen spominek v kakšnem predalu hranite tudi vi. Delite ga z nami, z Spomini na trpljenje. Angela Strgar je bila zaprta v nacističnem koncentracijskem taborišču. Nekdanja taboriščnica je danes urejena dama. S svojim avtomobilom se rada odpravi med drugim na obisk k prijateljicam. čilih, Savinjčanka je videvala, kako so jih vodili na usmrtitev. Slovencev je bilo med množico taboriščnikov bolj malo, med njimi je po naključju srečala sorodnico iz Žalca. Mož v Auschwitzu In prišla je svoboda, ki sta ji sledili osvoboditev taborišča ter vrnitev domov. Domov se je vrnila z golo glavo, shujšana ter s hudim vnetjem, zaradi katerega je kazalo, da ne bo nikoli postala mati. Bila je med tistimi, ki jim je povojna oblast omogočila, da je opravila trgovsko šolo ter postala trgovka. Njena prva služba trgovke je bila v Šentrupertu nad Laškim, nato v savinjskem Šentru-pertu, pozneje na Polzeli ter v Šempetru v Savinjski dolini, od koder je odšla kot poslovodkinja v pokoj s 43 leti delovne dobe. Tudi priznanj za dobro opravljeno Ravensbruck je bilo predvsem žensko nacistično koncentracijsko taborišče s podružnicami, kjer je med letoma 1939 in 1945 trpelo več kot 130 tisoč ta-boriščnic. Med njimi so po številčnosti izstopale Poljakinje in Judinje, nekatere taboriščnice so bile tam celo z otroki. Med tabo-riščnicami, ki so povezane z znanimi imeni, so bile tam slovenski pesnici Anica Černej in Vera Albreht, mati glasbenika Jeana Mi-chela Jarra, mati in sestra pevke Julliette Greco, sestra newyorškega župana La Guardie, kneginja Lanck-oronska, mlada francoska princesa Courtenay, pravoslavna nuna, Elizabeth de Rotschild (edina iz bogate rodbine, ki je umrla med holokavstom) ... Zdržala je. »Vedno znova se čudim, da človek toliko prenese, čeprav jih veliko tega ni zdržalo. V taborišču so umirali dan za dnem,« je ostalo med najbolj črnimi spomini nekdanje taboriščnice, ki je po dolgih desetletjih marsikatero podrobnost pozabila. Tega, da jo je paznica ob neki priložnosti pretepala po glavi ter ko je trpela zaradi tifusa, ne bo nikoli. Mnogim upanja in moči ni zmanjkalo. »Vedno smo upali, vedno, vedno, vedno!« V taborišču se je nato izvedelo, da nacisti vojno izgubljajo, s tem so se taboriščniki tolažili. Marsikaj je izvedela od sorodnice, ki je delala v taboriščni kuhinji. delo v službi ni manjkalo. Po vrnitvi iz koncentracijskega taborišča si je ustvarila družino ter rodila hčer, vendar je soprog umrl veliko prezgodaj. V taborišču Auschwitz je trpel kar tri leta, dobil je za tuberkolozo ter umrl zaradi posledic tega trpljenja. Tudi Angela Strgar, danes urejena dama, čuti v svoji notranjosti posledice taborišča. Kljub temu, da so prišla leta, deluje zelo čilo in tudi hitra hoja ji ni tuja. S svojim avtomobilom se rada med drugim odpravi v celjski in preboldski dom, kjer ima prijateljice, s katerimi se pogovori o vsakdanjih temah. Hudo taboriščno izkušnjo jim redko omeni, o tem več govorijo na srečanjih nekdanjih taboriščnikov, ki se jih udeležuje. »Danes mi največ pomenita zdravje in prijaznost ljudi. In da živimo v miru, brez vojne,« ni pozabila dodati. BRANE JERANKO našimi bralci. Obudite spo min, ko vas je zaščegeta-lo samo ob misli nanj, nanjo. In po kopici selitev, novih ljubezni, ste tisto pesmico, pisemce, darilce kljub vsemu hranili. Ker je bil vaš prvi, ker je bila vaša prva. Valentinovo V NOVEM TEDNIKU Prvo, prvega ne pozabiš nikoli '^«enskimspo^ nk'^ ki nas bo I PrvegaPdek!Ua fanta. PORTRET 17 Najbolj skrbna gozdarja s Celjskega Priznanje romalo v Vitanje ter Gornji Grad Minuli teden so podelili priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov in najbolj prizadevnim delavcem Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2012. Med prejemniki priznanj sta tudi lastnika s Celjskega, in sicer so v enoti Celje predlagali Ivana Višnjarja iz okolice Vitanja, nazarski gozdarji pa Marka Jelšnika iz Lenarta pri Gornjem Gradu. Priznanja je podelil minister Franc Bogovič, ki je pohvalil delo tako lastnikov gozdov kot tudi strokovnih in znanstvenih ustanov, ki skrbijo za trajnostno gospodarjenje z gozdovi in s tem zagotavljajo njihovo proizvodno, ekološko in socialno funkcijo. Kot je napovedal, na ministrstvu za večji posek in tudi negovalna dela skladno z akcijskim načrtom Les je lep pripravlja zakonske spremembe na področju načrtovanja v gozdarstvu, gozdnih prometnic in sistema javne gozdarske službe. Ob tem išče tudi učinkovit in gospodaren model upravljanja z državnimi gozdovi, ki bo zagotavljal čim več predelave lesa v Sloveniji. V okviru ukrepov novega programa razvoja podeželja naj bi poiskali tudi učinkovito rešitev za spodbujanje poseka v zasebnih gozdovih, ki bo po uspešnih tujih vzorih spodbujala poslovno povezovanje lastnikov gozdov in večjo profesionalizacijo gozdnih del. URŠKA SELIŠNIK Najbolj prizadevna gozdarska delavca na našem območju sta Janez Černec iz celjske in Stanko Štiftar iz nazarske enote. Sicer je priznanja prejelo 14 najbolj skrbnih lastnikov gozdov iz vse Slovenije, ki s svojim delom in odnosom do gozda izkazujejo vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom: tesno življenjsko povezanost z gozdom, vsestransko skrb zanj, prizadevanje za varno delo in učinkovito delo ter vsestransko usposobljenost za gospodarjenje z gozdom. Lipa v spomin prednikov Močenikov Ivi oziroma Ivan Višnjar živi na kmetiji Močenik pod Javorjem, približno 6 kilometrov od Vitanja. Domačija se razprostira na nadmorski višini od 700 do 1000 metrov, 79 hektarjev veliko posestvo pa predstavlja zaokroženo celoto. Od tega je 68 hektarjev gozdov in 11 hektarjev kmetijskih zemljišč. Kmetija ima zelo dolgo tradicijo in se omenja že leta 1404 v Urbarju krške škofije za urad Vitanje. Ivi kot tretji in najmlajši otrok v družini od malih nog dela in živi na kmetiji. Tradicijo dobrega in skrbnega gospodarjenja z gozdom je prejel kot doto neprecenljive vrednosti po žal prehitro preminulem očetu Ivanu, ki je bil tudi gozdni delavec. Gozd Ivanu in domačim predstavlja glavni vir preživetja. Zaveda se, da je poleg dolgoletnih izkušenj in tradicije potrebna tudi nadgradnja strokovnega znanja in uporaba sodobne okolju prijazne tehnologije. Z redno sečnjo in izvajanjem negovalnih del v mladih gozdovih povečuje pestrost in stabilnost domačega gozda, gradi nove gozdne vlake za varno in učinkovito spravilo lesa ter upošteva gozd kot temelj naravnega prostora in gradnik kulturne krajine. Pri tem dobro sodeluje z gozdarji zavoda za gozdove. Kot spomin na svoje prednike je obvaroval veličastno lipo ob hiši z obsegom skoraj Ivan Višnjar (Foto: BOJAN BRACIC) 5 metrov. Dopolnilni dejavnosti na kmetiji sta zimska služba in razrez lesa, slabši les in sečne ostanke pa zmelje v sekance in z biomaso, s katero ogreva obe hiši na domačiji. Ivi je zelo družaben človek, ki rad deli svoje veselje, v težkih trenutkih pa rad nudi oporo. V njem se zrcalijo, vrline kot so skromnost, pridnost, volja in ponos. S podedovanim spoštljivim odnosom in ljubeznijo do gozda in dela v njem daje vsem najlepši zgled. Ivi je poročen z ženo Polono in ponosen oče Katarine, Lučke in Grega. US Nepogrešljivi mladi gospodarji V nazarski območni enoti, točneje v krajevni enoti Gornji Grad, je bil za najboljšega gospodarja z gozdom izbran Marko Jelšnik. Na Ugovškovi kmetiji živi s svojo življenjsko sopotnico Lučko, s katero imata tri otroke. Poleg njih je na kmetiji še njegova mama. Njihovo posestvo se nahaja pod Lepenatko v Lenartu pri Gornjem Gradu. To je hribovska ekološko usmerjena kmetija. Razprostira se na nadmorske višine od 540 do 1080 metrov. Celotna velikost posestva znaša 63 hektarjev, od tega je 51 hektarjev dobro negovanih gozdov ter 12 hektarjev pašnikov in travnikov, v najemu ima še 8 hektarjev travnikov. Njegov gozd je bil v ujmi 2008 precej poškodovan, zaradi vetroloma je mo- ral pospraviti 1.500 kubičnih metrov lesa. Poškodovani gozd je zgledno obnovil, del tudi z umetno obnovo. Pri delu uporablja napredno spravilo lesa z gozdarsko prikolico. Vlače-nje lesa po gozdnih vlakah je zanj preteklost. Marko je racionalen, umen in spoštovan gospodar, zato ljudje, ki ga poznajo, marsikdaj poiščejo pri njem nasvet. Še posebej je iskan ob izpolnjevanju vlog za razne kmetijske razpise. Vsem rad priskoči na pomoč. Več let si je s somišljeniki prizadeval za ustanovitev društva lastnikov gozdov Gornji Grad. Njegova prizadevanja so se izpolnila 1. maja 2008. Na ustanovnem zboru društva je postal njegov prvi predsednik, po letošnjem občnem zboru pa je njegov tajnik. V skupnem nastopu vidi večjo veljavo lastnikov, kar se je še posebej pokazalo ob sanaciji vetroloma Črnivec. Mladi gospodar je nepogrešljiv tudi pri organiziranju gozdarskih tekmovanj v Gornjem Gradu. Je tudi eden izmed najboljših sekačev, z ženo Lučko na tekmovanjih lastnikov gozdov dosegata zavidljive rezultate. Na republiških tekmovanjih sekačev v Gornji Radgoni je bila Lučka že dvakrat prva, Marko pa trikrat drugi. Ni pa aktiven le na področju gozdarstva. Njegovo delo je prepoznavno tudi v občinskem svetu Občine Gornji Grad in upravnem odboru pašne skupnosti Globače-Gospodna, je pa tudi ključar pri cerkvi sv. Lenarta. »Skratka, Marko je gospodar, kakršnih si lahko le želimo,« so zapisali nazarski gozdarji v obrazložitvi. US Marko (levo) je ženo Lučko spodbujal tudi na lanskem gozdarskem tekmovanju v Lučah. (Foto: SHERPA, arhiv NT) POGLEDI j UB.J].S 18 ŠPORT Urška Žolnir in Roki Drakšič odhajata novim izzivom naproti. Spremenjena načrta zmagovalcev Po izboru glasovalnega aparata Športne zveze Celje sta najboljša športnika preteklega leta Urška Žolnir in Roki Drakšič. Najboljše moštvo so v letu 2012 imeli rokometaši, najboljšo žensko ekipo pa kegljavke. Poslanih je bilo 142 anketnih lističev, vrnjenih je bilo manj kot pol, 67. Judoista iz kluba Z'dežele Sankaku sta postregla z novicama. Urška je bila prijavljena za tekmo svetovnega pokala konec tega tedna v Sofiji v višji kategoriji, kjer bi se na blazine vrnila po polletnem premoru, saj po zmagoslavju v Londonu zadnji dan meseca julija ni več tekmovala. »V bolgarsko prestolnico bom odpotovala, a zgolj kot trenerka. Trener Marjan Fabjan mi še ne dovoli nastopiti. Pravi, da še nisem popolnoma pripravljena. Ne vem še, kdaj se bom vrnila,« je kljub vsemu nasmejana pripovedovala Slovenka leta, ki je znova - po dveh tednih v mesecu maju leta 2009 - prevzela vodstvo na svetovni lestvici do 63 kg. Lucija Polavder, druga za Žolnirjevo v Celju (tretja je bila Barbara Fidel), je bila v absolutni kategoriji štiri mesece vodilna na svetu leta 2010. Roki Drakšič je na državnem prvenstvu v višji težno-stni kategoriji doživel poraz in tudi pri njem je prišlo do spremembe: »V Kopru sem bil tretji. Po sedmih letih sem izgubil na državnem prvenstvu, se zgodi. Glede prehoda v višjo kategorijo pa ne bo nič. S trenerjem sva se odločila, da še zadnje leto vztrajam do 66 kilogramov in skušam čim več postoriti na evropskem in svetovnem prvenstvu. Koliko imam trenutno preveč? Devet ...« Drugi je bil Simon Brus, tretji Benjamin Lah. Posebna priznanja Športne zveze Celje (ŠZC) so prejeli Marjan Fabjan, Urška Žolnir in Slavko Ivezič, zlate plakete ŠZC za 45 dela v športu Milan Mulej, Vili Šuster in Rudi Rovan, za 40 let pa Bogdan Povalej. DŠ, foto: GrupA Klarič s finančno v ■ pomočjo Nogometaši Celja so odigrali četrto pripravljalno tekmo in tretjič zmagali. Na štadionu Olimp so s 3:0 premagali konjiško Dravinjo. V prvem polčasu sta gola dosegla Verbič in Bajic, v drugem delu pa je v polno zadel še Žurej. Priprave so naporne. Ob zaključku prestopnega roka je včeraj športni direktor Ambrož Krajnc povedal: »Čeprav so pogoji slabši, namreč vseskozi vadimo na umetni travi, pa je vzdušje dobro. Klub so zapustili Matej Rapnik, Marko Kolsi in Nikola Ivanovič, zaradi težjih poškodb bodo v spomladanskem delu manjkali Marijo Močič, Iztok Močiv-nik, Tadej Gaber in Stefan Ristovski. Novinci so Miha Zajc, 18-letni vezist in repre-zentant U19, ter srbska napadalca, 20-letni Alexander Srdič in 25-letni Aleksandar Bajič.« Ustanoviti sanacijski odbor Predsednica kluba Alenka Obrul je predstavila težave, ki tarejo vodstvo NK Celje: »Kljub vsem naporom, ki smo jih lani vložili v reševanje finančnega stanja, moram povedati, da stanje ni rožnato. Imamo še nekaj obveznosti iz poslovanja v preteklosti, prav tako pa nam manjka še precejšnji del denarja za pokrivanje sprejetih obveznosti za leto 2013.« Ker ne želijo kopičiti dolgov, so prisiljeni pridobiti dodatna finančna sredstva, ki jih bi dobivali v rednih mesečnih obrokih namensko za strokovno vodstvo in plačilo Odličen štart Kladivarja CINKARNA Glavni pokrovitelj AD KLADIVAR Celje Gladko, a ne zlahka V prvi četrtfinalni tekmi evropske lige s o kegljavke celjskega Lanteksa premagale romunski Petrolul s 7:1 in so le za korak oddaljene od zaključnega turnirja četverice, ki bo konec marca v slovaški Podbrezovi. Eva Sajko je v Golovcu dosegla najboljši izid dvoboja s 576 podrtimi ke-glji. Povratna tekma bo 16. februarja. »Zmaga je bila gladka, a ne lahka. V precej setih se je rezultat lomil v zadnjih lučajih. Imeli smo več zbranosti in sreče. Zmagali smo s 7:1, zbrali 17,5 setov. Vsaj eno točko in osem setov moramo osvojiti na povratni tekmi,« ocenjuje trener Lado Gobec, ki upa, da 1.200 kilometrov dolga vožnja v kombiju ne bo preveč utrudila njegovih varovank. Pohvalil je Rado Savič in Brigito Strelec, ki je bila bolna pred Darko Klarič bo pomagal prebroditi krizo celjskemu nogometnemu klubu. Atlet celjskega Kladivarja Mitja Krevs je na mednarodnem mitingu na Dunaju postavil nov državni rekord v teku na 1.500 metrov v dvorani. S časom 3:44,18 je tudi izpolnil normo za nastop na letošnjem dvoranskem EP v Göteborgu. To je v mesecu dni že tretji atlet celjskega Kladivarja, ki je izpolnil normo za omenjeno tekmovanje, ki bo od 1. do 3. marca. Na Švedsko bosta poleg Krevsa odpotovala še Marina Tomič in Robert Renner. Na že 46. Belem krosu v Beogradu je v pionirski konkurenci zmagal Jan Vukovič, tretje mesto pa je med pionirkami osvojila Zala Ahtik. DŠ pogodbenih obveznosti do nogometašev članske ekipe. Obrulova je prepričana, da bodo tako s sicer skromnim proračunom vendarle zagotovili, da bodo vsi omenjeni redno dobivali pogodbeno zagotovljena sredstva. »Ker za ta namen nismo uspeli zagotoviti bančnih sredstev, se bi še posebej rada zahvalila častnemu članu kluba Darku Klariču, ki nam je preko svoje družbe Bravo 1 zagotovil prepo-trebna sredstva.« Dodala je: »Upravi bom predlagala, da ustanovimo sanacijski odbor, ki bo skušal že v letu 2014 zagotoviti normalno finančno delovanje kluba, sicer bomo prisiljeni razmišljati o povsem amaterskem statusu članskega moštva.« Obojestranska odgovornost Darko Klarič, prokurist družbe Bravo 1 športni marketing d.o.o., je pred leti že vodil celjski klub pod imenom Publikum: »V nogometu ne sme biti zamer, čeprav tudi brez čustev ne gre. Sem pristaš realnih ciljev in finančne discipline. Cenim, kaj vse je uprava naredila v zadnjem letu. Vem tudi, kolikšen je bil trud mnogih, katerih zasluga je, da je celjski klub poleg Maribora in Gorice edini, ki je bil ves čas član 1. SNL. V kolikor bom na osnovi sklenjene finančne pogodbe pomagal NK Celju, bom zelo vesel. Opozarjam pa, da želim, da klub ostane v rokah uprave, ki mi je zagotovila, da bo izpolnila svoj del obveznosti. V kolikor uprava NK Celja ne bo poskrbela, da opravi svoje naloge in zagotovi dogovorjen del sredstev, potem ne prevzemam prav nobene odgovornosti za usodo kluba.« Spomnil se je še: »Žal moja vizija, ko sem v letu 2005 želel več poudarka nameniti prav mladinskim selekcijam, ni bila sprejeta. Ampak to je že povsem druga zgodba. Danes ni čas za zgodovino, treba se je usmeriti v današnje težave in jutrišnji dan.« DEAN ŠUSTER tekmo. V primeru zmage bi se Lanteks že šestič zapored in skupaj devetič uvrstil v finalni del tekmovanja. Sicer je pa praktično znova državni prvak, ki pa v zaključku prvenstva želi ostati neporažen. Na svetovni pokal za posameznice bo na Madžarsko odpotovala Sajkova, med mladinkami pa bržkone tudi Polona Rogina. DŠ CINKARNA Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje ŠPORT 19 Tajfun se ogreva za Golovec Laški košarkarji tudi po 13. krogu ostajajo vodilni. Lokalni derbi s polzelski-mi Hopsi so dobili s 76:63. Šentjurski Tajfun je s 76:66 ugnal Slovan in še naprej drži četrto mesto, ki pelje v ligo za prvaka. Šoštanjska Elektra je s 77:71 slavila v Grosupljem, Rogaška pa je bila s 74:60 poražena na gostovanju pri Heliosu. Polzelani so v Treh lilijah nastopili dodatno okrepljeni. Poleg okrepitev Gorana Jago-dnika, Daniela Vujasinoviča in Hugha Robertsona smo lahko videli tudi povratnika po poškodbi kolena Uroša Godlerja in novinca Mirka Mulaliča, ki je nazadnje igral za Grosuplje. Vodili od začetka Obračun Zlatoroga in Hop-sov je veljal za lokalni derbi, nikakor pa ne s stališča stanja na lestvici, saj so Polzelani na zadnjem mestu in bodo v nadaljevanju sezone lovili obstanek v ligi. Laščam so vodili od začetka tekme pa vse do konca. Največja razlika je bila 13 točk, 28:15 in končnih 76:63. Gostje so se v 3. četrtini uspeli približati gostiteljem, vendar so naredili preveč napak, da bi lahko presenetili vodilno moštvo lige. »S toliko izgubljenimi žogami in neizsiljenimi napakami ne moreš presenetiti. Ne vem, kaj se je dogajalo v glavah mojih igralcev. Na dobro postavljeno obrambo nam tekmeci niso uspeli dati koša. Če pa dosežejo kar 40 točk iz protinapadov, ko jim žogo podajaš v roke, potem s tako 22-letni Anže Pelc je bil na prvem obračunu v tej sezoni z Mariborom tretji najboljši strelec Tajfuna. igro ne moremo premagati niti drugoligaške ekipe,« je ugotovil trener Hopsov Boštjan Kuhar in pristavil: »Naša težava v zadnjem obdobju je ta, da so vseskozi prihajali novi igralci in treba se je bilo na novo uigravati. Zdaj je ekipa popolna. Težav z obstankom v prvi ligi ne bi smelo biti. Verjamem, da bodo Hopsi ostali v prvi ligi, res pa je, da nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo ...« Pozitivna serija razveseljuje trenerja Zlatoroga Miloša Šporarja: »Pričakoval sem težko tekmo, a bila je še težja od pričakovanj. Naredili smo to, kar smo morali. Upravičili smo prvo mesto na lestvici proti zadnjim Hopsom, ki pa si tega mesta ne zaslužijo. Vesel sem, da smo odigrali zelo dobro obrambo in da smo začeli funkcionirati tako, kot si želim. Postajamo konstan- ti. Tudi takrat, ko ne igramo najbolje, smo stabilni. Imamo primerno širino igralcev.« Stari dobri »Jagoda« Za Zlatorog je Uroš Zadnik vpisal 21 točk, Saša Mučič pa 16. Na drugi strani sta jih Goran Jagodnik in Marko Vranjkovič dosegla po 16, eno manj Daniel Vujasinovič. Vsem dobro znani Goran Jagodnik počasi prihaja v pravo formo, ki ga je krasila: »Imeli smo svoje priložnosti, ko smo se približali na tri točke, pa potem gostiteljem podali nekaj žog in jim praktično podarili zmago. Ima pa Zlatorog pravo širino igralcev, ki jo je izkoristil.« Jagodnik je pripomnil: »Naša ekipa po vseh prihodih potrebuje še nekaj časa, da se dokončno uigra. Verjamem, da bomo še veliko boljši. Jaz? Forma še ni takšna, kot si želim, a počasi fizično prihajam nazaj. Vidim, da se lahko s temi mladimi še dobro kosam. Trenutno sem osredotočen le na Hopse. Ponudb ni. Bomo videli, kako bo. Na Polzeli se dobro počutim. To je moj klub, tretjič sem se vrnil in lepo mi je.« Uroš Zadnik je zablestel pri gostiteljih: »Vedeli smo, da ne bomo nasprotnika premagali že v prvem polčasu, zato smo igrali potrpežljivo in čakali na trenutek, ko bomo dokončno odločili tekmo. Na koncu je bila razlika kar velika. V napadu imamo še veliko zaloge, v obrambi je bilo dobro.« Laščane jutri čaka gostovanje v Rogaški Slatini, Hopsi bodo gostili škofjeloški Mercator. »S Škofjeločani smo pretekli teden doma odigrali prijateljsko tekmo in lepo zmagali, a to ne pove veliko. Mercator je neugodna, homogena ekipa, mi pa tudi postajamo pravi in pričakujem, da bomo v polni dvorani vknjižili zmago,« pravi Kuhar. »Zelo se veselim takšnih tekem, kot bo v Rogaški Slatini. Uživam, ko je praktično celotna dvorana proti tebi. To mora biti dodaten motiv. Mi smo prvi na lestvici in to moramo znova upravičiti. Odločala pa bo obramba in visok ritem,« je zaključil Šporar. Šentjurčani se ne dajo Šentjurski Tajfun še vedno drži četrto mesto, ki pelje v ligo za prvaka. Za zmago nad Slovanom je Emir Zimič prispeval 19 točk, 14 jih je dodal Tadej Ferme, trener Damjan Novakovič pa je po osmi zmagi dejal: »Pred to tekmo smo imeli serijo štirih zaporednih zmag, tudi proti dvema uveljavljenima nasprotnikoma, zato smo jo želeli nadaljevati. Proti Slovanu smo dvakrat uspeli pobegniti na deset točk, a gostje se niso predali. Uspeli smo obraniti njihov nalet. Razlika na koncu ni realna, šteje pa zmaga, ki je že arhivirana.« Novakovič je nadaljeval: »Prehitro je še za kalkulacije, saj nam ostaja še pet krogov. Mi se osredotočamo samo na naslednjega nasprotnika. Smo pa bili že po porazu 1. decembra Derbi, ki to ni bil Celjske košarkarice so dobile tretji letošnji obračun s kranjskim Triglavom. V vnaprej odigrani tekmi 18. kroga državnega prvenstva so zmagale z 62:54. Zasluženo so dobile der-bi, ki pa ni upravičil svojega naziva, saj je bilo na tekmi ogromno napak, a za gostiteljice je bila na koncu najpomembnejša zmaga. Tekma je bila še izenačena v začetku zadnje četrtine (45:44), potem pa so gostiteljice tehtnico prevesile na svojo stran. »Če je to derbi prve slovenske lige, potem je to žalostno. Edino, kar velja po tej tekmi, sta dve točki, s katerima smo utrdili prvo mesto. Na vse drugo moram pozabiti, kajti ni bilo zaslediti takšnega derbija, kot smo si ga želeli,« je dejal trener Athletea Damir Grgič in se navezal že na naslednjo tekmo s Triglavom, ki bo sledila čez slabih 14 dni, ko bosta zasedbi odigrali povratno tekmo pokalnega tekmovanja. »To srečanje bo za nas zelo pomembno. Imamo 13 točk prednosti, a ne bomo gledali na to. Šli bomo na zmago. Če se bo nasprotni ekipi takrat že pridružila novinka Tjaša Gortnar, še ne vemo, zagotovo pa nas čaka zelo težka tekma.« Danes in v nedeljo Marica Gajic in Rebeka Ambramovič sta v sredo vpisali po 16 točk, 12 jih je prispevala Alma Potočnik. Athlete že danes ob 18. uri čaka obračun 19. kroga Ja- dranske lige, ko bo nasprotnik zadnjeuvrščeni Vršac. »To bo spet zahtevna tekma v tem napornem ritmu. Bo pa zdaj nekoliko lažje za nas, saj imamo več igralk na kroženju. Vseeno upam, da bomo prikazali dosti boljšo igro kot proti Triglavu, da posledično popravimo vtis z zadnje tekme,« je pristavil Grgič. V nedeljo bodo dekleta nastopila na vsakoletnem All Stars turnirju, ki ga bo gostil Maribor. Kapetanka ene ekipe bo Sanja Orozo-vic, ki je za soigralke izbrala tudi Gajičevo, Abramovičevo in Gabrovškovo. Tekma najboljših košarkaric domačega prvenstva se bo začela ob 17. uri. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Trije izstopali Na državnem prvenstvu v Kranju je nastopilo 18 plavalcev celjskega Neptuna, ki so z uspešnimi nastopi osvojili šest medalj in postavili 82 osebnih rekordov. V absolutni konkurenci sta izstopala Anemari Košak, ki je osvojila srebrni medalji na 50 m prosto in 50 m delfin ter bronasto na 100 m prosto, in Aljaž Guzej s tretjima mestoma na 400 in 800 m prosto. V mladinski konkurenci je odlično nastopila Hana Firšt, saj je bila druga na 400 m mešano. Celjani so zabeležili 19 finalnih nastopov. DŠ v Škofji Loki odpisani, a kljub težkemu razporedu smo ga razveljavili in obrnili stanje v našo smer.« Tajfun bo jutri gostoval v Mariboru. »Naša zmaga bi bila presenečenje, kajti Maribor letos igra odlično. Je favorit, vendar mi imamo taktiko, s katero bomo tekmo dobili. Smo optimisti.« Zaključek pokala Prihodnji teden bo celjska dvorana Golovec gostila zaključni turnir pokalnega tekmovanja. Četrtfinalni obračuni bodo na sporedu v četrtek in v petek. Pari so: Plama Pur - Krka, Helios - Splošna plovba Portorož (četrtek), Union Olimpija - Šenčur in Tajfun - Maribor (petek). MITJA KNEZ Foto: GrupA Panorama MALI NOGOMET Pokal Slovenije, povratni tekmi četrtfinala: Sevnica - Dobovec 4:5 (2:4); Grigič (3-ag), Marot (17, 19, 25), Vrabel (20), Nazarje - Litija 2:10 (2:5); Goltnik (3), Ugo-všek (6). ROKOMET 1. SL (ž), 14. krog: Velenje - Ptuj 35:26. Vrstni red: Zagorje 24, Krim Mercator 22, Krka 18, Žalec 16, Piran 15, Velenje 13, Celje, Ptuj 9, Ajdovščina 8, Logatec 6, Naklo 4. KOŠARKA 1. SL (ž), 18. krog: Athlete Celje - Triglav 62:54; Gajič, Abramovič 16, Potočnik 12, Lisec 6, Macura 5, Orozovič 4, Gabrovšek 3; Zdolšek 24, Burič, Piršič 7. Vrstni red: Athlete 27, Triglav, Gosuplje 23, Ilirija 20, Ježica, Konjice 18, AJM 17, Domžale, Odeja 15. (MiK) Rebeka Abramovič je bila poleg Gajičeve najučinkovitejša strelka Athletea. CINKARNA Športni koledar Petek, 1. 2. KOŠARKA Jadranska liga (ž), 19. krog, Celje: Athlete - Vršac (18). Sobota, 2. 2. MALI NOGOMET 2. SL, 17. krog, Velenje: Ve-plas - Benedikt (19.30). KOŠARKA 1. SL, 14. krog: Maribor - Tajfun (18), Rogaška - Zla-torog, Polzela: Hopsi - Mer-cator (19), Šoštanj: Elektra - Helios (20). 2. SL, 17. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Portorož (19). 3. SL - vzhod, 13. krog, Slovenj Gradec: Primafoto - Nazarje (19), Kašelj: Janče - Vrani (19.15), Posavje Ka-ško - Konjice (19.30). ROKOMET 1. SL (ž), 15. krog, Ljubljana: Krim Mercator - Zelene doline Žalec (19), Ajdovščina - Velenje (20). 20 KRONIKA Peško je prevozil Sodišče preiskuje podrobnosti nesreče Ta teden se je nadaljevalo sojenje Viliju Baumkirherju zaradi povzročitve tragične prometne nesreče iz malomarnosti. Decembra 2008 je v križišču Dečkove ceste in Ipavčeve ulice v Celju z vlečnim vozilom s polpriklopnikom trčil v 58-letno peško, ki je umrla takoj po trčenju. Tokrat so zaslišali dva voznika, ki sta pripeljala mimo kraja nesreče. Pričal je Peter Klanšek, ki je nesrečo videl kot voznik taksija in je Baumkirherja - ko se je ta s kraja odpeljal, saj sploh ni zaznal, da je trčil v peško - ustavil nekaj metrov od kraja dogodka. Klanšek je potrdil, da je Baumkirher v peško trčil z desnim vogalom priklopnika, nato jo je z zadnjim kolesom še prevozil. Žensko je mrtvo na tleh opazila tudi voznica, ki je prav tako peljala mimo, vendar trčenja ni videla. Sodišče želi zdaj preveriti še, v kakšnem zdravstvenem stanju je bila 58-letnica tik pred tragedijo, saj naj bi jemala več zdravil, in ali je to morda vplivalo na nastanek nesreče. Da bi pojasnili še te okoliščine, bodo 25. februarja zaslišali še medicinsko izvedenko. SIMONA ŠOLINIČ, foto: SHERPA (arhiv NT) Obtoženi Vili Baumkirher. Zagovarja se, da ni vedel, da je trčil v peško. Narkotiki: zdravniku pogojna kazen Sodba še ni pravnomočna »Že na prvi obravnavi mi je bilo jasno, kam to vse vodi. Pričakovano,« je po izreku sodbe dejal celjski zdravnik Andrej Žmavc. Zaradi kaznivega dejanja poneverbe so ga obsodili na leto dni zapora s preizkusno dobo dveh let. Kot je znano, so mu očitali, da je od decembra 2008 do avgusta 2010 neupravičeno porabil skoraj 3000 ampul dolantina, ki je močan nar-kotik in last celjskega zdravstvenega doma. Žmavc vseskozi trdi, da je zdravilo jemal zaradi bolečin v hrbtenici, sodišče pa je v njegovem dejanju videlo tudi naklep. Za več kot dva tisoč ampul je bilo izkazano, da naj bi jih uporabili v Domu sveti Jožef, kjer je Zmavc kot zdravnik skrbel za tamkajšnje upokojence, vendar je postopek pokazal, da uporaba narkotika ni bila vpisana v noben zdravstveni karton teh varovancev, je bilo slišati na sodišču. Zdravnik, četudi jih je jemal, pa si jih ni vpisal niti v svoj zdravstveni karton, trdi namreč, da je zdravil sam sebe, kar je v zdravstvu možno. Zapisoval pa naj jih ne bi, ker je natanko vedel vse podatke o svojem zdravljenju. Poleg kazni mu je okrajno sodišče naložilo, da mora Zdravstvenem domu Celje povrniti nekaj več kot 7 tisoč evrov, toliko škode naj bi z neupravičenim jemanjem dolantina povzročil. Ta denar mora nakazati v roku šestih mesecev, če tega ne bo storil, bo moral pogojno zaporno kazen prestati v zaporu. Povrniti mora tudi stroške postopka, ki znašajo več kot tri tisočake. Njegov odvetnik Marjan Feguš je na sodbo že napovedal pritožbo. Meni, da sodišče ni dovolj upoštevalo vseh dokazov, predvsem pa da ni dovolj pojasnilo položaj zdravnika, ki lahko zdravi sam sebe. Je pa poudaril znova tudi to, kar je Zmavc omenil že v svojem zagovoru: »Tisti zdravniki, ki so bili akterji v začetku tega postopka, so si zdaj razdelili funkcije, ki jih je takrat opravljal Zmavc, pa se nihče ne sprašuje o tej etičnosti ...« SŠol Foto: SHERPA Andrej Žmavc in odvetnik Marjan Feguš. »Razočaranje,« sta dejala po izreku sodbe. V gorah nevarnost snežnih plazov Najnevarnejša južna pobočja Gorski reševalci te dni opozarjajo na nevarnost snežnih plazov v gorah. Na našem območju velja trenutno 4. stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov, kar je visoka ogroženost za tiste, ki se odpravijo na gorata območja. Najbolj nevarno je v tem času na južnih pobočjih gora, predvsem na Mrzli gori nad Okrešljem ter pobočjih Velikega Vrha proti Korošici, Ojstrice in Planjave. Gorska reševalna zveza celo odsvetuje odhod v gore, če pa se kdo vendarle odpravi na pot, mora izbirati varne in že znane terene, pri čemer mora imeti popolno tako imenovano plazovno opremo. Celjski gorski reševalec Brane Povše svetuje izredno previdnost in še posebej omenja, da je trenu- tna »moda« turno smučanje: »Mnogi se odpravijo na turno smučanje, čeprav niso primerno opremljeni in precenjujejo svoje znanje.« Nujna oprema pri turnem smučanje je tako imenovani lavinski trojček, kamor spadajo lavinska sonda, lopata in plazovna žolna. Celjski gorski reševalci so morali letos že posredovati zaradi nesreče, v kateri se je ena oseba poškodovala, in to ravno pri turnem smučanju. Ena večjih akcij v zadnjem času je bila v Robanovem kotu na silvestro-vo, ko so pred zdrsom po snegu v prepad gorski reševalci rešili dva mlajša moška. V akciji, ki je trajala kar devet ur, je sodelovalo 22 reševalcev. SŠol INFO 113 Storil še več kaznivih dejanj? Na pošto kar s sekiro Policisti še preiskujejo, koliko drugih kaznivih dejanj naj bi storil 30-letnik, ki je v ponedeljek po denar na pošto v Slovenskih Konjicah prišel kar - s sekiro. Pri izhodu so mu poleg omenjenega orodja zasegli tudi denar, ki ga je ukradel. Rop se je zgodil malo po 16. uri, ko je moški vstopil na pošto, prišel do okenca uslužbenke in zamaskiran ter z grožnjami s sekiro zahteval denar. Delavke so mu v strahu izročile več tisoč evrov, ki jih je zložil in poskušal zbežati, a je namesto na prostost pri vratih prišel naravnost v roke policistom. Te je o sumljivi osebi pred konjiško pošto obvestil občan, zato so takoj prišli. Očitno je bil 30-letnik dokaj živahen, saj so pri prijetju policisti uporabili tudi prisilna sredstva in mu odvzeli prostost. Ropar ima stalno bivališče prijavljeno v Velenju, neprijavljen pa je že nekaj časa bival v Slovenskih Konjicah. Policisti ga bodo ovadili zaradi kaznivega dejanja ropa, za kar mu grozi večletna zaporna kazen. Preiskovalci zdaj preverjajo, ali gre morda za kakšnega starega znanca policije, zato preiskava morebitnih drugih kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil, še ni končana. Usodno prečkanje tirov V torek zjutraj se je na železniški postaji Dolga Gora zgodila tragična nesreča. Nekaj minut čez 7. uro je hitri vlak, ki je vozil iz Poljčan proti Šentjurju, trčil v 19-letno dekle. Do nesreče je prišlo, ko je 19-letnica prečkala tire. Po nudenju prve pomoči dekletu so dekle odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je umrlo zaradi hudih poškodb. Po nafto in blazine V začetku tedna je neznanec v Tepanju ukradel dobrih 600 litrov nafte. Tarča je bil Romun, ki je svoje tovorno vozilo z namenom, da bi počival, parkiral na avtocestnem počivališču. Tat je okradel tudi lastnika osebnega vozila, parkiranega v Zbelovem, na območju Slovenskih Konjic. Iz avtomobila je ukradel zračne blazine in varnostne pasove. S tem je povzročil za kar štiri tisoč evrov škode. Lomastili po lokalih .... V tem tednu je bilo na Celjskem kar nekaj vlomov v hiše in lokale. Na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah je storilec odnesel dnevni izkupiček, menjalni denar in za najmanj 300 evrov različnih cigaret. Na Starem trgu, prav tako v Slovenskih Konjicah, je tat poskušal s stene terase ukrasti LCD-televizor, kar mu na srečo ni uspelo, zato je pete odnesel brez plena. Vlom v gostinski lokal so policisti preiskovali tudi v Ulici mesta Grevenbroich v Celju, kjer neznani vlomilec ni odnesel nič. Nasprotno je tatvina »uspela« na Cesti ob železnici v Žalcu, kjer je nepridiprav odnesel kar cel blagajniški predal z menjalnim denarjem. ... hišah ... Policisti preiskujejo vlom v stanovanjsko hišo v Arclinu. Vlomilec je vanjo vstopil skozi okno jedilnice in odnesel več zlatnine. Pripravil si je tudi LCD-televizor, ki pa si ga očitno ni mogel oprtati, zato ga je pustil. Zlatnina je ta teden izginila tudi iz hiše v Radečah, v katero je vlomilec prišel tako, da je razbil okno. V Špeglovi ulici v Velenju pa je nekdo nepovabljen prišel v garažo in nabral različno orodje v vrednosti okoli tisoč evrov. Orodje je odnesel tudi tat, ki je prišel v drvarnico ob stanovanjski hiši v Drapšinovi ulici v Celju. ... in deloviščih Z delovišča v Gorici pri Velenju je neznan storilec odnesel bakrene vodnike, vredne skoraj dva tisočaka. Policisti iščejo tudi moškega, ki je kradel na delovišču v Radečah. Tam pogrešajo več različnega orodja, ki ga je storilec nabral v gradbenem zabojniku. Povzročena škoda je ocenjena na 3 tisoč evrov. Orodje je bilo zaželeno tudi v Nazarjah, tam ga je nekdo ukradel kar iz kombiniranega vozila. Škode je za okoli tisoč evrov. Tolikšno vrednost imajo tudi stvari, ki jih pogrešajo v industrijski coni Arnovski gozd, kjer so prav tako vlomili v gradbeni zabojnik. Izginilo je več električnih kablov in bakrenih žic. Storilec je poskušal vlomiti še v prostor, kjer imajo shranjeno orodje, vendar mu ni uspelo. V Košnici pri Celju pa je v torek nekdo iz delovnega stroja ukradel kar 300 litrov nafte. SIMONA ŠOLINIČ MODRI TELEFON 21 Dokupi let Bralec je pred dvema desetletjema izkoristil zakonsko možnost ter dokupil nekaj let za čas, ko je delal na domači kmetiji. Po nedavnem sprejetju pokojninske reforme sliši, da se bo smel moški po novem upokojiti s starostjo 60 let, vendar brez dokupov. Sprašuje, če to velja tudi za njegov nekdanji dokup let za delo na domači kmetiji. Iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovarjajo: »V zvezi z novim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je treba pojasniti, da se dokupljena pokojninska doba (npr. za čas opravljanja kmetijske dejavnosti, za čas študija ...) šteje v okvir pokojninske dobe, s čimer se upošteva pri izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine oziroma starostne pokojnine. To je v primeru, če posameznik dopolni 65 let (ali ustrezno drugo starost, ki je določena v prehodnih določbah v 27. členu ZPIZ-2). Hkrati z navedenim se doba iz dokupa upošteva tudi pri določitvi odmernega odstotka za odmero predčasne ali starostne pokojnine. Takšen način tolmačenja izhaja iz 129. člena ZPIZ-2, kjer je opredeljeno, da pokojninska doba, ki je določena kot pogoj za pridobitev in uveljavitev pravic, obsega tudi čas, vštet v pokojninsko dobo na podlagi pravnomočne odločbe po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih do 31. decembra 2012. Ob tem je treba opozoriti, da se dokupljena pokojninska doba ne bo upoštevala samo pri tistih posameznikih, ki se bodo lahko upokojili pri starosti 60 let in 40 letih pokojninske dobe brez dokupa. Namen te določbe je jasen - predčasno brez malusov se bodo lahko upokojili samo tisti delavci, ki so dejansko začeli delati zgodaj in so bili aktivni 40 let.« Ogrožena cesta Bralka se ponovno pritožuje zaradi problema ob cesti iz Brloga do Ribiškega doma ob Šmartinskem jezeru. Tam sta v zadnjem času z ene strani zasuta obcestni jarek in prepust, zato se zlivata voda in zemlja na cesto ter naprej na drugo parcelo (v celotni dolžini nad dvajset metrov). Bralka omenja, da si je stanje takoj po novem letu ogledal občinski inšpektor Janez Kušar, vendar problem še ni odpravljen. Želi izvedeti, kdaj bo. Iz Mestne občine Celje so poslali odgovor, ki ga je pripravil inšpektor Janez Kušar: »Kolikor vemo, naj bi Finančni i I lizing AT K A Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si Bližnjica/do dobrega/ curtomobUcu ob cesti proti ribiškemu kotu bližnji sosed odložil nekaj zemlje. V zimskih razmerah je dejansko stanje težko ugotoviti, saj je ob cesti splužen sneg. Takoj, ko se bo vreme izboljšalo, bodo pristojne službe položaj preverile na kraju samem ter težavo skušale odpraviti, kakor hitro bo mogoče.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Bralna značka Novega tednika Dragi knjigoljubci! Vabimo vas, da se nam pridružite pri Bralni znački Novega tednika, ki bo trajala od 4. januarja do 31. marca 2013. In kaj pričakujemo od vas? Preprosto. Med ponujenimi 43 knjigami izberite eno, jo preberite in nam napišite obnovo na največ eni tipkani strani oziroma v obsegu največ 3000 znakov s presledki. Dodajte seveda še svoje polno ime in priimek, telefonsko številko in naslov bivališča. V obnovi morate odgovoriti vsaj na tri vprašanja: o čem besedilo pripoveduje, kdo so glavni junaki, zakaj vam je bila knjiga všeč oziroma čemu morda tudi ne. Naj vam »steče« ... Zimske urice so kot nalašč, da vzamemo v roke kakšno dobro čtivo. Zvesto prijateljico. Knjigo. In nagrada? Ja, tudi to smo pripravili za vas. Dobila jo bosta dva knjigoljubca. Tisti, ki bo po oceni uredništva napisal najbolj zanimivo in berljivo obnovo, ki jo bomo tudi objavili v časopisu, ter tisti, ki ga bomo iz kupa prispelih pisem izžrebali. In obema spet naložili ... branje, seveda! Prejeli smo že vaše prve obnove knjig, ki ste jih izbrali po predlaganem seznamu. Vzemite knjigo v roke, do konca marca imate še dovolj časa, da sodelujete v naši akciji in se potegujete za lepo knjižno nagrado. Naj se bere tudi v 2013! UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA 1 Z. ŠT. AVTOR NASLOV PRIPOROČA 1. Andrej Kokot Kaplja žgoče zavesti URŠKA SELIŠNIK 2. Jan Guillou Zlo TATJANA CVIRN 3. Javier Marias Jutri v bitki misli name BRANKO STAMEJČIČ 4. Franc Branko Janžek Naš Jošt BRANEJERANKO 5. Samo Rugelj Delaj, teci, živi URŠKA SELIŠNIK 6. Jorge Bucay Ti povem zgodbo? SAŠKA T.OCVIRK 7. Harlan Coben Odšel je za vedno TATJANA CVIRN 8. Maja Haderlap Angel pozabe URŠKA SELIŠNIK 9. Richard Russo Pravi moški BISERKAPOVŠE TAŠIČ 10. Maeve Binchy Hiša na Tari ŠPELA OŽIR 11. Christina Hopkinson Kup navlake pod stopnicami SAŠKA T. OCVIRK 12. Anita Nair Ženski kupe TATJANA CVIRN 13. Jožefa Kovačič Večerne misli BRANEJERANKO 14. Ray Kluun Pride ženska k zdravniku, Vdovec BISERKA POVŠE TAŠIČ 15. Matej Krajnc Balada za bencinsko s sirom IVANA STAMEJČIČ 16. Vadim Zeland Transurfing realnosti SIMONA ŠOLINIČ 17. Igor Karlovšek V objemu lože BISERKAPOVŠE TAŠIČ 18. Alan Hollinghurst Linija lepote TATJANA CVIRN 19. Gordana Kuic Vonj po dežju na Balkanu URŠKA SELIŠNIK 20. Beverly Naidoo Druga stran resnice BISERKAPOVŠE TAŠIČ 21. Cormac McCarthy Cesta BRANKO STAMEJČIČ 22. Jack London Martin Eden SAŠKA T.OCVIRK 23. Tone Partljič Hvala vam, bogovi, za te blodnje URŠKA SELIŠNIK 24. Erich Scheurmann Papalagi SIMONA ŠOLINIČ 25. Drago Jančar To noč sem jo videl ŠPELA KURALT 26. Marjan Tomšič Grenko morje ŠPELA OŽIR 27. Vladimir Vekic Ljuljka v žitu BRANEJERANKO 28. Helena Fone EFT za telebane PIKA RAJNAR 29. Emma Donoghue Soba TATJANA CVIRN 30. Sofi Oksanen Očiščenje TATJANA CVIRN 31. Vinko Trinkaus Podjetnica BISERKAPOVŠE TAŠIČ 32. Amalija Škrobar Imela sem temen in hladen dom BRANEJERANKO 33. A. M. Homes Jack TANJA DROLEC 34. Andrej E. Skubic Koliko si moja? URŠKA SELIŠNIK 35. Arto Paasilinna Srečni človek DR. ROMANA JORDAN 36. Franc Branko Janžek Goronci BRANEJERANKO 37. Bojan Godeša Čas odločitve TONE KREGAR 38. Goran Vojnovic Jugoslavija, moja dežela BRANKO STAMEJČIČ 39. Marilyn French Ženske BISERKAPOVŠE TAŠIČ 40. Danijel Artiček Vozači in kurjači - zgodbe o Rogačanu BRANKOJERANKO 41. Janez Cvirn Kri v luft! Čreve na plot! BRANEJERANKO 42. Dr. Robert Sutton Ni prostora za prasce SIMONA ŠOLINIČ 43. Kerstin Gier Za vsako rešitev se najde težava SAŠKA T. OCVIRK 22 INFORMACIJE s super ugodnostmi samo za Vas! Med tistimi, ki so pravilno odgovorili na nagradno vpraäanje o Quantum sistemu za zaščito avtomobilskega laka, objavljeno 4. januarja 2013, je: Marija C vi ki, Kocbekova 36, 3202 LjubeČna! Upoštevali smo kupone, ki so v uredništvo prispeli do 30. januarja 2013. Nagrajenka bo darilni bon prejela po pošti. SERVIS DREV d.o.o. Drešinja vas 46 a, 3301 Petrovjj H J pri nakupu nad 20 evrov. I Za Vas in Vaš dom vršimo: d o m o f 1 n a 1 -tesarstvo DOMO FINAL Ivin RQ&ACEA s,p, Ut Bratov Janfarjev 11a 3212Vcyni1t GSM: 041 756 668 telefon/Tax: 03 731 21 72 e-poŠta: domofirial(»M si ■ krovstvo - stavbno kleparetvo - montaioVduxoken ■ iid^lavi rlddlErCiküv - izdelava favni h in zelenih streh Pooblaščeni krovec la kritine: GERARD. C REATQHTQN DACH, BRAMAC, LINDAS. HQSEKRA.TE&OLA, S-METAL ESAL _ peci it fiumiLiiG or.BfviNit hi Upi IN rCHfftÄ UQKWA i l! I [ A ri b !.', i; u p. IL HO O LI £ (Titel DV OP Li i CÜEI BOUIPJI IA Q&PEVANJE WINITABNI U" HlORtlFIJItJI a I INI JAVK1 AKUMULAIDHJI - L L LOG O J N IK I V 1)0 E Bi 1F BKCt! JI ! 4 HU16 Nfl TO66 li IDI i IYHI Eft PAITEIHE fflSOOI KOS TtfSMOINSTAtACUE I l»L »J/W H W, p»: W1/M97M,hm« m Bit KdHlrtK.ka 8. 3230 Š.niju. I Hi; lnhMib4in(|.ri .www.kob-kozalf.sl TllCt 36-01 DELOVNI ČAS: delavni« od 8,00-18-00. Mbol* od 8.00-12.00 24 INFORMACIJE KRALJESTVO DOBREGA OKUSA OCVRTI SKUTNIŽLIČNIKI Sestavine: 250 g skute 200 g moke ščep pecilnega praška 1 jajce sol, malo kajenskega popra 2 do 3 žlice mleka maščoba za cvrtje Priprava: Sestavine zmešamo v gladko testo. V ponvi segreje-mo maščobo (olje, kokosovo olje, svinjsko mast - po želji). Testo oblikujemo z žlico in ga polagamo v maščobo ter zlato rumeno ocvremo. Ocvrte žličnike odlagamo na krožnik, pokrit s papirnato servieto, ki popije odvečno maščobo. Ponudimo jih kot samo Priprava: Zrezke rahlo potolčemo in solimo. Namočimo jih v jajce in povaljamo v drobtinah, ki jim lahko dodamo malo zmletih lešnikov ali orehov. Na obeh straneh jih hitro popečemo na maslu. Po nekaj minutah peke jih zalijemo z zajemalko juhe in pustimo še malo dušiti. Preden zrezke postrežemo, jih posipamo s parmezanom in sveže nasekljanim peteršiljem. Sprejemamo naročila za zaključene družbe. Nudimo dobro domačo hrano in žlahtno kapljico. Info in rezervacije na tel.: 041/203 914in 03/748 3018 POČUTITE SE DOMAČE, V SONČNI DOLINI POD ŽUSMOM. MALI OGLASI / INFORMACIJE 25 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje MOTORNA VOZILA PRODAM FIAT grande punto, slovensko poreklo, letnik 2008, prevoženih 54.000 km, svetlo siv metalik, 5 vrat, prodam za 4.990 EUR. Telefon 041 866-822. 333 KUPIM OSEBNO vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. 227 STROJI PRODAM KUPIM TRAKTOR Štore, Zetor, Univerzal, Ursus ali Ferguson kupim. Telefon 041 235-349. POSEST PRODAM NAJLEPŠO vikend parcelo v Celju ugodno prodam. Telefon 031 415-810. 155 V CELJU prodam dvostanovanjsko hišo. Vsako stanovanje ima 90 m2, lahko sta ločeni ali povezani med seboj. Cena 179.000 EUR. Telefon 041 715-039. 241 NA zelo lepi lokaciji v okolici Šentjurja (Lekmarje) prodam približno 100 m2 veliko, takoj vseljivo stanovanjsko hišo. Stoji na parceli 1.800 m2, vpisana v zemljiško knjigo, cena 82.000 EUR. Telefon 040 760-930. p Do36nesecevnaosnovi0D,pokojnhe | PE CELJE, UL XIV. dhfal|s 14, «j 03/4257000 * STAYER 540, 40 km, registriran in dvoo-sno prikolico kiper, prodam. Telefon 041 783-347. 26 4 BALIRKO Deutz far, z vso opremo (mreža, vrvica, široka pobiralna naprava, kotalna proda), prodam. Telefon 041 878-010. 282 TRAKTOR Kramer, s kosilnico, 22 konjskih moči, letnik 1957, prodam. Telefon 041 284-081. 314 02/2341000 J4 1'Jiti »:V1'J;I'JM StaiMta Rozmana 16,02/521-3000 BONAFIN PLUS d.o.o. Slovanska 27,1000 Ljubljana ODDAM V ROGAŠKI Slatini dam v najem vikend z vrtom in sobo s tušem in wc-jem, posebni vhod. Telefon 031 510-441. STANOVANJE PRODAM Kugln* «3.o.a. a.OW-TB,5 n HSflJtW / j.u) i' (J vedeževanje, astrologija, feng shui astrologinja i DACA Mjjtrftldtj-jii vt'dvz« v dlkj JASNA aitraJag DANIEL aHrplorjijii LEA angelifce iiganikfr^aKf' vcdcicv-ilka KARINA EMA tor al ciganskc knete vadvžcvalka ANA vttdei&tfälka ULA eigaiuki' kaitL» Pokličite nas ceneje! OSNOVNE ŠOLE MESTNE OBČINE CELJE vabimo k vpisu v 1. razred za šolsko leto 2013/2014 Vpis bo potekal v naslednjih dneh: PONEDELJEK, 11. februar 2013, od 9. do 15. ure • SREDA, 13. februar 2013, od 9. do 15. ure • ČETRTEK, 14. februar 2013, od 12. do 18. ure • Vpis je obvezen za otroke, rojene leta 2007. • Starši obvezno vpišejo otroka v tisto šolo, ki je določena s šolskim okolišem, v katerem bivajo. • Na vpogled prinesejo identifikacijski dokument otroka (rojstni list, osebno izkaznico, potni list). I. osnovna šola Celje, II. osnovna šola Celje, III. osnovna šola Celje, IV. osnovna šola Celje, Osnovna šola Frana Kranjca Celje, Osnovna šola Frana Roša, Osnovna šola Hudinja, Osnovna šola Lava, Osnovna šola Ljubečna. 326 DVOINPOLSOBNO stanovanje na Lavi in dvosobno v Okrogarjevi 3 v Celju prodamo. Telefon (03 ) 49 2-1740, 031 488-287. 291 CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, center. Prodamo dvosobno stanovanje v Prešernovi ulici v Celju, 45,50 m2, opremljeno, v I. nadstropju večsta-novanjske stavbe, z drvarnico 6,00 m! in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, plin, internet, za 57.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ENOSOBNO stanovanje, 36 m2, Trubarjeva ulica v Celju, oddamo. Telefon 041 531-627. 251 GARSONJERO v centru Celja, visoko pritličje, nizki stroški, oddamo, cena 220 EUR. Telefon 041 668-070. 287 nil insTttiacuc UGODNO /JEKLENA STREŠNA KRITINAl I OD 6,60 EUR z ddv GSM: 040 349 992 V www.lindap.si BIKCA simentalca, 130 kg, prašiča, 110 kg ali polovico, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739391. 256 ŠTIRI peteline, pasma susak, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 922-319. 268 Marjan Tovornik, s. p. Podgrad 32, Šentjur GSM: 041 396 106 tovornikmarjan@gmail.com OGREVANJE -VODOVOD - PLIN SANACIJA KOPALNIC, KLIMA, SOLARNI SISTEMI, TOPLOTNE ČRPALKE, BIO MASA PRODAM KUPIM V CELJU kupim stanovanje do 55 m2, plačilo takoj, lahko tudi v slabšem stanju. Telefon 041 601-555. 333 ODDAM MANJŠO opremljeno garsonjero na Otoku oddam. Telefon 031 521-478. 245 V VRBJU pri Žalcu, v zgornjem delu hiše oddamo opremljeno stanovanje, 70 m2. Najemnina po dogovoru. Telefon 070 814-449. p DELNO opremljeno stanovanje, velikost 45 m2, z balkonom, oddamo 1. 2. 2013. Telefon 031 298-123. 292 OPREMLJENO garsonjero v Celju oddam v najem. Telefon 041 727-243. 309 ENOSOBNO in dvosobno stanovanje v centru Celja oddam ali prodam. Telefon 041 983-114. 315 OPREMLJENO, centralno ogrevano stanovanje, 42 m2, za dve do tri osebe, oddam. Telefon 041 650-737. 317 Ali iščete ugodni kredit? Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor, 02/252-48-26, 041/750-560 V CELJU oddam opremljeno garsonjero za nedoločen čas. Telefon 00385 917863243, 041 547-317. p NOV kavč, raztegljiv, primeren za ležišče, pod kavčem je prostor za shranjevanje, ugodno prodam. Zraven podarim rabljen dobro ohranjen kavč, ki ima prostor za shranjevanje. Telefon 070 338-892. 300 mimm astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE ž cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja 6SN 041404 935 PRODAM PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 130 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 131 BURSKE kozliče za zakol ali za razplod prodam. Telefon 041 649-414. Š PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311476. 132 DVE telici simentalki, težki 250 kg, prodam. Telefon 5772-372. 293 DVE telici, breji štiri mesece in enega bikca, čb, starega 5 mesecev, prodam. Telefon 031 588-031. 255 KRAVO, brejo 6 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 878-010. 282 astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operatorja Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Celle: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja p 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE Dva časopisa v enem - prvič že 7. Novi tednik je z vami že 68 let. Lahko nam zaupate. Tudi zato, ker sledimo spremembam in smo del njih. Prisluhnili smo številnim bralcem in poslovnim partnerjem ter torkovo in petkovo številko nadgradili in združili v eno, četrtkovo. Dva snopiča Novega tednika vam bosta vsak četrtek prinesla še več krajših novic o vašem kraju, zanimivih reportaž, priljubljenih rubrik in svetlih ter temnih zgodb, ki jih tudi na Celjskem piše življenje. r. v tednik Novi tednik od 7. februarja 2013 od četrtka do četrtka PRAŠIČE, 120 do 150 in 250 do 280 kg, prodamo. Možna dostava, po naročilu tudi polovice, Zgornje Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 216 NEMŠKE ovčarje, zelo lepe, stare dva meseca, prodam. Šentjur, telefon 041 714-914. 269 DVA bikca simentalca in črno belega, stara 3 tedne, prodam ali menjam za teličko. Telefon 031 447-195 . 28 8 PUJSKE, od 30 kg naprej, prodam. Telefon 031 862-081, 041 880-798. 299 BURSKE kozliče, stare 4 mesece, prodam. Telefon 041 957-704. 305 TELIČKO, črno belo, staro teden dni, prodam. Telefon 031 397-583. 312 BIKCA in teličko simentalko, 130 do 140 kg, prodamo. Telefon 041 906-913. 316 TELICE simentalke po izbiri in teličko simentalko, staro 10 dni, prodam. Telefon 031 840-282. p KUPIM DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 6 47-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA HRAZJ ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,30 evra. Ob prehodu na vsebinsko zajetnejšo četrtkovo izdajo bo cena za naročnike ostala nespremenjena. Naročniki plačajo na mesec 9,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Dva časopisa v enem - torkovo in petkovo številko smo združili ter nadgradili v eno, četrtkovo. Od 7. februarja se veselite konca tedna že v četrtek ... v družbi Novega tednika. VSE vrste krav in telic za zakol ter krave in telice iz ekološke reje, za nadaljnjo rejo, kupim. Telefon 041 544-270. p DVE telici simentalki, težki od 250 do 300 kg, kupim. Telefon 041 517-616. 267 PRODAM 400 l vina, sorta jurka, ugodno prodamo. Telefon (03) 5794-316. 284 BALE, silažne, koruzo in pšenico prodam. Telefon 041 763-478. 320 OSTALO PRODAM VEČ klafter suhih bukovih drv in svežih, možna dostava, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 041 541-188. 310 REZAN les, debelina 25, 35 in 50 mm, hrast, bor in smreka, prodam. Telefon 040 827-587. 307 SUHA bukova drva prodam. Informacije po telefonu 041 822-890. p ŠROTAR za mletje koruze in storžev, mikser za mletje krme za živino oz. za mletje krmne pese z motorjem in prašiča za zakol, 150 kg, rejen samo z domačo hrano, prodam. Telefon: 031 853-674. 301 BIKCA limuzin, 200 kg, kravo za zakol in gabrova drva po 45 EUR/m3, prodam. Telefon 031 747-930 . 325 BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n SLIVOVKO in vinsko žganje ter kotel za kuhanje žganja, 45 l, prodam. Telefon 040 450-405. 176 BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 3361 DRVA, bukova ter mešana, dolga, v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p DESKE in plohe, parjene in neparjene bukve, oreha, javorja, češnje, hrasta, lipe, vse zračno suho, prodam. Možna dostava. Telefon 040 211-346. p VGRADNO belo banjo, 150 - 70, zastekljen kuhinjski element s polico, širina 30, dolžina 70 cm, novo vodovodno cev Alkaten, 32 col, primerno za zalivanje, dolžina 158 cm, prodamo. Telefon (03) 710-3283, 031 561-042. 280 LOVSKI karabin z daljnogledom Swarovski in akvarel Avgusta Lavrenčiča ugodno prodam. Telefon 041 738-202. 295 KUPIM BUKOVO hlodovino - žagarska kakovost kupim. Telefon 041 794-200. p VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 289 HLODOVINO: smreka, jelka, na panju ali za kamionsko cesto, kupim. Telefon 031 649-201. 313 56-letni, 170/75, s stanovanjem v Celju iščem urejeno žensko s podeželja za resno zvezo ali občasno druženje. Če si bova všeč, se lahko preselim k tebi ali pa prideš ti k meni. Telefon 051 385-425. 259 V DRUŠTVO osamljenih čebelic in metuljev Evrina vpisujemo dame od 40 do 68 let, ki želijo srečanj, prijateljstvo ali morda resno zvezo. Vsi, ki si želite druženja, družbo in srečanj, pokličite 041 525-061. 321 MALI OGLASI / INFORMACIJE 27 MOŠKI srednjih let želi damo, svetlolasko, z zunanjo in notranjo lepoto, ki bi se preselila za resno razmerje. Sreča za oba. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SRCE. 322 NE iščem lepote, iščem le pošteno žensko za skupno življenjsko pot pri meni. Sem 60 let star vdovec, invalid, vesele narave. Telefon 068 157-028. 318 ZAPOSLITEV PO poklicu sem bolničar in iščem delo: pomoč starejšim in invalidnim na domu, pomoč pri osebni negi, v gospodinjstvu. Pridem lahko tudi za malo ur dnevno. Telefon 041 881-892, 031 264-071. 297 IŠČEM delo na domu: čiščenje, kuhanje in druga gospodinjska dela. Telefon 041 397-219. 319 IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n DRUŠTVO materina dušica, Pilštanj 17, organizira brezplačne vikend tabore za otroke na Kozjanskem. Telefon 041 840-727, Simona, Ada. 113 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 231 nji, 90 let, Antonija MAROVT z Rečice ob Savinji, 97 let. Velenje Umrli so: Marija URŠNIK iz Šoštanja, 81 let, Ana DUŠAK iz Velenja, 79 let, Stanislav RAM-ŠAK iz Velenja, 76 let, Vanja STROPNIK iz Šoštanja, 53 let, Jožefa LESJAK iz Velenja, 87 let, Jožef CVIKL iz Rečice ob Savinji, 60 let, Henrik KORELC iz Podkraja pri Velenju, 77 let, Franc PUČKO iz Šoštanja, 76 let, Anton SUHOREPEC z Ljub-nega, 81 let, Frančiška LOM-ŠEK iz Rečice ob Savinji, 95 let, Ljudmila RAŠČAN iz Velenja, jM?;eanAnRE™e- www.radiocelje.com iz Velenja, 92 let. Zvezde na nebu in ptice pod nebom, pokažite ji še kdaj pot do nas, pa četudi samo v sanjah ... Angele pa prosimo, imejte jo radi, da ne bo nikoli sama . V SPOMIN V tihi žalosti in z ljubeznijo čuvamo zaklad spominov, ko je 1. februarja 2010 za vedno odšla od nas ljubljena MARIJA ŠTORMAN iz Šempetra Zlata mami, v času, ki je minil in po poteh življenja, ki so pred nami, te bomo večno pogrešali ... O, kolikokrat bi ti imeli kaj povedati, kajti ti si nas znala razumeti . Bilo smo čisto tvoji in ti samo naša! Solze pa bodo za vedno ostale in naj ti bodo zibelka večnosti. Mi pa ostajamo tvoji ... Sin Zvone z Milico, Elizabeto in Anamarijo ter sin Janez z Manico, Iztokom in Gregorjem PRALNICA Ašič, Zagrad 12, Celje opravlja družinska pranja perila, zaves, odej z dostavo na dom. Telefon (03) 5484848. 237 STANOVANJE oddam ženskam. Iščem žensko za druženja in prijateljska srečanja. Telefon 070 361-418. 261 ŽIVINSKO prikolico za eno govedo prodam. Kupim konja ponija. Telefon 031 733965. 263 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n Poroke Šentjur pri Celju Poročila sta se: Urša KAJ-BA s Ponikve in Marko PERC iz Lažiš, Violeta DAVIDOVSKI in Slaviša PANIČ, oba iz Šentjurja. Smrti Celje Umrli so: Franc JANŽEKO-VIČ iz Celja, 85 let, Srečko PUKMAJSTER iz Celja, 59 let, Janko KARNER iz Za-grada, 59 let, Jožef POŽEK iz Šmartnega v Rožni dolini, 88 let, Ivan ZDOLŠEK iz Celja, 83 let, Ivanka ČEDE iz Celja, 86 let, Jožefa POTOČNIK iz Celja, 70 let, Ana MEH iz Slatine pri Šmartnem ob Paki, 83 let, Anton LOKAN iz Založ, 66 let, Ivan RAKUN iz Rečice ob Paki, 73 let, Marija KOCELI iz Žalca, 86 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Martin KAPE-RALO iz Sv. Florjana, 57 let, V TRENUTKIH ŽALOSTI POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ VOJNIK in CELJE I 24 UR OBISK IMA DOMuj Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA 12. januarja nas je za vedno zapustila draga mati, babica in prababica SLAVICA VREČKO Hvala vsem za izrečena sožalja, sveče in cvetje ter iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo nosite v srcu. Otroci Marjana, Anica, Draga, Jože in Stani z družinami Kar bilo je dano, zdaj nam je odvzeto, odvzeto vse, kar nam bilo je najbolj sveto. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija IVANA ZUPANCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalje. Globoko užaloščeni vsi njegovi Dve leti na tvojem grobu svečke že gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V mojih prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi moja sreča. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 28. januar, ko je pred dvema letoma prenehalo biti ljubljeno srce dragi mami, babici in tašči JOŽEFI RADOŠIČ iz Slatine 16 b, Šmartno v Rožni dolini (14. 2. 1929 - 28. 1. 2011) Zelo močno te pogrešam, draga mama, in vsak dan smo skupaj v mislih s teboj. Tvoja hčerka Erna z družino Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Niti roke v slovo nam nisi dal, a za vedno v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Zapustil nas je KARL MEH (23. 1. 1943 - 20. 1. 2013) Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za izrečena so-žalja ter darovane svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vam, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu Kostanjšku za lepo opravljen cerkveni obred in kolektivu Energetike Celje. Žalujoči: sin Srečko z družino in ostali sorodniki Tiho tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, spomin nate pa za vedno bo ostal. ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice in prababice MARIJE BRATEC iz Trobnega Dola (11. 3. 1921 - 23. 1. 2013) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, sveče, cvetje in svete maše. Hvala dr. Boriču, patronažni sestri Tomici, Komunali Laško, kaplanu Tibautu, Jožetu Kaplu, pevcem in trobentaču. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči vsi njeni 329 296 L 15 290 Kako boš prižgal luč, če sam ne goriš? ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in atija FRANCA PAVLIČA z Obrtne ceste 3, Trnovlje pri Celju (2. 12. 1945 - 22. 1. 2013) se iz vsega srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in tople stiske rok, besede tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala domačemu župniku g. Alojzu Kostanjšku za opravljen cerkveni obred, duhovnikom g. dekanu Alojzu Vicmanu, g. Tonetu Pergerju, g. Andreju Mazeju, g. Tonetu Vrisku in g. Vinku Rančigaju za somaševanje. Hvala MPZ KUD Ljubečna, ŽPZ KUD Ljubečna in ŽPZ Laško za čutno odpete pesmi. Iskrena hvala gospe Sabini Majcen, gospe Ireni Gaber-šek in gospodu Franciju Ofentavšku za besede zadnjega slovesa. Hvala pogrebni službi Primožič za spoštljivo opravljene pogrebne storitve in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, pa vas nismo posebej omenili. Žalujoči: žena Anica, sin Tomaž in hči Katka z Vilijem n 28 RADIO, KI GA BERETE 190.6 95.1 95.9 100.3 Od prvega tona do nastopa Tako je pianist in učitelj klavirja Primož Mavrič naslovil knjigo, ki jo je izdal pred časom. V edinem tovrstnem slovenskem priročniku, namenjenemu pianistom, je na podlagi praktičnih primerov prikazal skrivnosti, s katerimi je učenje klavirja lažje in zabavnejše. Primož Mavric je svojo glasbeno pot začel na Glasbeni šoli Žalec in jo nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Celju. Leta 2000 je kot zlati maturant zaključil splošno gimnazijo, Po slovensko s Katrco Zmagovalka meseca januarja je skladba LEPO JE BIT CELJAN, ansambla Vera in Originali. PREDLOGI: 1. VASOVALCI: Ni več prela 2. ANSAMBEL JAVOR: Ljubezen na vasi 3. NEMIR: Čez praznike spet bom doma 4. NAVIHANKE IN VESELE ŠTAJERKE: Vesele navihanke 5. ANSAMBEL GLAS: Ta polna luna 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. IMPOSSIBLE - JAMES ARTHUR (2) 2. SCREAM & SHOUT - WILL. I. AM FEAT. BRITNEY SPEARS (4) 3. RADIOACTIVE - RITA ORA (5) 4. LET US MOVE ON - DIDO FEAT. KENDRICK LAMAR (4) 5. ALL ALONE - FUN (1) 6. LOVEBIRD - LEONA LEWIS (3) 7. GIVE ME LOVE - ED SHEERAN (5) 8. FLESH AND BONE - KILLERS (1) 9. WHERE ARE WE NOW - DAVID BOWIE (2) 10. TRUST ME - A1 (3) DOMAČA LESTVICA 1. OD VIŠINE SE ZVRTI - IN & OUT (5) 2. WALKING ON A CHANCE -ZEBRA DOTS (2) 3. KRILA - NEISHA (3) 4. OB TEBI BOM OSTAL - JAN PLESTENJAK (1) 5. PRAVLJICA MALINA - DARE ACOUSTIC (6) 6. MALO FANTAZIJE - DEMETRA MALALAN (4) 7. NISEM KRIV II - GAL GJURIN (4) 8. KORAČNICA - MELANHOLIKI (3) 9. NEBO NAD BERLINOM - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (1) 10. SAMOTA - SELL OUT (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SUIT & TIE - TIMBERLAKE JUSTIN FT. JAY Z DAYLIGHT - MAROON 5 PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: RITEM ULICE - REGINA RAZSTA - BRO FEAT. POLONA LEBEN Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. in sicer kot edini glasbenik v celotni generaciji zlatih maturantov. Na Akademiji za glasbo v Zagrebu je leta 2004 z odliko zaključil dodiplomski študij klavirja in nato na Akademiji za glasbo v Ljubljani z najvišjo oceno še magisterij s področja klavirske metodike in didaktike, ki pa je bil tudi osnova za njegovo knjigo. V času šolanja se je udeleževal številnih mojstrskih tečajev klavirja, izvedel je na desetine solističnih recitalov in koncer-tiral z različnimi orkestri. Prav tako je prejel števila priznanja in nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Danes poučuje na Glasbeni šoli Celje in Glasbeni šoli Rista Savina Žalec. Njegovi učenci in dijaki se zelo uspešno udeležujejo državnih in mednarodnih tekmovanj in so dobitniki številnih priznanj ter nagrad. Sicer je Primož Mavrič tudi velik ljubitelj fitnesa, literature in potovanj. Ne zamudite pogovora z našim tokratnim znancem to nedeljo po 10. uri na Radiu Celje. S Primožem Mavričem se bo pogovarjala Špela Ožir. Foto: SHERPA Primož Mavrič Kuhajmo skupaj Vsakdanje kuhanje ali kuhanje za posebne priložnosti, vedno je dovolj možnosti za osebno noto. To dajejo kuharskim oddajam na Radiu Celje vsako sredo ob 10.20 gostje, ki delijo svoje kuharske izkušnje, nasvete in recepte. Slednje objavimo tudi v Novem tedniku, da se kakšna sestavina ne izgubi ali postopek priprave ne pozabi. Z nami so tako »kuhali« že številni znani s Celjskega: Marijana Kolenko, Jana Govc Eržen, Damjan Vrečko, Michael G. Alujevič, Brigita Fižuleto, Edita Mejač, Ale- ksa Gajšek Krajnc in Vasja Podkrižnik, če omenimo le nekatere. Oddaji Kuhajmo skupaj boste odslej lahko prisluhnili tudi ob sobotah dopoldne. Na željo poslušalcev bomo namreč vsako soboto ob 11.20 predvajali ponovitev sredine oddaje. To sredo je Nena Lužar v kuharski oddaji gostila Vasjo Podkrižnika, ki je namesto prometnih informacij poslušalkam in poslušalcem tako delil kuharske nasvete in izkušnje. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 2. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 3. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 4. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 5. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 6. februar Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) ČETRTEK, 7. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox) PETEK, 8. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Univox) VODNIK 29 RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot (ogled po dogovoru) Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon Celje: ciklus prve pregledne celostne predstave: Andreja Džakušič, pregledna razstava, do 21. 2. Galerija železarskega muzeja Teharje: XIII. celjska fotografska razstava 2012 umetniške fotografije JSKD OI Celje in Fotografskega društva Celje, do 29. 2. Galerija Mercator centra Celje: razstava nagrajenih likovnih del četrtega slikarskega ex-tempora Sladka Istra, do 19. 2. Razstavišče mestne knjižnice Velenje: razstava Pregled produkcije EPK 2012, do 8. 2. Riemerjeva galerija Slovenske Konjice: razstava Mesec pravoslavnih ikon, do 18. 2. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturno in umetnostnozgo-dovinska razstava, Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti. Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žu-smu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti DRUSTVA VABIJO _PETEK, 1. 2._ 8.00 Trubarjevo nabrežje Laško Laški sejem 8.00 Atrij Centra Nova Velenje Kmečka tržnica SOBOTA, 2. 2. 8.00 do 12.00 Gotovlje_ Kmečka tržnica s sejmom pod lipami 9.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 10.00 Gotovlje_ Postavitev panoja s predstavitvijo pustnega festivala KINO Spored od 1. 2. - 6. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. 00:30 Tajna operacija - drama od petka do sreda: 17.40 Ana Karenina - zgodovinska drama petek: 15.10, 20.20, 22.55 sobota: 12.30, 15.10, 20.20, 22.55 nedelja: 12.30, 15.10, 20.20 ponedeljek, torek, sreda: 15.10, 20.20 Django brez okovov - vestern od petka do sreda: 17.00, 20.10 Film 43 - komedija petek: 16.05, 18.00, 20.00, 22.00 sobota: 14.00, 16.05, 18.00, 20.00, 22.00 nedelja: 14.00, 16.05, 18.00, 20.00 ponedeljek, torek, sreda: 16.05, 18.00, 20.00 Gangsterska enota - drama, triler petek: 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 sobota: 13.00, 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 nedelja: 13.00, 16.00, 18.20, 20.40 ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.20, 20.40 Lovca na čarovnice - akcijski, fantazijski, grozljivka petek: 17.05, 19.00, 21.00, 23.05 sobota: 14.30, 17.05, 19.00, 21.00, 23.05 nedelja: 14.30, 17.05, 19.00, 21.00 ponedeljek, torek, sreda: 17.05, 19.00, 21.00 Mesečnik - drama, glasbeni film petek: 17.20, 18.05, 20.30 sobota, nedelja: 14.10, 17.20, 18.05, 20.30 ponedeljek, torek, sreda: 17.20, 18.05, 20.30 Samova pustolovščina 2 - animirani, komedija petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.00 sobota, nedelja: 12.00, 13.05, 15.00 Samova pustolovščina 2 - animirani, komedija, 3D petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.00 sobota, nedelja: 11.30, 13.30, 15.50 Seanse - drama od petka do sreda: 18.20 Teksaški pokol z motorko - grozljivka, 3D petek, sobota: 21.10, 23.10 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.10 Zadnja bitka - akcijski petek, sobota: 15.30, 20.45, 23.15 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 20.45 IIICTI'0|l0l PETEK in NEDELJA 18.00 in 20.30 Kraljevska afera - zgodovinska drama SREDA in ČETRTEK 20.00 Zveri južne divjine - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Hobit: Nepričakovano potovanje - domišlj. pustolovščina 19.00 Hotel Transilvanija - animirana družinska komedija 21.00 Hčerka najboljšega prijatelja - romantična komedija SOBOTA 18.00 Hotel Transilvanija - animirana družinska komedija 18.30 Hčerka najboljšega prijatelja - romantična komedija 20.00 Hobit: Nepričakovano potovanje - domišlj. pustolovščina 20.30 Misterij ženska - dokumentarec NEDELJA 16.00 Hotel Transilvanija - animirana družinska komedija 18.00 Hobit: Nepričakovano potovanje - domišlj. pustolovščina 19.00 Misterij ženska - dokumentarec 21.00 Hčerka najboljšega prijatelja - romantična komedija PONEDELJEK 20.00 Nateg in pol - komična krimi-nalka PRIREDITVE PETEK, 1. 2. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Živeti v Celju predstavitev obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča 17.00 Likovni salon Celje Drevesni park/energijski naboj mesta performativno predavanje z umetnico Andrejo Džakušič in s strokovno sodelavko Ireno Ašič 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop staršev z učenci 18.00 Knjižnica Rimske Toplice Večer s pesnico Nežo Maurer 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga bralni krožek za najstnike 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Punčka - več kot igrača ter Zgodba o mali Dorimu odprtje razstave ročno izdelanih punčk Žive Voga in Saše Rojaka ter predstavitev knjige Žive Voga 18.00 Grad Komenda Polzela_ Od prvega tona do nastopa predstavitev knjige Primoža Mavriča 19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji Ta presneta ljubezen spevoigra ob 35-letnici delovanja MePZ Gorenje 20.00 Dom kulture Svoboda Griže Kavarniški večer skupinsko branje v okviru kulturnega praznika 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Tamara Obrovac & Transhistria Ensemble koncert SOBOTA, 2. 2. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 17.00 Prireditvena dvorana ZKD Celje Žabec in njegovo srce lutkovna predstava v izvedbi Kulturnega društva Smeško 21.00 Mestni kino Metropol Džjezz do it! z zasedbo Milan Stanisavljevic trio koncert 21.00 eMCe plac Velenje_ Karma to Burn (ZDA), Rozbub (ŠVI), in VooDoo (SLO) koncert skupin NEDELJA, 3. 2. 17.00 Grad Komenda Polzela_ Neli Zidar Kos koncert za Citrarski abonma in izven PONEDELJEK, 4. 2. 10.00 Knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle 50+ krožek bo vodila Sonja Bercko 11.00 do 13.00 I. gimnazija v Celju, dvorana Glasbene šole Celje, Celjski dom Tradicionalni kulturni maraton I. gimnazije v Celju kulturni dogodki in ustvarjalne delavnice 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Zimski izdelek iz recikliranega papirja otroška ustvarjalna delavnica, namenjena otrokom od tretjega leta; delavnico vodi Darinka Bizjak 17.00 Osnovna šola Petrovče Pravljične minute in ustvarjalnica 17.00 Vila Mojca Velenje Poslušam te, poslušaš me predavanje Majde Strojin 17.30 Osrednja knjižnica Celje Ženske pogovor z avtorico knjige Mileno Miklavčič 18.00 Hmeljarski dom Petrovče Ob slovenskem kulturnem prazniku proslava 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Moje življenje z Almo Karlin monodrama; igra Barbara Vidovič 19.00 Narodni dom Celje_ O notranjem miru video prireditev TOREK, 5. 2. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Živeti v Celju predstavitev obrtnika frizerja Avgusta Čatoriča 10.30 in 12.00 I. gimnazija v Celju - dvorana Gimnazijka Glasbena prireditev sodelujočih držav v projektru Comenius kulturni maraton 15.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje_ Klavir, komorne skupine s trobili javni nastop tekmovalcev 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje_ Pihala, petje, diatonična harmonika javni nastop tekmovalcev 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pišem knjigo ... tudi zate! pogovor z mladima pisateljicama Majo Ravnikar Zabukovšek in Marino Bajič 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku namenjene otrokom od petega leta, pripoveduje Romana Bonno 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje En gros & en detail predstavitev knjige dr. Marije Počivavšek 18.00 Pokrajinski muzej Celje - Dvorana Barbare Celjske Arheologija ob Soči in keltske najdbe iz Kobarida predavanje Mihe Mlinarja in Teje Gerbec 18.00 Knjižnica Rogatec Misli, ki jokajo pogovor z avtorjem Andrejem Peganom 18.00 Družinski inštitut Bližina Celje Delavnica za očete delavnico vodi Drago Jerebic 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Psihološki večeri: Biti srečen danes predava mag. Drago Tacol 19.00 Dvorana Prebold_ Osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Knjižnica Laško Urednik, prevajalec, pisatelj in kritik Aleš Berger literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert učiteljev Glasbene šole Velenje ob kulturnem prazniku SREDA, 6. 2. 11.00 in 12.45 I. gimnazija v Celju - dvorana Gimnazijka Koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju tradicionalni kulturni maraton 15.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje_ 3. in 4. letnik, komorne skupine javni nastop srednje stopnje 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje_ 1. in 2. letnik javni nastop srednje stopnje 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Mojco 17.00 Knjižnica Rogatec Ježkove pravljice poslušanje in ilustriranje pravljic za najmlajše 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic pripoveduje Edita Prah Šincek 18.00 Prireditvena dvorana ZKD Celje Literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Velenjski grad_ Odsevi prazgodovine v bronu odprtje razstave 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Javna produkcija 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Kulturni dom Šentjur Osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Galerija Velenje_ Janez Bernik odprtje razstave v počastitev osemdesetletnice akademskega slikarja, grafika, kiparja, scenografa 19.19 Knjižnica Velenje Dvaindvajseta Hotenja predstavitev zbornika 19.30 Narodni dom Celje Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 19.30 SLG Celje_ R. Bean: Kruh abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Kulturni center Laško Limonada Slovenica komedija v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj www.radiocelje.com DOBRODELNE PRIREDITVE PETEK, 1. 2. 20.00 Glasbena šola Velenje Trio kljunastih flavt, Ana Glušič (orgle), Kristina Golob (klavir) in kvartet klarinetov Ko boš dobrodelni koncert Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 RAZVEDRILO ANEKDOTE Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Za poročene Žena reče možu: »Najin sin je zelo inteligenten, gotovo je dobil pamet po meni!« Mož odgovori: »Se strinjam, meni je pamet ostala.« Soseda vpraša sosedo, zakaj ima modrico okrog oči. »Od moža,« odgovori. »Sem mislila, da je na potovanju.« »Jaz tudi ...« Kakšna je razlika med vilo in čarovnico? Pet let poroke Vpraša žena moža: »Dragi, jutri je najina obletnica poroke, ali zakoljeva prašička?« »Zakaj? Saj prašič ni nič kriv!« Kaj je skupnega pri klitorisu, obletnici poroke in straniščni školjki? Moški jih vedno zgrešijo! Pride pijanec v bife in vpije: »Srečno novo leto!« »Kakšno novo leto, saj je oktober!?« »Oktober? Žena me bo ubila, tako pozno nisem še nikoli prišel domov!« Pogovarjata se prijateljici: »Sem slišala, da ti je umrl mož.« »Res je.« »Moje sožalje. Ali se je dolgo mučil?« »Ne, poročena sva bila samo eno leto!« Srečata se prijatelja: »Zakaj si tako zadovoljen?« »Znebil sem se tašče!« »Kako?« »Ločil sem se!« Pogovarjata se prijatelja: »Ne boš verjel, kaj se mi je zgodilo včeraj!« »Kaj?« »Vstopim v stanovanje in pričaka me srečna in zadovoljna žena!« »Kako to?« »Zgrešil sem prava vrata!« Spraševali smo vas, o kakšni predlagani novosti na sodiščih smo pisali v petkovi temi. Pravilen odgovor se glasi: Pisali smo o neposrednih prenosih s sodnih obravnav na sodiščih. Knjigo Celjske Mohorjeve družbe bo za pravilen odgovor po pošti prejela Piroška Sorger, Ljubljanska 18, Celje. NAGRADNO VPRA7ANJE V prejšnji številki smo objavili prvi kupon za sodelovanje v tradicionalni akciji NT&RC. Kako se imenuje? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika K direktorju gledališča, v katerem so uprizarjali komedije Georgea Bernarda Shawa, je prišel gledališki mizar in prosil, naj mu povišajo plačo. »Vaše delo pa res ni tako zelo zahtevno,« mu je odgovoril direktor, »poleg tega pa ste lahko srečni, da lahko vsak večer gledate eno od Shawovih komedij.« Mizar je ves žalosten odgovoril: »Saj ravno zato vas prosim za povišanje.« MODROSTI Kdor vsak dan ne posveti nekaj časa svojemu zdravju, mora vsak dan žrtvovati veliko časa za bolezen. (Neznani avtor) Vse na svetu je najprej majhno, potem pa raste. Le težave so na začetku velike, potem pa so vsak dan manjše. (Arabski pregovor) Vselej se trudite izboljšati se in izboljšal se bo tudi svet okoli vas. Že danes sprejmite izziv življenja! (Colin Turner) Mama od sina Vprašanje Špeli Ožir ob nekaterih nejasnostih v njenem članku: »Ali je omenjena ženska fantova mama ali ne?« Špela: »Ja, mama od sina je!« Dopust je prestavljen Simoni Šolinič je pokvarjen avto prekrižal načrte z dopustom. V redakciji pa vsi v jok in na »luster«! FB jo je spraševal Bojana Avguštinčič: »Ivana, zamujaš na sejo!« Ivana Stamejčič: »Če me je pa Facebook spraševal nekaj o rojstnih dnevih prijateljev, pa mu nisem znala odgovoriti!« Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 5. februarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe. 7 9 4 2 7 4 8 4 6 7 4 5 9 8 5 1 9 2 3 6 1 1 8 3 6 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Dan, ko sem bil žleht Nekaterim zaposlenim se godijo hude plačne krivice, čeprav enim bolj ter drugim bistveno manj. Med njimi so posamezniki, ki si ne zaslužijo niti tega, kar dobijo in to v teh hudih časih. To seveda velja predvsem za posameznike v javnem sektorju ter v nekaterih državnih in občinskih podjetjih s podobnim načinom dela ter s podobno miselnostjo. In moja osebna izkušnja? Naj vam povem, kako sem v enem samem dnevu postal hudo žleht ter postal prepričan, da dobijo nekateri na plačilni dan po moje očitno preveč! To je bil dan, ko sem bil hudo jezen, saj sem doživel več neprijetnih izkušenj, izpostavim naj dve. Prva izkušnja: iz javnega komunalnega podjetja, uradno gospodarske družbe, sem dobil opomin s položnico za 12 evrov, na katerem nikjer ne piše, za kaj sploh dolgujem! Niti toliko nisem vreden, da bi to napisali z besedo, zapisana je zgolj sklicna številka! V slogu: plačaj in kaj te briga kaj! Na komunali izvem po telefonu, da mi z bančnega trajnika za november niso odtegnili plačila za vodo (s komunalo sem imel v zadnjih mesecih še nekatere druge posle v povezavi s plačilom novega vodovodnega priključka, zato položnica za vodo ni samoumevna). Odgovorijo mi, da je kriva banka. Poklical sem še na celjsko banko, kjer so mi povedali, da to ne more biti res že zaradi načina delovanja trajnika, da bodo zadevo v komunalnem podjetju preverili. Banka mora seveda delati po načelih pravega zasebnega sektorja, kjer se je treba bolj potruditi. Izkaže se, da je res krivo komunalno podjetje. Zaradi ene same napake v javnem komunalnem podjetju smo metali v zrak čas in denar kar trije zaposleni Slovenci. Druga izkušnja: ta je povezana z neupravičeno izvršbo na minimalno pokojnino moje devetdesetle-tne mame, ki mi je zvečer pokazala priporočeno pošto. 34 5 7 2 8 3 1 6 9 4 1 3 8 6 4 9 2 5 7 4 9 6 5 2 7 3 8 1 8 5 7 2 9 3 1 4 6 9 2 4 1 6 5 8 7 3 6 1 3 7 8 4 5 2 9 3 6 5 9 7 8 4 1 2 2 8 9 4 1 6 7 3 5 7 4 1 3 5 2 9 6 8 Gre za problem, ki se vleče več mesecev, in sicer brez kakršnekoli mamine krivde. Začelo se je sredi lanske jeseni na mestni občini, od koder so ji poslali položnico z izjemno visokim zneskom nadomestila za stavbno zemljišče. Ugotovil sem, da so ji izračunali skoraj dvakrat več nadomestila, kot bi ga morala dejansko plačati, in napako so na občini priznali. Tudi davkarijo so obvestili. Z davkarije pa je mama kljub temu prejela prvi opomin, zato sem nemudoma odšel v pritlično pisarno davčnega urada ter slišal: »Smatrajte opomin za brezpredmeten!« Ko je mama prejela drugi opomin, sem slišal iste besede, davčna uradnica si je znova nekaj zapisala. Včeraj zvečer pa sem dobil v roke priporočeno odločbo, da je zavodu za pokojninsko zavarovanje že naloženo, da znesek od moje mame izterja. In to znesek za stavbno zemljišče, ki sem ga po prejemu pravilne odločbe že plačal - tokrat so mami seveda dodali še različne kazenske zneske. »In kako se je to zgodilo, saj ste mi dvakrat povedali, naj smatra mama opomin za brezpredmeten, na zadnjem obvestilu zavodu pa je celo vaš podpis?« sem vprašal uslužbenko. »Krivi so v zgornjem nadstropju!« sem slišal. Bo mama danes, 1. februarja, že prejela veliko manj pokojnine kot sicer, me čakajo nova posredovanja na uradih? Če vprašate mene, vam odkrito povem, da je takšno nategovanje ostarelega človeka milo povedano huda svinjarija! Za v cajtnge! Da o mojih mukah in izgubi časa ne govorim! Zaradi površnega dela posameznikov iz javnega sektorja sem se moral doslej kar trikrat osebno oglasiti na davkariji ter enkrat na občini. V vsakem primeru imam za danes dovolj vsega mogočega uradništva, tako iz javnega sektorja kot zaposlenih od tam, kjer vladajo podobne navade in podobna miselnost (izjeme naj moji žlehtnobi oprostijo). No, pozneje ugotovim, da si tisti del jeze, ki gre na račun javne uprave, delim z bivšim ministrom za javno upravo. Ta je imel o kakovosti njenega dela zelo odkritosrčno izjavo. ŽLEHTNOBA www.radiocelje^om RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka Križam Ke & uqaiiKe GOSPOD (ANG.) KRAJV ČRNI GORI NERODEN, NEUGLAJEN ČLOVEK (SLABS.) MESTOV ROMUNIJI AVTOMOBILSKA OZNAKASEJŠELOV JAMA, ORGANIZA-NASTALAZ TORREKRE-UDRTJEM ACIJE 14 MESTO NA NIZOZEMSKEM ROBERT REDFORD JE ORGANSKE KEMIČNE SPOJINE GOVEJI TREBUH POJAV NA VODI PRVI RIMSKI ZALOŽNIK MADŽARSKO MESTO OBRABI PRIPRAVA ZAPRAS-KANJE VULKAN NASICILIJI JORDANSKO MESTO REKAV AFRIKI USTNA TEKOČINA OBDRAVSKO MESTO AMERIŠKA IGRALKA (SUSAN) PRENEHANJE DEJAVNOSTI DEJSTVO PRIJETEN VONJ (ZASTAR.) DEL CELOTE JUTRANJA ZARJA ODLIČNA OCENA IZBRANA DRUŽBA NEREALNA PREDSTAVA 16 ŠPORTNI KLUB PERJE PRI REPI TV-VODITELJICA ŽNIDARŠIČ LENNONOVA VDOVA YOKO VELIKA NASELJA SOSEDNJI ČRKI GRŠKI JUNAK, RANLJIV VPETO ODSTAVEK VEDAO KMETIJSTVU BIOLOŠKI POJEM FINSKO JEZERO STENA NA GLEDALIŠKEM ODRU NEMŠKI AVTO NEKD. IT. PREMIER (ALDO) IGLAST GRM RDEČI KRIŽ MREŽA (ANG.) KDOR ČAKA INDO-EVROPSKO LJUDSTVO AM. IGRALKA HAYWORTH RIMSKI POET (TIT LUKRECIJ) ITALIJANSKI REŽISER (MARIO) SAMO UDRIH OSLOV GLAS GRŠKI BOG LJUBEZNI NEMŠKI IGRALEC (KLAUS) KAMP NAM. LOŠINJU GOZDNI SADEŽI PRIHOD VGOSTE PRIPRAVA ZATKANJE PRIPOVEDNO PESNIŠTVO ELEKTRONSKA POŠTA (ANG.) 15 SL. BOBNAR (DAMJAN) PROSTOR VCERKVI ANGLEŠKA PEVKA (AMANDA) PRITR-DILNICA NESTROKOVNJAK EGIPTOVSKI FARAON AM.ZNAM-KAŠPORT-NIH SANDAL VIŠJA VZPETINA TIPALNI ORGAN VLADIMIR LAKOVIČ DREVO TROPSKE AFRIKE LUTKAR MAJARON NASUT PAS ZEMLJIŠČA GLAVNO MESTO TIBETA AVSTRALSKI PISATELJ RICHARDS DRŽAVNI SVET ZNAKZA ENAKOST SONJA LOKAR NA ENEM KONCU ZAPRTTIR NASIČEN OGLJIKOVODIK GRŠKA BOGINJA ZMAGE VZDRZEN ČLOVEK ZDRAVILO PROTI MALARIJI SNEŽNI ČLOVEK KRAJ NA PAŠMANU KNJIGA MIRKA MAHNIČA ENO-CELIČNE PRAŽIVALI SPLETNA POSLOVAL-NICANLB Nagradni razpis 1. nagrada: bon za gostinske storitve v Hotelu pod Ro-glo 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 5. februarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 7 Vodoravno: KITOLOVEC, ODEBELINA, NERED, TOP, CARY, DELO, ELA, OZON, HIP, NUDE, GE, EKSTRAKT, ORISA, NAPRAVA, IVAN, ANG, OPOMBA, STARA, SOL, SILA, JATA, KRT, SU, ECO, SIJALKA, LAIK, DAVEK, DRIL, MASLO, IDA BAŠ, IGO, EZ, MANILA, IGNORANCA, APA- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Ona: Sprehod v naravo ali ukvarjanje s športnimi aktivnostmi - to naj bo vaš glavni cilj za ta konec tedna. Dosedanji napori so vas preveč izčrpali, zato poskrbite za svoje trenutno zelo slabo zdravje. Upoštevajte nasvet. On: O ljubezni boste razmišljali nekoliko drugače, kot ste bili navajeni. In prav to vam bo prineslo uspeh, ki si ga že dolgo želite, vendar ste bili doslej vse preveč sramežljivi, da bi ga tudi dosegli. Ona: Svojo težavo boste zaupali prijatelju, ki vas bo znal lepo potolažiti. S pomočjo iskrenega pogovora boste spoznali, da lahko od vsega skupaj pričakujete tudi kaj več, ne samo prijateljstvo. On: Malce si boste odpočili od preteklega veseljačenja, saj ste v zadnjih dneh skoraj malo pretiravali. Vseeno vam ne bo dolgčas, saj boste v sebi podoživljali dogodke iz preteklih dni. DVOJČKA ^ Ona: Trikrat premislite, preden se dokončno odločite, saj potem ne bo šlo vse tako gladko, kot bi si to želeli. Eno so načrti, drugo je kruta realnost. Poglejte resnici v oči in se sprijaznite z dejstvi. On: Svoje težave boste zaupali napačni osebi, saj bo vaše intimne skrivnosti raztrobila naokoli in znašli se boste v precejšni zadregi. Drugič bodite pazljivejši in dvakrat premislite, preden govorite. Ona: Zaradi novosti na ljubezenskem področju se boste znašli v precej nenavadnem položaju, ki vam bo na nek način povsem pisan na kožo. Partner bo sicer malo zadržan, a se bo kaj hitro navadil na novo situacijo. On: Novica vas bo dosegla nekoliko prepozno, kar na noben način ne opravičuje vaše odločitve. Popazite raje malo na svojo partnerko, ki se je začela zadnje čase obnašati precej sumljivo. Le kaj ima za bregom? TIN, REGATA, LE, COSSO, ALISON, IRSKA, LAH, EKIPA, NIVO, POLARIS, POP, STIK, EVA RAS, LIMA, KILOGRAM, CARINIK, AVANTURA, ARIJANA. Geslo: Sanje o lepih, daljnih obalah 1. nagrado, bon za gostinske storitve v Hotelu pod Roglo, prejme: Rozi Vratanar, Kešetova 13a, Trbovlje. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Franc Kračun, Lesično 69d, Lesično. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Vida Stožir, Trnoveljska c. 103, Celje. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti, razen druge nagrade, ki jo boste dobili na oglasnem oddelku NT&RC, kjer vas bo čakala mesec dni. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Nekdo iz preteklosti vas bo dobesedno zasul s pozornostjo, saj si bo od vas obetal precejšnjo korist na poslovnem področju. Nekaj vam bo pravilo, da mu poskusite ugoditi, saj lahko tudi vi v kratkem potrebujete njegovo pomoč. On: Pazite se neprijetnih presenečenj, saj vam lahko dodobra pokvarijo prijeten teden. Odidite raje v naravo in si naberite novih življenjskih moči. Pa tudi srečali boste nekoga, ki ga boste kaj kmalu vzljubili. Ona: Nikar se ne zanašajte na svojo srečno zvezdo, ampak vložite v svoje napore malo več poleta in dinamike. Izplačalo se bo, morda celo bolj, kot boste pričakovali. Pomislite tudi na tiste, ki so vam pomagali. On: Kritično se boste zazrli v pretekle poslovne poteze in v njih našli napake, ki jih ne smete več ponoviti. Za nasvet boste poprosili starejšega sodelavca, ki vam tega enostavno ne bo mogel odreči. STRELEC ^ Ona: Odločitev na poslovnem področju bo sicer težka, vendar na nek način tudi odločilna, saj se vam bodo ravno zaradi tega začele uresničevati nekdanje želje. Vse je v vaših rokah, zato nikar ne čakajte. On: Nekdo se vse pogosteje ozira za vami, tako da vam je to postalo že nadležno. Končajte že enkrat to zadevo in mu odkrito povejte, kaj si o njem mislite. S tem korakom si boste v veliki meri olajšali dušo. KOZOROG Ona: Razgibano čustveno življenje se bo nadaljevalo, tako da nekih velikih sprememb ni mogoče pričakovati, četudi bo kakšen dan slabši. Pa drugič več sreče. In pomislite tudi na to, da je treba za srečo tudi potrpeti. On: Spoznali boste, da ste bolj priljubljeni in zaželeni v družbi, kot si to domišljate. Nikar ne bodite preveč skromni, ampak izkoristite naklonjenost okolice do stvari, ki jih počenjate. Ona: Misel, da bi ohranili trenutno razmerje, je sicer izredno prijetna in mamljiva, toda vse težje uresničljiva. Delo vas priganja od vseh strani in le še vprašanje časa je, kdaj vas bo vse skupaj odneslo s seboj. On: Je že tako, da je prepovedan sadež nekaj najslajšega. Toda pozor: partnerka komaj čaka, da naredite napako, saj ima dovolj tega, da jo kar naprej vlečete za nos. Ne igrajte se z ognjem, opekli se boste. DEVICA Ona: Nekdo vam bo pomagal v zelo neprijetni situaciji in to vaju bo zbližalo za kar precej časa, tako da boste morali spremeniti svoje načrte. To sploh ne bo hudo, saj se boste prav imenitno zabavali. On: Namesto da bi odločneje posegli v dogajanje in dosegli tisto, kar si že tako dolgo želite, se venomer znova sprenevedate, da je še veliko časa za ljubezenske načrte. Če ne boste pohiteli vi, bo nekdo drug. VODNAR Ona: Počitek, ki ste ga načrtovali, bo treba še malo preložiti. A vseeno se boste prav prijetno zabavali, saj boste proste trenutke preživeli v bližini nekoga, ki vam že dlje časa ne gre iz glave. On: Prijazen pogled vam bo povsem spremenil ljubezenske načrte in pristali boste v devetih nebesih. Zaupajte klicu srca in ustvarili si boste zvezo, ki lahko postane tudi kaj več kot samo avantura. Ona: Nikar se ne mučite z dvomi v svojega partnerja, saj se bo vse skupaj končalo veliko bolje, kot napovedujejo ljudje okoli vas. Treba se bo le odkrito pogovoriti in narediti malo bolj resne načrte za prihodnost. On: Končno boste med svojimi najbližjimi ponovno našli nekoga, ki ga že dlje pogrešate in vam lahko veliko pomaga. V prvi vrsti seveda v ljubezenskih stvareh, vendar boste tokrat izkoristili tudi njegove ostale kvalitete... 2 3 5 6 7 8 9 10 11 13 12 17 19 18 20 32 RUMENA STRAN »A se spomniš Prvinskega nagona?« Veselo in žalostno Večina se je seveda zabavala na ponedeljkovi prireditvi Šport v Celju 2012. Po uradnem delu nekaterim v ozadju ni bilo nič kaj prijetno, saj so bivši atleti in vodilni možje AD Kladivar Celje ostro protestirali zaradi letošnjega izbora. Martina Ratej je peta najboljša športnica v Sloveniji, v Celju je osma ... »Zelo sem razočarana. Martina je bila sedma na olimpijskih igrah v Londonu. Zahtevamo, da objavijo, kako so glasovali posamezniki. In da vidimo, kakšne trenerje in funkcionarje imamo v Celju. Če tega ne bodo storili, ne bom več glasovala in tudi na prireditve ne bom več prihajala,« je bila odločna nekoč najhitrejša Jugoslovanka, udeleženka OI v Mehiki Marijana Lubej. BH Foto: GrupA Dva nasmejana obraza smo ujeli na prireditvi, in sicer Mateja Polutnika (levo), direktorja celjskih košarkaric, in pred njim Milana Kojica, podjetnika, ki je eden glavnih pokroviteljev kluba. Očitno sta bila oba zadovoljna, da so njuna dekleta druga najboljša ekipa v Celju. Z olimpijsko zmagovalko so se fotografirale gostje večera. Dve sta tako kot Urška kazali lepe zobe, Luciene Lončina pa nekaj povsem drugega ... Zabavna otvoritev Ob otvoritvi novih prostorov celjske ljubiteljske kulture na Gledališkem trgu je nastopil kvartet Akord, pri katerem igra tudi Marjan Šeško. Očitno je Barbari Bošnjak (na sredini) in Alji Tihle Hren iz kabineta celjskega župana povedal najnovejšo šalo, saj sta se dobro zabavali. NC, foto: SHERPA Hitrocestna ugibanja Nekako se nam zdi, da bo prvak SD Igor Lukšič velenjskemu županu Bojanu Kontiču v prihodnje še bolj trdno »držal štango« pri zahtevah za čimprejšnjo gradnjo hitre ceste od Velenja do avtoceste. Ne le da bo mogoče Kontič potreboval pomoč, čeprav o tem še mi dvomimo, ministrstvo namreč velenjskega župana obtožuje - če poenostavimo - da je imel nekoliko predolg jezik in so zato zavrnili traso Velenje-Podkraj. Zato seveda iščejo novo rešitev, zaradi česar se vse glasneje veselijo Zgornjesavinjčani. V Mozirje kot zasebnica menda prihaja dr. Marta Macedoni - Lukšič, čisto slučajno Lukšičeva žena. Če vsakodnevna vožnja z avtoceste do Mozirja ne bo dovolj za Kontičeve trditve, da je najbolj primerna trasa Velenje-Šentrupert, potem pa tudi ne vemo US Samo nasmeh je bolj grenak Takole resno in zaskrbljeno je gledal Renato Jenček, igralec iz celjskega gledališča, ob nedavni stavki javnih uslužbencev, ko so se ti zbrali na protestnem shodu v Celju. Tudi kulturnikom je v teh časih vse prej kot lahko, saj morajo ne glede na vse nenehno zabavati občinstvo. Tako bo tudi na bližnjih Dnevih komedije, ko bodo igralci spet poskrbeli za smeh občinstva, pa čeprav se bodo sami zraven bolj kislo držali. NC Foto: SHERPA www.radiocelje.com