Opomin k snažnosti pri  klanji prešičev.
Vem de že malo prepozno pridem s svojim opo-minam za letašnje leto , ker eo prešički že večidel po-klani in klobase se že v dimnikih suše. Pa naj bo — kar ni za le'tas, bo pa drugo leto prav prišlo.
Ljubi prijatli! snažnost je lepa reč, pa tudi ni težka, in vsakimu hišnimu gospodarju kakor vsaki hišni gospodinji bi imela snažnost pri vsih opravilih poglavitna vodba (regelca) biti. Tudi pri klanji prešičev bi mogli v vsih rečeh snažni biti, ne le de so klobase čedno narejene, ampak de je tudi meso, špeh in vse, kar je od prešičev za domačo rabo ali na prodaj namenjeniga, čedno in lepo. Snažne jedila so sploh zdravju bolj tečne in se na somnji tudi veliko lože prodajo. Torej bi bilo prav, de bi marsikterimu naših kmetov, mesarjev in klavcov snažnost kaj bolj pri sercu bila. Z nevoljo sim se letaš večkrat prepričal, de jim lete zlo manjka. Poglejmo zaklane prešiče in bohe, ktere v Terst na prodaj vozijo, kako nemarno je dostikrat koža oparjena, de je včasih še toliko šetinj po nji, de bi se lahko celo omelo iz njih naredilo! Glava ni dovelj očejena; semtertje je bon kervav, kar bi se bilo dalo lahko s kropam očediti. ]Va začernelih nogah vidimo, de je pod kožo semtertje kri zastala, ker je bilo še živo praše terdo zvezano, tako de je poveza dostikrat kožo preglodala in de je mogla uboga žival brez potrebe veliko bolečin terpeti, ktere potem tudi meso oskrunijo in spridijo. Kdo si bo potem takih parkljev za jed kupil, ki so že od delječ ostudni!
Prijatli! ko bi vi vidili, kako lepo in čedno je vse to na D u n a j i in v druzih velicih mestih na prodaj postavljeno, de človeka že od delječ vabi, si kaj kupiti! Nemci so nas v teh rečeh že dolgo prekosili; hitimo za njimi, posnemajmo jih, de ne bojo mogli Slovencam nesnaž-nosti očitovati! Bodimo snažni tudi v nar manjši stva-rici; saj je snažnost pol življenja! V tacih rečeh pa, kjer snažnost bolezni odvira, kjer nam naše dohodke povikšuje in nam gotov dobiček naklonjuje: v tacih rečeh je snažnost že clo poglavitno pravilo vsacimu gospodarju, vsaki gospodinji. Zato naj stariši svojim otro-kam lepe izglede dajejo — saj veste, de jabelko ne pade delječ od drevesa!                                   Zamasa.
26