Zb.gozdarstva in lesarstva, L.17 št.2 s. 393-448, Ljubljana 1979 UDK 634.0.187:634.0.174.7 Pinus silvestris et nigra: (497.12) VEGETACIJA GOZDOV RDEČEGA IN ČRNEGA BORA NA SLOVENSKEM OZEMLJU Dr.Milan PISKERNIK prof.biologije višji znanstveni sodelavec Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana 61000 LJUBLJANA, Večna pot 2, YU 393 Izv7,eaek: Piskernik M,: Vegetacija gozdov r4ečega in črnega bora na slovenskem ozemlju. V razpravi je prikazana razčlenjenost vegetacije borovih gozdov po ekoloških kriterijih kameninske podlage, hori - zontalnih klimatskih zon in višinskih pasov. Avtor razli- kuje na slovenskem ozemlju 29 borovih osnovnih združb. Od teh jih 23 prikazuje v fitocenotskih razpredelnicah, ostale pa opredeljuje na podlagi popisov tujih avtorjev, ki so raziskovali borove gozdove na slovenskem ozemlju zunaj jugoslovanskih državnih meja. V obdelavo niso bili vklju- čeni gozdiči črnega bora v jugoslovansko-slovenskem delu areala razen redkih izjem, ker skoraj vsi rastejo na pre- padnih stenah. Synopeie: Piskernik M,: The vegetation of Scotch and Black Pine forests in the Slovenian territory. The author presents the vegetation units of the Pine forests stated within the Slovenian territory, based on the ecological criteria of parent rocks, horizontal climatic zones, and altitudinal belts. 29 basic units have been identified. 23 of them are presented in phytocoenological tables by cornplete releves, the others are derived from the publications of foreign researchers who studied the vegetation of Pine forests in the Slovenian territory outside the boundaries of Yugosla- via. The generally small Black Pine forests of the Slovenian territory within Yugoslavia have been included into the study only with a few examples since they grow almost exclu- sively on precipitous c.liffs, and rocks. 394 PREGLED VSEBINE Izvleček in aynopaia 1 Zgodovina raziskovanja vegetaaije borovih gozdov na slovenskem ozemlju 2 Prinaipi tipološke razčlenitve 3 Pregled osnovnih združb in višjih sistematskih kategorij 4 Fitoaenotske razpredelniae 5 Dela drugih raziskovaZaev borovih gozdov sZovenskega ozemZja v Zuči naših ugotovitev 6 Najizrazitejše regionalne razlike v eeatojni sestavi in vegetaaiji borovih gozdov ? Vprašanje prvobitnosti in degradiranosti; razvojne težnje borovih gozdov 8 Povzetek: Die Vegetation der Rot- und Sahwarzf8hrenwaZder des alowenisahen Gebietea 9 Literatura 395 396 396 397 402 403 410 411 412 414 1 ZGCOOVINA RAZISKOVANJA VEGEll'ACIJE BOID~ OOZOOV NA SIDVENSKEM OZEM(J(J Borovi gozdovi so bili v Sloveniji prvi gozdovi, ki so bili de- ležni danačih fitocenoloških raziskav. Že pred 37 leti - leta 1940 - je G.Tanažič objavil študijo (doktorsko disertacijo) z naslovan; Aso- ciacije borovih gozdov v Sloveniji ,- Bazifilni borovi gozdi. Tej je sledila leta 1942 študija "Acidifilni borovi gozdi". že 25 let prej je bil v slovenskem delu avstrijske Koroške napravljen prvi vegeta- cijski popis borovega gozda, verjetno sploh prvi vegetacijski popis na slovenskem ozemlju; avtor je bil F.Pehr (1916), Leta 1936 je švi- car E.Schmid objavil v svojem delu "Die Reliktfohrenwalder der Alpen" 4 v fitocenotske razpredelnice_ vključene popise borovih gozdov, ki jih je napravil na tedanjem jugoslovanskem ozemlju. Raziskoval pa je tudi na slovenskem ozemlju zunaj I!Bja naše države na Koroškem in v Ka- nalski dolini. Na avstrijsko-slovenskem Koroškem je prvi raziskoval bo- rove gozdove E,Aichinger, rezultate pa objavil že leta 1933 v "Vegeta- tionskunde der Karawanken". Po letu 1942 fitocenološkodelo v borovih gozdovih ni rodilo vidnih rezultatov vse do leta 1973, ko je L,Marinček v okviru združbe Blechno-Fagetum obravnaval pripadajočeregresivne razvojne oblike te združbe kot razvojne stadije borovih gozdov. Končno pa je avtor te razprave leta 1968 rxxI vodstvan G,Tanažiča začel sisteratično proučeva­ ti borove gozdove vse Slovenije.Do leta 1972 je bilo zbrano vse teren- sko gradivo, toda obdelava se je zavlekla, tako da je m:mtorja prehi- tela smrt. Ker pa so bile raziskave že v zaključni fazi, čeprav glede tipov in sistema še ni bilo doseženo soglasje, je bilo roogoče potrebna zaključna dela kmalu opraviti in razpravo pripraviti za tisk, K tipološkim razpredelnicam je prispeval determinacije mahov dr.A.Martinčič, za kar se mu najlepše zahvaljujem::,, Rokopise razpredel- nic je pripravila ing.Biserka Vovk in ji za to pripada enaka zahvala, Vnaprej rroramo povedati, da snov obdelavo vključili le nekaj primerkov gozdičev črnega bora na jugoslovansko-slovenskem delu njiho- vega areala, iz razloga, ker skoraj vsi rastejo na policah težko do- stopnih ali nedostopnih prepadnih sten in vrh skalnatih kucljev. 2 PRl"NCIPI TIPOIDŠKE RAZČLENITVE Principi tipološke razčlenitve so isti kakor srro jih uporabili pri drugih združbah v naših prejšnjih razpravah: upoštevanje sinuzial- ne zgradbe, optimalnih arealov določevalnic in rastlinske ko:nbinacije. Na ta način srro dobili tudi pri borovih gozdovih zonalno razporeditev osnovnih združb, ki ima obliko lokov, spremljajočih večanje padavin- skih količin od spodnjega Posavja proti gorskemu loku, sestavljenemu iz Dinaridov in Alp. V to zonacijo se vključujejo tudi borovi gozdovi naše Predpanonije: na nešanih karreninah skoraj do skrajnega severovzhod- nega konca Prekm.lrja, kjer se osnovni tip že spremeni; na dolanitu pa vse do južnega roba Pohorja in do Boča na zahodnEln robu Haloz. 396 Posebno vprašanje so borovi gozdovi v Alpah vzdolž državne rreje z Avstrijo. Iz bogatega popisnega gradiva z ozemlja avstrijske sloven- ske Koroške in Karnije je namreč razvidno, da so tamkajšnji borovi gozdovi na dolanitu tipološko isti kot v južnem obrobju naših Alp in v severnem delu Predalp in pripadajo v glavnem združbi Peucedanetum oreo- selini na manj ekstremnih rastiščih in združbi Globularietum cordifoli- ae na bolj ekstremnih rastiščih. Ti dve združbi obkrožata osrednji pas Karavank, v katerem je zlasti na naši strani razvita združba Epipactide- tum atrorubentis v nižjih, združba 1Dniceretum xylosteum v srednje vi- sokih in Lathyretum pratensis v višjih legah. To pareni, da se tudi pri borovih gozdovih pojavlja v severnem delu Slovenije tipološka enklava, ki je vsaj s treh strani - z juga, vzhoda in severa - obdana s tipi južnejšega obeležja. Kar se tiče razprr,stranjenosti borovih gozdov na slovenskem ozem- lju, je značilno to, da jih ni v vsem Prinorju in v spodnjem ter sred- njem delu Posočja, ki sl;a pod sul::m2diteranskim toplim vplivau.Borovih gozdov tudi ni v Gorjancih, ki inajo isto povprečno toplotno obeležje kakor n.pr.Slavnik na Prinorskem. Dalje je značilno, da so zelo redki in neznatni na ol::nočju Di- naridov, ki predstavljajo najbolje narročene gozdne predele pri nas, inajo pa izrred gorskih sistem:Jv tudi najmanj ekstremnega reliefa.Rav- no na tem ekstremnem reliefu pa se pojavlja črni bor, to je na skal- natih kucljih in v divjih stnninah nad Kolpo in v severovzhodnem ob- robju Trnovskega gozda, rredtem ko se rdeči bor tod pojavlja tudi na mnogo zrrernejših dolanitnih pobočjih. 3 PRffiLED OSNOVNIH ZDRUŽB lli VIŠJIH SISTEMATSKIH KATEIDRIJ Kakor gozdne združbe drugih drevesnih vrst SITO tudi gozdne združ- be rdečega in črnega bora skušali opredeliti tako, da bi izražale naj- prej osnovne razlike v karreninski podlagi, nato pa podnebne razlike svojih rastišč tako v horizontalnem kakor vertikalnem smislu. Z delan, ki je dozorevalo celo desetletje, srro polagana uspeli doseči prepričlji­ ve rezultate, ki dokazujejo, da je členjenost borovih gozdov prostor- sko istosmiselna kot pri gozdovih zahtevnejših drevesnih vrst. Imarro torej vseskozi opravka z zonalnimi združbami., ki jih baro navedli v srreri od juga proti severu. A. BAZIFILNI BOROVI GOZDOVI I. ZDRUŽBE BOROVIH GOZDOV NA DOLOMITU IN (DOLOMITIZIRANEM) APNENCU Pino-Genistetwn januensis Tanažič 1940 - borov gozd s trorobo košeni- čico. Obsega skoraj ves predalpski prostor, na zahodu zajema vzhodni del Polhograjskih Dolanitov, na vzhodu sega v zahodni del Predpanonije (Boč pri Poljčanah). Popisi obsegajo višine od 260 - 570 m, lege so prisojne, izjemno osojne (severozahod). Nagi- bi inajo razpon med. 10 in 600. Pino-Peuaedanetwn oreoselini -borov gozd z ognjencem. Priključuje se 397 na zahodu, severozahodu in severu na prejšnjo združl:o, tako da sega že v vzhodni del Dinaridov in v Alpe zlasti vzhodno od Julij- cev. Višine so 370 - 710 m , lege daleč največkrat prisojne, to- da izjem::ma. tudi severozahodne in severovzhodne. Nagibi so med 10 in 40°. Pino-GZobuZa:r>ietum cordifoZiae - borov gozd s srčastolistno mračico. Predstavlja slabša rastišča s pi9l11rskim značajem vegetacije, delno v arealu prej cm:mjene, delno naslednje združbe. Popise imarro iz Alp od Kranjske gore do Logarske doline, pa tudi iz Pol- hograjskih Dolanitov. Višine so 570 - 850 m, lege v glavnem pri- sojn~, nagibi 15 - 50°. Pino-Epipactidetum ati,oruhentis - borov gozd z rjavordečo kukavico. Sledi združbi z ognjencem v severni smari in je predvsem alpski borov gozd, ki je v Dinaridih.ugotovljen le v najsevernejšem ge- lu. Višine so 500 - 850 m, lege sam:> prisojne, nagibi 15 - 45 • Pino-Loniceretum xyZootewn - borov gozd s puhastolistnim kosteničevjem. Najdem:> ga v Alp,-ih in severnih Dinaridih v višinah 710 - 1000 rn. ~ so pretežno prisojne, izjemno tudi osojne, nagibi pa 15 - 40. Pino-Lathyretwn p:patenaia - borov gozd s travniškim grahorjem. zavzema visoke prisojne l~e sam v Karavankah med 1050 in 1450 m. Nagibi so 10 - 40°, II. ZDRUŽBE LOŠIUH BOROVIH GOZDOV NA SKORAJ ČISTEM KARBONATNEM PRODU Pino-Viburnetum Zantanae - borov gozd z dobrovito. Predstavljajo ga 3 popisi v razpredelnici združbe Pineto-Genisteturn januensis G. Tanažiča iz leta 1940. To so popisi 3, 4 in 6 iz Posavja, ki ima- jo izmed 6 tamkajšnjih najbolj {30 - 60%) sklenjene sestoje. Ve- getacija ima še številne in pogostne pionirske vrste iz suhih travnikov, ki jiJ1 v drugih bazifilnih borovih gozdovih ni, pred- vsem: Centaurea rhenana, Festuca vallesiaca ssp., Onobrychis vici- aefolia. Reliefnih podatkov ni. Združbe zaradi preveč traviščnega značaja nism::> wrstili v naše razpredelnice. Naš Pino Peucedanetum oreoselini je povsem nekaj drugega kot Peuccdano-oreoselini-Pineturn silvestris W.Matuszkiewicza iz Poljske in zahodne Rusije. Njegove najbolj stalne vrste so Dicranum polyseturn in Pleurozium schreberi, manj Festuca ovina in Scorzonera humilis. Naša združba pa ima smre drugačne stalnice: Polygala chamaebuxus, Buphthal- mum salicifolium in Erica carnea. V istobrenski združbi, ki jo je o- pisal W.Matuszkiewicz, je Peucedanurn oreoselinum prisoten kcrnaj s 45 - 55 odstotno stalnostjo; razen tega ne predstavlja dobro rastišča, saj je acidofilna borovnica skoraj povsod, le malo manj je jesenskega resja, nedtern ko je sam ognjenec na splošno najbolj razširjen v iz- razito bazifilnih združbah. 398 Pino-Crataegetwn monogynae - borov gozd z enovratim glogan. Zastopan je v zgornjem Posavju. Višine popisov so 400 - 490 m, lege ravne ali prisojne, nagibi do 25°. B. LOŠKI BOROVI GOZDOVI NA MEŠANEM PRODU IN NA STELJNIKIH III. BOROVI STELJNIKI NA KARBONATNI PODLAGI Pino-Ruhetwn tomentosi - borov gozd s sivkasto robido. Ugotovljen je sano v Beli krajini. ffdrn,višine so 160 - 200 m, lege prisojne in osojne, nagibi 1 - 1~. IV. BOROVI GOZDOVI NA PRODNATIH POBOČJIH Pino-Prunetwn avium - borov gozd s češnjo. Najdeno ga v predpanonskem delu Alp in v Predpanoniji. V~šine so 240 - 450 m, lege skoraj vedno prisojne, nagibi 5 - 25. ·Pino-Antennarietwn dioicae - borov gozd z navadno drtinščico. Poznano ga zaenkrat sano iz najvzhodnejšega Prekmurja. Višine popisov so 330 - 340 m, lege osojne, nagibi 5 - 10°. V. BOROVI GOZDOVI NA PRODNATIH IN GLINASTIH RAVNINAH Pino-Hieracietwn wnbeZZati - borov gozd s kobulasto škržolico. Višina je 220 m, nagibi O - 2°. Podlaga je diluvialna glina. Pino-MeZampyretum pratensis - borov gozd z navadnim črnilcan. Zelo razširjena združba severne Slovenije. Višine so 240 - 470 m, lege navadno ravne, izjemno nagnjene do 8° in tedaj prisojne ali osojne. Pino-Danthonietwn decwnbentis - borov gozd s trizobko. 'fu združbo po- znano zaenkrat le iz Predpanonije znotraj areala prejšnje. Višine so 240 - 270 m, lege ravne. Rastiščno je siranašnejša od prejšnje. C. BOROVI GOZDOVI NA VMESNIH KAMENINAH Pino-Sorbetwn torminaZis - borov gozd z brekan. Imarro nekaj popisov sa- no iz najhnega predela jugovzhodne Dolenjske. Višine so 340 - 350 m, lege prisojne in osojne, nagibi 20 - 30°. · Pino-Lathyretwn montani - borov gozd z gorskim grahorjem. Je združba osrednje Slovenije, ki pa sega tudi na prinorsko stran v Pivko in tudi v Haloze na vzh~. Višine so 230 - 560 m, lege prisojne in osojne, nagibi 5 - 28. Pino-Genistetwn germanicae - borov gozd z nemško košeničico. To je alpska združba, znana od Julijcev do Pohorja; en popis, tipološko nekoliko dvanljiv, najdeno tudi pri L.Marinčku, narejen je bil pri Dobrovi v okolici Ljgbljane. Višine so 500 - 730 m, lege prisojne, nagibi 15 - 25. t. BOROVI GOZDOVI NA SILIKATNIH KAMENINAH Pino-MoZinietum arundinaceae·- borov gozd s trstikasto stožko. Je v Sloveniji najjužnejša zonalna pristno acidofilna borova združba z arealan od vzhodnega obrobja Dinaridov prek gorenjskega hribov- ja, Ljubljane in Celja do severnega Kozjanskega. Višine so 330 - 680 m, lege ravne do st.nre z nagibi do 35°. 399 Pino-Leuoobryetum glauc/, - borov gozd z beluhan, Priključuje se na prejšnjega na severu in ga poznan-o v pasu od Ciclja vzhodno od Ljubljane na vzho:J skozi Alpe do južnega obrobja Dravskega polja. Višine so 270 - 720 m, lege prisojne in osojne, nagibi 3 - 25°. Pino-Dioranetwn polyset.i - borov gozd z večpušičnim krivčevce.m. To je najsevernejši acidofilni borov gozd pri nas, razvit na Kobanskem in na severozah0011em Pohorju6 Višine so 340 - 600 m, lege prisoj-ne in osojne, nagibi 10 - 30 • · · Pino-DioraneUetwn heteromaUae - borov gozd z navadnim kavljevcem. PO- znano ga le iz Predpanonbje. Višine so 260 - 380 m, lege prisojne in osojne, nagibi 5 - 15. Pino-Hypnetum oupressiformis - borov gozd s cipresastim sedjem. Popise imam:> sano s Pohorja, torej iz predpanonskega dela~• Višine so 610 - 810 m, lege prisojne in osojne, nagibi 18 - 35. Pino-Hyloaomietum splendentis - borov gozd z bleščečim sedjem. Razvit je v hribovju severno od Velenja in na Pohorju. Višine so 570 - 920 m, lege pretežno osojne, nagibi 3 - 40°. Združbe, ki jih povzemano iz gradiva E.Aichingerja in H • .Ma.rt.in- Bossejeve, zbranega na avstrijskem Koroškem, ker zanje pri nas nimam:> nobenega ali pa premalo gradiva, so naslednje. A. BOROVE ZDRUŽBE NA DOLOMITU Pino nigrae-Daphnietum alpinae - grmišče črnega bora z alpskim volči­ ncrn. Združbo povzenam:::> iz gradiva H.Martin-Bossejeve po popisih na str. 57, 58 in 61. Gre za pionirsko združbo, popisano v otm::,č­ ju Ljubelja, v glavnem na Žingarici v višinah 715 - 780 m, v južni do vzhodni legi in na nagibih 30 - 80°. Pino nigrae-Potentiiietum oauiesoentis - gozd črnega bora s predalpskim petoprstnikan. Avtorica gradiva je H.Martin-Bosse, vsi popisi so z Dobrača iz višin 1020 - 1050 m, prisojnih leg in nagibov 10 - 40°. Pino nigrae-Arotostaphyletum uvae - ursi - gozd čmega bora z vednoze- lenim gomikan. Avtorja popisov sta E.Aichinger (1933) in H.Martin- Bossejeva. Oba sta popisovala na I:X:>braču nro Podkloštra:n in čajno. Višine so 1020 - 1330 m, lege južne, nagibi 10 - 40°. Naš Pino-I.eucabryetum glauci . je povsem nekaj drugega kot I.euco- bryo glauci-Pinetum silvestris W.Matuszkiewicza iz Vzhodne,Nemčije in zahodne Poljske. Najbolj stalne rastline drugega so: Pleurozium schre- beri, Vaccinium zeyrtillus in Dicranum polysetum, pogostne pa so še zahtevne vrste Festuca ovina, calamagrostis epigejos, Juniperus can- munis. Stalnice prvega pa so Fteridium aquilinum, Iuzula pil.osa in Vaccinium zeyrtillus. Zahtevnejše vrste so tu povsem izjemne. I.euco- bryurn glaucum doseže kanaj 50 - 60 odstotno stalnost; razen tega ne predstavlja dobro ekologije sicer izrazito zakisanega, verrlar v osno- vi bogatega rastišča. 400 Pino nigrae-Petasitetwn paradoxi - gozd črnega bora s snežnim repuhan. Gradivo je iz razprave H.Martin-Bossejeve, izvira pa iz ol:tročja Ljubelja. Višine so 550 - 715 m, lege vzhodne in severovzhodne, nagibi 15 - 35°. Pino nigrae-Gyrrmocarpietwn robertiani - gozd črnega bora z apnenko. Avtorica popisov je H.Martin-Bosse. Vsi popisi so iz ol:tročja Ljubelja. Višine so 690 - 960 m, lege osojne, nagibi 25 - 40°. B. BOROVE ZDRUŽBE NA MEŠANEM PRODU Pino-BetuZetwn penduZae - gozd rdečega bora z navadno brezo. Avtor po- pisov je E.Aichinger. Popisi so iz okolice Baškega jezera iz vi- šine 560 - 640 m, prisojnih in osojnih leg, ki so nagnjene 10 - 200. Vprašanje višjih sistematskih kategorij srro reševali predvsem z vidika optimalnih arealov upoštevnih določevalnic. Po glavnih skupi- nah združb immo v Sloveniji naslednje zveze in redove: l. Pri združbah na karbonatnih krureninah: ob južnem robu areala združbe Genistetum januensis pripadajo boro- vi gozdovi zvezi Caricion humilis, njihova glavnina skupaj z Alpa- mi zvezi Polygalion chamaebuxi. Carex humilis je v toplejših juž- nih združbah te druge zveze še pogosten, v hladnejših kvečjemu še redek. Borovi gozdovi na karbonatnem prcxlu scxlijo v zvezo Li- gustrion vulgaris. Na najvišji ravni velja v splošnem red Ericetalia carneae, izjem- no Junipr•,.-f·:,l ia cannunis, vendar roorarro najtoplejše združbe delno uvrsti 1 • • i Sorbo ariae-Fraxinetalia orni, ker vresa marsikje ni. BoruvJ. yozdovi na prcxlu pa predstavljajo red Juniperetalia camnmis na prehcxlu v Ericetalia carneae. 2. Pri združbah na rrešanem prcxlu in na vmesnih krureninah: skoraj v celoti pripadajo zvezi Pteridion aquilini, na najrevnej- ših sušnih rastiščih pa zvezi Pleurozion schreberi. Na ravni re- dov razlikujem:> na najboljših rastiščih red carpino-Aceretalia carnpestris (vendar je Acer campestre sarro izjerren), na slabših Quercetalia petraeae, na najslabših Callunetalia vulgaris, delno s prehcxlan v Vaccinietalia IT\'{rtilli. 3. Pri združbah na silikatnih krureninah: zve.za je skoraj povscxl Pteridion aquilini, na najslabših rastiščih Pleurozion schreberi. Redovi pa so: na sušnejših rastiščih Querce- talia petraeae, na bolj svežih Rhamnetalia frangulae, na najrevnej- ših Vaccinietalia myrtilli, vedno s prehcxlam v Callunetalia vulga- ris. če gledaroo vegetacijske redove borovih gozdov v okviru Evrope na pcxllagi razpoložljivega gradiva, je pcxloba naslednja: dobimo zonalno razporeditev, ki na ozemlju Jugoslavije poteka vzporedno z jadransko obalo, na ol:::mJčju Alp in severneje pa približno v srreri zahcxl-vzhcxl. ~ Sredozemljem in Skandinavijo se v gozdovih alpskega bora, munike, čmega bora in rdečega bora vrstijo naslednji bazifilni redovi: 401 EricetaZia arboreae - red borovili gozdov z drevesastim vresau v niz- kili legah jadranskih otokov JuniperetaUa oxycedri - red borovili gozdov z rdečeplodnim brinjem na otokili in na obali Jadrana ter v Makedoniji Borbo ariae-Fraxinetalia orni - red borovili gozdov z rralim jesencrn in mokovcem v Makedoniji, Srbiji, severnen, Velebi- tu, na Obruču, v. Sloveniji in na avstrjjskem Koroškem JuniperetaZia corrmunis - red borovili gozdov z navadnim brinjem v Ma- kedoniji, Črni gori, na Mali Kapeli, v Slove- niji (izjemno) , na Madžarskem, v švici in Alpah ter v hribovju Srednje Evrope EricetaZia carneae - red borovili gozdov s panladnim vresau v Srbiji, Hercegovini, Bosni, Sloveniji, avstrijski Ko- roški in Alpah ViburnetaZia Zantanae - red borovili gozdov z dobrovito v Alpah in severnih Predalpah VaccinietaZia vitis-idaeae - red borovili gozdov z brusnico v Skandi- naviji. Na silikatnih karreninah razlikujemo v gozdovili rrolike in rdeče­ ga bora naslednje acidofilne redove: QuercetaZia petraeae - red borovili gozdov z gradnau v nižjili legah; areal ni določen VacainietaZia myrtiZZi - red borovili gozdov z borovnico v Makedoniji, Sloveniji, na češkem, v Avstriji, švici in Nemčiji; v Sloveniji v višjili legah VaaainietaZia vitis-idaeae - red borovili gozdov z brusnico na Poljskem in v Skandinaviji, na Finskem do skrajnega seve- ra; je isti kot na karbonatnih karreninah na tem ozemlju CaUunetalia vuZgaris - red borovili gozdov z jesensko reso na Bran- denburškem, v Prusiji in Beli Rusiji; v Slo- veniji kot degradacija. Te klirratogene redove bi bilo seveda treba še prostorsko podrob- no opredeliti na osnovi čirn obsežnejšega vseevropskega gradiva. Tu za kaj takega ni ne časa ne prostora, zato srro obdržali opredelitve, ki so bile izdelane za naš elaborat o borovili gozdovili iz leta 1972. Re- dov borovili gozdov na različnili mešanili karreninah ne navajamo. 4 FITCCENOI'SKE RAZPREDELNICE Fitocenotske razpredelnice vsebujejo 152 vegetacijskili popisov borovili gozdov in predočajo 23 osnovnih borovili združb. Avtorjevili popisov je vključenili 133. Razen tega je uporabljenili tu:li 7 popisov G.Taua.žiča iz obeh prvili njegovili razprav in pa 12 popisov V.Tregu- bova iz njegovega "Elaborata za osnovo gojitvenega in melioracij - skega načrta gozdov, gozdnili zemljišč in pašnikov za področje zgornje 402 Savske doline" iz leta 1957. V razpredelnicah so združbe razvrščene v okviru iste kameninske kategorije po višinskih pasovih od najnižjega do najvišjega. Notranji razpored popisov v por;amezni združbi pa teče v glavnen od vzhodnega roba areala združbe v Sloveniji do njenega zahodnega roba. Pri ten nihanje sestojne sestave ni upoštevano kot kriterij razvrstitve. M:Jgoče je, da z raziskavo nismo zajeli vseh rastlinskih kcm- binacij, ki predstavljajo osnovne združbe. 'Ib bi veljalo predvsen za kcrnbinaciji s Petasites paradoxus in Gyrnnocarpium robertianum, znani sano iz gradiva H.Martin-Bossejeve. Izpustili smo popis borovega goz- da, ki ga imam:> s Pohorja iz višine 1220 min za katerega je značilna prisotnost tako nenške košeničice kakor prevezanke (Genista germmi- ca, Genista sagittalis), ker ga samega nismo rrogli opredeliti, druge- ga (tujega) primerjalnega gradiva pa nismo imeli. 5 DELA. DRtx;IH RAZISKOVAICEV BOROVIH GOZDOV SI.OVENS.KffiA OZEMIJA V LUČI NAŠIH UGC1I'OVITEV Dela drugih - danačih in tujih - avtorjev, ki so raziskovali bo- rove gozdove na našan ozemlju, bana obravnavali kronološko in po posa- meznih popisih. Tuji avtorji so na slovenskan ozaulju znotraj naših državnih meja napravili 4 objavljene popise borovih gozdov, zunaj pa 153 popisov (pri E.Aichingerju se nekateri popisi ponavljajo in rrorda nisno iz-ločili vseh dvojnikov). Aichinger E.: Vegetati.onskunde der Karawanken, 1933. Tab.54.Pinetum silvestris ericetosum.8 pop. ,nadm.viš. 500 - 680 m. Popisi 1,2,4,7,8 naravnan zernljišču, osta- li v prisojnih legah s 15 - 30°nagiba. Popisi 4 - 8 so z južne strani Dobrača (ned drugim pri Podkloštru)~ 3 iz Karavank - Podljubelj, 1 in 2 iz vznožja Karavank - Velika Suha in niže od Bajdiš. V smislu našega sistema opredeljujaro popise v ravni legi tako- le: 1 in 2 kot Peucedanetum oreoselini, 4 , 7 in 8 kot Crataeget\llll rro- nogynae. Globularia cordifolia je v prvih dveh popisih prepičla, da bi rrogla prevzeti vlogo določevalnice, pač pa je popis 3 na pobočju Globularietum cordifoliae, ker ni drugih določevalnic. Najstrmejša popisa 5 in 6 predstavljata Epipactidetum atrorubentis. Str. 241. Popis z grebena Gračenice v viš. 1000 m na strmem pri- sojnan pobočju prišteva avtor prav tako k asociaciji Pinetum silves- tris ericetosum, mi pa k združbi Pino-Arctostaphyletum uvae-ursi. V popisu je tudi precej travniškega grahorja, vendar ne prevladuje nad gornikan in zato ne predstavlja združbe. Tab.55. Pinetum silvestris ericetosum subasoc. s Pinus nigra. Razpredelnica ima 4 popise iz višin 660 - 1330 m, 1 - 3 v prisojni, 4 v osojni legi. Popisa 1 in 4 sta iz ohročja Ljubelja (Sopotnica 660 - 800 m) , 2 in 3 z južnega pobočja Dobrača (1050 - 1330 m) • V vseh po- pisih prevladuje črni bor. Popis 1 opredeljujem:, kot Globularietum, popis 4 kot Peucedane- tum. Popisa 2 in 3 bi imenovali Arctostaphyletum uvae-ursi. 403 Str. 247, Popis z južnega pobočja Dobrača nad Podkloštran v vi- šini 1050 m ni opredeljiv. fudi E,Aichinger ga ne opredeljuje, ker predstavlja začetni razvojni stadij • Tab. 57. Pinetum silvestris myrtilletosum subasoc. s Calluna vu6garis. 8 pop., nadm.višine 556 - 620 m. lege različne, nagib O -20 • Kraji: okolica Podroščice in Baškega jereza (SVatne, Drobolje). Na podlagi poznavanja tipoloških razm2r v Sloveniji opredeljuje.no vse popise kot Genistetum gennanicae. Tab. 58. Pinetum silvestris IT\Yrtilletosum. 8 pop. v viš. 560 - 640 m. fu Genista germanica ni povsod prisotna, anpak je le na ravnih in zelo malo nagnjenih rastiščih. Na nagibih 10 - 20° tako v prisojni kakor osojni legi (pop. 4, 5 in 8) jo nadarešča navadna breza in nora- mo govoriti o posebni združbi Betuletum pendulae. Ti trije popisi so iz okolice Baškega jezera, (Dobrova, Drobolje), prav tako 2., 6. in 7. i 3. iz okolice Podroščice, 1. iz bližine gradu Wernberga (nad Dravo južno od Osojskega jezera). So'hmid E.: Die Reliktfohrenwalder der Alpen, 1936. Tab. VI, str. 142. Popis 4 ned Lipico (severno od Pliberka)in Dravogradan, viš. 400 m, ravno. To je popis F.Pehra iz leta 1916, ki ga je E.Schmid uvrstil ned svoje popise. Avtor dodeljuje popis.k združbi Pinetum silvestris pyro- losum, mi pa k združbi Genistetum gennanicae. Tab. VII, popisi 2-5, Pinetum silvestris callunosum. Viš.260 - 500 m. Popis 2 je avtor napra11il na Ptujskem polju; je Danthonietum decurnbentis. Popisa 3 in 4 sta iz predela ned Lipico in Velikovcem. Prvi je Genistetum genuanicae (lega ni nageclena), drugi je neopredeljiv. Po- pis 5 iz okolice Podroščice, V 15 , tudi predstavlja Genistetum germanicae. Tab. VIII, popbsi 9 - 11, viš. 300 - 623 m, lege prisojne in o- sojne, stnre 25 - 40 : Pinetum silvestris subillyricum. Popis 9 iz Kanalske doline, kraj Pod Vilo (Canale di Ferro) je Globularietum cordifoliae. Popis 10 je bil napravljen pri SOlčavi, 11 pa pri Vojniku; oba sta Peucedanetum ali pa Globularietum, ker razlike v količini rastlin v tabelah večinana niso označene. Tab. IX, popisb 17 - 19, viš. 570 - 700 m, prisojne in osojne lege, nagibi 15 - 20 : Pinetum silvestris ericetosum. Popis 17 je z južne strani Dobrača,18 iz okolice Podroščice; oba sodita v Epipactidetum ali pa drugi v Globularietum. Popis 19 s Pohorja - šenflorijan ni opredeljiv. E.Schmid uporablja za kraje v jugoslovanski Sloveniji sam::> tra- dicionalna nemška inena; le šenflorijan pri Doliču je "Senflorjan". Popis pri Vojniku postavlja na Hrvaško. Tomažič G.: Asociacije borovih gozdov v Sloveniji. I. Bazifilni borovi gozdi, 1940. Avtor prikazuje v razpredelnici s 47 popisi boro\10 gozdove na dolanitu v Polhograjskem hribovju in njihove začetne razvojne stopnje, 404 v katerih bor nastopa le posarrezno, sarro posaroozno pa tudi listavci in smreka. Prikazuje tudi začetne razvojne stopnje teh gozdov na No- tranjskem in na prcxlu Posavja. Pri naši analizi nisrro uporabljali ob- javljene skrčene razpredelnice, anpak. prvotno rokopisno, v kateri so popisi prikazani vsak posebej. Ogledali si bcrno le popise, v katerih tvori bor že prave sesto- je, tako da je v krošnjah sklenjen vsaj 30%. Takih popisov je 24. V 19 popisih prevladuje rdeči bor, v 5 črni. 21 popisov je iz Polhograj- skega hribovja (25, 26, 29 - 47), 16 s prevladujočim rdečim, ostali s prevladujočim črnim boran. 3 popisi (3, 4, 6) z rdečim boran pa so s posavskega prcxla. Kraji popisov niso navedeni, na prcxlu tudi ne nadrrorske višine in lege. V popisih iz Polhograjskega hribovja pa ob- segajo sestoji rdečega bora razpon med 330 in 670 m, lege so prisojne in osojne, nagibi 10 - 30°; sestoji črnega bora so v višinah 420 - 870 m, lege skoraj ve,Jno vzhcxlne, nagibi pa 5 - 35°. Avtor uvršča vse te borove gozdove v asociacijo Pineto-Geniste- tum januensis. To je opredelitev, ki je popolnana v skladu tudi z opre- delitvijo po kriteriju optimalnih arealov in sinuzialnosti. Pazisko - vanje v zadnjih letih je pokazalo, da predstavljajo ti gozdovi v sklo- pu vseh borovih gozdov s trorobo košeničico zahodno varianto z rdečo reliko (Chamaecytisus purpureus), ki v jugovzhodnem delu areala manj- ka. . Problematična je p:i;-ipadnost popisa 41, ki nima trorobe košeniči­ ce. To je morda Peucedanetum oreoselini.V razpredelnici je to popis 20. Iz okvira združbe Genistetum januensis izpadajo popisi na prcxlu, kjer košeničice ni. Zdi se, da kljub 30 - 50 odstotni sklenjenosti bo- rovih krošenj še ni razvit pravi gozdni vegetacijski tip, zato oprede- litev po naših kriterijih še ni povsem urrestna. Po prirrerjavi z boro- vimi gozdovi na obsavskem prcxlu med Lescami in Bledan, kjer relief ni raven, bi analogno tamkajšnji združbi Pino-Crataegetum rronogynae rro- gli morda govoriti o nezreli razvojni stopnji z irrenan Pino-Vibume- tum lantanae. Dobrovita je namreč prisotna na prcxlu sarro v vseh naj- bolj sklenjenih sestojih, medtem ko je glog le v enem od treh popi- sov te združbe. Tomažia G.: II.Acidifilni borovi gozdi, 1942. Fitocenotska tabela vsebuje 55 popisov, naprav- ljenih v ohročju, ki ga približno anejuje črta: Mavčiče na Sorškem polju - Brezovec - Vodice - Dobeno - Ihan - Dol - Zadvor pri Sostrem - Gradišče nad Rudnikan - Rudnik - Rožnik - Veli- ki hrib pri Utiku - Velika Trata pod Toškim Čelan - Sv.Marjeta v Žlebeh - Jeprca - Mavčiče. V tabeli je 10 popisov začetnih razvojnih stopenj acidofilnega borovega gozda, kjer je bor v drevesnem sloju sklenjen le do 20%, v gnrovnem izjemno do 40%. Qrejili se bare na borov gozd z najmanj 50% pokrovnostjo krošenj. To so popisi 11 - 55 iz nadm.višin 300 - 490 m, z vseh leg vključno ravnino in vrhove na nagibih O - 25°, ki po av- 405 torju predstavljajo asociacijo Pineto-Vaccinietum (IeyTtilli) austroal- pinum. Posebno zanimivo je, da ta združba ne razpada na več osnovnih združb, ki bi bile vezane na različne enote mikroreliefa, zlasti še to, da ni tipoloških in skoraj da tudi ne florističnih razlik ne:! ravnino in vrhovi. Razlog, term skoraj ne nore biti drugje kot v degra- diranosti, ki razlike izenačuje. . V klim:>cenotskem smislu je irre . združbe preveč splošno, ker ga lahko uporabim::> tudi za tiste severnejše acidofilne borove gozdove, ki nimajo stožke (Molinia arundinacea) ; takih je celo v Sloveniji ze- lo veliko. Ker veno, da ima stožka pri nas zonalen areal, ki se vleče od Žlebiča v Ribniški dolini prek vzhodnega dela Polhograjskega hribov- ja, ljubljanskega in celjskega ol:Jročja na Kozjansko (Lisca), pojavi pa se tudi na češkem in na drugi strani v Franciji, ima vsekakor zna- čaj izrazite osnovne združbe, ki jo irrenujeqo Pino-Molinietum arundi- naceae. Aiahinger E.: Iehrwanderungen in das Eergsturzgebiet der Schtitt am Slidfuss der Villacher Alpe, 1951. Vsi popisi, 6 po številu, so z ol:m:)čja podora na južnem vznožju Ix>brača, v nadm. višinah pribl. 700 - 900 m. Avtor obravnava vsakega zase na str.80,81,82,94 in 109. Prvega irrenuje Pineto silvestris - Alrelanchieretum ovalis, vse druge pa Pineturn, in sicer Pinetum sil- vestris ericosum carneae, razen popisa na str. 82, ki je Pinetum ni - grae sesleriosum variae. Za nas predstavljajo: oba popisa na str,81 Ioniceretum xylosteum (viš. 700 in 900 m); popis s črnim boran na str. 82 Globuiarieturn; popis na str.94 Peucedanetum; popis na str. 109 Epipactidetum. Popis na str. 80 ni opredeljiv. Aiahinger E.: Rotfohrenwalder als Waldentwicklungstypen, 1952. Str. 14.2.popisa pri Podljubelju, viš. 570 in 580 m, lega SV oz.JV, 10 oz.15°. Avtor uvršča prvega kot Pinetum silvestris ericosum, drugega ne opredeljuje, v našem sistemu pa sta oba Peucedanetum oreo- selini. Str. 22. S slovenskega obročja so popisi 1, 2 in 6, vsi•iz rav- nih leg ,na naplavljenih peščenih tleh na južnem vznožju Ix>brača (Zabu- če), viš. 510 - 520 m. Avtor opredeljuje vse tri popise kot Pinetum silvestris ericosum. v našem sistemu predstavlja popis 1 Crataegetum rronogynae, 2 in 6 Peucedanetum oreoselini. Str. 31. Popisi 1-4 so zopet z vznožja Dobrača (Vetrov6 ped Fde- čo steno), viš. 620 - 900 m, v ravni ali·prisojni legi do 30, popis 5 pa iz Hudičevega grabna nad plajberško cesto, 600 m, J 30°. Avtor jih opredeljuje kot Pinetum silvestris ericosurn. V našem sistemu je popis 2 iz ravnine Crataegetum, popisi 1,3 in 5 Epipactidetum, 4 ro- niceretum. str. 36, F.dini popis, ki je z vznožja Dobrača (Zabuče) v vzhod- ni rahlo nagnjeni legi, po avtorju Pinetum silvestris ericosum, je• fO našem Epipactidetum. Str. 38. Popis je bil napravljen na apnensastem irelišču pri Bo- rovcu na severnem vznožju Kepe, viš. 620 m, S 5 • Po avtorju pred- 406 stavlja degradacijskJ stadij bukovega gozda (Pinetum silvestris sec.). Dokaz za to naj bi bi la gnezdovka (Neottia nidus-avis). Rastlinje je bazifilno - mi ga prištevarro k Brachypcdietum pinati - ima pa tudi aci- dofilno (degradacijsko)prines. Na str, 42 in 44 obravnava avtor sestojek l:orove združbe na obrežnem produ ob Zilji (pri Beljaku), ki pri nas nima tipološke pa- ralele. Str. 56. V razpredelnici z 9 popisi so popisi 5 in 6 s sloven- skega ozemlja, in sicer 5. iz zahc:dne okolice Celovca (nad gradan Freyenthurn), 6. pa iz okolice Dobr:::ge pri Mariji na Zilji. Višine so 540 - 560 m, lege prisojne 5 - 20. Avtor prišteva oba popisa k Pinetum silvestris vacciniosum myrtilli. Mi loč:irro Iv'k:!lampyretum pra- tensis - popis 6 in Genistetum germanicae - popis 5. Str. 64. Edini. popis iz Osojskih Tur nad Kostanjami predstavlja barski gozd rdečega bora iz višine 1000 m. Po kanbinaciji rastlin - skih vrst predstavlja Aulaa:rnnietum palustris. Str. 66. Edini popis je s severovzhc:dnega obrežja Vrbskega je- zera, viš. 445 m. Avtor ga opredeljuje kot Pinetum silvestris piceeto- sum vacciniosum myrtilli, mi pa s pridržkan kot Sphagnetum palustris (barska združba). · Aichinger E,: Die calluna-Heiden (Callunetum vulgaris) und die Erica carnea-Heiden (Ericeturn carneae) , 1956. Str. 95. Popis je iz okolice Borovelj (ob potoku Beli), 570 m, SV 10°. Po avtorju je to Pinetum silvestris ericosum carneae, po na- šem sistemu pa Peucedanetum oreoselini. Str. 102. Popis je iz višine 1330 m na 40° nagnjenem južne-n po- bočju Dobrača. Po avtorju je Pinetum nigrae ericosum carneae, v našem sistemu pa Arctostaphyletum uvae-ursi. To je isti popis kot popis 3 v tab. 55., objavljen v "Vegetationskunde der Karawanken". Ma:l'tin-Bosse H.: Schwarzfohren:walder in Karnten, 1967. Vsi popisi avtorice izvirajo s slovenskega ozemlja. Štirje so iz krajev Kanalske doline, vsi drugi pa s Koroškega, in sicer z južne strani Dobrača, iz ohročja Ljubelja in iz soteske Korte južno o:i Obir- ja. Na str. 19 crrenja, da je raziskovala tudi "onstran Karavank". Kra- ji, na katerih je avtorica popisovala,so: Kanalska dolina: Nal:orjet, ovčja vas, Ukve in Zajzera; Dobrač: čajna-Hudi graben, Podklošter, Zabuče, Rogije; Ljubelj: Žingarica,Sopotnica, Široka riža nad Podgoro, Suha; Okolica Železne Kaple: soteska Korte. V 9 fitocenotskih razpredelnicah je 85 popisov različno (od 0,1 - 1) sklenjenih sestojev drevesastega črnega bora in 8 popisov sestojkov grmastega črnega bora. Pred razpredelnicami so podani primeri različ­ nih začetnih razvojnih stadijev vegetacije, tu je črni bor v 11 prille- rih nizko drevo, v 6 prinerih pa gnu. Razpred. 1 je naslovljena Orneto-Pinetum nigrae caricetosum hu- milis, Ima 28 popisov iz višin 780 - 1090 m, 22 iz prisojnih leg. 4.07 fNagillbi so® !(pqpi·s Il.llO (do :l"rlll IDlU rGlliolllmilli~JJ.f!l!Plii:s (6 b wii.filml:e :n.rn lili je werjett:nw ~~ Tue'timm:, iI,llOJPlii.'S 1i JP1ill je ilA~lllllt. lf.lomIJLaem :Jgf:Tu!!slbemn :m ~Jismam~dbal. ~- 31 je J111atS!h!Jw]_ jjam:m ([))Imeitro>-!F.imle!bulm ~ a::iaill..amagmsltikilie- ·iboJsmn ~- Jlima 1 'WiiJšfum 'B - (!}~ im,, ~ je :pt::.ii.'Saj - mrfillil„ imagr.iilmii. JEili!l. :so® IDli!I.Šlli lkrl1terii:jjm soilliip ~jj w.s1 Jpl0) - JF1il.1s1 v \l'.l!OOOJS!elmi „ 1he JPO!p.!i'Slll '5 .m 7/ w ~fue!bulm. lta- ·~ ~:ll,s; jje ie.es!tlkn::att" :za mr~ :lll~ so wii.šme ~jjfuime; rom'liJoell:;i!l :Jgf:1hoslbetam JPlill lfiillilljJh.. lRill:.,eill. ti je mreisTuovJljelllllll ~eiwrn ~ «:alLamal<;DIDsll:fuille- !!roslllm Wtilll'C'.Jlae ~~ IS ll!'«m11ms :sill.wai.11:fum~ JfJna 6 :sD>W„ /41 .h p.ri'SOJjja;lilhl lkegr„ wJišiilllle so i'lll.ID - 7/il® im, IDJa9Jii.]bil. srn 25 - 'll'.llll ,gr,re ~ :smrajj ;santl) :za JElemcleilla111e~Flle JPUJPllss i jj:e ~ - il!lettasfilbeltrulrn .l[l0lraalDXli.~ CJktll'JJruill,arfua iltlčllliljjka ~ 7 lLa~ pr;att:emsil.IlliLoera ~Tuositer.ml ll\lčllIII:jjlka; :za «Jlbe :zillll:rulfflbll /Sil> wifilmle ~jjlhlme~ lRill:~:red. 'Si jje llila~iljj.eJJllll (Qmmeltm>-!F:me!bulm nli.fusl pcll;paiRarjic po ll!latŠi ,sii.'Sibem\tiilki :aih11.ilibii. ~elbasllll:le'bum ~oool~ lLmi!il,uea::a ~Jlrosltlel!lm jje ~alt1, jje ibtdll. w, miajjw.i~jjem :pajpiSlll;r Ia!tll1l]llnllS pralbemslis rM!1rj1ka,; v:li3šlllme so :za dbJe :m~li iJi)l1amajji}nme~ JRa~. «ii jje imasllio1Q'Djema ([))ImelbcHE'liJme\bmm ili!fugoc;ae mol:li:meroslJII!I ialJt\UIIlldl:lLI!laaeae \17i.:mr .• ll:ililm>ra!lii:s,. ·JIJmal 41 }PIOPiL iwliišm :s,s - tj4f!ii ll'l\_., trii.je :so .u pri'SIO!jjil1l:iill1l .11ERJ„ imw1mll ipa :S0 :;B.li) - ll'llii. lliočllrrro Gllicloollaneltrulrn (~ii:s .11.» m Peumedliil/l1rei.b1Drn (~il'Sii. 2~». ~a ~.looslbelllm 1rnamjlka11 lLia!tll11:f{J)l[s pr,albemslt-s jj.e ii.1'~alt„ wtt}šiilme ipa ,so :Zii!. ·tiili>e :ailla:imooi pi:rernajjlJ:me. 'Ra~r,edl. 7/ je l11llllSllitilWljjema J!h:idlo'tlhlamime\hat-:1mlmdl0>r.eltrulm lruiJtlsl.ati pfunerosum .illl.fug;a::ae. iNadlnm:s'llinietum na poboč­ jih, saj stožke v kislih bukovih gozdovih ni razen izjerrana na rctio- vih sestojev v stiku s !lXastovimi ali borovimi gozdovi, ki imajo stožko. 6 NAJIZRAZITEJŠE RroIONAINE RAZLIKE V SE'Sro.JNI SES'I7WI IN VEX:iErACIJI BOROVIH GOZOOV Ker segajo naše osnovne borove združbe pravilara v več slovenskih florističnih ol::močij, je potrebno pogledati, kako to vpliva na sesta- vo njihovih sestojev. Vzeli balo dva najzanimivejša pr:iirera. Združba Peucedanetum oreoselini je n.pr. razširjena v Alpah, Predalpah, v severozahodnem in jugozahodnem delu Dolenjske in v vzhod- nem obrobju jugovzhodnega dela Dinaridov. če izhajam:> iz predpostavke, da bi borovi gozdovi teh ob:oočij rrorali nakazovati tipično pr:iires dre- vesnih vrst, to je v Dinaridih jelke, na severnem Dolenjskem gorskega javora, v Predalpah in Alpah pa smreke, vidirro naslednjo sliko. Edini popis iz dinarskega ol::močja ima res grmasto jelko. Qi 3 popisov z Dolenjskega ima gorski javor le eden. Smreka pa v Predalpah in Alpah tu in tam manjka. Nasprotno pa ne manjka smreka v nobenem popisu iz dolenjskega ob:oočja, je pa tudi v popisu iz dinarskega. Jel- ka se pojavi tudi v predalpskem in alpskem ol::močju. Glede drevesnih vrst, ki so regionalno značilne za bukove - to je klimaksne- gozdove, torej v borovih gozdovih ni nobenih razlik. Vzrok temu je njihov eks- tremni, pionirski značaj. Razliko pa opazim:> pri malem jesenu. Ta na Dolenjskan v borovih gozdovih manjka, v Alpah in Predalpah pa ga naj- deno skoraj povsod. Floristično različnost dolenjskih borovih gozdov iz združbe Peucedanetum oreoselini najbolje dokazuje povsod prisotna Euphorbia angulata ki je v predalpskih in alpskih borovih gozdovih te združbe ni. . Združba Pino-Genistetum januensis razpade floristično na severo - zahodno - severni predalpsko-alpski pas s splošno razširjeno rdečo reliko (Chamaecytisus purpureus) in na jugovzhodni južno-predalpski areal, kjer te relike ni. Med obema ni razlik v se::atoju. Pač pa je ne 410 glede na ta dva areala rrogoče razlikovati širše otmxje okrog Lju- bljane, kjer se redno pojavlja gorski javor, večinonu sicer le v sloju gnrov in mladic, nEdtem ko drugje manjka. Regionalne tazlike bi bilo treba sčasana podrobneje proučevati, posebro v zvezi z razvojno težnjo v sneri proti klinBksu, to je bu- kovemu gozdu. Sedanje nepcm2.illbne regionalne razlike pa povsem opra- vičujejo združevanje floristično enakovrednih borovih gozdov prek raz- ličnih florističnih regij Slovenije, saj so ti v istem klinozonal- nan ix>ložaju. 7 VPRAŠANJE PRVOBI'INOSTI IN DffiRADIRANOSTI RAZVOJNE TEŽNJE BOROVIH GOZDOV Pri borovih gozdovih je vprašanje prvobitnosti ali drugotnosti najbolj pereče, ker so rastiščno na skrajnem robu drevesne vegetacije v okviru ugodnih podnebnih razrrer, ki vladajo v arealu dobro rastočih listnatih gozdov, rrec1 katere so se vgnezdili otoki skrannega borovja. To vprašanje bi zahtevalo podrobno analizo, za katero bi bilo treba preveč časa. Zato se bcno anejili sano na bistvene vidike. Ne nore biti dvana, da so 1:::orovi gozdovi na strmih prisojnih do- lanitnih pobočjih naravni, čeprav rrorano dopustiti, da so rrorebitne sečnje, čeprav previdne in zrrerne,poslabšale tla njihovih rastišč. Pri tem je očitno, da majo gozdovi črnega l:::ora na tej kanenini J:::olj pionirski značaj kot gozdovi rdečega J:::ora, in to v VSE'l"l razponu od Kol- pe do severne strani Karavank. Vsekakor je v sestojih že od nekdaj pre- vladoval J:::or, ker se tla zaradi pobočne erozije niso rrogla razvijati v globino. Kočljivejše je odgovoriti na vprašanje prvotnosti J:::orovih gozdov na mešanih in silikatnih kameninah. G.Tanažič zagovarja (1942) reliktnost, to je prvobitnost acidofilnih borovih gozdov v okolici Ljubljane; za dokaz jemlje zeleno jelšo, ki je v teh gozdovih relikt iz preborealne dobe. L.Marinček je povsem nasprotnega mnenja (1973); zdi se, da ne priznava nikakršnih naravnih acidofilnih J:::orovih gozdov. Po našem mnenju je J:::olj pravilno drugo mnenje. Tam, kjer rastejo dan- danes J:::orovi gozdovi na silikatnih ali mešanih kameninah, so razen na najbolj stnnih pobočjih in grebenih prejkone nastali iz listnatih goz- dov, rnešanih z J:::oran. Prvotni gozdovi so bili bodisi hrastovi - kakor v primeru sedanjih J:::orovih gozdov s stožko, ali pa bukovi - kakor v primeru sedanjih borovih gozdov z beluhan in v primerih drugih boro- vih gozdov v severnem delu Slovenije. Neobzirno izkoriščanje, predvsem pa steljarjenje je rastišča zelo osiranašilo. Zaostrila se je razlika nEd grebeni, spodnjimi pobočji in ravnicami. Zabrisala pa se je ta razlika tudi lahko, če je bila degradacija zelo korenita in če so bi- li izhodiščni gozdovi hrastovi - na ravnicah in spodnjih pobočjih do- bavi, na pobočjih in grebenih gradnovi. V tem je tudi odgovor na vprašanje sedanjih razvojnih teženj borovih gozdov. Na stnnih in gladkih dolanitnih, pa tudi stnnih .ska- lovitih apnenčastih pobočjih se ne rrorejo razvijati v l:::oljše, listna- te ali vsaj smrekove gozdove, m::>rda tudi ne zaradi požarov, ki se v njih radi ponavljajo že zaradi prirednih dejavnikov samih, Razvoj zna- 411 traj borovih gozdov ostaja v glavnem znotraj serije Daphne alpina • Gymnocarpium robertiill1um. Položna·dolanitna pobočja pa napredni raz- voj arogočajo in ta razvoj gre prek smrekovega stadija v severnejši Sloveniji (n. pr. Pino- ·Peucedanetum oreoselini • Piceo-Peucedanetum oreoselini) , v južni pa prek gradnovo-gabrovčevega gozda (Pino- Genistetum januensis • Querco pubescentis-Genistetum januensis). Na silikatnih kameninah poznano prirrere, ko se v naprednem raz- voju borovega gozda vključi smreka (n:pr. Pino-Dicranetum polyseti • Piceo-Dicranetum polyseti) • To se dogaja pri naših najsevernejših borovih gozdovih. Bolj proti jugu pa je razvoj verjetno neposreden: bor-bukev (Pino-Leucobryeturn,+Fago-Leucobryetum), na samem južnem robu borovih gozdov pa bor• graden ali bor • dob (Pino llblinietum • Queroo-llblinietum kot zaključna stopnja; na mešani kamenini n.pr. Pino-Lathyretum m::mQ,ni• Querco petraeae-Lathyretum IIDntani). Morda bi tudi lahko rekli, da irra pri napredovanju razvoja bo- rovih gozdov v listnate veliko vlogo tudi lega. Tako vidiIID, da je n.pr. na dolanitni šmarni gori pri Ljubljani zahodna in jugozahodna stran "borova", južna pa "hrastova". Toda tudi na glinastih skrilavcih ljubljanskega Rožnika se kaže podoben razpored, saj so jugozahodna pobočja bolj borova kot južna. 8 DIE VEm:TATION DER Ral'- . UND SCHWARZFO~ER DES SI.CMENISOlEN GEBIETES Zusanmenfassung Das Problem der Vegetationsgliederung der Fohrenwalder wurde in Slowenien vor 40 Jahren von dr.G.Tanažič aufgegriffen und filr die weitere Urrgebung von Ljubljana scmohl auf Dolanit- als auch auf Sili- katunterlage ausfuhrlich behandelt. Vor 10 Jahren begannen G. Tanažič und der Autor mit der systernatischen Analyse der Vegetation der Fohren- walder des gesamten slCMenischen Gebietes. Eine ununterbrochene Arbeit war leider nicht rroglich, und so starb Prof.Tanažič bevor die Resulta- te zu einer Publizierung reif waren. Der Autor beendete das Werk nach seinen eigenen Ansichten in der vorliegenden Form. Die wichtigsten Resultate der Untersuchung bestehen im folgenden: 1) Es wurde eine klirratozonale Gliederung der Fohrenwalder durch- gef'uhrt, ~nach das slawenische Gebiet von Stidost nach Nordwest in drei Zonen untergeteilt wird. 2) In den Alpen sind in den Fohrenwaldern drei Hohenzonen erkenn- bar. , 3) Es gibt S okologisch - soziologische Hauptgruppen von Fohren- waldern: Fohrenwalder auf Dolanit, teilweise auf Kalkstein Fohrenwalder auf kalkreichem Schotter Fohrenwalder auf gemischtem Schotter Fohrenwalder auf intenrediaren Gesteinen Fohrenwalder auf Silikatgesteinen. Um dabei eine ganzheitliche Darstellung des sl~schen Gebie- tes zu erreichen, wurden var allem die umfangreichen Arbeiten von E. Aichinger und H.Martin-Bosse in Kanlten herangezogen. Aus dem Tabellen- 412 material der beiden l\utoren werden 6 Grunclgesellsclwftcn WJCJeleitet, wahrend das hier vorgestellte rier-Genoud P.D.: Etude phytosociologique des forelts du canton de Gen~e.-Mitt.Schweiz.Anst.forstl.Ver- suchsw. 39/2, Zlirich 1963. Fabijanc:MSki J.,zarzycki K.: Roslinošc rezerwatu lesnega "SWinia gora" w Gorach Swietokrzyskich.-Publ.Inst.bot.univ.Jagell. 1, Kraka,, 19.65. Fagerstriin L.: v'axtgeografiska studier i Stra:nfors-Pyttis Skargfu:d i Ostra Nyland.-Acta bot.fenn.54,Helsingfors 1954. FijalkCMSki D.: Rezerwat lesny "Bachus" kolo Chelma.- Ann.Univ.M.C.Sklod.,I.ublin 1961. Fukarek P.: Zajednice endernne munike na planini Prenju u Hercegovini.-Acta bot.croat.XXV, Zagreb 1966. Gajic M. in dr.: Pregled šumskih fitocenoza planine Maljena.- Glasnik šum.fak.7, Beograd 1954. Giacobbe A.: Sul "Pinus austriaca Hoess" di Villetta Barrea.- Arch.botanico IX/2, Forll 1933. ' Gri.ineberg H.,Schliiter H.: Waldgesellschaften im Thliringischen Schiefer- . gebirge.-Arch.Forstwesen 11/12,Berlin 1957. Harret-Ahti L,: Hart:mann F .K. : Hofmann G.: Horvat I.: Zonation of the rrountain Birch forests in northern- rrost Fennoscandia.-Ann.bot.Soc.zool.bot.fenn.Van. 34/4,Helsinki 1963. Waldgesellschaften des mitteleuropaischen Gebirgs- raurres nordlich der Alpen.- Stuttgart 1967. Vegetationskundliche Beobachtungen an Waldgesellscha- ften des nordlichen I.ubliner Hugellandes (SO Polen) und ein Vergleich mit entsprechenden Einheiten in Deutschland.-Arch.Forstwesen 12/4,Berlin 1963. Kiefernforstgesellschaften und natlirliche Kiefern- walder im ostlichen Brandenburg.-Arch.Forstwesen 13/7,Berlin 1964. Zanimljiv nalaz sarronikle borove šurre pod Obručan.­ Biol.glasnik 9,Zagreb 1956. 415 Horvat I.: Horvatic s. : Hunziker Th.: Izdebska M. : Izdebski K. : Jalas J.: Jankovic M.M, : Jankovic M. : Jovančevic M. : Jovanovic B, : rt, i.log poznavanju borovih i smrekovih šuma Male Ka- pele. -šum. list 7-8, Zagreb 1958. S.istenatski odnosi tenrofilnih hrastovih i borovih suna Jugoistočne Evrope.-Biol.glasnik 12/1-2, Z,1greb 1959. Tl[:ološko raščlanjenje pri.rrorske vegetacije gariga i borovih šurra.-Acta bot.croat.XVII,Zagreb 1958, Vegetacijska karta otoka Paga s opcim pregledan vegetacijskih jedinica Hrvatskog pri.rrorja,- Prir.istraž.JAZU IV, Zagreb 1963. Okologische Untersuchungen i.iber die naturliche Fohrenverjungung im nordostschv.eizerischen Mittel- lnnd.- Mitt.Schv.eiz .Anst. forstl. Versuchsw. 32/3, Zitrich 1956. Badania fitosocjologiczna w lasach lesnictwa Ze.mborzyce.-Ann.Univ.M.C.Sklod.,Lublin 1959. Bory na Roztoczu $rodkowym.- Ann.Univ.M.C.Sklod., Lublin 1963, Olsy i bory rnieszane na Roztoczu $rodkowym.-Ann. Univ.M.C,Sklod. ,Lublin 1964. Zbiorcwiska lesne na Roztoczu Zachodnim.-Ann.Univ. M.C.Sklod.,Lublin 1968. Vegetation wld Flora des geplanten Nationalparks von Rokua in Mittelfinnland.-Silva fenn.81, Helsinki 1953. Razmatranje o uzajanmim odnos.irra rrolike (Pinus peuce) i munike (Pinus heldreichii) kao i o njihovim ekološkim osebi.nama u odnosu na geološku podlogu.-Glasnik Bot.zav, i bašte univ.I/2, Beograd 1960. Šumska vegetacija munike (Pinus heldreichii) na rretohijskim Prokletijama i potreba njene efikasne zaštite.-Zaštita prirode, Beograd 1960, Prilog poznavanju šumske vegetacije otoka šcedra.- Anali Inst.eksp.Šlml.,Zagreb 1955. Šumske fitocenoze i staništa Suve planine.- Glasnik šum.fak.9, Beograd 1955, o fitocenozama grabi6a-javorova i crnog bora u istočnoj Srbiji.-Glasnik šum.fak.12, Beograd 1956. Prilog poznavanju Šlmlskih fitocenoza Goča.-Glasnik šum.fak.16, Beograd 1959. 416 Kalela A.: Waldvegetationszonen Finnlands und ihre klima.tisch- en Paralleltypen.- Arch.Soc.zool.botan.fenn.Van. lG, Helsinki 1961. Klerrenčič V. , Zablatn Lk P. in dr. : Koroška - Karw in imenik slovenskih in nemških krajevnih imen.- Karnten-Landkarte und Ortschaftswerzeichnis mit slowenischen und deutschen Ortsnarren.-Maribor 1972. Kobendza R.: Stosunki Fitosocjologiczne Pusczy Kampinoskiej.- P)anta Pol.,Warszawa 1930. Koponen T. : On the dynamics of vegetation and flora in Karkali Nature Reserve, southem Finlarn1.-Ann.bot.fenn. 4/2, Helsinki 1967. Kopp D.: Sl.andorte und Vegetation des Bugacer Waldes imun- garischen Donau-Theiss-Zwischenstrargebiet.- Alch.Forstwesen 15/8, Berlin 1966. Kozak K. : Sl,mowiska zirroziolu polnocnego (Linnaea borealis L.) na Roztoczu Srodka,iyrn.-Ann.Univ .M.C.Sklad., Lublin 1961. Kulm N.: Kujala V.: Kuoch R.: Kurth A.: Krausch H.-o.: Linkola K.: Li.idi W.: Marinček L.: Bory nadlesnictwa Parczew.-Ann.Univ.M.C.Sklod., Lublin 1967. Olsy, gr~dy i bory mieszane nadlesnictwa Parczew.- Ann. Univ .M.C. Sklod. ,Lublin 1968. Natlirliche Waldgesellschaften und Waldstandorte der Uuqebung von Zlirich.-Veroff.Geobot.Inst. ETH Stftg. Ri"1bel, Zlirich 1967. tllier die Waldtypen der si.idlichen Halfte Finnlands.- Arch.Soc. zool.bot. fenn. Van.16, Helsinki 1961. Walder der Schweizer Alpen im Verbreitungsgebiet der Weisstanne I.-Mitt.Schw.Anst.forstl.Versuchsw. 30, Zlirich 1954. Beitrag zur Kenntnis der Waldverhaltnisse im Schwei- zerischen Nationalpark.-Mitt.Schweiz.Anst.forstl. Versuchsw.36/4, Zlirich 1960. Der Sandnelken-Kiefemwald an seiner Westgrenze in Brandenburg.-Mitt.Flor.-soz.Arbeitsg.9, Stolzenau/ Weser 1962. Waldtypenstudien in den Schweizer Alpen.-Veroff. Geobot.Inst.Rubel, Zlirich 1924. Bericht i.iber den 11. Kurs in Alpenbotanik.- Ber .Geobot.Forschinst.Rubel, Zlirich 1958. Razvojne smeri bukovega gozda z rebrenjačo (Blechno- Fagetum).-Zbomik gozd.les.BF-IGI.G 11,Ljubljana 1973. 417 Martin-Bosse H.: Schwarzfohrenwalder in Karnten.-Ang.Pflsoz., Veroff.Inst.ang.Pflsoz.XX,Wien-New York 1967. Matuszkiewicz w.: Znr Systematik der natiirlichen Kiefernwalder des mittel- und osteuropaischen Flachlandes.- Mitt,Flor.-soz.Arbeitsg.9,Stolzenau,lwaser 1962. Zur systematischen ~uffassung der oligotrophen Bruch- waldgesellschaften im Osten der Pcmrerschen Seen- platte.-Mitt.Flor.-soz.Arbeitsg,10, Stolzenau/ Weser 1963. · _Merlwecka-Kornas A., Ko:rnas J.: Mapa zbiorOlillisk roslinnych OjCCMSkiego Parku Narodowego.-ochronaprzyrody, Krakaw 1963. .r-e:ived J. : Mraz K.: Paczoski J. : Passarge H. : Pesola V.A.: Hegel C.: Scanoni A.: Schindler W.: Schmid E.: · Zemljevid z italijanskimi in slovenskimi krajevni- mi imeni v Furlaniji, Julijski krajini in Benečiji­ Carta dei nani geografici con fonna italiana e slo- vena nel Friuli-Venezia Giulia.-Ljubljana 1974. Waldkundliche Untersuchungen im Mittelbohmischen Bergland und Erfahrungen mit der Arrwendung statisti- scher Maschinen bei der synthetischen Bearbeitung.- Arch.Forstwesen 2/3, Berlin 1957. Lasy Bia:tawie:i:y.-Panstw.rada ochr.przyr., Poznan 1930. Die W'alder des Oberspreewaldes.-Arch.Forstwesen 1/2, Berlin 1956. Zur soziologischen Gliederung von Kiefernwaldern im nordostlichen Mitteleuropa,-Arch.Forstwesen 11, Berlin 1963. Des Auftreten der Waldpflanzen auf verschieden kalkhaltiger Unterlage in Ladoga- und Grenzkareli- en,- Arch,Soc.zool.bot.fenn.van.9, Helsinki 1955. Pyrola- und Linnaea-reiche Nadelgeholze in Litauen.- Arch,Soc.zool.bot.fenn.Van.9, Helsinki 1955. Die Waldvegetation des Unterspreewaldes.-Arch,Forst- wesen 3/4, Berlin 1954. Der narkische Kiefem-Traubeneichenwald (calamagro- stido-Quercetum) als pflanzengeographische Erschei- . nung,-Arch.Forstwesen 3, Berlin 1961, Natiirliche waldgesellschaften am Sonnenhubel (Konigsholz) bei Zittau.-Arch.Forstwesen 14/8, Berlin 1965, Die Reliktfohrenwalder der Alpen.-Beitr,zur geobot. Landesaufn.der Schweiz 21, Bern 1936. 418 Skult H.: Szynal T.: Tansley A.G.: Tanažič G.: Skcgsbotaniska studier i Skargfu:-ashavet.- Acta bot. fenn.57,Helsingfors 1956. Oqolna analiza florystyczner-ekologiczna zespolaw nSslinnych Nadlesnictwa Kosobudy na Roztcx::zu $rod- kowym. -Ann. Univ .M. C. Sklod., Lublin 1963. The British Islands and their Vegetation.- Cambridge 1939. Asociacije borovih gozdov v Sloveniji. I. Bazi- filni borovi gozdi.- Razprave Akad.zn. in um. I, Ljubljana 1940. Asociacije borovih gozdov v Sloveniji II. Acidofil- ni borovi gozdi.- Razpr.Akad.zn.in um. II , L:j1ibljana 1942. Ar;ociacije borovih gozdov v Sloveniji III. Jasasti borovi gozdički in sorodne združbe rastlin, ki ra - stejo na produ in pesku.- Razpr.SAZU IV,Ljubljana 1949. Vidakovic M.: Oblici crnog bora u Jugoslaviji na terrelju anataui- je iglica.-Glasnik za šum.pokuse 13,Zagreb 1957. W::!ndelberger G.: Das Reliktvorkamen der Schwarzfohre (Pinus nigra Arnold) arn Alpenostrand.-Ber.Deutsch.bot.Ges.LXXV, Stuttgart 1962. Die Schwarzfohrenwalder Sudosteuropas.-Mitt.Flor. -soz.Arbeitsg.10, Stolzenau/Weser 1963. 419 S'lVARNO KAZAID - ZDHUŽBE Pino-Genist.etum janue11sis Pino-Peucedanetum orenselini Pino-Globularietum cmdifoliae Pino-Epipactl.detum atrnrubentis Pino-IDniceretum :x:ylosteum Pino-Lathyretum pratensis Pino-Viburnetum lantanae Pino-Crataegetum rro:n.ocJYilae Pino-Sorbetum torminalis Pino-Lathyretum rrontani Pino-P:nmetum avium Pino-Genistetum ge:rrna11icae Pino-Antennarietum diuicae Pino-.Rubetum tanentos.i Pino-Hieracietun umbel lati Pino-Melampyretum pratensis Pino-Danthonietum dec1 JJllbentis Pino-Molinietum arundi naceae Pino--Leucobryetum glauci Pino-Dicranetum polyseti Pino-Dicranelletum heteranallae Pino-Hypnetum cupressi.formis Pino-Hyloccmietum splendentis Pino-Daphnietum alpinae Pino-Potentilletum caulescentis Pino-Arctostaphyletum uvae-ursi Pino-Petasitetum paradoxi Pino-Gymnocarpietum robertiani Pino-Betuletum pendulae S'IVARNO KAZAIO - POJMI acidofilni redovi bazifilni redovi degradiranost floristična obrročja izhodiščni.tip klimaksni gozdovi klimatogeni redovi optimalni areali pionirski značaj pobočna erozija položna dolqnitna pobočja požari razvojna serija sinuzialnost smrekov stadij steljarjenje tipološka enklava vloga ekspozicije zonalen areal zonalna razporeditev osnovnih združb 420 ""' N) .... Območja Kraji Nadmorska višina (v 10 m) Lega Nagib0 Površinska karnenitost % "kamenčki(p~odniki) ,-golice, xskal(ic)e, grušč številka popisa Prevladujoči drevesni vrsti in predstavnici formacije: Pinus silvestris I II III nigra I II Določevalnice redov: Erica carnea Fraxinus ornus I II III Sorbus ar1a I II III Abies alba II III Določevalnici zvez: Ca:i;ex humilis Polygala chamaebuxus Določevalnice združb: Genista januensis Pe~cedaDurn oreoselinum Crataegus monogyna I II III GOZDOVI RDEČEGA IN ČRNEGA BORA (Pinus silvestris, Pinus nigra) NA DOLOMITU IN DOLOMITIZIRANEM APNENCU DINARIDI, PREDALPE IN ALPE Toplejše združbe Avtor razpredelnice: M.Piskernik 1977 Avtor popisov 11,20: G.Tomažič 1940 Kozjansko (KO), Rogaški kot (RK), Haloze (HA), južna Dolenjska (JD), severna DolenJska (SD), Ribniška dolina (RD), Polhograjski Dolomiti (PD), obrobje Ljubljanske kotline (LK), ol::robje Celjske kotline (CK), dolina Pake (PA), dolina Radomlje (DR), gorenjsko hribovje (GH), zgornja dolina Save Boh1njke (DB), Ju- lijske Alpe (JA), zahodne Karavanke (ZK), zahodne Savinjske Alpe (ZS), vzhodne Savinjske Alpe (VS), Me- žiška dolina (MD)' Pohorje (PO) 1-Dol ob Gračnici, 2-Mireje, 3-Pečke (Poljčane), 4-Boč(Poljčane) ,S-Žiče (Konjiška gora) ,6-Stranice(V1- tanje) ,7-Javorje(Gabrpvka) ,S~Ljubeš,9-Negojnica(Zg.Rečica ob Savinji) ,10-KOmpolje,ll-Šmarna gora-Pol- hograj ski do lomi ti?, 12-šmarje pri Grosupljem, 13-črna, 14-Paka, 15, 16·-spod. Kokra, 1 7-Draga (Begunje) , 18-Me~ žakla,19-Pokljuka(Bohinj.Bela) ,20-Polhograjski dolomiti,21-Dolič,22 Brinjeva gora,23-med Mežico in žer- javom, 24-Robanov kot,25-Podljubelj,26-Lipoglav,27-južno od Grosupljega,28-0rtnek,29-črmošnjice,30-32- Šobec,33,34Posavec,35-37-Posavje (Ljubljanska kotlina?) KO RK CK SD VS LK MD ZS ZS JA l:>O MD ZK SD .:/D .GH DB 26 JV KO 40 30 JV HA 33 28 JV PO 53 57 JZ SD 38 47 J DR 40 46 SD 33 56 JZ PA 52 58 JV zs 55 71 J JA 65 50 J PD 42 57 SZ MD 66 53 SV vs 62 64 JZ SD 50 37 JZ RD 53 48 JZ GH 49 JZ SZ JV JV JZ JZ JV J JV JV JV JZ JZ JZ .:IZ 47 J 25 45 45 15 25 10 35 35 35 25 30 25 35 35 15 10 60 20 30 O 2- rx 30: O O 35 o 35 e 30 40 ? +ex X 10 e o 40 28 30 25 XX 30 +x rx rx 10 10 25 10 e GH 47 o 40 o DB 42 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 3 1 4 4 4 r x r r r e r X 2 2 444252 r r + X r X + e e 2 3 3 r r r r + + x e e r 5 5 5 5 5 4 3 4 2 5 4 4 5 5 4 3 X 3 4 + X 2 X 1 X r 1 X X e e r e r e + 2 r 1 r + 1 1 x r + x l 1 + 1 + x x + r x e x r r + e r r e + x e s r + r e e + e e 3 2 1 T 2 X 2 3 X 1 X X r + r X X X X X X X 2 1 2 2 X X X X X 1 1 1 X x l x e x e r l x e 2 x x 1 l x 1 x x 1 r + x + l x e r r e + + 1 e 1 x e r r e + e r e e 3 + + S r r e r e 2 X X r X r X k r e + + e 2 e x e 2 e ~ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 Kombinacije rastlinskih vrst: Carpinus betulus I r Ctenidium molluscum e Orchis militaris e Peltigera canina e. Veronica chamaedrys r Hornalotheciurn sericeum r r Campanula thyrsoidea + e Tortella inclinata r X + Hierochloe australis X r Polygala vulgaris e e Hedera helix II X r PeUcedanum cervaria r e Pulmonaria officinalis r e Serratula tinctoria e e + Convallaria majalis + r Centaurea vochinensis e X Hypnum cupressiforme + r e e + Carex digitata? X r r e r Laserpitium latifolium e e e Chamaecytisus hirsutus l l X X + e l Galium silvaticurn r + + Hypericum rnontanum e e + e e e Mercurialis perennis e e Senecio ovirensis X e Campanula persicifolia 8' e e .i:,. Melilotus altissimus e e ~ Cirsium erisithales e + e r r ~ Hieracium silvaticum (-tbifidum)r r e e r r r + e e + r e X Rhamnus cathartica II r e e + r + e III e e Sesleria varia X 3 1 2 3 X X + r r 1 r Sorbus torminalis I e II r + r r III r Chamaecytisus supinus + X e + + + e + Dorycnium herbaceum r X X r e + Quercus cerris I + II X e III r e petraea I e + II r e e X + e r III X r r e e e Fagus silvatica I r e r e l e e + r 1 r II X e r X + e + r r Knautia drymeia e X r + + + X r 1 e r e + r + Pteridium aquilinum r e r X e 2 X 1 r r X Solidago virgaurea r r r + X + e e + + r e X Anthyllis vulneraria r e e + + e X + Corylus avellana II r r e r r + X r e r e III X e e e r Leontodon incanus r X 1 r X r 1 X r e .. e l Ostrya carpinifolia I 1 X l r e + e e X 1 l + r r II 2 + X X e e e r 1 X 1 r r 2 X + e r III r X l 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 Quercus pubescens I e + r II e r + III r e r r r e Salvia pratensis e e e e r + + X Silene nutans X ~ r r + X Tilia platyphyllos II r r Monotropa hirsuta X + + e Buphthalmurn salicifoliurn X X r e X X X X 1 X + + r X X X X r X + X r r X 1 X e r X r Clematis vitalba II r e X + r e e e e r e III e Galium lucidum X + X 1 r e X r + + X r + X Carex alba X 1 X e l X r e X 1 Cruciata glabra + X + r + e r + + Hepatica nobilis X e X e + + e + + Pimpinella saxifraga r r e X r e X r r r + r r r X + + r + e Primula vulgaris r + r r r r X Quercus robur. I r r l II X X r X r + r e + e e r III r e e e + Ranunculus nernorosus e + X X r r r r Berberis vulgaris II r r r + + r r e + e X r + r r r X e e III r e e e + + X Carex flacca + X + r X + + r r + X + r e X X l Cornus sanguinea II X r r r r X e + e e r 1 X e + 1 III e e Euphorbia cyparissias X r e r X r r X e + X + + r + + + r r r X X l r "'" Juniperus comrnunis II e r X + e e r l + l X + r e X r r r l N> C.:, III r Koeleria pyramidata + e e r e r r Ligustrurn vulgare II r r e + r r + e e X X + + + r X + X X + X III r r Listera ovata e + e X X Rhamnus frangula II r e + X + r r e e e X r X X X X + X X III r e + X Rhytidiadelphus triquetrus + e 1 e l X X Teucrium chamaedrys e X X X X X X X 2 + + r 2 X X X + r X X X X 2 X X X Viburnurn lantana II r e + r r X X + e + + r r + X e r + X 1 X III e e opulus II r + III r X X Centaurea triurnfettii e Schistidiurn apocarpurn + Cotinus coggygria II l r r Inula hirta r r Campylium chrysophyllurn + + r e Scabiosa lucida + e X e Dianthus silvestris e + r r: Euphorbia dulcis X r + e Mercurialis ovata r r + e + r X X Asperula cynanchica + e r e e r r + Aster arnellus X r r + r X + + r + Libanotis montana e e Neckera cornplanata + r Globularia cordifolia X e 1 e 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 ~~ 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 Alliuro ochroleucum X r e r Amelanchier ovalis II e e r 3 r e Geranium sanguineum + r e e + X X e r + X Polygonatum officinale .e e X + + e r X r Stachys recta X r e + 1 + X J\nthericum ramosum r r X X l l + X 1 l X 3 l + + r r Carex caryophyllea+ornithopoda e r e r + + r + r r e r X Hippocrepis comosa X r r r + e + r e Biscutella la~vigata e + e e e ·+ e + Dorycnium germanicum r X X X X X 1 r X l X r r Plantago media e e e e e + e pulegioides X r X r X + r + r X + X X + r e r + r arundinacea r e 1 + e Chamaecytisus purpureus X l l X r 1 1 2 2 l r e Helianthemwn ovatum r X e r X + r Prunella grandiflora + X X r 1 r r l + e r + X X X r r Viola hirta r e e r r r r r r e e r X r X Cyclaroen purpurascens e X + r l r r X r + + r X X X + + r X X e e e X r Fissidens cristatus + e e r e e r X Viola riviniana e e e r r X e + Clematis recta r r r Calamintha alpina r e + r Ditrichum flexicaule r e e Teucrium montanurn e r e Prunus spinosa II e e e r e e l II'- III e ~ Lotus corniculatus e r r + r e + r e r e + r r r r X X r ,IS- Neottia nidus-avis r e Thalictrum minus e + Phyteuma orbiculare X X X + e Acer pseudoplatanus I e e II e e + e e e III r e r + e Scahiosa gramuntia e + X r + e e Epipactis atrorubens e r e e e + + e e r r X + e r e X r e r + Picea excelsa.I e r l r + e r l r + X 2 l r r e 1 II r r e r X e + l e r + 3 X e l r r e X e e r III r e e Linum tenuifolium e Orobanche spec.gracilis + Symphytum tuberos\Jlll e Thlaspi praecox r Ononis spinosa e .. Brachypodium silvaticum r r + + Lembotropis nigricans X r + e X Cephalanthera rubra X r e Cynanchum vincetoxicum e e e + 1 + 1 t: X X Centaurea fritschii X e e e e r + r X X Euphorbia angulata r r r r e Cirsium arvense e r Carlina acaulis e r e e e + r e r + e r r e e e Juglans regia II e r e r e e e e e r III e Hieracium sabaudurn e r 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 11 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 Rosa arvensis II r e + e r e X e ,r e r Helleborus niger X X e + e + X + X r r 1 ,. X e 2 X l< e e X r + Melica nutans .X + r l + x r e r X X X r Encalypta contorta e Leucanthemum vulgare r Rubus spec.II X Thuidium philiberti r Festuca rubra r e + Calarnagrostis varia r 2 r + 2 3 X + + X e • l 3 ~ 3 3 Castanea sativa II e e e III + Prunus avium II e e e e e III e e e Fragaria moschata X e e X Centaurea angustifolia X r r X X e r e r r e Leontodon hispidus r r e e e r e Pseudoscleropodium purum r 2 e + ,r r r X r 1 r X Tilia cordata II e X X e l< III e r Brachypodium pinnatum 1 2 1 + r l< 3 3 2 + X 3 2 1 X 5 5 5 + 1 Conocephalum conicurn e Rubus hirtus III r Thesium spec. e Aposeris foetida e + Madotheca spec. r e "'"' Daphne mezereum II e e r N) Euphorbia amygdaloides e + e r r r CJ1 Genista tinctoria r + e X Melittis melissophyllum r e e + r e r Betonica officinalis r e e Pirus communis I + II r e + + e Acer campestre II e r e III e Genista gerrnanica r + e e X + r e Carex montana + X X X 2 r Fragaria vesca e e X e r r Cirsium lanceolatum e Malus silvestris I e Trifolium montanum r Eupatorium cannabinurn e e Verbascum nigrum r r e e Festuca glauca-vallesiaca e Origanwn vulgare e + + X + X e + Populus tremula II e + e e + e X + III r Succisa pratensis r r e r + r e Salvia glutinosa r + e r 'r ,r e r r + r + Bryum argenteum e Orthilia secunda X Cladonia furcata e e Weisia controversa e e Hylocomium splendens e 1 e r r l 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 Digitalis grandiflora + + + r Rhytidium rugosum X 1 X e Tortella tortuosa r e + + e X r r r Betula pendula I + II + e III r C Gentianella ciliata + e O> Potentilla gaudinii + Aquilegia vulgaris + + Betonica jacquinii + X e X X Crepis incarnata + e Thesium bavarum + r Allium pulchellum + X + + Filipendula hexapetala + e Platanthera bifolia + r r + Euonymus verrucosa II r + Poterium muricatum + e Lathyrus pratensis + r e Anemone trifolia + X r r l X Cornus mas II . r Arenaria serpyllifolia + Coronilla coronata e e Cirsium pannonicum e X e r e Euonymus europaea II e e Potentilla pedata X Salix incana II e Valeriana collina r e Rubus saxatilis X X X X Campanula scheuchzeri e e e Leucodon sciuroides e Peucedanum verticillare X X e e r Lonicera xylosteum II e e + Galium mollugo e r X e 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 Calliergonella cuspidata r Festuca pseudovina r Plantago lanceolata e Dianthus spec. r r Festuca sulcata e e Thuidium delicatulurn r X r r Potentilla erecta r X X X X 2 X X Heracleum sphondyliurn e Laburnurn anagyroides II e Neckera crispa r Verbascum austriacum e BrachYthecium spec. + e Gymnadenia conopsea e e r Tamus cornmunis e e Hypochoeris rnaculata e e e Fraxinus excelsior II e r Calarnintha clinopodium r Galium aristatum e Luzula albida e Pinus rnugo. II ' r Thyrnus longicaulis r Gyrnnocarpiurn robertianurn r X Laserpitiurn peucedanoides X r Melarnpyrurn pratense X r Carnptotheciurn lutescens 2 Thyrnus froelichianus + ~ Dicranurn scopariwn e Nl -CI Gypsophila repens X Veronica spicata r Equisetum pratense r Salix caprea II e Cuscuta spec. e + Betonica serotina + Orchis mascula + Pirola minor + Ononis hircina + e Linum flavum e Peucedanum austriacurn e e Gentiana asclepiadea 1 e Pirnpinella major X e Alnus incana I r e + II r e X Carnpylium radicale e Festuca spec. e Verbascum spec. e Globularia elongata + X Vicia tetrasperma? r .Carex ferruginea? e Larix decidua I e Ornphalodes verna r + X Brachythecium velutinum e Prunella laciniata r Lonicera caprifolium II X X Calluna vulgaris X H"- N> 00 Leontodon hispidus Prenanthes purpurea Trifolium medium Vaccinium myrtillus Asarurn europaeum Carcx panicaa Arabis hirsuta um alpinum stenantha? Potentilla australis? Sedurn acre Convolvulus arvensis Laburnum alpinum II Rubus sulcatus II Achillea millefoliurn Agrostis stolonifera Silene vulgaris Rubus ca&sius II III Sambucus nigra II Colchicum autumnale Calamintha officinalis Galeopsis pubescens Ajuga reptans Angelica silvestris Eurhynchiwn zetterstedtii spoc. undulatum Valeriana dioica Dactylorhiza maculata Anacamptis pyramidalis Galium boreale 2 3 4 s 6 1 a 9 io 11 12 13 14 1s 16 11 1a 19 20 21 22 23 24 2s 26 21 2s e e e 3 e r 29 30 31 32 33 34 X e r X X X e e e r r r X X X X e e r r e r e r r r r r + + X + X e r r r r ..,. Nl . Quercus robur II X X e t.:> III e "' Laburnum alpinum I e II r r Festuca stenantha? X Hieracium spec. X Pinus mugo II X Rumex scutatus e Salix waldsteiniana II X Trisetum distichophyllum? r Dryas octopetala X X Euphrasia cuspidata? X X Silene + r alpina r r r Galium mollugo e r X Hieracium porrifolium X X X e e Asperula cynanchica r X r X r Laserpitium siler + e Knautia drymeia e e r + + + + + + + + + + + + Carex mucronata 1 X e e Scabiosa lucida r X r Thymus pulegioides X X + r X X r r Rhamnus pumila ?· r Fraxinus excelsior II r III + r Crepis incarnata r e r + + Platanthera bifolia e + + + Cephalanthera rubra + e .,. + 1 + Cotoneaster tomentosa II e + e 1 Ajuga genevensis r 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 Anthyllis vulneraria e Calamintha clinopodium r Carlina vulgaris e Ononis spinosa e Trifolium pratense r Verbascum nigrum e Pirus cornrnunis II e e e Rhamnus frangula II e e e Globularia elongata e e Silene nutans r + r Betula pendula II e e e Poteriwn rnuricatum + r e e Centaurea jacea r X r e r crataegus monogyna II e X r X Helianthemum ovatum e X r r Plantago lanceolata e r Centaurea fritschii X e r r 2 + X r X Clematis vitalba II e r r III e Leontodon spec. e e Prunus avium II e + X III e e + Silene vulgaris e e r Plantago media r X + Cruciata glabra X X + r + ,i:,. Orthilia secunda e X e e + + C., Antennaria dioica e C., Conocephalum conicum e Encalypta streptocarpa + Festuca rubra e Fissidens cristatus e Trifolium rnontanum e Hypnum cupressiforme r r e Cirsiurn arvense e e Neottia nidus-avis r e r r Valeriana tripteris e + + + Agrimonia eupatoria e Agrostis spec. e Calamintha spec. r Carex spec. + Eunyrnus verrucosa II r Hedera helix I + II 2 Helleborus multifidus r Hieraciwn sabaudurn X Ilex aquifolium II e Polypodium vulgare e Rubus spec. II + Viola riviniana e Betonica officinalis r r Primula vulgaris X r Cornus sanguinea II e X Dorycnium herbaceurn e 1 e 1 + Ligustrum vulgare II e r e X 1 r III + 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 Pseudoscleropodium pururn X 2 r e 2 Rhamnus cathartica II e r Galium silvaticum e + ¾- + + Viola reichenbachiana + + + + + Aremonia agrimonioides e e r Daphne mezereum II e + + + + + + + e r + + Malus silvestris II e Ornphalodes verna X Ranunculus acris e Pleurozium schreberi 2 1 4 + Carex montana e r angulata X l X pratensis r X r Agrostis tenuis r Ajuga reptans e Festuca tenuifolia e Fumana vulgaris + Potentilla spec. + Quercus pubescens II + Koeleria X r r Ptilium e Tortella inclinata X Gypsophila repens e e r Cladonia pyxidata e Genista pilosa X ""' Potentilla pedata e ~ Salix caprea II e ""' Euphorbia amygdaloides e X + + + + + + + + + e e + + Brornus erectus X Filipendula hexapetala + Galium purpureum + Ophrys muscifera + Populus nigra II r III e Robinia pseudacacia I r II r Satureia montana + Thyrnus longicaulis X Viola collina X Campanula caespitosa e + Lasiagrostis calamagrostis r Lembotropis nigricans X Gymnadenia odoratissima X r + l + + + l + + Amblystegiella? + Brachythecium spec. + Heracleum sphondylium e Moneses uniflora r Hypnurn speq. e r Brachypodium silvaticum X Gentiana asclepiadea e Melilotus? e valeriana collina e Digitalis grandiflora r r + + + + Astragalus glycyphyllos r 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 Salvia verticillaris e VacciniUm vitis-idaea r 1 + 2 1 2 2 2 3 l Arrhenatherum elatius r Brachythecium salebrosum e Briza rnedia r Centaurea angustifolia + Danthonia provincialis r Knautia purpurea r Orchis spec. r Veronica spicata r Hypericum perforatum e r Scabiosa gramuntia e Tussilago farfara e Viburnurn opulus II e Ranunculus montanus + + + Goodyera repens 1 r + Maianthemum bifoliurn + + Melampyrum silvaticurn? + 1 1 + + + Senecio abrotanifolius + + + + + + r l + Cirsium lanceolatum + + Vaccinium myrtillus r + 1 + 1 e X Pirola minor + + 1 + Helianthernum grandiflorum + + + + Sorbus aucuparia II + + + III e >+'>- Veronica officinalis .j. i:.:, Oxalis acetosella + <:l1 Mnium spec. e Vicia cracca? X Aposeris foetida r X Campanula persicifolia e Dicranum scoparium? e Lonicera alpigena II r Luzula albida e Alnus incana I X Heliosperma alpestre e Listera ovata e Arctostaphylos uva-ursi + 2 Monotropa hirsuta 1 +, Asplenium ruta-muraria 8 e, Biscutella laevigata 12 x, 13 r GOZDOVI RDEČEGA:' BORA (Pinus silvestris) NA MEŠANIH KAMENINAH ZALEDNA SLOVENIJA IN PIVKA Avtor razpredelnice: M.Piskernik 1977 Območja Prekmurje (PR), Slovenske gorice (SG), južno obrobje Dravskega polja (OD),· južna Dolenjska (JD), Suha krajina (SK), Ribniš.ka dolina (RD), dolina Kraji Pake (PA), Julijske Alpe (JA); Pohorje (PO), zgornja dolina Drave (DD), Pivka (PI) 1,2-Šentjanž,3-Zg.Lakenc,4,5-Velika Loka,6-Zbure,7-Knežja vas,8-Jelovec, 9-Matenja vas, 10-žlebič,ll-Negova,12-Črni les,13-Prihova,14-Devina, 15-Ruše {severno od Drave),16-pri Velenju,17-Prebukovje,18-Šmartno, 19-Golavabuka,20-niže Spodnje Krope,21-severovzhodno pod Domom na Go- ričkem,22-Lucova JD JD .JD SK PI PR OD DD PO PO PR JD JO JD SG RD PR PO PA PO JA PR Nadmorska višina (v 10 rn)34 35 32 29 52 24 38 30 50 73 34 34 30 23 30 56 24 35 45 68 57 33 JZ SV SV SV V SZ JV JZ JZ JZ SV Lega Nagib0 V JZ JZ JV JZ JZ J JZ JZ JV S 20 3D S 10 5 5 8 20 15 15 10 25 18 25 15 28 10 10 25 18 25 o o o o o o o o o o Površinska kamenitost % x· •kamenčki,-golice o o o o O 20 O O O za O številka popisa Prevladujoča drevesna vr- sta in predstavnica for- macije, 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Pinus silvestris I 3 4 3 3 2 3 5 4 + 3 3 4 4 3 4 3 4 2 3 4 3 3 3 II r x e r + l III Določevalnice redov: Quercus petraea I II III Acer campestre II Carplnus betulus I II III Calluna vulgaris Juniperus communis II Določevalnica zveze: Pteridium aquilinum Določevalnice združb: Sorbus torrninalis I II III Lathyrus rnontanus l?runus aviurn I II III Genista gerroanica Antennaria dioica Kombinacije rastlinskih Chamaecytisus hirsutus Quercus cerris I II III Festuca tenuifolia Polygala chamaebuxus Teucrium scorodonia Convallaria majalis Cladonia cornuta Molinia arundinacea Hieraciurn sabaudum Lembotropis nigricans Vaccinium myrtillus Leucobryum glaucum Castanea sativa I II III Fagus silvatica I II III e r e + e r e r x e r + x x 2 X e X + + r r e r e r X r X + 3 l X 3 X X X e e r r r X + + e r + l r + e 3 ? X + X r X 4 l + + r e + r + 2 X r r r e X e e e r r r r r r X e ? x r ? r x x x r e e e r r + r e r e r e + x r e 2 2 X r + + e r r e e r vrst: e e r X r e r + r X r X e r X 4 X e e 2 2 X r r + 2 e e X 2 r r e + e r e X + 4 5 + + X + r X e r + X X l l r r r r r X r X X r e 2 e 436 X e X r 2 r X X X r + e r e r + X X X r r X r X r r e X 5 e 2 C 1 r 2 l X r r e e r + 3 e r r e l e e + X r e r + X + r 2 3 4 5 6 7 • 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 2! Hypnum cupressiforme X r r e X e l X + X Luzula albida + X X r 3 2 r e e 2 2 X X e r Polytrichum formosum + X X X -1 e r l X r e r l Potentilla erecta e e r X X r r r r Phamnus frangula II X X r + X X + l r l X X e r e + III r + r r X + Sorbus aria II e Maianthemum bifolium r e e X X Gentiana asclepiadea r + r e r e e r e Bazzania tri loba ta X e 2 Hyl-0comium splendens l X X r X Pseudoscleropodium purum 3 X r e r X Genista tinctoria e + X r X + r + Picea excelsa I r l e e r e 1 l l II e r l X X e 2 r + 3 X l X + e r III X X e r r r X X X r r Pleurozium schreberi X X X X 1 5 X r X X l r r 4 2 Thuidium tamariscinum, r + X r Carex pilosa + Dryopteris filix-rnas € Erythronium dens-canis e Hacquetia epipactis r Lathyrus luteus r Prenanthes purpurea + Rosa pendulina II X Platanthera bifolia r r Anemone nemorosa X 3 Euphorbia carniolica X e Galium silvaticum + + Primula vulgaris r + Redera helix II X r III 4 Fraxinus excelsior II X e e Serratula tinctoria + X X X r + Carex digitata + 2 r Aposeris foetida r X r + Cruciata glabra r + X X X X X + Solidago virgaurea r r X + + + r + r r X Rhytidiadelphus triquetrus X e e e + Acer pseudoplatanus II e e e III r e e Corylus avellana II r r X e e III e r Hieracium silvaticum + X X r r r r X r + X r Luzula pilosa X X r X + X X r e X r + X Veronica officinalis e r X r e e r + r Poa trivialis e Luzula multiflora r r Hieracium spec.div. e r X Arnica rnontana r e Oxalis acetosella + 1 X Populus tremula II X e r e e e e r III r Chamaecytisus supinus r X X r X X r r + Melampyrum pratense + X X X l 1 l X X + 2 X X + X Carex pilulifera X r r r X Danthonia decumbens + e X e X X Viola reichenbachiana + riviniana e + e r + r r e e e Hepatica gen. X Abies alba I e II e r Fragaria vesca X r e X r X r r r Hieracium pilosella e X + Anthoxantum odoratum r Galium mollugo e Holcus lanatus 1 Leucanthemum vulgare e Succisa pratensis e e Cornus sanguinea II e III e r Hieracium umbellatum X r X X e Veronica chamaedrys r X X e Erica carnea 4 e Agrostis stolonifera r r r + 437 2 3 4 5 6 7• 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Betula pendula I e r r II + r + X III + Quercus robur I X 2 2 + r II 2 + r X + X X 2 r X + r III X X r Malus silvestris II e Polygonatum multiflorum e Scrophularia nodosa e Betonica officinalis r e r Pirus communis II e e III r Sorbus aucuparia II X e III + e Viola riviniaria r X Avenella flexuosa X X 1 3 2 Calamagrostis arundinacea X Calamintha clinopodium r Viburnum opulus II e r e III e Vaccinium vitis-idaea r r Brachythecium velutinum Carex montana + Clavaria botrytis e Leontodon hispidus r Mnium rostratum r Polygonatum odoratum r Robinia pseudacacia I e II e l Thuidium delicatulum + + Ajuga reptans r r r Atrichum undulatum + e e r Dianthus carthusianorum + e Carnpanula persicifolia e e Fissidens taxifolius r e Festuca heterophylla r e e e Hieracium transsilvanicum l l X X l X X X Rubus sulcatus II r + X e r X III e Agrostis tenuis + Carlina acaulis e Dactylis glomerata r Eurhynchium zetterstedtii e Festuca pseudovina X Fragaria moschata r Galium spec. e Hydnum imbricatum r Berberis vulgaris II e e e Brachypodium silvaticum + r e Euphorbia cyparissias r e Knautia drymeia X X e + Galium rotundifolium r X X e r r Alnus glutinosa I r II e r e e r e Carex brizoides X flacca r Deschampsia caespitosa e Euphorbia dulcis e Melica nutans e Crataegus monogyna III e Dicranella spec. + Angelica silvestris r X Peucedanum verticillare e e Mycelis muralis e + + Hieracium lachenalii r r + E'raxinus ornus I e II r e e Amblystegium ? + Brachypodium pinnatum r Carnpanula rotundifolia e Clematis vitalba III e Encalypta vulgaris + Laserpitium latifolium e Ligustrum vulgare II + Mnium spec. + Moneses uniflora r 438 Viburnum lantana III Salvia glutinosa 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 X Orthilia secunda Coeloglos~um viride Dactylorhiza maculata Plagiochila asplenioides Rubus hirtus II Tilia cordata II Juglans regia II Dicranum scoparium Abietinella abietina Arabis spec. Bryoerythr_ophyllum recurvirostre Chimaphila umbellata Cyclamen purpurascens Epilobium montanurn Epipactis atrorubens Leontodon spec. Orthotrichum? Peltigera canina Rhytidium rugosum Thuidium philiberti Polytrichum juniperinum Carnpanula scheuchzeri Salix caprea Il III Dicranum spec. Festuca glauca Genista sagittalis Hypnum spec. Larix decidua I Silene nutans Vicia spec. cantharellus cibarius Cladonia pyxidata Dicranum polysetum Cladonia silvatica Lycopodium clavatum Prunella vulgaris Nardus stricta Pimpinella saxifraga 1 r 439 e r + e r 2 X e e r r + r r r e r + X + + e r + e e e r + e e -r e + X X e X + e r „ e e + e r r e e r GOZDOVI RDEČEGA BORA (Pinus silvestris) NA KARBONATNIH STELJNIKIH IN STARIH NAPLAVINAH ZALEDNA SLOVENIJA Avtor razpredelnice:M.Piskernik 1977 Območja Bela krajina (BK), južna.Dolenjska (JD)' gorenjsko hribovje (GH) ,južno obrobje Dravskega polja {OD) ,Dravsko polje (DP), Prekmurje (PR) 1 zgor- nja dolina Drave (DD) Kraji 1-Dobravice,2-Rozalnice,3-Lokviški del1,4-severovzhodno od Metlike, 5Primostek,6-severno od črnomlja,7-10-Krakovski gozd,11,12-Vaneča, 13-Sestrže, 14-20-Dravski dvor, 15-Taborski dvor, 16-Rogoza, 17-24-Ti.aen- ski gozd,18-Vuhred od Drave),19-Udinboršt,21-Brunšvik,~~-Ge- rečja vas, Okrajšave območij BK BK BK JD JD PR OD DP DP GH DP DP BK BK BK JD JD PR DP DP DD DP DP DP Nadmorska višina(v 10m) 20 18 19 22 22 27 37 24 27 47 25 24 17 20 {6 22 22 27 25 26 34 25 24 27 Lega SZ JZ J JV JV sv JV Nagib0 JV SZ SZ JV J 15 2 2 2 l 8 o o o o o 10 10 5 2 o 5 o o o o o o Površinska kameni tast % o X o o o o -O o o o :() o o o o o o o o o o o o o številka popisa 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 11 IS 19 20 21 22 23 24 Prevladujoča drevesna •· vrsta in predstavnica formacije: Pinus silvestris I X X 2 3 2 3 3 4 3 3 2 2 2 4 3 4 4 3 3 5 4 4 4 II + X + 1 3 2 2 1 X III + X 1 X e X + Določevalnice redov: Quercus petraea I 1 r II + r + r + r l III + e Carpinus betulus I + r e r r X II + e + r e e r X III X r + e r e r Calluna vulgaris r 4 4 5 2 2 r X X X X 4 e X !- Juniperus communis II + + + + X e e Določevalnice zvez: Pteridium aquilinum s 3 2 5 5 5 3 4 5 X X X X X 2 X X Vaccinium vitis-idaea 2 X Pleurozium schreberi + + 2 X X X 3 X l l l 4 2 X + Določevalnice združb, Rubus tomentosus II + + + ? + + Hieracium umbellatum + + + e r X Melampyrum pratense + X r + X r 2 + e X X X 3 X Danthonia decumbens + X 1 X + X X + X X X r Kombinacije rastlinskih vrst: Aruncus vulgaris + Cornus sanguinea II + Fragaria moschata + Hypericum montanum + Quercus pubescens III + Centarium minus + + Carex flacca + + + ostrya carpinifolia I + e II + Euphrasia rostkoviana + + Lathyrus pratensis + + Dorycniurn herbaceum + + + + Prunella grandiflora + + + + + Corylus avellana II + + X r e r e III e Agrostis stolonifera 2 + X + 2 + + Anthoxanthum odoratum + X X r Eupatorium cannabinum + r Castanea sativa I l l II e X III + + Populus tremula I r r e II r + r r r r e Centaurea Jacea + + + e Crataegus monogyna II + + + + III e 440 Pirnpinella saxifraga Plantago lanceolata Viola montana Leontodon hispidus Genista gerrnanica Hypericum perforatum Salix caprea II III Betula pendula I II III Brachypodiurn pinnatum Calarnintha clinopodiurn Cruciata glabra Euphorbia cyparissias Fragaria vesca Potentilla erecta Trifolium pratense Briza medla Hieraciurn pilosella Ilex aquif-oliurn II Rosa arvensis II Viol• alba Centaurea angustifolia Danthonia provinciali.s Galium lucidum Koeleria pyramidata Teucrium charnaedrys Thymus puleg ioides Daucus carota Genista sagittalis Carex caryophyllea Fagus silvatica I II III Quercus cerris I II III Carlina vulgaris Berberis vulgaris II Veronica officinalis Antennaria dioica Cirsium acaulon Cotinus coggygria II Fraxinus ornus II Helleborus odorus Plantago rnedia Scabiosa columbaria Viburnum lantana II Ligustrum vulgare II Pirus communis II Carlina- acaulis Abies alba I I1 III Cladonia pyxidata Nardus stricta Pinus strobus I Teucrium scorodonia Lathyrus niger Lycopodium clavatum Epimedium alpinurn Gentiana asclepiadea Genista tinctoria Solidago virgaurea Chamaecytisus supinus Rhamnus frangula II III Picea excelsa I II III Polytrichurn formosum Quercus robur I II III Rubus sulcatus II Alnus glutinosa I Hypochoeris? Festuca ~enuifolia + + + + r + + + 3 + + + + + + 2 4 + + + + + + + + X + r + 2 X 1 2 3 X + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + X 1 + + + + + + 1 X + + + e + + + + + + + + + + + e + + + + + + r + e + + r + + + X + + + X e + + + X + + + + ·+ l + + + 6 -r 8 9 10 11 12 + + + + e 2 X r r r + + + + + + X + X + + r 2 r 2 r e e e + + + e + r r e e r + 3 X X X X e e + X e + X e r X 4 3 3 e e r X + X + r r X + r r + X X X X + + 3 3 r + + + X + r r + + + 441 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 e e + X r e + e r e + e r + e e + r r e e X r 1 r X 1 X X X X + X X X X r e e r X + X X e + X ·+ -+ e + X r X X + r e e e e e X e r e e e e e + r + e e r r r + + X + e + e e + X + X X + r e e + r X + + + r e + + r r 1 X + e r 3 X X X X e + 1 l X X 2 X + X X 3 X X 2 X r r + + X + r 1 + r 2 1 3 X r X 1 X X X r X + + X + e + r e X + X X r r r 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 18 19 20 21 22 23 24 Hieracium sabaudum + r e r X e Carex pilulifera l + X X X X e r X + 1 + X Pseudoscleropodium purum + + + r 4 3 3 1 X Filipendula vulgaris • Gnaphalium silvaticum + Ranunculus bulbosus + Achillea millefoliurn + e Festuca heterophylla + + Betonica officinalis + X Polygonatum multiflorum X e Anemone nemorosa X 3 X 3 Carex brizoides 1 2 2 3 Rubus hirtus II X e Luzula pilosa X X X X X X X X X X r Vaccinium myrtillus r e e X + l 2 X 2 X X + Lysimachia vulgaris + Erythronium dens-canis + + Maianthemum bifoliurn e + e Melampyrum nemorosum + Sphagnurn nemoreum e Rhytidiadelphus triquetrus r r Genista ovata X Holcus lanatu,; X Lychnis flos-cuculi r Milium effusum e Veronica chamaedrys r r Isopterygium elegans 2 Leucobryum glaucum e Dicranella spec. e e Cladoni'a cornuta X r Tilia cordata e e e r + Luzula albida X X r e e X e Hieracium silvaticurn r r + Hypnum cupressiforme "' + + 2 X X + + Hieracium transsilvanicum e l 1 r X + Eurhynchium zetterstedtii X Galeopsis speciosa e Mnium rostratum e Thuidium delicatulum X Viola reichenbachiana e Platanthera bifolia e Prunus avium II e III e r Aposeris foetida X Euphorbia dulcis e Knautia drymeia X Oxalis acetosella r Thelypteris lirnbosperrna e Viburnum opulus II r Hylocomiurn splendens r X e Atrichum undulaturn e + Viola riviniana + + + + Chimaphila umbellata e Melica nutans e Polytrichurn juniperinum X X X CarnpJ.nula rotundifolia e + e Agrostis tenuis r r X + X Avenella flexuosa + + X l e r X Brassica napus e Carex digitata X Festuca sulcata r Galinsoga parviflora e Hieracium lachenalii r Moneses uniflora e Calamagrostis epigejos t e Sarothamnus scoparius + X + campanula pa tula e Dicranurn polysetum X r 1 r Dicranum rnajus r Lembotropis nigricans r Rubus caesius II e e X Eurhynchium striatum + Juglans regia II r Pogonatum aloides + Tussilago e Valeriana e r r II e e 442 l 2 3 5 6 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Acer pseudoplatnnus III e e Galium rotundifolium e + e Blechnum spicant + Polygala charnaebuxus + Sorbus aria I e II e Carex montana e r Agrimonia eupatoria e Arnica montana e Cerastiurn silvaticum e Peucedanum oreoselinum e + Carex h.irta X X Epipactis helleborine " e e Ajuga reptans r r Inula conyza X Mnium undulatum + Mycelis rnuralis e Dactylis glomerata e + Carex leporina r Galium mollugo + Cirsium lanceolatum e Dryopteris filix-mas + Epilobium montanum e 443 t >!>- Območja Kraji Nadmorska višina (v 10 .m) lega Nagib0 Površinska kamenitost % -gol ice,x skale, 0 pr9~niki, ·~ac:nnl številka popisa ~in drobir) Prevladujoča drevesn~ vrsta in predstavnica formacije: Pinus silvestris 1 11 111 Določevalnice redov: Quercus petraea 1 II III Rhamnus frangula 11 III Vaccinium myrtillus Določevalnice zvez: Pteridium aquillnum Pleurozium schreberi Vaccinium vitis-idaea Določevalnice združb: Molinia arundinacea Leucobryum glaucum Dicranum polysetum Oicranella heteromalla Hypnum cupressiforme Hylocomium splendens Kombinacije rastlinskih vrst: Cruclata glabra Fraxinus ornus II GOZOOV.1 ROEfEGA BORA (Pinus silvestris) NA SILIKATNIH KAMENINAH PREOPANONIJA, PREDALPE IN ALPE Avtor razpredelnice: H.PiskernjJ( 1977 Avtor popisov 8,9: G. Tomažič f!J42 Kozjansko (KO), Slovenske gorice (SG), južno obrobje Dravskega polja (OD), severna Dolenjska (SO), Ribniška dolina (RD), Polhograjski Dolomiti (PD), gorenjsko hribovje (GH), Ljubljanska kotlina (LK), Zasavje (ZA), čemše­ niško hribovje (čH), Tuhinj (TU), obrobje Celjske kotline (CK), Mežiška dolina (MD), vzhodne Karavanke (VK), Pohorje (PO), Kobansko (KB) 1-Lisca (Razbor), 2-severno nad Štorami, 3-Miklavški hrib, 4-šmartno (litija), S-južno od Laz (Tuhinj),6,7-Prapre- če(Lukovica) ,8-Vel ika trata (Toško čelo) ,9-Brezovica (med SITTlednikom in Pirničami) ,1 O-Udinboršt,11-Naklo(zgor- nja terasa),12-llebič,13-Sestrže,14-Ponikva,15-Senožeti (Cicelj), 16-Spodnji Dol ič,17-niže Partizanke,18,34-36- Strojna, 19,20-južno nad Ravnami (pod Naravni kom) ,21,22......,odn;-.~ Vižinga,23,24-Remšenik,25-Kapela,26-Buč~ovci 27-Zgornji Kamenščak,28-Negovski vrh,29-Kamenek,30,33-J1hžev Vth,31-niže Partizanke,32-š~artno,37- Zavodnje KO CK TU ČH GH GH OD ZA PO MD KB KB KB SG SG PO PO VK VK CK 48 33 34 SV JZ 35 so: 2 1 X + 1 + X + + 2 2 + 2 X X e r e SD 48 JZ 30 30 4 e e r X 45 JV 1 O e 1 5 3 X 2 X ČH 34 JZ 1 X r 1 e PO GH RD CK PO VK MD KB KB SG SG PO PO VK VK 34 35 47 27 4 lr 54 43 38 60 46 47 68 34 62 72 45 38 58 34 30 38 81 26 34 61 57 74 76 68 92 83 JV v s JV SZ s JZ JZ SZ SZ JV SZ JZ J JZ JZ J JZ SZ JZ SZ JZ SZ j Z JZ JZ JZ SZ 1 5 3 o 3 20 1 O 15 1 O 30 30 20 40 3 20 2 o 1 5 1 5 25 1 8 1 5 15 20 Go· 8 1 5 3 5 20• O so O O O O O O O O r O x0 1 8 12 18 X o o o o 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 4 4 + e e + + r + e x r + + 1 + X + + + + e x e rer+xe r 4 2 2 4 5 3 2 + e + 2 X X + + + X~ 1 + 2 e + + e r e 3 + X '3 X e X X e 4 X X + + + X X X 2 2 r e X X , r e X 4 3 3 4 3 X e r e r e e X r X 2 X e r e e X + 2 X X + e + + 3 3· e e e , e X e r x x e + e 2 .:_!. 4 3 3 3 4 e e X 4 4 2 4 r + 3 1 2 + 2 X X e x e e e ~ 2 3 4 5 6 7 8 9 1 O 11 1 2 13 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 2 O 21 22 23 24 25 26 27 28293031 32 33 34 35 36 37 Agrostis tenuis + + Populus tremula 11 111 r e Alnus glutinosa 11 e e Robinia pseudacacia 1 e e 11 1 1 Lembotropis nigricans r r X Gentiana asclepiadea + X + + e r X X Carpinus betulus 11 X e Chamaecyti sus supinus e e Genista germanica e r e Dicranum scoparium r + r e r r X e e Pseudoscleropodium purun x + 1 1 + e r 1 + Betu la pendula 1 e + + e r e e e 11 e e 1 e e e " X r S a l i x caprea 11 e e e e 111 e Calluna vulgaris X + e 2 r e 2 + + X X e X e 1 X e r X X e X X e r e Castanea sativa 1 r + + + r 1 11 r e 1 X + X r e r + r X e 111 r + X r r e e r e Luzula albida e e 1 + X r 1 X X r r r + r r + 2 2 X 1 X 1 1 X + e X Picea excelsa 1 r + r r + r r 1 + 2 2 e 1 r 1 X r r e r X 1 1 r 1 1 r 1 11 r X + + 1 e r r r 1 r r r + r r r X + e e r X 1 r X X X 1 l'I X + + r r r X r r + e + r r X X X + Avenella flexuosa + 4 3 X 2 + + X 1 X 2 + X 1 4 X X 3 X Fagus silvatica 1 + r r + e + r 2 X r e e X 1 3 2 2 X r 11 e r r e + X 1 X r e r e X + r X r r e e + 111 X r e """ """ Galeopsis speci osa + en Sorbus aria 11 e Thelypteris 1 imbosperma 1 e r Calamagrosti s arundinace 1 e Ru bu s sulcatus 11 + e e + r e r e e 111 X Bryum spec. d i v. e X + + Carlina vulgaris e Clematis vitalba 11 e Epipactis atrorubens e Erigeron acer e Eupatori um cannabi num Festuca pseudovina Fissidens taxifolius e Tussi lago farfara X Viscaria vulgaris ? r Fragaria vesca 2 X Geni sta pil osa 2 + X Patenti 11 a erecta + X r X + + X X Veronica of.ficinalis + X e Leontodon hispidus + e Hieracium silvaticum X X r + + r X • X + + e Anthoxanthum odoratum r Atrichum undulatum + Nardus stricta r P\atanthera bi f o 1 i a e Maianthemum bifolium X r + + Carex pilulifera r + + + e Gen ista tinctoria X e e e r Acer pseudoplatanus 111 e e e e 2 3 4 s 6 7 8 9 1 O 11 12 13 14 15 16 17 18192021 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 Sol idago vi rgaurea + r + r e r + X e Abies alba 1 r r e 1 X 11 e X X 1 X e e e + 111 r + X X e + e e Hierociurn sabaudum X e r e + X r X Quercus robu r 1 r r r + 11 + X + r + + e r X r X 111 e t r r Danthonia decumbens r 1 + + r r e Luzu1a p i losa X X r + . + X " e X " X r r e X X Mel X 1 2 + 1 X r + r + X e 1 X X X r " X r r Polyga a s X + r X X X 1 Alnus incana 11 e Betor'lica offlcinalis e Lysimachla vulgaris r Pinu s strobus ,i 1 Athyrium fi 1 ix-femina e e e Sorbus aucuparia 11 X + + e r X r 111 r + e + Hieracium lachenali i r r e Poiytrichurn formosum 3 X 1 3 4 )< X X 2 e e r 2 X e X X X r e e Dicranum spurium e r ? 8lechnum spicant e 1 + r e Prunus av i um 11 111 e e Erythronium ·dens-canis II>- Lycopod i um compl anat·um II>- Parme! ia physodes 1 + o:, Bazzania tr•i lobata + X X e r 1 r X e X Sphagnum nemoreum + e 2 5 r r' 3 e Cantharel lus ci barius + + + Betula pubescens 11 + Hydnum imbricatum + Lycopodium chamaecypari$sus + clavatum + Monotropa hirsuta + Ptiliurn crista-castrensis r Festuca tenuifolia + e Arnica montana + X ,r Conval laria majal is e + Erica carnea 1 Plagiothecium laetum Serratula tinctoria e Prenanthes purpurea X X e Thuidium tamariscinum r "' ·crataegus monogyna 11 e Ru bu s hi rtu s 11 e r 3 X Junlperus communis II e r + Juglans regia 11 e Knau ti a d ryme i a r Corylus avellana 11 r r r 111 e r Hteracium transsilvanicym + e 1 r + X X X A)nus viridis 11 r r Larlx decidua 1 e e Cladonia rangifertna e e X Quercus rubra 11 e 111 r Carex montana Dryopteris dilatata Rubus idaeus 11 Cladonia cornuta pyxidata Sarothamnus scoparius Polytrichum pi I iferum Rhytidiadelphus triquetrus Chamaecytisus hirsutus Dicranodontium denudatum Eurhynchium zetterstedti i Polypodium vulgare Agrostis stolonifera Brachypodium pinnatum Brachythecium ? Viola reichenbachiana Diphyscium fol iosum Viscum album Dicranum majus Genista sagittalis Antennaria dioica Galium rotundifolium Plagiochila asplenioides Campanula scheuchzeri Veronica chamaedrys Tortella inclinata t Boletus edulis ....:J Cetraria islandica Carex flacca Cladonia silvatica 4 5 6 8 9 10 ll 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25. 26 27 28 29 JO 31 32 33 34 35 36 37 e e e e X X + + X X X X r e X r e e r r + + + + e e + e X e + e + e + + + e e + e