Čas je za škropljenje krompirja, če hočemo, da bo pridelek zdrav in obilen. Kmetijski proizvajalci ga trenutno škropijo proti plesni, če bo potrebno, pa ga bodo tudi proti koloradskemu hrošču. — Foto: F. Perdan Leto XXX. - številka 47 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, petek, 17. 6. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Letos več otrok na letovanju Gorenjsko letovišče v Novigradu in na Stenjaku postaja s svojimi 250 ležišči vse bolj spet letovišče za gorenjske otroke, za kar je bilo pred leti tudi dograjeno. Letos se je namreč družinski turizem zmanjšal skorajda na minimum, saj je odraslim namenjeno le 27 ležišč v dveh izmenah po 10 dni. Ves ostali prostor pa je za letovanje otrok. Kot so povedali na Zavodu za klimatsko zdravljenje otrok Kranj, je bilo letos nenavadno veliko zanimanja za letovanje otrok v Novigradu in na Stenjaku. Posamezne občinske skupnosti socialnega skrbstva in otroškega varstva so namreč lahko namenile letovanju zdravstveno ogroženih otrok; pa tudi otrok iz socialno šibkih družin, dosti več denarja kot prejšnja leta. Tako je skupnost otroškega varstva v Kranju namenila letos za zdravstveno letovanje otrok v Gorenjskem letovišču kar 39,5 milijona starih din, kar je 114 odstotkov več kot prejšnje leto. Skupnost socialnega skrbstva pa je spet namenila 10 milijonov starih din za letovanje socialno ogroženih otrok. Tolikšna vsota bo omogočila letovanje 830 otrokom iz kranjske občine, medtem ko je lani letovalo na tak način 560 kranjskih otrok. Kot je znano, se stroški za letovanje v zdravstvenih kolonijah delijo na skupnost otroškega varstva oziroma skrbstva, skupnost za zdravstveno varstvo, del pa prispevajo starši po svojih zmožnostih: otroci iz socialno ogroženih družin pa letujejo brezplačno, stroške si delita zdravstvena in skrbstvena skupnost. Tudi ostale gorenjske občine so tako kot kranjska letos namenile več denarja za zdravstvene kolonije. Tako bo letos v zdravstveni koloniji 200 tržiških otrok, 340 otrok iz Radovljice, 220 iz Škofje Loke in 70 z Jesenic. Številke pa bi bile lahko še dosti večje, saj je bilo želja in pripravljenosti dosti več, kot pa je v Novigradu in na Stenjaku prostora. Skupaj bo torjjj letovalo v zdravstvenih kolonijah letos skoraj 1700 otrok iz vseh gorenjskih občin ali skoraj 500 več kot lani. Seveda pa so v vseh občinah organizirane tudi druge oblike obmorskega letovanja otrok. V td številko niso zajeti tudi cicibani iz vrtcev, ki so v Novigradu letovali že junija: razen tega pa preostale zmogljivosti na Stenjaku in v Novigradu izkoriščajo že nekaj let tudi paraplegiki, invalidna mladina, vzgojni zavodi in drugi. L. M. Izredne težave zaradi pomanjkanja cementa j Novo križišče za kranjsko obvoznico Čeprav je že konec marca inve-stitor-republiška skupnost za ceste podpisal gradbeno dovoljenje za začetek del v križišču kranjske obvoznice in magistralne ceste pri Savskem mostu v Kranju, gradbišče še vedno ni takšno, kot smo na gradbiščih sicer navajeni. Šele konec prejšnjega tedna so končali odkopavanje arheologi, saj so pri začetnih delih v križišču našli pomembna arheološka najdišča. Konec julija je tudi rok, do katerega se morajo odstraniti določene stavbe Veleželeznine Merkur: na prostoru, ki ga sedaj te stavbe zasedajo, bo namreč začasna obvozna cesta za ves promet iz ljubljanske in kranjske smeri ter za tovarno Iskra. »Seveda bo oviran tudi promet čez Savski most, vendar,« tako razlaga vodja gradbišča ing. Edo Fleišer, »bomo skušali skupaj s prometnimi strokovnjaki zagotoviti prosto vsaj eno smer prometa tudi čez most. Promet po obvoznici in skozi Kranj bo tako vso turistično sezono dokaj oviran, toda na žalost se gradbena in turistična sezoma začenjata istočasno. Križišče, to je priključek kranjske obvoznice na magistralno cesto, bo nared jeseni; točnega datuma pa seveda ne bi mogel navesti.« Novo križišče začenja rasti pri železniškem nadvozu: od tu proti križišču se bo cesta razširila na pet pasov vse do semaforsko urejenega križišča, kjer bo možno zavijati na odsek (tripasovni) proti sedanjemu podvozu za tovarno Iskra in seveda naprej po obvoznici mimo Merkur-jevih skladišč, kjer se bo petpasovno cestišče spet zožilo na sedanje dvo-pasovno. Samo križišče pa je po sedanjem načrtu postavljeno prav na Merkurjevo jamo. »Zaradi arheoloških izkopavanj«, pravi ing. Fleišer, »so se delavci Cestnega podjetja Kranj, ki je izvajalec del (skupaj s kooperanti seveda), lotili gradnje križišča na gornjem koncu; to je pri železniškem nadvozu: raje pa bi začeli z deli kje drugje. Z gradnjo betonskih opornih in podpornih zidov je začel tudi soizvajalec del SGP Gradbinec, medtem ko bodo ostali (predvsem- komunalne organizacije) začeli z deli, ko bomo mi končali.« Vrednost del na novem kranjskem križišču bo predvidoma 13,3 milijona din, sem pa še niso všteta sredstva za nekatere odškodninske zahteve. Denar je zagotovila Republiška skupnost za ceste. Za ilustracijo morda še nekaj številk, ki najbolj nazorno pokažejo, kako veliko gradbišče nastaja ob Savskem mostu: gradbišče se bo raztegnilo v dolžino 600 metrov, izkop bo zajel 11.000 kvadratnih metrov, za zasutje pa bo potrebno 18.000 kubičnih metrov materiala. Celotna asfaltna prevleka v križišču se bo razprostirala na 11.200 kvadratnih metrih za oporne in podporne zidove pa bo treba okoli 700 kubičnih metrov betona; medtem ko bodo kanalizacijski vodi dolgi okrog 6 kilometrov. L. M. V SGP Gradbinec Kranj bo morala približno tretjina kolektiva na »prisilni« dopust — Ustavljena oziroma zmanjšana dela, kjer je v glavnem betonska gradnja Kranj — Ze nekaj časa se gradbena podjetja in zasebni graditelji srečujejo s pomanjkanjem cementa. Nedavna okvara v Cementarni Anhovo pa je že tako težak položaj še poslabšala. Kako premagujejo te težave, smo poprašali Stanislava Božiča, vršilca dolžnosti direktorja TOZD industrijske nizke gradnje v SGP Gradbinec Kranj, ki je z 2000-članskim kolektivom največje gradbeno podjetje na Gorenjskem. »Letošnja gradbena sezona se je začela sorazmerno kmalu, vendar že na samem začetku smo se srečali s pomanjkanjem cementa. Letos smo načrtovali, da bomo za uresničitev začrtanih programov potrebovali okrog 24.000 ton cementa. Dobršen del tega pa naj bi po pogodbi dobili iz Cementarne Anhovo, v katero smo tudi soinvestirali za uresničitev njihovega razvojnega programa. Vendar smo v prvih petih mesecih letos dobili le okrog 40 odstotkov po pogodbi predvidenih količin cementa za ta čas, pravi Stanislav Božič. Z nepremagljivimi težavami pa so se srečali prav v zadnjih dneh, ko je zaradi okvare v Cementarni Anhovo dobava tako rekoč usahnila. Zato se v podjetju prav zdaj odločajo, da ustavijo nekatera gradbena dela na Gorenjskem. Hkrati pa bodo morali približno tretjino kolektiva poslati na »prisilni« dopust. To pa ne bo pomenilo le podaljšanje pogodbenih oziroma izvedenih gradbenih rokov, marveč tudi precejšen dodatni strošek v podjetju oziroma OBESTILO Zavarovance, lastnike motornih vozil obveščamo, da glede na novi zakon o cestnem prometu in v zvezi s tem nov način obravnavanja škodnih primerov udeležencev v cestnem prometu, lahko dvignete »evropsko poročilo o prometni nezgodi«, kupone in dobite ustrezne informacije, in sicer: 1. v Kranju na sedežu Gorenjske območne skupnosti Kranj vsak delovni dan od 6.30 do 18. ure, za družbeni sektor v dopoldanskem času; 2. v Škofji Loki v prostorih Turističnega društva, Mestni trg št. 10 vsak delovni dan od 15. do 18. ure 3. v Tržiču v prostorih AMD, in sicer: 1 — vsak delovni dan od 7.30 do 14.30 — ob sredah od 7.30 do 12. ure od 14. do 16.30 — ob sobotah od 7.30 do 12. ure; 4. v Radovljici na sedežu poslovalnice vsak delovni dan od 15. do 18. ure, za družbeni sektor v dopoldanskem času; 5. poslovna enota na Jesenicah na sedežu poslovne enote vsak dan od 6. do 14. ure Tak način poslovanja je uveden do 15. julija 1977. V tem času naj bi se vsi zavarovanci, lastniki motornih vozil, oskrbeli s potrebno dokumentacijo. Zavarovance prosimo, da obvezno prinesete s seboj polico o obveznem AO zavarovanju, ker sicer ne boste mogli dvigniti kuponov. kot predvidevajo dobršen del izpada dohodka. Ko se bo dobava cementa uredila (upajo, da bo to kmalu), bodo v podjetju sicer z nekaterimi ukrepi, kot so dvoizmensko in nadurno delo ter s pomočjo kooperantov, skušali zaostanek ublažiti; seveda pa se bodo zato stroški še povečali. Za primerjavo povejmo, da SGP Gradbinec danes s svojimi temeljnimi organizacijami gradi različne objekte v vseh gorenjskih občinah in tudi v Ljubljani. »Zdaj začasno ustavljamo oziroma omejujemo delo predvsem na tistih gradbiščih kjer je predvsem betonska gradnja,« pravi Stanislav Božič. »V kranjski občini so to stanovanjska gradnja na Planini, dela pri križišču Iskre in nova proizvodna hala Kovinskega podjetja. V tržiški občini bodo najbrž morali zmanjšati gradnjo v Peko v jeseniški stanovanjsko gradnjo, v radovljiški gradnjo hotela v Bohinju in v Škofji Loki dela v 2ireh. V ljubljanski (pa tudi v nekaterih gorenjskih) občinah pa bo razen tega pomanjkanje cementa zavrlo tudi gradnjo šol in vzgojno varstvenih objektov.« In kot pravi predstavnik Splošnega gradbenega podjetja Gradbinec se pri vsem tem poraja še ena težava. Gre za dodatno soinvesti-ranje razvojnega programa Cementarne Anhovo, za kar naj bi podjetje prispevalo precej denarja. Sedanje pomanjkanje cementa in zavrta gradnja ter obvezni dopusti bodo kot rečeno povečali stroške oziroma izpad dohodka v podjetju, ki bi ga pa še kako potrebovali, da bi se laže vključili v soinvestiranje projekta Cementarne Anhovo. A. Zalar jubilejna mesinioa Kranjska obvoznica bo letos dobila sodobno urejeno križišče z magistralno cesto — Foto: F. Perdan Naročnik: Potrditev helsinških načel r Nove cene in davek Od torka naprej veljajo nove cene domačih osebnih avtomobilov. V poprečju so višje za 9 odstotkov. Podražitev 80 zvezni organi ocenili kot sprejemljivo in je v skladu z letošnjo politiko cen. Prav tako bodo višje cene omogočile razrešiti nekatere sporne ekonomske odnose med kooperanti in matično tovarno. Pri podražitvi so prav tako upoštevali odnose, ki danes veljajo na mednarodnem avtomobilskem trgu. Povišanje cen so domačim »konjičkom« odobrili šele potem, ko so bile sprejete primerne stopnje osnovnega prometnega davka. Da povišanje tovarniških cen ne bi za seboj potegnilo tudi mnogo večjih podražitev v prodaji kot devet odstotkov, so sprejeli dopolnilno uredbo o povečanju, zmanjšanju oziroma ukinitvi posameznih stopenj za izračun osnovnega prometnega davka. Nove stopnje so usklajene tako, da v maloprodaji avtomobili poprečno ne bodo dražji več kot devet odstotkov. Posamezni modeli pa bodo seveda lahko malenkostno odstopali. Po tovarniški podražitvi in novih stopnjah prometnega davka je fičko dražji za 8,8 odstotka, 101 za 7,8 odstotka, vsi avtomobili IMV so dražji za 9 odstotkov, Cimosova dyana za 8,4 odstotka itd. Premajhen bencinski dinar Cestno gospodarstvo naj bi dobilo 0,55 dinarja pri litru disel goriva. Takšna preusmeritev »bencinskega dinarja« je načrtovana v medrepubliškem dogovoru o znižanju temeljnega davka od disel goriva. Tako zbrani denar bodo porabili za gradnjo magistralnih cest. Račun za SRS kaže, da se bo denarja nateklo le za dve tretjini magistralnih cest, ki smo jih zapisali v srednjeročni plan. To so ugotovili na seji odbora za gospodarstvo in finance pri republiškem IS. Posledice pozebe Po prvi oceni škode, ki jo je povzročila pomladanska po-zeba v vinogradih in sadovnjakih skupnosti TOZD Jeruzalem v Ormožu in njihovih kooperantov, so že naredili program za omilitev posledic. Predvsem pa so sklenili, da morajo narediti vse, da bodo stroški poslovanja zaradi zmanjšanega dohodka manjši. Ko so ocenjevali škodo, so ugotovili, da so posamezne sorte vinske trte pozeble med 60 in 90 odstotki. V poprečju računajo, da bo zato letošnji pridelek grozdja kar za 60 do 65 odstotkov manjši. Škoda je enaka tako v družbenih kot zasebnih vinogradih. Novi km žic V zadnjih dveh letih so postavili 380 K V daljnovode od hrvatske meje do Krškega in Maribora, od Maribora do Podloga, od Podloga do Šoštanja in Šoštanja do Maribora. Gradnja teh objektov je veljala 650 milijonov dinarjev. Strokovnjaki so vse te naprave in objekte že tehnično pregledali. Vsi dograjeni objekti so pripravljeni na obratovanje. Sedaj hitijo z deli na hrvatski strani, da bi čimprej zgradili daljnovod Dobava — Zagreb. Pričakovati je, da bodo ta dela sklenili do konca julija. Manj dopusta za manjše izgube Delavci tekstilne industrije Triko iz Bosanske Gradiške so se dogovorili, da bodo vsi skrajšali letne dopuste za pet dni. To je eden od ukrepov, za katere so se odločili v Trikoju, da bi opirajoč se na lastne sile, pokrili lanske izgube in preprečili nastajanje novih. Lani so imeli 87,7 milijona dinarjev izgub, letos pa so sklenili, da izgub ne sme več biti. JESENICE - V začetku aprila je stekla prva letošnja lokalna delovna akcija mladih Jeseničanov, in sicer izgradnja trim steze na Plavžu, ki bo za železarsko mesto predstavljala osrednji rekreacijski objekt. Akcija poteka predvsem ob petkih in sobotah, predvidoma pa bo zaključena konec poletne sezone. Doslej je v akciji, ki jo organizira OK ZSMS Jesenice, sodelovalo že več kot 300 mladih iz srednjih šol, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. — J. Rabič KRANJ Predsednik OK ZSMS Kranj Srečko Nečimer sklicuje sejo predsedstva. Za dnevni red predlaga obravnavo gradiva za problemsko konferenco OK ZSMS, razpravo o sprejemu francoske in angleške skupine v Kranju, obravnavo predlogov 00 ZSMS za letovanje mladincev v La Ciotatu in predloga za vodjo skupine. Seja bo 23. junija ob 16. uri v prostorih mladinskega doma v Kranju. L. B. Pohod v Dražgoše Kranj — Delavci in študenti Visoke šole za organizacijo dela so v soboto, 11. junija, v počastitev 35-letnice dražgoške bitke, Titovih in partijskih jubilejev pripravili pohod v Dražgoše. Do Selc so se odpeljali z avtobusom, naprej pa so krenili peš. Ob spomeniku padlim in znameniti dražgoški bitki so pripravili krajši komemorativni program in položili venec. Pohoda se je udeležilo več kot 80 študentov in delavcev VŠOD. L. B. Vpis na DU Radovljica — Na delavski univerzi Radovljica bodo do 24. junija vpisovali kandidate, ki bodo septembra začeli obiskovati oddelke za odrasle v šolskem letu 1977/1978. Nanovo bodo letos sprejemali kandidate za 7. in 8. razred osnovne šole, za administrativno šolo (trgovska stroka), za štiriletno ekonomsko šolo in za triletno tehniško šolo za strojništvo. Razen tega bodo nadaljevali s poukom na drugih šolah, ki so se začele že lani septembra ali letos spomladi. jpj V Velesovem praznujejo Te dni praznujejo prebivalci krajevne skupnosti Velesovo pri Cerkljah krajevni praznik v spomin na tri padle dornačine-partizane. 18. junija pred 33 leti so namreč domobranci po zaslugi domačega izdajalca nedaleč od vasi ustrelili speče partizane. Letošnje praznovanje bo še posebno slovesno, saj bodo obenem počastili tudi partijske in Titove jubileje. Preteklo nedeljo so že začeli s športnimi tekmovanji, krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije tega kraja pa so se sestale na slavnostni seji. Danes bo v Velesovem pokalno tekmovanje v kegljanju, osrednji prireditvi pa bosta jutri in v nedeljo. Jutri zvečer bodo zakurili kres na kraju, kjer so padli partizani, takoj zatem pa bo v dvorani KUD v Ader-gasu kulturni program, ki ga bodo izvajali člani KUD Velesovo. V nedeljo popoldne bo velika gasilska parada, svojemu namenu pa bodo izročili tudi na novo zgrajeni požarno-varnostni bazen v Velesovem. "an Odbor za medsebojna razmerja delavcev OŠ Ivan Tavčar Gorenja vas razpisuje naslednji prosti delovni mesti s polnim delovnim časom za nedoločen čas: 1. RAČUNOVODJE Pogoji: višja ali srednja ekonomska šola in 5 let prakse, poskusno delo 3 mesece. Nastop službe 1. 7. 1977; 2. SNAŽILKE PŠPOLJANE: Pogoj: PKV delavec, nastop dela 1.9. 1977 Prijavni rok za obe delovni mesti je 15 dni. Podeljene Žagarjeve nagrade Danes dopoldne ob 11. uri bo v prostorih skupščine _SR Slovenije slovesna podelitev nagrad Staneta Žagarja zaslužnim prosvetnim delavcem. Uvodni govor bo na podelitvi imel Jože Bogovič, predsednik odbora za podeljevanje Zagarjevih nagrad; nagrajence pa bo v kratkem nagovoru pozdravila tudi predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje in članica IS Slovenije Ela Ulrih-Atena. Kulturni program pa bo pripravil Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje. L. B. Brigadirji v Raboju pri Valjevu Jesenice — V soboto, 11. junija, je odšla na pot prva izmena jeseniških brigadirjev na zvezno mladinsko delovno akcijo v Robaj pri Valjevu. Brigada, v kateri je štirideset mladincev iz jeseniških srednjih šol in delovnih organizacij, nosi ime Jeseniško-bohinjski odred. Komandant brigade je Aljoša Lotrič iz Železarne Jesenice, pokrovitelj pa Kovinar Jesenice. Brigadirji se bodo vrnili domov 9. julija. J. R. J Na podlagi 3. člena odloka o podeljevanju Gregorčičevih plaket (Ur. vestnik Gorenjske št. 20/69) Skupščina občine Jesenice RAZPISUJE Gregorčičeve plakete za leto 1977 Za podelitev Gregorčičeve plakete so lahko predlagane organizacije ali posamezniki za: - aktivnost in uspehe razvijanja množičnosti na področju telesne kulture, , , .. ■ - dosežke na področju telesne vzgoje, strokovnega, organizacijskega in znanstvenega dela, - dolgoletno uspešno delo na področju telesne kulture, - tekmovalne dosežke na pomembnejših tekmovanjih, - uspehe, ki pospešujejo telesno kulturo na področju propagande in publicistike. Predloge za podelitev plaket lahko dajo vsi občani, tetesno-kulturne in druge organizacije. Predlogi morajo biti predloženi sekretariatu Skupščine občine Jesenice do 10/7 - 1977. Skupščina občine Jesenice BEOGRAD — V sredo ob pol enajstih se je v našem glavnem mestu začelo srečanje delegacij 33 evropskih dežel, ZDA in Kanade, ki so na konferenci v Helsinkih — posvečena je bila evropski varnosti in sodelovanju in so na njej sodelovali šefi vlad in držav in podpisali sklepno listino konference. Ta obsega najpomembnejša področja, ki so važna za evropsko varnost in sodelovanje med državami. Podpisana je bila 1. avgusta 1975. Čeprav omenjeni dokument nima mednarodno pravne obveznosti in so ga nekateri skušali in ga še vedno poskušajo ocenjevati kot seznam dobrih namenov, predstavlja sklepna listina temelje za novo kvaliteto sodelovanja v Evropi in tudi drugod po svetu, temelje popuščanja napetosti v enakopravnem, dvostranskem in mnogostranskem sodelovanju podpisnic. Pa tudi enostransko, to je v okviru domače zakonodaje in ureditve in predstavlja resno moralno obveznost, ki je nobena od podpisnic ne zanika. Na beograjskem sestanku, ki je rezultat soglasja, izraženega v zadnjem poglavju sklepne listine — ta govori o nadaljevanju, kontinuiteti konference in novih ukrepuh in priporočilih, ki naj bi poglobila začeti proces — dobiva deset (»snovnih načel sklepne listine in vsa tri poglavja (o problemih varnosti, gospodarskem sodelovanju in humanitarnih problemih) popolno potrditev. In čeprav je sedanji, junijski del zasedanja, le priprava na jesenskega in je, kot so zapisali novinarji akreditirani na konferenci, tehničnega značaja, je ravno v tem, kako bo ta del potekel, že nakazan dober ali slabši potek jesenskega političnega dela. IZZIVANJE S STARIMI CILJI NEW YORK — V torek zvečer je jugoslovanska javnost z ogorčenjem sprejela vesti o novem terorističnem izzivanju — napadu na jugoslovansko misijo pri OZN v New Yorku. Provokacijo — izvedla jo je skupina treh teroristov, naših emigrantov — so pripravili na predvečer sestanka o evropski varnosti in sodelovanju, katerega gostiteljica je Jugoslavija. Zato je napad klofuta težnjam k popuščanju napetosti in poskus, da bi pozornost evropskih držav, Kanade in ZDA in druge svetovne javnosti, ki z zanimanjem pričakujejo sklepe beograjskega srečanja, obrnili k nepomembnim dogodkom. Napad na jugoslovansko misijo pri OZN je hkrati tudi neposreden napad na svetovno organizacijo in njena načela, med katerimi je na vidnem mestu tudi boj proti terorizmu. Jugoslovanska vlada je že večkrat opozorila kako škodljiva je teroristična dejavnost tudi za jugoslovansko-ameriške odnose in ameriška vlada je že večkrat na najvišji ravni obljubila, da bo preprečila dejavnost terorističnih skupin proti Jugoslaviji. Jugoslavija je pozdravila vest, da bo sodišče odmerilo kazen teroristom, ki so lani ugrabili ameriško letalo. Zato tudi tokrat upravičeno pričakuje, da proti teroristom ostro ukrepajo. Upravičeno pričakuje tudi to, da bodo v ZDA za vsako ceno preprečevali kakršnokoli teroristično dejavnost proti Jugoslaviji in jugoslovanskim državljanom, ki živijo v tej dr-žavi. PO ENAINŠTIRIDESETIH LETIH V ŠPANIJI MADRID — Prvič po februarju 1936 so v sredo dobili Spanci možnost za svobodno izbiro parlamenta in vlade. Velik del ljudi, ki so leta 1936 volili ljudsko fronto, je že mrtvih in velik del Spancev, ki so v sredo volili, je bil prvič na svobodnih volitvah. Vsi, ki so volili, tudi upajo, da čaka novi parlament srečnejša usoda, kakor parlament, ki so ga izvolili pred 41 leti. Prav tako tudi upajo, da bo sedanji poskus z ustavno monarhijo srečnejši in uspešnejši kot žalosten propad republike pred drugo svetovno vojno. Španija ima danes dobro osnovo za omenjene upe, kajti dežela je gospodarsko veliko napredovala, je bolj civilizirana kot pred desetletji in ljudje so bolj izobraženi. Volitve bo potekale mirno in jih je zmotilo le nekaj bombnih napadov v jutranjih urah. 23,5 milijona Špancev, ki imajo volilno pravico, je izvolilo 350 poslancev in 207 senatorjev, medtem ko je 41 senatorjev imenoval kralj. Kralj je v sredo popoldne že izbral predsednika parlamenta. Prvič po enainštiridesetih letih je v teh volitvah svobodno in enakopravno nastopila tudi komunistična partija Španije in njena legendarna voditeljica La Pasionaria, ki je do nedavnega živela v izgnanstvu v Moskvi. POZIVI K STAVKI JOHANNESBURG — Oborožene policijske čete že nekaj dni patruljirajo po ulicah Sovveta, črnskega predmestja Johannesburga, kjer je pred letom dni izbruhnila silovita vstaja črnskega prebivalstva. Vstajo je rasistični režim v krvi zadušil. Oblasti se boje izgredov ob obletnici vstaje, zato vdirajo v hiše in iščejo orožje in letake, s katerimi afriški nacionalni kongres poziva afriško prebivalstvo k tridnevni vsesplošni stavki, s katero bi črnsko prebivalstvo protestiralo proti neznosnemu zatiranju. RODEZIJO NAJ BI REŠILI ZA MIZO SALISBURY — Nenadni prihod južnoafriškega zunanjega ministra Roelofa Bothe v Salisburv ob hkratnem poročilu južnoafriškega radia, da se obeta »druga ženevska konferenca o Rodeziji«, kaže na pospešeno prizadevanje Britanije in ZDA, da bi dosegli rešitev rodezijskega problema za okroglo mizo. Opazovalci menijo, da je prihod šefa južnoafriške diplomacije na pogovore s Smithom in drugimi najvišjimi rodezijskimi politiki znamenje, da je Južna Afrika pripravljena privoliti v večino zahodnih predlogov in ustrezno vplivati na rodezijsko vlado. Zahod zahteva pospešena pogajanja in razglasitev neodvisne Rodezije s svobodnimi volitvami in večinsko črnsko vlado v letu 1978. V zameno pa Južna Afrika pričakuje nadaljnje popuščanje glede Namibije. L.Bogataj Komisija za štipendije Izobraževalne skupnosti Radovljica na podlagi 4., 8. in 9. člena pravilnika o podeljevanju štipendij razpisuje za šolsko leto 1977/78 22 štipendij, od tega A. na pedagoški akademiji - za študij na oddelku za: — razredni pouk — slovenski jezik in književnost — srbohrvatski jezik in književnost — slovenski jezik in književnost — zgodovina — glasbena vzgoja — kemija — gospodinjstvo — biologija — gospodinjstvo — likovna vzgoja — tehnična vzgoja — matematika — fizika — fizika — tehnična vzgoja B. na gimnaziji pedagoške vključuje tudi vzgojiteljsko smer 5 štipendij 1 štipendija 1 štipendija 2 štipendiji 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija smeri, ki 8 štipendij Prošnji za štipendijo, napisani na obrazcu DZS 1,65 — »Prošnja za štipendijo« je treba priložiti: — overjene prepise ali fotokopije dokazil o učnem uspehu (srednješolci: spričevalo I. polletja in letno spričevalo šolskega leta 1976/77, študentje: potrdilo o vseh opravljenih izpitih). — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov (obr. ^ 0,12), ki ga potrdi davčna uprava v občini, kjer ima prosilec stalno bivališče — izjava prosilca, da ne prejema kadrovske štipendije drugje oziroma potrdilo, da nima obveznosti iz prejšnjega štipendiranja^ — izpolnjen a,nketni list komisije za štipendije izobraževalne skupnosti in — mnenje šole, dijaške skupnosti, ustrezne družbeno-politične organizacije ali društva, — potrdilo o višini otroških doklad oz. potrdilo, da le-teh ne prejemajo. Pri enakih pogojih (učni uspeh) imajo prednost pri podeljevanju štipendij kandidati, otroci iz delavskih in kmečkih družin, tisti, ki so v slabšem materialnem st.inju, otroci udeležencev NOB, ter kandidati, ki s svojim delom zagotovijo, da bodo uspešno opravljali učiteljski poklic. Prošenj za štipendijo, ki n« bodo v skladu z razpisom, komisija ne bo obravnavala. Kandidati za štipenaije na gimnaziji pedagoške smeri morajo prošnji ob ;zno priložiti mnenje osnovne šole oz. pedagoške gimnazije. Pogoj /a Pridobitev te štipendije je vsaj prav dober učni uspeh. Picsnjo z vsemi zahtevanimi prilogami naj prosilci oddajo na naslov Izobraževalna skupnost Radovljica Komisija za štipendije Kopališka 10 64240 Radovljica Razpis velja do vključno 10. julija 1977. Podrobnejše informacije kandidati lahko dobe na izobraževalni skupnosti Radovljica, Kopališka 10, telefon 75-032, tu dobijo tudi anketni list, ki je priloga k prošnji. Prepozno in brezčutno v. Kakšen človek je občan F. J. z loških hribov, ki že eno leto terja povračilo za živež in deske, ki jih je dal partizanom Izvršni svet Skupščine občine Škofja Loka se je na seji minuli torek ukvarjal s kaj čudno zadevo. Obravnaval je zahtevo občana F. J., da se mu izplača večja količina\živeža in desk, ki jih je med vojno dal NOV. Izvršni svet je enoletno dopisovanje med pristojnimi upravnimi službami in občanom, ki meni, da ni dolžan plačevati davkov, dokler mu nova oblast ne prizna, kar mu gre, sklenil s sklepom, da je zahteva zastarela že pred več kot 20 leti. Ob tej drobni, a nenavadni novici ni mogoče drugače, kot da pomislimo na to, koliko smo žrtvovali za našo narodnostno in socialno osvoboditev. Ali smo sploh kdaj uspeli prešteti vse, ki so med vojno ostali brez vsega imetja, še več — brez svojih najdražjih? Dobro vem, da je med njimi' veliko, veliko takih, ki se sami nikoli niso spomnili na to, da 80 upravičeni do družbene pomoči. Z lastnimi rokami so se postavljali na noge, veseli, da lahko spet svobodno zadihajo. Občan F. J. med vojno ni utrpel nobene posebne škode. Po vojni je imel tako, kot drugi, vse možnosti, da sodeluje v organih, ki so urejali vojno odškodnino. Sam si je izdatno pomagal s tem, da je brez dovoljenja prekomerno sekal gozd. Ali je resnično mogoče, da sedaj misli, da se mu godi krivica? Še tole. Teh nekaj neprijaznih besed sem napisala z veliko lahkoto. Naša 4-članska družina je po vrnitvi očeta iz partizanov začela novo življenje s skromnimi ostanki imetja, ki jih je bilo mogoče prenašati v dveh srednje velikih kovčkih. Za vse izgubljeno nikoli nismo dobili niti dinarja posojila ali druge pomoči in nikoli nismo pomislili na to, da je zaradi tega kaj narobe. M.Sosič Programska zasnova Občinska konferenca SZDL Jesenice sprejema program svojega dela — Pozornost uresničevanju vsebine ustave, volitvam, kadrovski politiki in ostalim vprašanjem Jesenice — Občinska konferenca SZDL Jesenice si je v svojem delovnem programu med najvažnejšimi nalogami postavila uresničevanje vsebine zakona o združenem delu v praksi, za kar so odgovorni predvsem sindikati. Le-ti naj bi si prizadevali za preobrazbo, za uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov v vseh sredinah združenega dela. Pomembni pa so tudi srednjeročni programi, vsebinsko poglabljanje delegatskega sistema v temeljnih organizacijah in v krajevnih skupnostih, inovacijska dejavnost, izobraževanje in delovni ter življenjski pogoji delavcev v združenem delu. Na Jesenicah je družbeno izobraževanje ustrezno organizirano in večinoma poteka prek delavske univerze, uresničujejo pa tudi vsa določila družbenega dogovora o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju v občini. Sindikat pa naj bi prek sindikalnih organizacij spodbujal inovacijsko dejavnost, saj je razen v železarni ni opaziti v zadovoljivem obsegu v nobeni drugi organizaciji. Krajevne konference socialistične zveze sprejemajo svoje programe, po programu občinske konference naj bi bili ti programi čimbolj konkretni in dosledni. Letos so ali še bodo krajevne konference razpravljale o osnutku družbenega dogovora o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih po- treb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Krajevne konference naj bi se tudi vključile v akcijo zbiranja zgodovinskega gradiva za okrožni odbor OF, obenem pa tudi skrbele za varstvo spomenikov in spominskih obeležij. Ugotovili so, da je organiziranost mladih v posameznih sredinah ni sledila ustavni preobrazbi združenega dela. Mlade bo zato potrebno usposobiti za enakopravno in učinkovito uveljavljanje v procesu družbenega samoupravljanja. Obenem naj bi bilo to vključevanje tudi hitre iše. Občinska konferenca SZDL se tudi intenzivno pripravlja na volitve ter na področju kadrovske politike skrbi za evidentiranje, ki je postalo stalna oblika dela. Organizacije socialistične zveze in druge družbenopolitične organizacije so v minulem obdobju opravile precej uspešnih akcij na področju obrambnih priprav. V tej družbenopolitični aktivnosti so vse organizacije upoštevale nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov ter vlogo in pomen naše neuvrščene politike ter temeljna načela našega samoupravnega socialističnega razvoja. Še naprej bodo po-družabljali ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter zagotavljali, da bodo ženske in mladina na teh področjih enakopravno zastopani. D. S. d D ENGINEERING Kranj 64000 Kranj Maistrov trg 11 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje elektro konstrukcije Pogoji: dipl. ing. ali ing. elektrotehnike, vsaj 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu; 2. elektrokonstukterja Pogoji: elektro ing. ali elektro tehnik, vsaj 2 leti delovnih izkušeni; 3. 3 konstrukterjev v stojni konstukciji Pogoji: stojni ing. ali stojni tehnik, vsaj 2 leti delovnih izkušenj; 4. mojstra elektro delavnice Pogoji: elektro tehnik ali KV elektrikar, vsaj 3 leta delovnih izkušenj; 5. 2 ključavničarjev Pogoji: dokončana 3-letna poklicna šola, zaželeno je vsaj 2 leti delovnih izkušenj. Poskusna doba za vsa objavljena mesta je 3 mesece. Stanovanj ni. OD po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za OD. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh od dneva objave na upravo podjetja Engineering Kranj, Maistrov trg 11. Praznik Stražišča Stražišče — Krajevna skupnost Stražišče praznuje svoj krajevni praznik 21. junija, v spomin na dan, ko so leta 1943 Nemci izselili vse družine, katerih svojci so bili v partizanih. Tudi letos je koordinacijski odbor za praznovanje krajevnega praznika pri krajevni skupnosti pripravil obširen program kulturnih in športnih prireditev. Krajevna organizacija Zveze združenj borcev NOV bo uredila in okrasila grobove padlih, spominske plošče in obeležja. V soboto, 18. junija, bo ob 18. uri simbolična otvoritev asfaltiranih cest v Stražišču in položitev temeljnega kamna za zdravstveno postajo, ob 19. uri pa bo v šoli osrednja proslava, na kateri bodo po slavnostnem govoru razvili prapor Zveze rezervnih vojaških starešin, učenci in DPD Svoboda pa bodo pripravili kulturni program. Na ta dan bodo na šoli Lucijana Seljaka razstavili tudi razno orožje, ki si ga bodo krajani lahko ogledali. Naslednji dan, v nedeljo, 19. junija, bo dopoldan kolesarska dirka po Stražišču, ki se bo začela ob 9. uri. Dirko bo organiziral Kolesarski klub Sava ob sodelovanju mladine. Mladi iz Stražišča pa bodo na Pan-tah prznovali ob mitingu in tabornem ognju. V sredo, 22. junija, bo Gasilsko društvo Stražišče ob sodelovanju drugih gasilskih enot in civilne zaščite organiziralo mokro vajo pri domu Tekstilindusa v Stražišču. Naslednjo soboto, 25. junija, se bodo o svojem delu in o uspehih pogovorili gasilci na slavnostni seji, ki bo v šoli, zvečer ob 19.30 pa bo v prostorih šole koncert pevskih zborov DPD Svoboda Stražišče, SPD Zarja iz Železne Kaple, Vasilija Mirka iz Prošeka in DPD Svoboda Bratov Milaveč iz Brežic. Sodelujočim zborom bodo podelili malo Prešernovo plaketo. Ob vseh teh prireditvah, dovolj bogatem in pestrem programu praznovanja krajevnega praznika pa so se že začela razna športna tekmovanja, ki se bodo nadaljevala vse dni praznika krajevne skupnosti Stražišče. Organizirata jih osnovna šola Lucijana Seljaka in Športno društvo Sava. Tako so ali še bodo tekmovali v košarki, se pomerili v orientacijskem tekmovanju, v nogometu, namiznem tenisu, rokometu, kegljanju, šahu in kolesarjenju. D. S. Uresničevanje zakona Radovljica — Predsedstvo občinske konference ZSMS Radovljica je v ponedeljek organiziralo posvet z vsemi predsedniki osnovnih organizacij iz delovnih organizacij v občini. Razpravljali bodo o vključevanju mladih v organizacijah združenega dela v akcijske programe za uresničevanje zakona o združenem delu. Razen tega pa bodo na posvetu ocenili tudi nasploh dejavnost osnovnih organizacij ZSMS ob nekaterih letošnjih pomembnih nalogah kot so priprave na volitve, priprave na sprejemanje srednjeročnih razvojnih načrtov in praznovanje jubilejev partije in Tita. JR Peš po Škofji Loki Škofja Loka — Če bodo tudi delegati zborov Skupščine občine Škofja Loka enakega mnenja kot člani izvršnega sveta, bomo že od 15. julija naprej osrednji del stare Škofje Loke lahko obiskovali samo peš. V zameno za to bomo lahko uživali lepote starega stavbarstva ne, da bi nam bili pri gibanju in pogledih na poti avtomobili. Predvideno je, da bodo gostinci na izpraznjenem Mestnem trgu uredili veliko prijetnih kotičkov za posedanje domačinov in turistov na prostem. Predlog zajema območje od Kapucinskega mosta prek Blaževe in Klo-bovseve ulice do Cankarjevega in Mestnega trga z mejo na Grabnu. Nanj naj bi smela le vozila UJV, gasilcev, reševalcev, PTT in komunalnih služb, dostavnim avtomobilom pa naj bi bile vožnje omejene na čas od 6. do 10. ter od 15. do 17. ure. Seveda naj bi se tod vozili tudi stanovalci hiš s tega območja, vendar naj bi avtomobile sproti spravljali v garaže. Ta ukrep bo, če bo sprejet, nadaljevanje že ob 1000-letnici začete skrbi za čimbolj pristno in privlačno središče stare Škofje Loke. ...........M. S. - ifl inštalacije Škofja Loka Podjetje za projektiranje in izvajanje instalacij Škofja Loka, Kidričeva 80 Komisija za razpis individualnega poslovalnega organa razpisuje vodilno delovno mesto direktorja Kandidat mora poleg slošnih pogojev za delo izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, elektro, strojne ali splošne smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih da Pozna problematiko dela v takih ali podobnih delovnih organizacijah biti mora moralno neoporečen, družbenopolitično aktiven imeti mora organizacijske sposobnosti, pravilen odnos do samoupravljanja m tradicij NOB predložiti mora potrdilo o nekaznovan ju in potrdilo, da ni v kazenskem postopku Kandidat mora poleg prijave predložiti življenjepis in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. Prijave sprejema Inštalacije Škofja Loka, Kidričeva 80 z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh od objave. Razpisna komisija SŽ — Tovarne vijakov Plamen Kropa p.o. razpisuje prosti delovni mesti s posebnimi pooblastili in dogovornostmi 1. direktorja tehničnega sektorja 2. direktorja finačno komercialnega sektorja Poleg splošnih pogojev in izpolnjevanja moralno-političnih kvalitet morajo kandidati izpolnjevati še posebne pogoje: pod 1.: — da imajo visoko šolsko izobrazbo strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v kovinsko-predelovalni industriji ali — da imajo višjo šolsko izobrazbo strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v kovinsko-predelovalni industriji — znanje tujega jezika (zaželena nemščina). pod 2.: — da imajo visoko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ali , — višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in S let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih — da izpolnjujejo pogoje za opravljanje komercialnih ZT poslov — aktivno znanje tujega jezika (zaželena nemščina). Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo na naslov SŽ — Tovarna vijakov Plamen Kropa p.o. z oznako »RAZPIS« v roku 15 dn\ od dneva objave razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni od dneva izteka razpisnega roka. Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu Doma upokojencev Kranj razglaša prosto delovno mesto: 1. delavke za delo v likalnici in pralnici za nedoločen čas 2. delavke za čiščenje prostorov za nedoločen čas Za delavko pod št. 1, se zahteva popolna osemletka in priučitev na delo v mehanizirani pralnici. Nastop dela 1. avgusta 1977. Za delavko pod št. 2, je nastop dela 1. julija 1977 Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Pismene prijave z opisom dosedanje zaposlitve naj pošljejo kandidatke odboru do 25. junija 1977. Na podlagi 3. člena odloka o podeljevanju Cufarjevih plaket (Ur. vestnik Gorenjske št. 20/69) Skupščina občine Jesenice RAZPISUJE Čufarjeve plakete za leto 1977 Za podelitev Čufarjeve plakete so lahko predlagane kulturnopro-svetne organizacije ali posamezniki za aktivno delovanje na kulturno-prosvetnem in umetniškem področju ter za izredni prispevek k rasti in dosežkom kulturnoprosvetne dejavnosti na območju občine. Predloge za podelitev lahko dajo vsi občani, kulturnopros-vetne in druge organizacije. Predlogi morajo biti predloženi sekretariatu Skupščine občine 1 Jesenice do 10/7-1977. I Skupščina občine Jesenice . C0B Programi, denar, ovire Zakaj kljub obilici programov in denarja obseg naložb na Gorenjskem ni zadovoljiv — Kak o se lahko primeri, da je za trgovino v vrednosti 3.3 milijona potrebno 10 milijonov dinarjev bančnega posojila Gorenjsko gospodarstvo ima zelo veliko zanimivih razvojnih načrtov, kranjska podružnica Ljubljanske banke pa sredstev, ki so potrebna za njihovo uresničitev. Na prvi pogled bi torej lahko sodili, da ni ovir za to, da ne bi šli »veselo na delo«. Pa vendar vemo, da z obsegom naložb na Gorenjskem ne moremo biti zadovoljni, saj niso to-likšnje, da bi za prihodnja leta napovedovale dovolj živahen napredek, brez katerega ni dobrega gospodarjenja. Številke osvetljujejo to trditev takole: Za lani je banka odobrila za naložbe v osnovna sredstva 418 milijonov dinarjev, od tega pa je bilo izkoriščeno le 61 odstotkov ali 258 milijonov dinarjev. Njeni upravljalci bi lahko izkoristili tudi 212 milijonov dinarjev za obratna sredstva, ki so potrebna za usposobitev naložb, vendar so jih le 172 milijonov. Letos ima banka na voljo za naložbe 854 milijonov dinarjev. Za koriščenje v tem letu je doslej odobrila 355 milijonov dinarjev za osnovna sredstva in 230 milijonov za obratna sredstva. Do konca maja je bilo skupaj izkoriščeno le 273 milijonov. OPREMA PO KAPLJICAH »Za to sta predvsem dva vzroka« je povedal direktor LB — podružnice Kranj Anton Kern. »Najpomembnejši je ta, da pri uvozu opreme iz zahodnih držav veljajo zelo hude omejitve, saj je bilo ugotovljeno, da je prav njeno nebrzdano kupovanje v tujini eno osrednjih žarišč zaostajanja izvoza za uvozom. Za srednjeročno obdobje je bilo točno določeno, koliko opreme lahko posamezna področja kupijo na zahodu in lahko rečem, da so potrebe nekajkrat večje od možnosti. Gorenjsko gospodarstvo to zelo živo občuti, saj je tesno navezano na najnaprednejšo zahodno tehnologijo. Vemo pa, da naložb brez opreme praktično ni in prav je tako.« ŠALE OBRAZCA TOS Druga zavora naložb je v zveznem predpisu, ki kot pogoj za začetek investicije terja, da mora imeti organizacija toliko dolgoročnih virov obratnih sredstev, kolikor ima zalog. Takoimenovani obrazec TOS, s katerim se to potrjuje, je imel vsekakor velik pomen v času, ko je v JESENICE — Delavci SGP Gradbinec Kranj, temeljne organizacije združenega dela Visoke gradnje Jesenice, so pred kratkim začeli graditi nov šolski center na Plavžu. Najprej bodo postavili šolo, nato pa vzgojno varstveno ustanovo. — B. B. Voda pa zajeda Ko je na nedavni skupščini Območna vodna skupnost Gorenjske odločala o programu svojih del za letos, ga je zaradi prepičlih sredstev hudo okrnila. Kot interesna skupnost, katere dohodki so odvisni od rezultatov gospodarstva, ki jo hudo prizadenejo cene gradbenih storitev in ki mora računati na številne nerešene vodnogospodarske probleme, se je znašla v dokaj nezavidljivem položaju. Delovne organizacije so slabše gospodarile, cena gradbenih del je bila na Gorenjskem višja od slovenskega poprečja. Čeprav je za 15 odstotkov povišala vse tarife (razen splošnega vodnega prispevka), ostaja še daleč za predvidenimi načrti; tako letnimi kot tudi srednjeročnim. Nerešenih, perečih vodnogospodarskih problemov pa je obilo; mnogi sploh še niso našli ustreznega mesta v njenih programih. Delegati območne vodne skupnosti jih poznajo, zato si prizadevajo, da bi jim v programih namenili vsaj toliko sredstev, kolikor naj bi veljala nujna dela za delno omilitev posameznega problema. Največ je seveda takšnih, ki so stari že leta in leta, ki resno ogrožajo okolico in povzročajo škodo. Delegatska nestrpnost je ob takih primerih razumljiva. Voda, ki zajeda, danes še grozi, jutri pa lahko prestopi strugo s številnimi posledicami, ki bodo terjale znatno več denarja kot preventivno popravilo. « Ob vsem tem, skoraj brezizhodnem položaju vodne skupnosti, ki je omejena v svojih načrtih in programih in ob številnih delegatskih vprašanjih in zahtevah, pa se poleg prizadevanj, da bi bil priliv sredstev vodni skupnosti stalen in zanesljiv, kaže še ena, ne tako zelo mala in neznatna možnost. Ne le da vsi problemi voda, ki zajedajo, sploh niso samo vodnogospodarski problemi, temveč često kar komunalni problemi ali problemi zasebnih graditeljev, ki si postavljajo največkrat svoje vikende ali hiše na vodno ogroženih območjih, nemalokrat bi se dalo z malo več naše pazljivosti in skrbnosti odpraviti prve zarodke škod z minimalnimi sredstvi. Bili so (in najbrž so še vedno) posamezni krajani, ki bistro opazujejo okolje, ga poznajo in skušajo kar najbolje obvarovati. Le-tem in njihovim prvim opozorilom o morebitni škodi naj bi prisluhinile predvsem krajevne skupnosti in se malih popravil lotile kar same, namesto da pošiljajo zapoznela delegatska vprašanja in opozorila. Včasih so ti prvi posegi tako zelo malenkostni, a še kako učinkoviti, da bi se jih lotili lahko tudi posamezniki. Nemogoče in nedopustno? Nesprejemljivo za današnji čas in razmere? Malenkostno? Sploh ne. Vodna skupnost še dolgo ne bo kos vsem vodnim zajedam, ki se bodo širile in množile, zato je najbrž njen predlog, da se škoda takoj omeji, še kako sprejemljiv, če se bodo pred pričakovano nesrečo namesto hitrih, malih posegov vrstila le delegatska vprašanja in opozorila vodni skupnosti, ki je sprejela nehvaležno dediščino številnih problemov, se bodo vode še bolj zajedale v obrežje, poplavljale in uničevale. D. S. gospodarstvu vladala plačilna nesposobnost, ki bi se pri slabih gospodarjih z naložbami zelo zaostrovala. Z uveljavitvijo zakona o zavarovanju plačil je precej izgubil na svojem pomenu in tu pa tam povzroča tudi kakšen nesmisel. Na primer: Plačilna sposobnost Veletrgovine Živila Kranj je zelo dobra, saj ima močan vsakodneven priliv denarja iz svojih prodajaln. Ker pa ne ustreza zahtevam obrazca TOS, je morala najeti pri banki 10 milijonov dinarjev dolgoročnega posojila za obratna sredstva, da je lahko zastavila graditev trgovine v Radovljici, ki bo veljala 3,3 milijona. Najeto posojilo neizkoriščeno leži na žiro računu in bo v letu dni veljalo 1 milijon dinarjev obresti. Zaradi take zahteve je LB — podružnica Kranj letos odobrila posojila za obratna sredstva ali spremenila kratkoročne kredite v dolgoročne za skupaj 178 milijonov dinarjev, od tega največ Tekstilin-dusu in Savi. MINUTA ZA PRIHODNOST Za dokaz, da na Gorenjskem resnično ne manjka novih programov, si bežno poglejmo nekaj najzanimivejših, ki jih imajo upravljalci kranjske podružnice LB v različnih obdobjih priprav. Iskra v Kranju predvideva veliko naložbo v zmogljivosti za proizvodnjo elektronskih računalnikov, za katere se dogovarja o sodelovanju z ameriškim podjetjem CDC. Sava bo nadaljevala širjenje proizvodnje avtomobilskih gum ter tehničnih in drugih izdelkov, posebno zanimiva pa sta njena programa za predelavo odpadne gume in proizvodnjo jeklenega korda; slednjega naj bi uresničila skupaj z jeseniško železarno. Tekstilindus se ukvarja z zamislimi o bistvenem posodobljenju opreme za dokončno obdelavo blaga. IKOS bo gradil dodatne prostore za izdelavo tekstilnih in čevljarskih strojev. KZK Kranj bo skupaj s Kolinsko Ljubljana gradil v Britofu tovarno mazave margarine, za katero bo dobil surovino iz nove tovarne za predelavo soje v Zadru, katere sovlagatelj je. Merkur bo gradil nova skladišča v Kranju in Naklem ter sodeloval z večjimi sredstvi pri izgradnji cementarne v Anhovem. V Železarni Jesenice bodo poskrbeli za boljši osnovni vložek za hladno valjamo. ZP Toplice namerava obnoviti tri hotele na Bledu. LIP Bled in Alples Železniki bosta povečevala proizvodnjo pohištva. Jelovica Škofja Loka- bo zgradila nove obrate za stavbno pohištvo in elemente za montažno gradnjo. LTH Škofja Loka načrtuje nove prostore za večjo proizvodnjo hla-dilstva, čevljarska industrija bo med drugim širila svojo prodajno mrežo in podobno. Sicer pa velja, da sleherna gospodarska organizacija načrtuje take ali drugačne novosti in to je dobro. Kajti kdor pogumno ne napreduje — nazaduje. Metka Sosič Nov obrat Tekstilne V proizvodni in trgovski delovni organizaciji Tekstil, TOZD Tekstilna tovarna Medvode, so v prvih treh mesecih letos dosegli 57 milijonov dinarjev realizacije, kar je za 38 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V tem času so izvozili za 300.000 dolarjev preje in tehničnih tkanin na zahodno tržišče. Še v tem mesecu bodo pričeli z graditvijo novega obrata tehničnih tkanin. Proizvodno halo v izmeri 3300 kvadratnih metrov bodo zgradili delavci gradbenega podjetja Me-grad, TOZD Gradles Medvode, v 14 mesecih. Veljala pa bo 27 milijonov dinarjev, ki so jih združile temeljne organizacije združe-nega dela Tekstil. -fr Prenovljen motel Medno V Kompasovi temeljni organizaciji združenega dela Motel Medno so se dobro pripravili na letošnjo turistično sezono. Obnovili so točilnico, recepcijo in kavarno ter na novo opremili 45 sob, kar jih je veljalo 170 tisoč dinarjev. S poslovanjem v prvih petih mesecih letos so zadovoljni, čeprav so zabeležili okoli 30 odstotkov manj nočitev tujih gostov. Ob tem so povečali propagandno dejavnost ter v povezavi z domačimi turističnimi agencijami skrbijo za povečan obisk domačih gostov. Alpetour H0TEL ECREinfi prireja ples v restavraciji vsako soboto, od 20. do 24. ure Igra ansambel DAR iz Šenčurja. SGP GRADBINEC SGP Gradbinec Kranj Nazorjeva 1 razpisuje za šolsko leto 1977/78 naslednje štipendije: 1. na FAGG - gradbeni oddelek 4 štipendije. Od tega eno za TOZD GO Ljubljana in eno za TOZD GO Kamnik; 2. na Ekonomski fakulteti 1 štipendija; 3. na Gradbeni tehnični šoli 6 štipendij; 4. na Lesni tehnični šoli 1 štipendija. Prošnji za štipendije napisani na obrazcu DZS 1,65 »Prošnja za štipendijo« je treba priložiti: - overjene prepise ali fotokopije dokazil o učnem uspehu (srednješolci spričevalo o uspešno končanem letniku oz. osmem razredu osnovne šole, študentje potrdilo o opravljenih izpitih oz. potrdilo o vpisu) - potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov (obr. 0,12), ki ga potrdi davčna uprava v občini stalnega bivališča — izjavo prosilca, da ne prejema kadrovske štipendije drugje oz. potrdilo, da nima obveznosti iz prejšnjega štipendiranja — dokazilo o osebnem dohodku staršev v obrazcu »Prošnja za štipendijo« se mora nanašati na 1976. leto. Pri enakih pogojih (učni uspeh) imajo prednost pri dodelitvi štipendije kandidati, ki so v slabšem materialnem položaju, otroci udeležencev NOB ter otroci iz delavskih in kmečkih družin. Prošenj za štipendijo, ki ne bodo v skladu z razpisom odbor za medsebojna razmerja ne bo obravnaval. Prošnje z zahtevanimi prilogami naj prosilci pošljejo na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1 — kadrovska socialna služba, do vključno 30. junija 1977. EIAN tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem bo prodajala na javni ustni licitaciji 25. junija 1977 v prostorih tovarne naslednja rabljena osnovna sredstva: — lesno-obdelovalne in druge stroje — vozila — pisarniške stroje — 2 stanovanjski hiši z rušenjem in odvozom materiala. Ogled opreme in informacije lahko dobite 24. junija 1977 od 8. do 12. ure. Javna licitacija bo 25. junija 1977 od 7. do 8. ure za družbeni sektor, od 8. do 12. ure pa za zasebni sektor. Odbor za medsebojna razmerja Kemične tovarne EXOTERM Kranj objavlja prosto delovno mesto administratorja v splošnem oddelku za določen čas (nadomeščanje za čas porodniškega dopusta). Pogoj za zasedbo je srednja izobrazba upravno-administrativne smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Vloge kandidatov sprejema splošni oddelek Kemične tovarne EXOTERM Kranj, Struževo 66, v 15 dneh po objavi. Povabilo na predstavo Marsikdo se že zaveda, da je mogoče v Prešernovem gledališču videti več različnih predstav, kot v kateri koli drugi slovenski gledališki hiši, manj pa je znano, da precej članov nepoklicne igralske skupine nastopa celo več kot poklicni igralci. Je mogoče še naprej od doseženega? Včeraj se je zastor v Prešernovem gledališču zagrnil za zadnjo predstavo v tej sezoni. Seštevek pod črto, ki so jo v gledališču potegnili pod njenimi dosežki, je odkril, da imajo spet za seboj rekordno delovno obdobje. Odrasla igralska skupina je imela 61 predstav, od tega 33 doma in 28 na gostovanjih. Mladinska skupina je nastopala 33 krat, lutkarji pa so se predstavili gledalcem celo 91 krat. Vsi skupaj so imeli 38.500 gledalcev. V primerjavi s prejšnjo sezono se je število predstav domačih skupin povečalo celo za 52, število gledalcev Pa za 12.000. V Prešernovem gledališču se je v tej sezoni zvrstilo tudi 40 predstav gledališč od drugod, ki si jih je skupaj ogledalo 11.000 gledalcev. Zanimivo je, da se je samo za odrasle gledalce v rednem programu in v Tednu slovenske drame zvrstilo 19 različnih odrskih del. To pa je razkošje, ki ga niso deležni niti ljubitelji odrske umetnosti v marsikaterem večjem kulturnem središču s poklicnim gledališčem. Seveda gre to veliko na račun dobrega sodelovanja z drugimi slovenskimi gledališkimi hišami, saj so te prispevale 15 različnih predstav. Domači igralci so imeli tri premiere — eno več, kot običajno, četrta pa je nastala s sodelovanjem Prešernovega gledališča in ljubljanskega gledališča Pekarna, ki se je izkazalo za zelo uspešno. Med posebne uspehe in dogodke minule sezone lahko štejemo še sodelovanje s Potrčevimi Krefli na 20 srečanju igralskih skupin v Trbovljah in nastop lutkarjev na mednarodnem esperantskem festivalu v Zagrebu, na republiški reviji lutkarskih skupin v Ptuju ter za otroke zdomcev v Stuttgartu. So tudi obeti za naslednjo sezono tako dobri? Na to je težko odgovoriti. Treba je namreč vedeti, da so mnogi člani nepoklicne igralske skupine zelo obremenjeni. Po podatkih ljubljanske Drame za prejšnjo sezono so posamezni poklicni igralci Muzej ljudske revolucije Slovenije iz Ljubljane in Gorenjski muzej Kranj sta pripravila v avli Skupščine občine Kranj razstavo »Komunistična stranka Jugoslavije - Slovenije 1931-1941«. Razstava, ki sojo odprli v začetku tega tedna, je posvečena 40-letnici Komunistične stranke Slovenije in prihoda tovariša Tita na čelo partije. — Foto: F. Perdan LOČANI POJO V DOMŽALAH Nocoj, (17. junija) ob 20. uri bo v kinodvorani v Domžalah gostoval Komorni pevski zbor Loka. Peli bodo skladbe renesančnih mojstrov, pesmi slovanskih narodov in koroške ljudske pesmi. Koncert bo vodil dirigent Janez Močnik. OTVORITEV DVEH RAZSTAV IN KONCERT TRIA »TARTINI« V Kranju bodo drevi ob 18. uri v galeriji v Prešernovi hiši odprli razstavo del akademskega slikarja Janeza Mateliča. V galeriji Mestne hiše na Titovem trgu pa bodo ob 18.30 uri v okviru dejavnosti Aktiva likovnih pedagogov Gorenjske, odprli razstavo grafik učencev osnovne šole France Prešeren Kranj. Ob 19. uri bo v Renesančni dvorani koncert tria »Tartini« v katerem igrajo: koncertni pianist Aci Berton-celj, violinist Dejan Bravničar in violončelist Ciril Skerjanc. Spored njihovega koncertnega sporeda uvršča skladbe J. Havdna, L. van Beethovena in Antona Dvoraka. Ljubiteljem glasbene umetnosti se na tem koncertnem večeru obeta lepo doživetje. P. L. GORENJSKI MUZEJ V galeriji Mestne hiše je v okviru prikazov otroške likovnosti na Gorenjskem odprta razstava likovnih del učencev osnovne šole France Prešeren v Kranju. Razstava bo odprta do 29. junija. V stebriščni dvorani so razstavljene tapiserije, ki jih je izdelala skupina mladostnikov oddelka za delovno usposabljanje Posebne šole Kranj, oblikovala pa Marjeta Grošelj. V Prešernovi hiši si lahko ogledate razstavo akad. slikarja Janeza Mateliča. Odprta bo do 5. julija. V kleti iste stavbe razstavlja fotografije Dragan Arrigler. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvodo-dilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je na ogled razstava Cankar in delavsko gibanje, ki jo je posredoval Arhiv Slovenije. Razstave so prirejene v počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa KPS, 40-letnice Titovega vodstva KPJ in njegovega 85. rojstnega dne. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V avli Skupščine občine Kranj je odprta razstava Muzeja revolucije iz Ljubljane: Komunistična stranka Jugoslavije-Slovenije 1931-1941. LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA Zbirke na gradu v Škofji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. V galeriji na gradu je odprta razstava likovnih del Male Groharjeve slikarske kolonije. Razstava je odprta ob istem času kot muzejske zbirke. Muzejska zbirka v Zireh je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 18. ure, v nedeljo pa od 8. do 18. ure. Muzejvska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. nastopili od 10 do 100 krat. Med Kranjčani niso redki presegli to mejo, ker sodelujejo pri dveh ali treh skupinah. Število gostovanj je odvisno od vrste slučajnosti — od tega, kako posamezno delo »vleče«, do denarnih možnosti organizatorjev. Tudi možnosti za plačilo tujih gostovanj v Kranju niso znane. Vendarle pa smo lahko prepričani, da se bo tudi v prihodnje še vredno odzvati povabilom na predstavo v Prešernovem gledališču. Za novo sezono so Kranjčani že začeli pripravljati premiero zanimive in zahtevne črne komedije F. Dtiren-matta Meteor. Še posebno utegne pritegniti gledalce uprizoritev slovenske inačice znanega Haškovega »Švejka«, ki jo je pripravil Herbert Griin, tokrat pa bo doživela krstno uprizoritev. Ena izmed novih predstav pa bo izbrala dve izmed treh enodejank S. Mrožka z naslovi Čarobna noč, Na odprtem morju in Strip-tease. Skupina ima v rezervi še dramo Vitomila Zupana Stvar Jurija Trajbasa, ki se dotika teme — zastavljene v Cankarjevem Kralju na Betajnovi. Tudi to delo še ni bilo uprizorjeno. Mladi gledalci se bodo lahko poveselili ob prvi izvedbi otroške komedije M. Logarja Kralj v časopisu, ki je bila pred dvema letoma nagrajena na razpisu Mladinskega gledališča v Ljubljani. Medtem, ko tekst za drugo mladinsko predstavo še ni določen, so lutkarji izbrali Pravljico o princeski na zrnu graha, Kako se je Petruška ženil in Kosovirja na leteči žlici. Značilno je, da bodo vsa tri delca doživela v Kranju krstne uprizoritve. Metka Sosič Koncert Akademskega komornega zbora Kranj Kranj — V letošnji sezoni je Akademski komorni zbor iz Kranja dosegel več pomembnih uspehov. V Mariboru na tekmovanju pevskih zborov je zasedel drugo mesto in prejel srebrno plaketo. Zbor je sodeloval s svojimi posnetki na tekmovanju v Beogradu, kjer je bil prav tako drugi, med mešanimi pevskimi zbori pa celo prvi. Zbor, ki deluje že osmo leto pod vodstvom dirigenta prof. Fabijana, je gost tudi na vseh večjih proslavah v Sloveniji. Tako redno nastopa na glasbeni prireditvi »Pesem in revolucija« in pri podelitvi republiških priznanj mladinskim mentorjem. Sodeloval je tudi na prvomajski proslavi na Joštu. Program jutrišnjega letnega koncerta je posvečen letošnjim jubilejem predsednika Tita in 40-letnici KPS. Za to priložnost je skladatelj Radovan Gobec napisal za Akademski komorni zbor Kranj pesem »Zborovanje«. Izredno zanimiv program bo prav gotovo pritegnil veliko ljubiteljev zborovskega petja jutri zvečer ob 20.15 v koncertno dvorano delavskega doma v Kranju. Omenjeni koncert bo tudi zadnja javna pre-skušnja Akademskega komornega zbora pred tekmovanjem pevskih zborov v italijanski Gorici. Tekmovanje bo septembra in zbor nanj pošilja Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Septembra bo Akademski pevski zbor gostoval tudi v Negotinu v okviru Mokranjčevih večerov in se udeležil tekmovanja pevskih zborov iz vse Jugoslavije. K izvedbi jutrišnjega koncerta so pripomogle tudi delovne organizacije iz Kranja, ki so finančno podprle Akademski komorni zbor. M.K. Obiščite Jezersko Hotel Kazina Jesersko Primerni prostori za manjše in večje skupine, valete in seminarje. Štiri«te/.no avtomatsko. kegljišče obratuje vsak dan razen ponedeljka od 17. do 23. ure, za najavljene skupine kegljišče odprto po želji. Vse gostinske storitve po zmernih cenah in solidna postrežba. Idilično planšarsko jezero oddaljeno od hotela 1800 m. Možno čolnarjenje, v naravi in pikniki. sončenje, sprehodi Vsako soboto ples od 20. do 0,30 Za hrano in pijačo preskrbljeno v bifeju ob jezeru. IZLET POVEŽITE Z OBISKOM NAŠEGA GOSTIŠČA NA OBMEJNEM PREHODU JEZERSKI VRH. Posredujemo prodajo karamboliranega vozila: osebni avto ZASTAVA 101 leto izdelave 1974, prevoženih 45.000 km, začetna cena 13.500 din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 7. do 14. ure pri ZS Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 22. junija 1977, do 12. ure. Zavarovalna skupnost Triglav KRANJ salon pohištva na Primskovem - PRIPOROČA - NAKUP POHIŠTVA po tovarniško ZNIŽANI CENI Regal rustik D-l Regal rustik D-4 Spalnica »ABAHI« tap. postelja Spalnica »ROS AN A« Spalnica »ABAHI« les. postelja Sedež, grt »ANITA« Fotelj-ležišče »PLEJBOJ« Predsoba »GORAN« Pisarniška omara » manj 6.533 manj 7.404 1 A. J07 manj 3.803 = 11V293 manj 2.112 = 14.429 16.353 14.504 9.181 119.75 manj 3.195 = l6.ire4 manj 2.879 706 10.780 = 11.515 999 726 = 1.630 /1.705 manj /1.19» manj 469 '2.174 manj 544 — Elementi otroškega programa »MIHEC« znižano za 20 % — Gostinski stoli po reklamni ceni 250 din — in še razno kosovno pohištvo Poleg znižanega lahko kupite tudi najnovejše programe pohištva, ki jih izdeluje slovenska, oziroma jugoslovanska lesna industrija. — strokovni nasveti stalnega svetovalca — ugodni krediti — dostava do 30 km brezplačna VABI LESNINA KRANJ SALON POHIŠTVA PRIMSKOVO OBVESTILO 1. Obveščamo lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območju skupščine občine Škofja Loka (področje Žiri izključeno), da bodo priglasitve sodelovanja v gozdni proizvodnji (prijava sečnje, gozdnogojitvenih del itd.) za proizvodno leto 1978 v sredo, 22. junija 1977 in v sredo, 29. junija 1977, ob običajnih uradnih urah na sedežih gozdarskih proizvodnih okolišev Zalilog, Železniki, Bukovica, Škofja Loka, Poljane in Gorenja vas. 2. Istočasno so na sedežih gozdarskih proizvodnih okolišev na voljo tudi informacije o letošnjem izletu lastnikov gozdov. Gozdno gospodarstvo K ranj Obrat za kooperacijo gozdarstva organizacijska enota Škofja Loka FRANC RUTAR Dobrlaves Obiščite nas v Dobrlivesi Nudimo vam prijetno kopanje v našem kampu LIDO — posebno kopališče za naturiste — sauna — restavracija In združite še prijetno s koristnim! V naši trgovini s špecerijo, mešanim blagom in tehnično robo, kjer boste zagotovo našli kaj za vaš dom, lahko ugodno nakupujete tudi z dinarji. hotel — trgovina — kamp M0»CHEN-SAI.ZB0RG ---- I 7ILLACH KLAGENFURT Beljak Celovec --L 1 N Z-------» I EN---G R A. Z VOLEERMARKT BLEIBURG LAVAMI^!) Velikovec Pliberk | MARIBOR Pliberk Holmec JESENICE FERLACHX KUHNSD0RP Holmec S Borov] je X ■ I S , DRA t\jtw»1i1w»»|/ I ^.t.tj L0IBL IDobrlaveel RAVNE 7EI Ljubelj 7 .EISENKAPPEL „elezna Kapla JEZERSKO KRANJ POSTOJNA — LJUBLJANA ---ZIDANI MOST------- ZAGREB J Hotel ECREinfl Vabi vsak dan, razen nedelje, od 22. do 3. ure na ples v DANCING BARU. Igra bolgarski ansambel ORFEJUS Dom, v katerem je topline za vse Motiv z velike razstave slovenske domače in umetne obrti, na kateri so bili dostojno zastopani tudi izdelki z Gorenjske. Malo, a dobro Na I. slovenski razstavi domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu 8 odličij in priznanj za gorenjske izdelke — Med najboljšimi čipke, gorjuške pipe, pisala za trniče, steklo, kroparsko okovje, tlakovec, dražgoški kruhek, kranjski cekarji in komat Niti z največjo mero pretiravanja ne bi bilo mogoče trditi, da so gorenjski izdelki preplavili I. slovensko razstavo domače in umetne obrti z okoli 200 razstavljalci in nad 1000 predstavljenimi predmeti, ki so jo minuli petek odprli v Slovenj Gradcu. Pripravili so jo Gospodarska zbornica Slovenije, njen medobčinski odbor za Koroško in slovenje-graški umetnostni paviljon. Prav nasprotno — porazgubili so se med množico izbrane prekmurske lonče-vine, imenitnih tkalskih izdelkov in pisanic iz Bele krajine pa suhe robe in pletarskih izdelkov iz Ribnice, preštevilnih izdelkov umetne obrti, ki jo organizirajo Dom, Borec in Mladinska knjiga Ljubljana ter podobnega. Pri nagradah pa jo vendarle niso slabo odnesli. Od 4 zlatih in po 6 srebrnih in bronastih odličij ter 12 priznanj jih je odšlo v gorenjske kraje skupaj 8, ne da bi pri tem upoštevali zlato odličje, ki ga je prejela Čipka Idrija, za katero klekljajo tudi številne žene s škofjeloškega območja. Seveda ni presenečenje, da so med nagrajenimi gorjuške pipe. Prejele so srebrno odličje, ki pa si ga je prislužila tudi Jožefa Kumar iz Vodic nad Stahovico pri Kamniku za zbirko lesenih rezljanih pisal za trniče (okrasne sirčke). Priznanja so dobili: Danica Kočica iz Radovljice za izvirno oblikovano steklenino, UKO Kropa za ročno kovano okovje za vrata, Jože Švegelj z Golnika za ročno obdelani tlakovec, Marija Jelene za ročno oblikovane dražgoške kruhke, Veronika Starin iz Domžal za kranjske cekarje in Pavel Noč iz Za-breznice za konjski komat. domaČa obrt usiha Majhno razširjenost domače obrti na Gorenjskem, na katero lahko sklepamo po razstavi, ni težko pojasniti. Ta dejavnost je bila skozi stoletja najtesneje povezana s potrebo, da si kmečki človek v času, ki mu je preostal od skrbi za zemljo in živino z izdelovanjem predmetov za comačo rabo in prodajo poveča kos vsakdanjega kruha, z njihovim okra-š vanjem pa često tudi olepša svoj v iakdan. Domača obrt izginja toliko "utreje, kolikor močneje se širijo J uge, bolj zanesljive in izdatne n ožnosti zaslužka. Tako ni naključ-jt, da je domača obrt najbolj živa v gospodarsko manj razvitih sloven-s! ih predelih, na Gorenjskem pa so-azmerno najmanj. Sicer pa na iplošno velja, da stare veščine naj-eč gojijo starejši ljudje, navezani a nekdanje navade in izročila in ojazen, da bo z njimi marsikatera u nimiva dejavnost zamrla, je več :ot utemeljena. Vzporedno se na novo poraja imetna obrt kot samostojna dejav-vost, ki z izvirnimi zamislimi, naslonjenimi na domače ljudsko izročilo, •blikuje uporabne predmete kul-urrte vrednosti, s katerimi bogati naše življenjsko okolje. Domača in umetna obrt sta izredno pomemben del vidnega izraza kulture slehernega naroda in vredno se je truditi za to, da ne bi usihali, ampak zaživeli z novo življenjsko silo. BOLJŠE MOŽNOSTI RAZVOJA K temu naj bi pripomogla tudi vsakoletna razstava v Slovenj Gradcu, ki bo načrtno razkrivala pregled nad stanjem te dejavnosti in nudila možnosti njenega ocenjevanja in odbiranja zrnja od plevela ter osvajanja potrebnih spodbujevalnih ukrepov. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič je ob razstavi med drugim zapisal: »Ugotavljamo, da imamo na našem tržišču vedno manj izdelkov slovenske umetne in domače obrti. Hkrati je kakovost izdelkov, ki jih imamo na tržišču, dvomljiva, ker se usmerja v potvorbe, ki nimajo nič skupnega z resnično slovensko domačo in umetno obrtjo. Celotna družbena podpora tej dejavnosti je bila doslej odločno premajhna, celovitosti tega problema smo se približali šele v zadnjem času. Nedvomno je treba proizvajalcem umetne in domače obrti odpreti perspektivo, zagotoviti možnost razvoja, urediti razmere na tržišču, kar vse skupaj zagotavlja tisti temelj, ki bo spodbujal neposredne proizvajalce, da se bodo za tako dejavnost odločili.« PODPORA LE DOBRIM Te in še druge ob razstavi izrečene besede moramo razumeti kot obljubo, da si bo Gospodarska zbornica prizadevala urediti položaj te dejavnosti tako, da bo dovolj donosna, da je nihče ne bo opuščal, ampak se bodo vrste tistih, ki se z njo ukvarjajo, še znatno širile. Gospodarska zbornica je torej odločena z vsemi silami podpreti razvoj domače in umetne obrti — toda samo dobre. Vpeljala je poseben znak kakovosti, ki ga bo dodeljevala vsem neoporečnim izdelkom. Če ga bo uspela dobro uveljaviti in zaščititi, bo lahko izrednega pomena pri odpiranju poti do kupca; domačega in še posebno tujega, ki bo vesel pomoči pri izbiri spominkov v sedanji veliki mešanici dobrega in slabega, v kateri se zares težko znajde. Za začetek bodo ta znak dobili vsi izdelki, ki so se uvrstili na razstavo, med njimi . seveda tudi vsi, omenjeni v uvodu. P. S.: V Slovenj Gradcu so v posebnem prostoru pokazali izdelke, kii se niso uvrstili na osrednjo razstavo, največ zaradi tega, ker so preočitno zajadrali v široko reko kiča. Med njimi je bilo veliko gorenjskih, žal pa takih, ki gredo najbolje v promet. Zal pravim zaradi tega, ker torej ne gre le za iskrivljen okus maloštevilnih izdelovalcev, ampak tudi preštevilnih kupcev. Presneto zavzeto in dolgo se bo treba truditi, da se bo kaj spremenilo. Da ja ne bi prekmalu obupali! Metka Sosič Murnikovi trije rejenci »Otroci in rože morajo biti pri hiši,« je preprosto dejala Marija Murnikova iz Velesovega, ko sem jo vprašala, zakaj je rejnica. V Murnikovi hiši namreč odraščajo trije rejenci: 16-letni Tonček in njegov 13-letni brat Štefan ter 9-letna Lidija. Prvi rejenci so prišli k hiši pred več kot desetimi leti. »Moja sestra je imela dva rejenčka, oba še dojenčka, potem pa je zbolela. Pa sem ju vzela jaz,« pravi Murnikova. Otrok je bilo v Murnikovi hiši vedno veliko, tako da sta dva otroka več ob Murnikovih šestih pomenila le majhno povečanje. Ko pa lastni otroci odrastejo, odidejo od doma, hiša se prazni in zakaj je ne bi spet napolnjeval otroški direndaj. »Tudi mož ni imel nič proti,« pravi Murnikova, »ko sem vzela otroke v rejo: zaradi službe prej niti ni dosti vedel, kako je, kadar so otroci majhni. Zdaj je v pokoju in mi lahko pomaga.« Prva rejenka je odšla od Murnikovih že po treh letih, posvojili so jo krušni starši nekje na Dolenjskem: toda še vedno jim piše, se jih spominja in vabi na svoj novi dom. »Kot za sorodnike nas ima, mi pa jo imamo tudi še radi, čeprav ni več naša.« Lidija je prišla k Murnikovim, ko je bila stara 5 mesecev: zdaj hodi v tretji razred v Cerklje in kot vsi šolarji na prste prešteva dneve do počitnic. Res zdaj ni več mogoče dolgo strpeti pri učenju, toda dopoldne vedno še sedeta skupaj k računanju z mamo, tako pravi Murnikova Lidija, čeprav ve, da ima nekje še svojo pravo mamo. Nato pa se lahko igra z malo Jasno, še ne dveletno Murnikovo vnukinjo, ki s svojo prisrčnostjo in bistrostjo ovija okoli prstka ne le vse odrasle pri Murnikovih, pač pa tudi otroke. »Nemalokrat je prepir med rejenci, kdo bo šel po popoldanskem spanju po Jasno in vsak, kdor pride iz šole, najprej vzame Jasno v naročje,« pravi Murnikova. Take gorečnosti pa oba fanta sicer ne pokažeta, kadar sta na primer na vrsti za pobiranje jajc iz kokošnjaka ali pri skrbi za zajce. Morda že zato, ker si to delo delita: sicer pa ju njuna mama, Murnikova, pohvali, da znata prijeti za vsako delo. »To pa ne, da ne bi delala,« pravi prepričana, da se da le z delovnimi navadami vcepljenimi že zgodaj, dobro voziti skozi življenje. Starejši Tonček letos zaključuje osnovno šolo in se bo zaposlil. Ne boje se zanj, saj je pripraven za delo in priden. Tudi potem, ko se bo zapcJslil, bo še ostal pri hiši, saj pravi, da je to njegov dom in da noče nikamor: prostora v hiši pa je tudi dovolj. Se koga bi lahko vzeli, pravi Murnikova, in misli še na tretjega obeh bratov, ki je na usposabljanju v Kamniku. »Poleti čez počitnice in med prazniki je tako vedno pri nas in pri svojih bratih, saj so jim starši že umrli. Poleti pridejo k nam na počitnice še otroci moje sestre ali pa gredo naši tja, včasih gredo v zdravstveno kolonijo. Ob tako številni družini kot je Murnikova, sme gospodinja sesti takole le za fotografiranje. »V nedeljo popoldne kaki dve uri pa imam res prosto,« pravi Marija Murnikova; takrat ni ne likanja, ne pranja za 9-člansko družino. K mami sta se stisnili tudi obe hišni ljubljenki, 9-letna rejenka Lidija in vnukinja Jasna; Štefan je bil v šoli,. Tonček pa se je hitro izmuznil, ko je videl, da se bo treba fotografirati. — Foto: F. Perdan Radi vsi hodimo v gozd po borov, niče, po gobe, pa so počitnice spet mimo.« Pozimi sta fanta, pa tudi Lidija, smučali v Kranjski gori, kjer ima Murnikova sestro. Oba fanta sta si želela smučarsko opremo, a je morala biti dobra kar izposojena. Da bi imela svojo pa ne gre, tudi vsak svoje kolo si želita, takšno kot jih imajo drugi otroci. To pa so že izdat- ki, ki močno presegajo rejnino, zato bo verjetno še nekaj časa ostalo le pri željah. Topline, razumevanja, varnosti, ki jo lahko nudi le dom, rejničine ljubezni, ki jo je dovolj za toliko in še več otrok, tega, kar se kupiti ne da, pa imajo rejenci pri Murnikovih dovolj. Verjetno so tudi kje otroci, ki bi Murnikovim rejencem lahko močno zavidali. L. M. Alples industrija pohištva 64228 Železniki TOZD Storitvene dejavnosti objavlja na podlagi 10. čl. Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosta delovna mesta 1. dvehkurjačev 2. kleparja 3. ključavničarja Pogoji za zasedbo: pod 1.: — izpit kurjača za mehansko kurjenje — 2 leti delovnih izkušenj — odsluženi vojaški rok pod 2.: — KV klepar — 2 leti delovnih izkušenj pod 3.: — KV ključavničar — 2 leti delovnih izkušenj Pismene prijave je treba poslati v 7 dneh po objavi delovnih mest na naslov Kadrovsko socialni oddelek, Alples Industrija pohištva, 64228 Železniki. gum inm »mmr.m. C KRANJ - Na prostoru pri hotelu Creina, nasproti Globusa, je Veletrgovina Kokra — športni oddelek v Globusu postavil šotore, kijih je moč kupiti v Globusu. Za takšno predstavitev šotorov so se odločili, ker v Globusu nimajo dovolj prostora in da bi se kupci laže odločili za nakup. Povedali so tudi, da imajo na zalogi dovolj šotorov Induplati Jarše, LIO Osijek in iz Madžarske. Za domače šotore je moč dobiti tudi potrošniško posojilo. Pravijo tudi, da je letos zanimanja za šotore precej in so jih v Globusu že precej prodali. Sicer pa ima v tej blagovni hiši v Kranju Veletrgovina Kokra na športnem oddelku tudi bogato izbiro druge opreme za morje, rekreacijo in planinarenje. Razstava šotorov pred Creino bo do jutri (sobota) do 12. ure. — A. Z. - Foto: F. Perdan Slovenska popevka '77 Celje — Letošnji festival »Slovenska popevka« bo od 22. do 25. junija v dvorani športnega rekreacijskega centra Golovec v Celju. Torej je po Bledu in Lubljani dobil novega gostitelja. Treba pa je istočasno reči m pripomniti, da je doživel vrsto sprememb. Potekal bo namreč pod naslovom »festival ročk glasbe, šansonov in popevk«. V sredo, 22. junija, bo večer ročk glasbe. Le-ta ni tekmovalne narave, gledalcem in poslušalcem pa se bodo predstavile skupine Predmestje, Izvir, Rudolfovo, Horizont, Prah in Jutro, kot gost pa se bo po končanem programu predstavila še »YU TOP ROČK SELEKCIJA«, skupina najboljših jugoslovanskih ročk glasbenikov, ki je sestavljena prav za to priložnost. Najboljša, doslej še ne-izvedena skladba se bo potegovala za nagrado 6000 din. Povezovalec programa bo Dušan Velkaverh. Naslednji dan bodo obiskovalci in gledalci v dvorani SLG Celje poslušali šansone. Zapeli jih bodo Alfi Nipič, Marjana Deržaj, Arsen Dedič, Elda Viler, Meri Avsenak, Lado Leskovar, znana igralca Boris Ca- Jutri ocenjevanje urejenosti turističnih društev Kranj — Jutri bodo' izvedli ocenjevanje v šestih turističnih društvih: Cerklje, Kranj, Kokri-ca, Šenčur, Naklo in Preddvor, ki so se vključile v tekmovanje turističnih društev Očistimo naš kraj. šestčlanske komisije bodo ocenjevale vrtove, balkone, fasade, čistočo potokov, kanalizacijo, nered ob cestah in obronkih gozdov, skratka splošno urejenost kraja. Najboljša turistična društva in gospodinje bodo prejeli priznanja in nagrade, podelili pa jih bodo ob letošnji razstavi cvetja in lovstva v Cerkljah, ki bo ob dnevu borca. J. Kuhar vazza in Janez Hočevar-Rifle, Majda Sepe, Irena Kohont ter Andrej Šifrer. Gost večera pa je Franco Triancale iz Italije. Tudi ta večer nima tekmovalnega značaja, dela, ki pa bodo izvajana na tem nastopu, je RTV Ljubljana že odkupila. Avtorja najboljše glasbe in besedila pa bosta prejela še po 2000 din nagrade. Zadnji festivalski večer pa se bodo v celjski dvorani Golovec predstavili obiskovalcem na večeru slovenskih popevk sami znani slovenski pevci zabavne glasbe: Braco Koren, Ivo Mojzer, Ditka Haberl, Alenka Pin-terič, Edvin Fliser, duo sester Jerman, Eva Sršen, Tomaž Domicelj, skupina »Strune«, Franjo Bobinac, Aleksander Mežek, Marjeta Ram-šak, Janko Ropret, Oto Pestner, skupina »Pepel in kri« ter Marjetka Falk. V drugi izvedbi pa bodo popevke prepevali mnogi znani pevci iz tujine in naših republik. Povabilu prireditvenega odbora so se odzvali Stephanie Lindbergh iz ZR Nemčije, Zbignievv VVodecki iz Poljske, Cathy Nugent iz Irske, Nadia Valada iz Francije, Jana Kocianova iz CSSR, naši pevci in skupine Ra-dojka Šverko, Ismeta Dervoz, »Teška industrija«, »Makedonija« in Marjan Miše, Peter Dovle iz Velike Britanije, Regine Thoss iz NDR, Nuria Feliu iz Španije, Vince Hill iz Velike Britanije, skupina »Sheer Klegance« iz Luksemburga in Zsuzsa Cserhati iz Madžarske. Pevce so na festival poslale posamezne radijske postaje. Nastopajoče bo spremljal plesni orkester RTV Ljubljana, dirigenti pa so Jože Privšek, Mario Rijevec, Mojmir Sepe in Ati Soss. Po končanem festivalu bodo podeljene nagrade mednarodne žirije, nagrade občinstva ter nagrada za najboljše besedilo. Zadnji festivalski večer, v soboto, 25. junija, bo še posebno zanimiv. Takrat bo namreč na sporedu razglasitev rezultatov ter izvedba najboljših popevk, revijski nastop gostov iz tujine in Jugoslavije, nastop letošnje zmagovalke »popevke Evro-vizije« Marie Mvriam iz Francije ter družabni večer s plesom. Torej bo letošnji festival »Slovenska popevka« v domala novi »preobleki«. Upajmo, da bo na njem obilo dobrih novih slovenskih popevk. J. Govekar GNEČA ZA PIŠČANCE - V vzrejališču piščancev Kmetijske zadruge Naklo v Podbrezjah je bila minulo sredo (15. junija) nepopisna gneča. Ta dan so namreč dali v prodajo okoli 4000 piščancev starih 10 tednov. Ker je bila to prva letošnja neposredna prodaja, so na oglas v časopisu prišli kupci od blizu in daleč. Med številnimi avtomobili je bilo videti celo oznake PIJ, CE, MS, NM ...; pa tudi število potnikov na avtobusih za Podbrezje je bilo neprimerno večje. Precej neorganizirana prodaja na dvorišču, kjer je bilo najprej treba v vrsto za plačilo, nato pa s potrdilom še enkrat v vrsto za prevzem, je ob nevzgojenosti kupcev dosegla dokaj čudne razmere, kjer je ob vsesplošnem prerivanju prišlo tudi do zelo šolčnih razprav. V tolažbo tistim, ki so zagotavljali, da ne pridejo več, tudi če bodo piščance dajali zastonj, naj povemo, da jih bodo letos imeli naprodaj še okoli 10.000 ter da bo naslednjo sredo pri prodaji več reda. .fr Duh pravičnosti Pravičnost kot moralna vrednota naj bi se uveljavljala v življenju in delu vsakega človeka. Sleherna igra, zabava, elementarna ali športna, ima določena pravila, po katerih se moramo ravnati in jih upoštevati. A žal zmeraj ni tako. Zgodi se, da športniki, kakor tudi delilci pravice v športu, pedagogi in sodniki včasih sodijo subjektivno, seveda v korist moštva, na katerega so bolj navezani. Tako je igra v športu hkrati tudi igra vesti, tekma, ki ni zmeraj častna kot napri-mer: Na nedavnem orientacijskem pohodu nas je prijazno povabil v vozilo mlad fant in nas popeljal po strmem klancu proti Joštu. Kmalu smo prehiteli skupino naših sošolcev, ki se je znojila in sopihala v hitri hoji. Ko so nas zagledali, nas niso nič kaj prijazno sprejeli. Kar slišala sem jih, kako so govorili: poglej, naše »babe« se pa kar vozijo. Čeprav mi je sprva vožnja ugajala, sem se kasneje začela vse bolj zavedati, da ne ravnam prav. Bala sem se, da me kdo iz nevoščljivosti ne zatoži, tudi obrazi sopotnic so postali mrki. Vse smo se čutile poražene, čeprav si tega nismo izpovedovale. Tekmujem na konjskih dirkah. Konj in jezdec sestavljata enovito povezano celoto. Na tekmovanu ni dovolj čutiti duha pravičnosti, niti poštenosti. V zadnji krivini sta me vzela v škarje in mi zaprla pot dva starejša izkušena tekmovalca. Na tekmovanju v Kamnici mi je sotekmova-lec, ko sta konja tekla drug ob drugem, z mahanjem in z znanimi triki skušal splaši-ti konja. A ni mu uspelo, muhasto naključje je hotelo, da se je splašil njegov konj. Stojim na startu. Še nikoli nisem bila tako pripravljena, progo sem prevozila brez napake, dovolj hitro in tekoče. Že imam najboljši čas. Kmalu za tem se pripelje na cilj tekmovalka prireditelja tekmovanja. Vozila je z napakami in bolj počasi od mene. Namerili so ji desetinko sekunde boljši čas. So-tekmovalke so opazile razliko med mojo in njeno vožnjo. Ta nepravičnost bi me zlomila, če ne bi z voljo in ambicijo ponovno pridobila pripravljenost in tisti občutek, da bom uspela, občutek, ki ga mora imeti vsak tekmovalec. Res je, da ura točno meri čas, res pa je, da te na tekmovanjih na katerih »kuhajo čase«, kakor temu pravimo, štarter malo dlje zadrži na startu in na cilju merilcem po malem zamrznejo prsti in že je določen uradni čas. Menim, da so na večjih tekmovanjih bolj objektivni in kvalificirani sodniki. Šport mora ostati področje človekovega udej-stvovanja, v katerem prevladuje in zmaguje pravica. Vsakemu rezultatu in vsaki uvrstitvi mora ustrezati dejanski, ne narejen ali nepošteno prikrojen uspeh. Duh pravičnosti naj se zrcali v zavesti športnikov, vaditeljev, sodnikov in organizatorjev. V šport ne bi smeli vnašati nešportnih ukan, ne prestižnega boja, za katerim bi se skrivalo športu tuje ravnanje. Športna taktika pa naj bo v mejah poštene in pravične igre znane pod geslom fair plev. To geslo pa bi se moralo uresničevati pri vzgoji, pri kakovostnem razvoju športnikov in se povezovati še z ostalimi moralnimi vrlinami. Jože A ž man POROČILI SO SE V KRANJU Štefe Jože in Bizaj Stanislava, Remic Mihael in Sluga Ljudmila, Marinkovič Drago in Grujič Ljubica, Plahuta Danijel in Mesaric Marjeta. Lukič Zoran in Smolej Dušanka, Tanasič Ziko in Vertovšek Jana, Dolinar Matej in Jerman Neva, Dolenc Venčeslav in Avsenak Melita kino nem. barv. vestern KRALJ ob Hi. uri, ital.-amer. barv. ANGELI HITRO VOZIJO ob Kranj CENTER 17. junija amer. barv. zgod. ROBIN HOOD IN MARIAN ob 16., 18. in 20. uri 18. junija amer. barv. zgod. ROBIN HOOD IN MARIAN ob 16., in 18. in 20. uri, premiera franc. barv. filma TO NORO AMERIŠKO DEKLE ob 22. uri 19. junija amer. barv. risanka MAOJI KONCERT ob 10. uri, amer. barv. zgod. ROBIN HOOD IN MARIAN ob 15., 17. in 19. uri. premiera franc. barv. krim. NEVAREN POKLIC ob 21. uri 20. junija franc. barv. TO NORO AMERIŠKO DEKLE ob 16., 18 in 20. uri 21. junija franc. barv. TO NORO AMERIŠKO DEKLE ob 16., 18. in 20. uri 22. junija franc. barv. TO NORO AMERIŠKO DEKLE ob 16., 18. in 20. uri 23. junija amer. barv. voj. PEKLENSKI KOMANDOSI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 17. junija amer. barv. ZADNJA PREDSTAVA ob 20. uri 18. junija PETROLEJA komed. TUDI 18. uri 19. junija nem. barv. vestem KRALJ PETROLEJA oh 14. uri, amer. barv. voj. PEKLENSKI KOMANDOSI ob 16. uri, amer. barv. vestem MLADI MAŠČEVALEC ob 18. uri, premiera ital. barv. pust. SCARA-MOUCHE V VOJNI IN LJUBEZNI ob 20. uri 20. junija ital. barv. pust. SCARAMOUCHE V VOJNI IN LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri 21. junija ital. barv. pust. SCARAMOUCHE V VOJNI IN LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri 22. junija ital.-amer. barv. komed. TUDI ANGELI HITRO VOZIJO ob 16., 18. in 20. uri 2.}. junija amer. barv. vestem MLADI MAŠČEVALEC ob 16., 18. in 20 uri Trži* 18. junija amer. barv, voj. PEKLENSKI KOMANDOSI ob 18. in 20. uri' 19. junija amer. barv. risanka MAČJI KONCERT oh 15. uri, ital.-amer. barv. komed. TUDI ANGELI KITKO VOZIJO ob 17. in 19, uri 20. junija ital.-amer. barv. komed. TUDI ANGELI HITRO VOZIJO ob 18. uri 21. junija amer. barv. vestern MLADI MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 22. junij« ital. barv krim MAKIJA ob. 18. in 20. uri 23. junija franc. barv. TO NORO AMERIŠKO DEKLE ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 18. junija amer. barv. vestern PREGON ob 18. in 20. uri 19. junija amer. barv. TARZAN IN SIRENE ob 15. in 17. uri 20. junija ital. barv krim. MAFIJA ob 18. in 20. uri 21. junija amer. barv. voj. PEKLENSKI KOMANDOSI ob 18. in 20. uri 22. junija amer. barv. vestem ODDALJENA TROBENTA ob 18. in 20. uri 23. junija amer. barv. vestem ODDALJENA TROBENTA ob 18. in 20. mi Škofja Loka SORA 17. junija amer. barv. drama MANDINGO ob 18. in 20. uri 18. junija ital. barv. voj. HEROJI V PEKLU ob 18. in 20. uri 19. junija ital. barv. voj. HEROJI V PEKLU ob 18. in 20. uri 21. junija angl. barv. komed. ALFI DARIJ NG ob 20. uri 22. junija angl. barv. komed. ALFI DARIJ NG oh 18. in 20. uri 23. junija amer. drama LUCI VELEMESTA ob 20. uri Železniki OBZORJE 17. junija ital. barv. voj. HEROJI V PEKLU ob 20. uri 18. junija ital. barv. pust. NISMO VSI ANGELI ob 20. uri 19. junija amer. barv. drama MANDINGO ob 17. in 20. uri 22. junija amer. barv. vestem PREGON ob 20. uri Radovljica 18. junija nem. barv. pust. BRATJE PO KRVI ob 18. uri, amer. barv. GRIZLI ob 20. uri 19. junija amer. barv. GRIZLI ob 18. uri, amer.-ital. barv. vestem KAVBOJ K ING ob 20. uri 20. junija amer. barv. GRIZLI ob 20. uri 21. junija nem. barv. pust. BRATJE PO KRVI ob 20. uri 22. junija amer.-ital. barv. vestem KAVBOJ K ING ob 20. uri 23. junija angl.-ital. barv. drama ROMEO IN JULIJA ob 20. uri Bled 17. junija ital. barv. krim. MOČNEJŠI OD MAFIJE ob 20.30 18. junija ital. barv. krim. RIM, MESTO NASILJA ob 18. uri, amer. barv. vesterm JEZDEC NA STRAN POTI ob 20.30 19. junija amer. barv. vestem JEZDEC NA STRANPOTI ob 18. uri. ital. barv. krim. RIM, MESTO NASILJA oh 20.30 20. junija amer.-ital. barv. vestem KAVBOJ K ING ob 20.30 21. junija amer barv. pust GRIZLI ob 20.30 22. junija nem. barv. pust. BRATJE PO KRVI ob 20.30 23. junija amer.-ital. barv. vestem KAVBOJ K ING ob 20.30 Jesenice RADIO rJŽitfS**? f.mer barv ve8tern ČLOVEK IZ DOLINE ob 17. in 19. uri K^JSS^n^^i bnrv- CS PU«. ZADNJA IGRA SMR 11 ob 17. in 19. uri irR4J«ytphI0nuKk!n' barv CS P,lst ZADNJA IGRA SMRTI ob 17. in 19. uri ^A*vjiV^y"I,,('an.?ka barv k<>™«l ROMANTIKA V POS I EI JI ob 17. in 19. uri KAVpE^f'i?1"! barV komed- "OMANTI-KA V POSTE I JI ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 17. junija amer. barv. pust. KAPETAN SLAUGHTER ob 18. in 20. uri 18. junija danska barv. komed. ROMANTIKA V POSTELJI ob 18. in 20. uri 19. junija danska barv. komed. ROMANTIKA V POSTELJI ob 18. in 20. uri 20. junija hongkon. barv. CS pust. ZADNJA IGRA SMRTI ob 18. in 20. uri 21. junija hongkon. barv. CS pust. ZADNJA IGRA SMRTI Ob 18. in 20. uri Dovje-Mojstrana 19. junija amer. barv. zgod. FAIAVORTHOV CRNIŠCIT ob 19. uri 18. junija franc. barv. krim. STRAH NAD MESTOM ob 19. uri Kranjska gora 15. junija franc. barv. krim. STRAH NAD MESTOM ob 20. uri 18. junija amer. barv. zgod. FALVVORTHOV CRNIŠCIT ob 20. uri 19. junija ital. barv. drama NEZVESTA NEVESTA ob 20. uri 22. junija danska barv. komed. ROMANTIKA V POSTELJI ob 20. uri TRZNI PREGLED JESENICE Solata 18,70 din, špinača 10.50 din, cveta ca 24 din, korenček 19,20 din, česen 21,60 do 23,60 din, čebula 11 din, fižol 26,90 din. pesa 13,60 din, kumare 15,60 din, paradižnik 30,10 do 31 din, paprika 42,60 din, jabolka 11,43 din. pomaranče 15,10 din, limone 23,90 din, ajdova moka 18.86 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,47 din, surovo maslo 79 din, smetana 34,56 din, skuta !_'(i,r>(> din, sladko zelje 7,20 din, kislo zelje 6 din, orehi 143,60 din, jačka 0,80 do 2 din, krompir 3,50 din, novi 9 din KRANJ Solata 20 din, špinača 21 din, cvetaća II do 16 din, korenček 18 din, česen 40 din, čebula 14 din. fižol 30 do 35 din, pesa 8 do 10 din, kumare 14 din, paradižnik 28 din, paprika 42 din, slive 32 din, jabolka 7 do 8 din, jagode 40 din, med 50 din pomaranče 15 din, limone 24 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 do 8 din, kasa 16 din, surovo maslo 60 din, smetana 28 din, skuta 1 ti din, sladko /el je (i do 7 din, kislo zelje 11 din. kisla repa 10 din. klobase 30 din, orehi 130 din, ja jčka 1 ,HO do 2 din. krompir 5 do 10 din, borovnice 10 din I. žganje 80 din TRŽIČ Solata 18 do 20 din, špinača 8 din mer., korenček 15 do 20 din, česen 30 din, čebula 16 din, fižol 36 din, kumare 20 din, paradižnik 34 din, paprika 40 din, jabolka 8 do 12 din, češnje 30 din, pomaranče l,i din, limone 20 din, ajdo\ a moka 17 din I, koruzna moka 8 din 1, kaša 20 din I, surovo maslo 80 din, smetana 8 din mer., skuta 26 din, sladko zelje 8 do 10 din, jajčka 1,80 din, krompir 12 din (novi) UMRLI SO V KRANJU Kropivnik Janez, roj. 1906, Šenk Franc, roj. 1888, Erjavec Emilija, roj. 1900. Lukanc Drago, roj. 1954, Kolar Franc, roj. 1909, Rozman Zvonimir, roj. 1949, Novak Rozalija, ro| 1906, Piber Ivana. roj. 1886, Saje Helena, roj. 1894, Javornik Jože, roj. 1901, Jane Ivanka, roj 1932, Sajovic Ivanka, roj. 1933. Korpar (deček), roj. 1977, Krstič Nikola, roj. 1917 VTR2IČU Polajnar Janez, roj. 1907, Praprotnik Joško, roj. 1973, Bertoncelj Janez, roj. 1900, Istenič Viktor, roj. 1904, Likar Neža, roj. 1903, Ažman Vincenc. roj. 1908 lot erija C i ■5 m 2 ■>£ * "S -* 11 11 M J* o o m T) 0 20 82560 1.000 98360 2.000 227130 10.000 339070 10.000 51 40 901 80 3221 500 63441 1.000 99811 1.000 04091 1.000 20431 1.000 555081 50.000 62 40 92 70 12802 1.000 84672 5.000 118222 10.000 357452 10.000 424012 100.000 3 20 28223 2.000 512193 10.000 24 30 0614 500 49844 2.000 04464 5.000 244594 10.000 443874 10.000 35 30 55 50 65 50 025 80 ■fon C "i J m * 41 2 "Zm 2 ■ 1 H mM N .o t- 0 c o CD M ■•I 460015 10.000 56 40 896 100 73246 1.000 60986 2.000 531496 400.000 27 30 377 80 0287 400 20487 1.000 62297 1.000 75137 1.000 16397 5.000 273027 10.000 28 30 88 30 18 40 96298 1.000 278648 10.000 504158 10.000 09 30 59 50 349 100 289 200 10909 1.00 24169 1.000 44099 1.000 98849 1.00" 268579 lO.OOi) 260069 10.000 361179 10.000 539959 10.0X1 463619 10.000 506529 10 1 marta odgovarja Majda iz Kranja — Prosim za nasvet, kako naj imam narejeno obleko iz blaga, katerega vzorec prilagam. Stara sem 18 let, visoka 168 cm, tehtam pa 58 kg. Marta - Obleka je z naramnicami. Životek je tesno oprijet, spredaj prešit z okrasnimi trakovi. V pasu je obleka prerezana in nabrana. Spodaj ima široko volano. Zadrga je zadaj. Čez obleko nosite pas iz blaga ali usnjen. Dolžina pokriva kolena. Kaj se skriva v sadju? Borovnice: v 10 dkg je le 16 kalorij. Imajo malo sladkorja, veliko pa vitaminov predvsem A in C ter rudninske snovi. Priporočajo se ob črevesnih motnjah in za diabetike. Breskve: v 10 dkg je 40 kalorij. Breskve so bogate z rudninskimi snovmi. Pospešujejo prebavo, priporočajo pa jih tudi pri počasnem delovanju ledvic in pri zapeki. Največ vitaminov je v lupini, zato je ne zavrzimo. Crni ribez: v 10 dkg je 60 kalorij. Med vsemi sadeži je v ribezu največ C vitamina kar šestkrat več kot recimo v limoni. Ribez vsebuje veliko kalcija. Zmanjšuje utrujenost, zato ga priporočajo voznikom. Jabolka: v 10 dkg je 46 kalorij. V jabolkih najdemo veliko pektina. Delujejo čistilno. Priporočajo jih pri revmatičnih obolenjih, artritisu in protinu. Največ C vitamina vsebujejo renete. Maline: 10 dkg ima 47 kalorij. Največ imajo kalcija, železa in fosforja. Organizem bogatijo z rudninskimi snovmi, hkrati pospešujejo prebavo. Marelice: v 10 dkg je 30 kalorij. Največ imajo vitamina A. Delujejo krepčilno in so naravno poživilo. Priporočajo jih sladkorno bolnim, otrokom in starejšim osebam. Vsak želodec jih ne prenaša dobro. (r Riževa bomba Potrebujemo: pol litra riža, 1 liter mleka, sladkorja po okusu, 1 ščepec soli, 2 beljaka, 1,5 skodelice jagod ali češenj, 1 del smetane. Riž skuhamo v sladkem in soljenem mleku. Še v vročega zamešamo sneg iz beljakov in dodamo očiščeno in odtečeno sadje (češnje naj bodo brez koščic). Globoko primerno veliko skledo oplaknemo z mrzlo vodo, stresemo vanjo riž, pokrijemo, da se ohladi, nato pa postavimo še za nekaj ur v hladilnik. Preden damo na mizo, zvrnemo riž na steklen krožnik, okrasimo s slad-kanim preostalim sadjem in nabrizgamo s stepeno smetano. J) Ko pokažemo noge Vso zimo in tudi v hladnih pomladanskih dneh smo noge skrivali v škornjih, debelih nogavicah, v zaprtih čevljih: vročina pa nas je prisilila, da smo nogavice slekli, obuli odprte čevlje, sandale, ki odkritosrčno razkazjejo včasih kaj žalostno stanje naših nog. Nič kaj lep pogled ni na otrdelo kožo na petah, na otiščance po prstih, morda še na Če je balkon še tako majhen, ga je treba kar najbolj izkoristiti za počitek in oddih. Nad balkonska vrata lahko pritrdimo senčnik, da sonce ne segreva notranjosti stanovanja; potrebujemo le še ležalnik, nekaj zelenja, ki nas zakriva pred radovednimi pogledi, in imamo pravcati dopust v malem. ostanke laka na nohtih. Zato naj velja, če postavimo noge na »ogled« v sandalah, potem naj bodo res negovane, ne pa take, da nam bo treba ob kakem radovednem pogledu celo zardevati. Tudi preveč dlakave noge, kar je bilo sicer v nogavicah manj opazno, niso posebno lepe na pogled. Kaj storiti? Delo bomo lažje opravili, če bomo noge, preden se jih lotimo s pedikerskim priborom, namakali nekaj časa v topli vodi. Će ji dodamo še malo morske soli, bomo iz podpaltov pregnali tudi utrujenost. Nato jih skrbno obrišemo, posebno med prsti, kjer se ob vlagi rade naselijo glivice. Nohte porežemo ravno, da nam ne bi začeli rasti v meso. Kožico ob nohtu potisnemo navzdol s pedikerskim priborom. Če so otiščanci manjši, jih morda odstranimo kar sami s sredstvi, ki jih kupimo v lekarni ali drogeriji. Za najbolj občutljive noge pa je edino zdravilo — obisk pri pedikerju. Trdo kožo previdno strgamo, ko se je dobro namočila, s posebnim strgal-cem ali plovcem. Vendar ne ostraga-mo kože do živega, sicer bo še bolj bujno rasla. Poleti se izogibamo, če nam na petah bujno poganja trda koža, nošenju natikačev ne le iz estetskih razlogov, pač pa zato, ker natikači zaradi pritiska na pete povzročajo bujno rast kože na petah. Če so noge močno dlakave, si pomagamo z depilatorsko kremo, s kozmetičnim voskom, v sili posežemo tudi po brivskem aparatu. Nato noge namažemo s kremo in jih pri tem še rahlo masiramo od prstov proti kolenu. Lahko jih na koncu še oprašimo s pudrom za noge. Kadar pritisne takšna vročina, kot se je začela v tem mesecu, vsi iščemo hladne pijače in zahtevamo, naj bodo kar najbolj mrzle. Pri tem pa nam do nič stopinj shlajena pijača, ki nam steče po grlu, ne nudi takšnega učitka, po katerem smo vsi prepoteni hrepeneli: niti pravega okusa nima na primer sadni sok, vse je en sam led. Matere navadno otrokom branijo preveč sladoleda, čeprav je ta v primerjavi z ledeno ohlajeno oranž ado ali cocacolo povsem nenevaren. Ledena pijača pade naravnost v želodec in za nekaj časa zaustavi želodčne proseče, Ledene pijače so lahko nevarne medtem ko se kri bori proti znižanju temperature. Posebno ljudem, ki trpe zaradi gastritisa, ledene pijače še poslabšajo počutje. Ljudem z nizkim pritiskom pa ledene pijače še posebej škodujejo, saj jih lahko zadene kap. Če nam je torej zelo vroče, se poskušajmo najprej ohladiti s polivanjem rok s hladno vodo, šele nato posezimo po hladni pijači. Vendar pa hladna pijača ne odžeja tako, kot bi si želeli: najbolj se odžejamo na ruski način — s toplim čajem. V vročini se izogibajmo alkoholnim pijačam, ki še pospešujejo izgorevanje kalorij v telesu, bolj se potimo po njih, bolj nam je vroče. ALI 3E RES BARVA MOJE KOZE KRIVA PA SEM ZAPOSTAVLJEN ? Iz glasila Trate JANEZ RAVNIKAR. , > b Republiško tekmovanje v Veseli šoli 29. maja smo se na osnovni šoli Valentina . Vodnika v Šiški zbrali občinski prvaki Vesele šole iz 59 slovenskih občin. Z vseh strani so se zgrinjale gruče šolarjev s šopki ivanjščic. Ko se je kazalec na uri pomaknil na devet, smo stopili v lepo okrašeno avlo. Tam nas je pozdravil mladinski pevski zbor gostiteljev in pionirski zbor in orkester iz Hrastnika. Zapela je tudi Marjetka Falk. Bili smo že kar nestrpni, zato so nas sodelavci Vesele šole odpeljali v prostore za tekmovanje. Z vso vnemo smo reševali vprašanja in se kmalu spet vrnili v avlo. Zopet smo prisluhnili zborčku iz Hrastnika in Marjetki Falk, zabavali pa so nas še pantomimik Andres Valdes, igralec Niko Goršič in Božo Kos. Nekateri učenci so morali med programom reševati še dodatne naloge. Nazadnje so le razglasili republiške prvake, ki so za nagrado prejeli magnetofone. Lea Ferjan, 7. a r. osn. šole prof. dr. Josipa Plemlja, Bled V majski številki šolskega glasila Trate, ki ga izdajajo na osnovni šoli Cvetka Golarja v Skofji Loki, smo zasledili tudi več sestavkov o življenju črncev v Afriki, ki jih izkoriščajo beli oblastniki. Med drugim so zanimivi tudi primeri o položaju črncev v Južnoafriški republiki, ki jih je izbrala Nevenka Pustavrh, učenka 8. c razreda. Vlada omogoči šolanje le šestim temnopoltim študentom letno. Črni prebivalci ne morejo postati kvalificirani delavci. Črnci morajo živeti v rezervatih v predmestjih. Nimajo ne volilne pravice, ne pravice do združevanja v sindikate ali do stavk. Vsako leto jih zaprejo okoli 350.000 in v Južni Afriki imajo eno najvišjih stopenj smrtnih obsodb na svetu. Črnci se morajo voziti v posebnih avtobusih, v parkih lahko posedajo na klopeh, ki so namenjene samo črncem. Mešane zakonske zveze niso dovoljene. V osebnih izkaznicah je zapisana barva kože. Na travniku Med poukom smo šli opazovat naravo. Ogledali smo si travnike. Trava je že visoka. V travi cveti polno različnih cvetic. Videli smo: ivanjščico, ripečo zlatico, travniško kaduljo in druge. Med travo smo opazovali živalice: hrošče, kobilice in mravlje. Kmetje so travo začeli že kositi. Ko se trava malo posuši, jo dajo v kozolce. Včasih so jo kosili s koso, sedaj pa kosijo s kosilnico. Videli smo traktor, obračalnik in vile za nakladanje sena. S tem orodjem kmetje lažje in hitreje delajo kot so včasih. Grabljfca nam je posodila grablje, da smo grabili. Martin Pavlovčič, 1. r. osn. šole 16. december, Mojstrana Po partizanski poti v Postojnsko jamo Bilo je sončno majsko jutro, ko smo se pionirja, člani turastičnega društva Kranj, zbrali pred kinom Center. Ob sedmih smo se odpeljali. r Sonce Sonce zjutraj vzhaja, odpira cvetkam oči. Sonce veselo lička napenja, po nebu se ziblje kot velik balon. Sonce zahaja trudno, zaspano, na nebu se zopet zmrači. Vanja Vidmar, 1. a r. OŠ heroja Grajzerja, Tržič Slovo Poslavljava se. Ona stoji pred pragom, jaz na njem. V rokah držim veliko, težko potovalko. »Le zakaj moraš od doma?« me vprašuje neznani glas. Obe sva se morali sprijazniti z mislijo, da odidem. Vidim, da je tudi njej težko. Solze nama oblijejo oči. Nekaj časa stojiva brez besed. »Upam, da se boš dobro znašla v življenju,« mi reče mati. Mrači se, vse je tiho. Tako lepo je bilo doma, posebno še, ko smo bili vsi zbrani. Sedaj pa moram proč, v novo življenje. Razšli sva se s solzami v očeh. Še zadnjič sem se obrnila in pogledala svojo rojstno vas, ki je ravnokar cvetela in zelenela. »Kaj še čakaš?« me vprašuje glas. »Pojdi! Pojdi! Kaj čakaš?« Odidem in se ne ozrem več. V mislih pa so mi še vedno rojstna vas, moj najljubši kraj, cvetoči sadovnjaki, mati... Natalija Gačnik, 7. a r. osn. šole heroja Grajzerja, Tržič Na Sorskem polju so se dvigale lahne meglice. V Ljubljani je bilo po ulicah že vse živo. Po novi ' cesti smo se kmalu pripeljali v Postojno. Ustavili smo se pred mogočnim hotelom Jama. Sprejel nas je vodnik in peljali smo se do vhoda Črne jame. Tam nam je pripovedoval o junaški partizanski akciji, ko so borci-domačini prišli po skrivni poti do nemškega skladišča bencina in ga zažgali. Nato smo se po ozki stezi spustili globoko v hladen prostor. Vodnik nas je vodil po partizanski poti. Sem pa tja nam je skoraj zastal dih. Večkrat smo se ustavili in občudovali lepote podzemeljskega sveta. Vračali smo se z vlakom, ki vozi po Postojnski jami. Nato smo si ogledali zanimiv muzej v Bistri. V Kamniku pod Krimom smo kosili. Pozno popoldne smo se vrnili domov. Za lep in poučen izlet se v imenu vseh pionirjev zahvaljujem vodji izleta in turističnemu društvu Kranj. Damjana Bidar, 5. r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj Moj rodni kraj Lep je ta naš mali kraj, za mene pravi raj. Se vas Dorfarje imenuje, poleg Žabnice kraljuje. Okrog nas so sama polja, lepo jih vzgaja kmečka volja. Sredi polja pelje cesta, ki se vije v sosednja mesta. Ze skoraj petnajst let tu živim in mnogo lepega tu doživim. S prijatelji hodim naokrog od mladih otroških nog. Tu igrišče lepo imamo, pozimi drsamo in hokej igramo. Ko nas pomlad obišče, zopet gremo na igrišče. Večkrat se v Crngrob podamo, tam dosti trima vsi imamo. Ker nočemo takoj domov, gremo v Peven kopat rov. Zoran Berčič, 8. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka mladi sporočajo SREČANJE S KOROŠKIMA PESNIKOMA V sredo, 1. junija, smo imeli v telovadnici podelitev Prešernovih bralnih značk. Na podelitev smo povabili tudi koroška pesnika Valentina Polanška in Andreja Kokota. Najprej so učenci sedmih in osmih razredov pripovedovali svoja razmišljanja o razmerah na Koroškem ter recitirali nekaj pesmi. Nato sta gosta povedala nekaj o sebi in o življenju Slovencev na Koroškem. Rekla sta, kako srečni smo, da živimo v svoji domovini. Tu se učimo v slovenščini, govorimo slovensko. Na Koroškem pa vsega tega ni. Le najpogum-nejši upajo hoditi v slovenske šole ter govoriti slovensko. Nato smo pesnikoma zastavili še kup najrazličnejših vprašanj in onadva sta nam rada odgovarjala. Podelila sta nam tudi priznanja in diplome. Po podelitvi smo se z njima še slikali. Marko Bogataj, 7. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka IZLET V razredu smo se domenili, da gremo v Skofjo Loko in Dražgoše. Zgodaj zjutraj smo se zbrali pred šolo. Z avtobusom smo se odpeljali v Dražgoše. V avtobusu je bilo zelo zabavno. V Draž-gošah smo si ogledali nov spomenik. Kako velik je! Po stopnicah smo šli na vrh spomenika. Od tam se je zelo lepo videlo pobočje Jelovice in Škofja Loka. Ogledali smo si muzej v Škofji Loki. Prvič sem videl, kje so živeli graščaki, njihovo pohištvo, slike in orodje kmetov. Sandi Zakraj&ek, 3. r. osn. Sole Davorina Jenka, Cerklje J) 'MIH. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ' (0 11 12 13 15 16 ■ 18 ■ ? 20 ■ 22 ■ 23 24 25 ■ 26 1 28 29 ■ 36 31 ■ 32 33 36 ■37 38 39 40 ■ 42 ■ 1 44 45 46 1 48 ■ 49 50 ■ ■ 53 54 55 56 57 58 59 Vodoravno: 1. brezbarvna kristalna snov, glavna sestavina olja poprove mete, 7. rimski zgodovinar Gaius Sallustius Crispus, 13. tigrova samica, 14. posoda za oslo, 16. ljudsko ime za Hercegovca, 17. pestni sveder, 19. ime ameriške filmske igralke Gardner, 20. spoj, kontakt, 22. kraško vino črnkaste barve in trpkega okusa, 23. leha, 24. velik italijanski pesnik, avtor epa »Osvobojeni Jeruzalem«, Torquatto, 26. domača oblika ženskega imena Katarina, 27. majhen plug, 28. obzirnost, olika, 30. plemič, za stopnjo nižji od grofa, 32. veznik, 33. kratica za »Sportske novosti«, 35. Sovjetski ekonomist madžarskega rodu, narodni komisar v madžarski socialistični revoluciji 1918—1919, Evgenij Sanojlovič, 37. eden od treh Sokratovih tožnikov, 39. kraj v Črni gori v občini Bijelo Polje, tudi francoski izdelovalec klavirjev nemškega porekla, Johan Heinrich, 41. tovarna alkoholnih pijač v Ljubljani, 43. makedonska politična delavka in narodna junakinja, Vera, 46. gorata pokrajina na jugozahodu Saudske Arabije, ob Rdečem morju, 47. Goethejeva tragedija, Gouno-dova opera o doktorju F., ki se je povezal z vragom, 49. muslimansko moško ime, 50. skandinavsko moško ime, 51. kislo jabolko, 53. glas, zvok, 54. priprava s koleščki za kotalkanje, ki se pritrdi na čevlje, 56. normalno stanje ali stopnja, 58. soljena smetana iz kuhanega kravjega ali ovčjega mleka, 59. zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju. Navpično: 1. zimzelen sredozemski grm s suličastimi listi in dišečimi belimi cveti, 2. sebičnež, egoističen človek, 3. kratica za Naši razgledi, 4. značilna oblika, vrsta, tudi čut, sposobnost zaznavanja dotika, 5. kis, 6. majhen otroški las, 7. večja instrumentalna skladba za eno ali več glasbil, v nasprotju z vokalno, kantato, 8. otok in zaliv na severu otoka Sardinije, 9. zdravilo, 10. kratica za ulico, 11. čistoča, 12. ljubljanski park, tudi mesto vzhodno od Rima, 13. preizkus psihičnih sposobnosti, preizkušnja znanja, 15. top, težko orožje, 18. vrsta dvojambornice na Jadranu, trebakula, 21. ime slovenskega pisatelja Meška, 23. njiva oranica, 25. mera na Bližnjem vzhodu, tudi desni pritok Volge v SZ, 29. prodajalna tobačnih izdelkov, znamk in drugih drobnih potrebščin, 31. Ženski osebni zaimek, 33. belgijski politik in državnik, Paul Henri, hči filmska igralka, 34. naval, nalet, 36. šibek glas, manjšalnica od glas, 38. spričevalo, volilo, 40. motiv žalujoče Marije z mrtvim Jezusom v naročju, 42. dolga os, 44. glasbilo na štiri strune, nekoliko večje od violine, 45. pogovorni izraz za opico, tudi človek z nenaravno, izmaličeno zunanjostjo in vedenjem, zlasti ženska, 48. naselje na severovzhodni obali otoka Pašman, 51. kratica nizozemske letalske družbe, Koninklijke Luchtvaart Mactschappij, 52. kratica ameriške države Arkansas, 55. Andrej Jarc, 57. kratica ameriške države Maine. ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Osnovni pojmi o končnici Kadar se igra ne konča prej z matom, preide po raznih menjavah in jemanjih v končnico. Poznavanje in obvladanje OSNOVNIH končnic, t.j. takih, v katerih ima ena stran samo kralja, druga pa se figuro ali več figur in kmetov, je pravzaprav pogoj za uspeh v igri. V nasprotnem primeru je povsem nejasno, kako bomo matirali nasprotnikovega kralja. ■ s ■ ■ Diagram 85 Diagram 35 prikazuje tri različne možnosti položaja kralja na deski, z orisom KRALJEVEGA PODROČJA, ki obsega šti- Diagram 36 ri polja v kotu, sest ob robu in devet v sredini šahovnice. Iz tega lahko povzamemo, da ima v kot stisnjeni kralj najmanj možnosti obrambe ali umika. Zato je naša naloga naučiti se, kako v osnovni končnici prisiliti nasprotnikovega kralja k robu deske ali v kot in ga tam matirati. Diagram 36 prikazuje položaj kraljev, ki ata si v opoziciji. BLIŽNJA OPOZICIJA je takrat, ko si stojita kralja nasproti in napadata tri skupna polja (Diagram 36, levo) oziroma dve polji, kadar sta kralja na prvi ali osmi vrsti oziroma na liniji a ali h. Če postavimo na osmo vrsto našega primera Se trdnjavo (Diagram 36, desno), je mat, saj črni kralj nima obrambe pred napadom. Če bi se hotel umakniti na polje h8, odkrije osmo vrsto še za eno polje in se šahu ne izmakne. S katerimi figurami pa lahko v osnovni končnici izvedemo mat? Z damo, trdnjavo, dvema lovcema ter lovcem in skakačem, vedno ob sodelovanju kralja. Če imamo več figur, je seveda matiranje hitrejše. dr. S. Bavdek Pozabljivi Japonci Direkcija japonskih železnic vsako leto objavlja natančen seznam predmetov, ki so jih pozabili potniki. Po teh podatkih so lani Japonci pozabili v železniških vagonih skoraj 3 milijone predmetov, med njimi okoli pol milijona dežnikov, večje število zobnih protez, 3 strupene kače in več žar s pepelom kremiranih pokojnikov. Nasilna ljubezen Ljubezen je slepa. Včasih pa je tudi nasilna in vodi celo v zapor. Mercedes Brener iz ZDA se je to zgodilo kar 58-krat. Pri dokazih ljubezni izvoljencu svojega srca ni poznala mere. Oblegala ga je na cesti, pri delu in na domu. Večkrat je nasilno vdrla v stanovanje, ki ga je Ronald v strahu pred njenimi viharnimi nežnostmi spremenil v pravo trdnjavo. Vsakokrat, ko je objekt njene nežnosti poklical policijo, je Mercedes izjavila, »da ni nič nezakonitega, če koga ljubi«. , Zgodba o sodobni ljubezni Roman Polanski bo režiral film Uragan, sodobno zgodbo o sodobni ljubezni. Scenarij za film je napisal Lorenzo Semplc ki je napisal tudi scenarij za film King Kong. Film bodo začeli snemati oktobra na Tahitiju. Rešitev nagradne križanke z dne 10. junija: 1. Fala, 5. Slava, 9. muka, 13. ateisti, 15. enigmat, 17. reostat, 18. ritmika, 19. NT, 20. Orinoco, 22. VT, 23. stan, 25. Anina, 26. Caen, 28. Tarim, 30. Ana, 31. ličje, 32. rt, 33. las, 35. met, 36. AD, 37. boter, 39. sidro, 41. opat, 43. kanal, 45. Esma, 48. L-RL, 49. praznik, 51. mar, 52. jastreb, 54. Inocenc, 56. egalite, 57. nalahno. Prejeli smo 100 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Franc Magdič, 64000 Kranj, Šorlijeva 3; 2. nagrado (60 din) Vanja Slapar, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 46; 3. nagrado (50 din) Robert Bevc, 64000 Kranj,. Savska c. 42. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 21. junijananaslov: GlasKranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din. izbrali smo za vas Pulover iz hladnih materialov, kot so lan, bombaž in konoplja, mešano s sintetiko, so spletli v radovljiški ALMIRI. Športnega kroja je in se bo lepo podal tudi močnejšim postavam. Iz enakih materialov dobite v njihovi prodajalni v Radovljici tudi jopice. Velikosti: od 42 do 46. Cena: jopica 353 din pulover 225 din Posebno ugodno lahko te dni kupite okusen hruškov kompot pri ŽIVILIH v GLOBUSU. Teža 800 g neto. Cena: 14,55 din Da bo senca na balkonu ali na vrtu, si lahko pomagamo s pripravnimi senčniki, ki se pritrdijo kar na balkonsko ograjo ali na samo mizo. Po uporabi ga spravimo v poseben etui. V Murkinem ELGU v Lescah se dobe. Cena: 350,60 din n Zanj amo izbrali za vroče dni nafari look obleko. V peščeni barvi jih imajo na Kokrinem oddelku moške konfekcije v GLOBUSU. Velikosti: 7/92 do 7/104. Cena: 792,20 din rtomir Zoreč: POMENKI O RADOVLJIŠKE OBČINE (24. zapis) Resda sem se že nekako (seve le v teh zapisih!) poslovil od Podvina, nekdanjega gradiča, sedanjega hotela. Toda Valvasorjevo podobo moram le še pokazati. In tudi nekaj vrstic njegovega opisa o legi Podvina. Tako topla, skoroda domača je beseda starega vojščaka, graščaka in zgodovinarja Janeza Vajkarda Valvasorja! Lego gradu takole opisuje: »Grad Podvvein (v kranjskem jeziku Podvi-ne) leži na Gorenjskem, od Ljubljane šest milj in od mesta Radovljice pol milje daleč. Pogled na graščinico na mali ravnici je v resnici lep. Za gradičem se vzpenja nizek grič, obrasel z jelkami, smrekami, hrastič-jem, bukovjem in z drugim drevjem. Saj ta gozdič predstavlja pravi park in sprehajališče. Grad sam je okrog in okrog obdan s sadnim drevjem.« Res, še danes je okoli Podvina tako! IZVOR IMENA MOŠENJ Ze nekako ukoreninjeno je v nas, da radi iščemo korenine svojim priimkom pa tudi imenom svojih krajev. Seveda moramo največkrat le ugibati, kar sicer strokovnjakom ni všeč. Vendar pa si laiki dostikrat ne morejo pomagati s priročnimi knjigami, saj premoremo le Vodna imena in prvo knjigo etimološkega slovarja (obeh del avtor je dr. France Bezlaj). V slovarju slovenskega jezika (izšlo le do črke N) ni razlag krajevnih imen. Radovednežem ostaja torej v glavnem le ugibanje ali pa celo le tavanje v temi.. . Tako je tudi z imenom Mošenj. No, kaj je mošnja in kaj je mošnji-ček, že vemo. Toda ime kraja? Če bi kraj ležal v kaki globeli, v »mošnji«, bi za silo še šlo — toda Mošnje in Mošnja pri Radovljici, Moše pri Trbojah so vendar vse na ravnicah. Mošnja je celo svoje ime (1. 1955) spremenila v Ravnico! Vsiljuje se misel na nemško besedico za mah, močvirje, barje — das Moos. Vsaj za koroški Blatograd ali Možberk (nemško Moosburg) to velja. Tu pa je v bližini Otok, ki je bil po pripovedih obkoljen od vode ali vsaj močvirja. Skoro natanko v isti višini (ali nižini) leže. bližnje Mošnje. Najbrž je bil tudi ta kraj sprva tudi močvirnat — mar odtod staro krajevno ime — v listinah znano že 1. 1156: Mbssnach. — Morda so dali Mošnjam ime priseljeni Nemci? Kdo ve, kako je bilo res? VELIKA, LEPA VAS Tako čiste, urejene, polne cvetja na oknih in vrtovih in prav nič revne vasice že dlje časa nisem videl na Gorenjskem. Ravno prav odmaknjena od velike ceste, najbrž že prežete s smislom za turizem (zaradi bližnjega Podvina), pota asfaltirana — skratka, lep kraj! In razmeroma dovolj obljuden: le Radovljica, Lesce in Brezje imajo v občini več prebivalcev. Mošnje pa imajo tudi že staro, prastaro župnijo. Sprva so si jo lastili oglejski patriarhi, od 1. 1377 so bile Mošnje v rokah grofov Orten-burških, pozneje je vsa velika fara prešla v posest avstrijske vladarske hiše Habsburžanov. Le-ti pa so jo oddajali v fevd. Na starost Mošenj kaže tudi farna cerkev, na vnanji strani podprta z dvema oporama iz zelenega peraške-ga kamna (tufa). — Na čelno stran naslikana letnica 1399 pove čas, ko je cerkev obnavljal župnik Posch. Vrsta zanimivih kronogramov ob cerkvenem portalu izvira prav tako izpred več stoletij. Fara je posvečena sv. Andreju, na njegovo mučeništvo spominjajo blede stare freske v prezbiteriju in na steni severne ladje. Dragocenih podob je v cerkvi več; bržčas ima največjo umetniško vrednost Bergantova Madona. Za cerkveno stavbo s£mo menijo strokovnjaki, da je bila grajena sredi 12. stoletja, sprva romanska je bila v gotiki prezidana in obokana (zvezdasto rebričje na svodu prezbite-rija). V mošenjsko faro sodijo tudi bož-jepotne Brezje. Njihova mogočna cerkev je le podružnica mošenjske župnije! Tako se je hčerka povzpela nad mater, po lepoti, velikosti in veljavi! ŽALOSTNI DNEVI Kot za marsikatero gorenjsko vas, tako je bila tudi za Mošnje nacistična strahovlada usodna: več hiš je bilo požganih, dne 4. aprila 1944 pa so skoro vse prebivalce izselili v Nemčijo. Tudi sicer so se Mošnjani izkazali: na njihov krvni prispevek v NOB kaže lep, visok kamnit pomnik na pokopališču. Grad Podvin, kakršnega je videl Valvasorjev risar leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske. od vsepovsod Najboljši opij Južni del Makedonije je znan tudi po nasadih maka. Iz njegovih glavic pridobivajo opij. Mak so začeli saditi pri nas za časa Turkov in sicer najprej v okolici Štipa. Menijo, da je makedonski opij najboljši na svetu. Vredno je tudi omeniti, da med proizvajalci opija v Makedoniji še niso zabeležili, da bi kdo užival mamila. 1500 vodnjakov Vsi vedo, da so Vodice dobile ime po vodi. Manj znano pa je, da Vodice nekdaj po vsej Dalmaciji slovele kot največji vodni rezervoar pitne vode. Kjerkoli so kopali vodnjak, povsod so naleteli na pitno vodo. Tako so izkopali kar 1500 vodnjakov. Vodo so »prodajali« daleč naokoli. Tudi danes je v Vodicah še dovolj vode (in vina). Ford v Kaliforniji Bivši ameriški predsednik Gerald Ford sicer ni po svoji volji zapustil Bele hiše, vendar se je s tem dejstvom moral sprijazniti. Še v času predsedni-kovanja pa sta si z ženo v Kaliforniji postavila hišo, ki je veljala 620 tisoč dolarjev. Čeprav dobiva letno 100 tisoč dolarjev pokojnine, si posebnega razkošja ne moreta privoščiti, kajti družabno življenje v ZDA veliko stane. Pet biserov iz ene školjke Indijski strokovnjaki centralnega raziskovalnega inštituta za ribištvo so razvili nov način pridobivanja biserov iz bisernih školjk. V školjko vbrizgajo tujke, okrog njih zrastejo biseri. Iz ene školjke na ta način pridobijo 2 do 5 biserov. LOM 18 SOBOTA Prvi program 4..10 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem 11.0.1 Sedem dni na radiu 12.10 (".(Klala v ritmu 12.10 Kmetijski nasveti: Načrtno nabavljanje in zamenjava merjascev 12.40 Veseli domaČi napevi 1.1.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj vami glasila pripoveduje 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni in terme//o 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio,oh 17.00 18.05 Gremo V kino 18.45 Zabaval vas !>o ansambel Tone Janša 19.35 Lahko noč. otroci 19.45 Minute z ansamblom .lože Privšek 20.00 Sobotna glasbena panorama 21.30 Oddaja za nase izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 2,03 V narodnem tonu 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami V novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek - J. Osenka: Odmev v popravilu 16.15 Majhni zabavni ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Atija Sossa 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Zborovska glasba v prostoru in času 19.30 Glasovi časa 19.45 Znani skladatelji — sloviti izvajalci: Andre VVatts, klavir 20.35 Stereofonski operni koncert 22,30 Sobotni nočni TELEVIZIJA 18 SOBOTA TV Ljubljana 8.00 Medved, ki je hotel ostati medved — film 8.15 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka 8.25 V znamenju dvojčkov: Prevzetni medved 8.45 T. Knger: Razbojniki iz Kardemomme — 2. del 9.25 Človek in zemlja <- serijski film 9.55 Izbira študija in poklica 10.25 Miru in kruha — dokum. oddaja 10.55 Edvard Munch — nadaljevanka 17.30 Obzornik 17.45 Nevarna pot — domači mlad. film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Prava zgaga — francoski film 21.20 TVdnevmk 21.35 625 22.20 Slavonija 77 -glasbeni festival v Slavonski Požegi IZg) Oddajniki II. TV mreže 17.15 17.35 17.45 18.45 19.30 20.00 20.30 21.15 21.40 TV dnevnik TV koledar Zlata sirena Glasbeni klub 77 TV dnevnik Sodobniki Glasba takšna in drugačna 24 ur Atletika za pokal Jugoslavije — posnetek TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19,10 TV dnevnik 20.00 R.Tomovi«': Koncert za moški glas in orkester — humor oddaja 20.30 Celovečerni film 22.05 TV dnevnik 22.20 Festival Slavonija 77 19 NEDELJA TV Ljubljana 8.20 Poročila 8.25 Za nedeljsko dobro jutro — Čez tri gore: Mi smo pa vSelah doma 8.55 625 9.35 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba — nadaljevanka koncert 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke: Rumeni bonboni 8.46 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Zabavna radijska igra - N. Corvvin: Dvojni koncert 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno - G. Armelin: Pesmi 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Iz romantične klavirske literature 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Ce še ne spite 2.03 S pevci jazza 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Iz slovenske komorne glasbe 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Izmusicalov in glasbenih revij 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Večerni glasbeni studio 20.35 Antonin Rejcha: Pihalni kvintet v G-duru 21.00 Naši znanstveniki pred mikrofonom: dr. Breda Pogorelec 21.15 G. Verdi: odlomki iz opere Othello 23.00 Vaši priljubljeni skladatelji 23.55 Iz slovenske poezije 20 PONEDELJEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja IU.20 nezamova ulica — seri ja 11,10 Kmetijska oddaja (Sa) 12.30 Poročila 15.20 Križem kražem 15.35 Pisani svet 16.10 Okrogli svet 16.25 Rokomet Jugoslavija : SZ (ženske) — prenos iz Danilovgrada 17.30 Veliki in majhni in visoki — angl. film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.00 Rubežniki - nadaljevanka 21.10 Marmorna jama 21.40 TV dnevnik 22.00 Športni pregled (Bg) Oddajniki II. TV mreže 16.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Jack Parnell 20.45 24 ur 21.05 Veliki diktator-film TV Zagreb 9.50 10.00 11.00 11.30 12.30 14.00 14.30 16.00 19.30 20.05 21.05 21.40 22.00 20 Poročila Otroški spored Narodna glasba Kmetijska oddaja Jugoslavaja, dober dan Kritična točka Mali Filip — fdm Nedeljsko popoldne TV dnevnik Morava 76 Karavana TV dnevnik Športni pregled PONEDELJEK TV Ljubljana 17.05 17.20 17.50 18.05 18.30 18.45 19.15 19.30 20.00 21.00 21.50 22.00 Vrtec na obisku: Poletje v dolini ribnikov Človek in zemlja — serijski film Obzornik Pomen dela za človeka: Odtujitev v delovnem procesu Dogovorili smo se Mladi za mlade (Bg) Risanka TV dnevnik M. Matic: Sestre — drama TV Beograd K ulturne diagonale Mozaik kratkega filma: Portret meniha TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 J aponske pravljice 18.00 Živel je car 18.15 Življenje knjige 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 9.05 Pisan svet pravljic in /puli) 9.20 Pel minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Kako razpoznavamo bolezni na sladkorni pesi 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13,30 Priporočajo vam I 4.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15,30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 I/, t nje glasbene folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika 20.00 Poletni kulturni vodnik 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno — F. Zagoričnik: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena madigra 14.00 Na izvirih ljudske glasbene ustvarjalnosti 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Od baroka do moderne 19.45 Pet Mozartovih koncertnih arij 20.35 Dve sonati v starem slogu 21.00 Vidiki sodobne umetnosti 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.00 Iz domačega opernega arhiva 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.00 Poročila 21 10 Brez slovesa — film TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd. II. T V mreže 20.00 I. Kadare: General mrtve vojske — 2. del TV drame 21.05 Mozaik 21.50 Odkritje »Zime« Ivana Generalica — dok. film 22.10 TV dnevnik 21 TV Ljubljana 17.15 F. Puntar: Stol pod potico — 2. del 17.30 PanTau - serijski film 18.00 Obzornik 18.15 Igre — zagrebška plesna skupina 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Diagonale 20.35 I. Bergman: Prizori iz zakonskega življenja — nadalj. 21.25 Iz koncertnih dvoran — L. van Beethoven: I. simfonija 22.10 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 17,15 17.45 18.15 19.30 20.00 21.05 21.25 21.55 TV dnevnik TV koledar Ta čudni živalski svet Dokumentarni film TV dnevnik B. Pekič: Kako upokojiti vampirja — T V drama 24 ur Muppet Shovv Skrivnosti morja TV Zagreb 16,30 od 17 19.30 20.00 20.50 21.00 22.30 Organizacija združenega dela 15 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mrež. TV dnevnik V središču Akcije Vojna za petrolej — film TV dnevnik TV Ljubljana 17.25 Veverica in Indijanček 17.35 Otroška umetnost 17.55 Obzornik 18.10 Spekter 18.45 20 let mladinskega in otroškega pevskega zbora RTV Ljubljana 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Mladi koncertant 9.40 Ljudske v solističnih in zborovskih izvedbah 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti: Krmljenje prašičev z okopavinami 12.40 Po domače 13 30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni mozaik majhnih ansamblov 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Poletni sprehod z našimi solisti 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Silva Štingla 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra — M. Kapor: In spet noč 21.43 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno — M. Antič: Pesmi 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dixieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom Bojana Adamiča 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Iz slovenske glasbe za oboo 19.30 Iskanja in dognanja 19.45 Iz hrvaške operne literature 20.35 Motivi razpoloženj v zborovski glasbi 21.00 Deseta muza 21.20 Koncertna srečanja 22.55 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 22 Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po svetu glasbe 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Poraba rudninskih gnojil v desetletnem obdobju 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čest itajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermez/o 15.45 Spomini in pisma - F. Koblar: Moj obračun 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Utrinki iz slovenske, jugoslovanske in svetovne zborovske glasbe 18.30 Iz opusa Arama Hačaturjana 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Slavko Znidaršič 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno - D. Trifunovič: Pesmi 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Komornoglasbeni intermezzo 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Minute ob komorni glasbi 3.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Ssolistiin ansambli JRT 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Zabavna glasba Tretji program 19.05 Večerni concertino 20.00 Musica noster amor 20.35 Poje baritonist George London 21.30 A. Dvoržak: Allegro con fuoco iz Godalnega kvinteta G-dur 21.40 Sodobni literarni portret V hotelu v Montpelieru sta najela sosednji sobi plačan morilec in trgovski potnik. Prvi potrebuje mir, da bi lahko opravil svojo nalogo, drugi pa je obupanec, ki se hoče obesiti, ker ga žena vara. Morilec je prisiljen, da priskoči sosedu na pomoč, ne zaradi svoje dobrote, temveč da policija ne bi česa zavohala. Od tega trenutka ni več miru zanj. Trgovski potnik postaja PRAVA ZGAGA; stalno je za petami svojemu »rešitelju«. - Film odlikujejo duhoviti dialogi, izredna režija in nemogoče situacije. Režiser: Edouard Molinaro, v glavnih vlogah: Lino Ventura, Jacques Brel, Caro-line Celier, Nino Castelnuovo. 20.00 Film tedna: Noč - italijanski film 22.05 TV dnevnik 22.20 Rezerviran čas Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Daljnogled 18.15 Znanost: Računalniki 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Izzivi (problematika zabavne glasbe) TV Zagreb do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Izbor v sredo 22.05 TV dnevnik 22.25 Emilv izSarkaka dok. oddaja 23 ČETRTEK TV Ljubljana 17.10 Profesor Baltazar risanka 17.20 Obzornik 17.40 Aljaska - film 18.30 A. E. Greidanus: 22.00 Razgledi po sodobni glasbi 23.10 Jakob Jež: Pogled narave za sopran, mezzosopran in instrumente 23.55 Iz slovenske poezije 23 ČETRTEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Počitniški pozdravi 9.40 Majhni vokalni ansambli 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Nekatere značilnosti gospodarjenja na kmetijah od 1972. do 1975. leta 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Stari skladatelji - mladi poslušalci 14.40 Mehurčki 15.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz repertoarja Ksenije Vidali in Jožeta Gostiča 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Umetniška pripoved — C. Murciano — M.Ribič: Pisma Tobiju 21.40 Lepe melodije 22.20 Štiri suite 23.05 Literarni nokturno — N. Zabolockv: Pesmi 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 S koncertnega in opernega odra 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Otroci med seboj in med nami 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori Zugo in njegova senca — 1. del predstave 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Svet 1900-1939- dok. serija 21.00 V žavo: Govorijo maturanti, vmes FV>ročila Oddajniki II. TV mreže 17.15 17.35 17.45 18.15 18.45 19.30 20.00 20.50 21.10 TV dnevnik TV koledar Tehtnica V kakšnem morju se -bomo kopali Peščena ura TV dnevnik Aktualna oddaja 24 ur Letni dopust i — dok. oddaja T V Zagreb do 20.50 isto kot na odd. II. TV mreže 20,50 Svet 1900- 1939 21.50 TV dnevnik 22.10 Portret Bore Mladenoviča TV Ljubljana 17.10 Križem kražem 17.25 Morda vas zanima: Grafični bienale 17.55 Obzornik 18.15 Nepremagljiv narod: Vsi smo armija (Bg) 18.45 Regionalna arhitektura Makedonije 19.05 Cesta in mi: Defenzivno je varno 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 Edvard Munch - nadaljevanka 21.05 I. Shavv: Bogataš in revež — nadalj. 22.30 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 17.35 17.45 18.15 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Panorama slovenskih popevk 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Kaj si za spored pesmi izbirajo jugoslovanski zbori 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 G. Rossini: odlomki iz opere Seviljski brivec 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Recital pianista Acija Bertonclja 22.00 Glasbeni klub 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Parada orkestrov 9.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti: Pomen zasebne reje kokoši 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica: Policaj in Cefizelj 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15,35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Mesta prijatelji Lahko noč, otroci Minute z ansamblom bratov Avsenik Slovenska popevka 77 — prenos Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Romantična komorna glasba Nočni znanci Mojstri jazza — Stan Kenton Revija popevk V svetu glasbe Paleta akordov Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar Tretji program 19.05 Radijska igra — Matic- Depolo: Odprta vrata noči 19.51 Chopinovi klavirski plesi 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 21.30 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz manj znane operne literature 23.55 Iz slovenske poezije ta teden na TV Sobota V okviru sobotnih domačih mladinskih del bomo tokrat gledali film NEVARNA POT, ki ga je režiser Mate Relja posnel po predlogi Antona Ingoliča. Pripoveduje o begu dveh dečkov iz taborišča za internirane Slovence v Sleziji. Pobegnila sta zato, da bi doma, v domačem sadovlnjaku nabrala jabolka za bolno deklico, ki v vročici odklanja hrano in si želi le jabolk z domačega vrta. Nedelja Film VELIKI IN MAJHNI IN VISOKI, ki je v kinematografih igral pod naslovom Bilo jih je sedem, je posnet po gledališkem delu VVillisa Halla. To zveni dokaj nenavadno, saj gre za vojni film. Prikazuje patruljo sedmih borcev v malajski džungli, ki izgubi /vezo s svojo enoto. Z zvočnimi efekti nameravajo prevariti Japonce 0 svoji moči. Toda okrutna džungla in nevidni Japonci počasi redčijo njihove vrste. Sijajni dialogi in izbrana igralska zasedba predstavljajo enega najboljših filmov te zvrsti, ki gledalca ves čas drži v napetosti, obenem pa predstavlja grozljiv nesmisel vojne. - Režiser: Leslie Norma, igrajo: Richard Todd, Lavvrence Harvey, Richard Harris, Ronald Fraser, David McCallum, Kenji Takaki. MARMORNA JAMA - V Novem Sadu je katedra za speleologijo ali po domače jamarstvo, ki je poleg katedre v Neaplju edina v Evropi. Predavatelji in študentje te fakultete so se podali v nanovo odkrito jamo na Kosovem, ki je povsem drugačna od drugih kraških jam; je namreč vsa iz marmorja. V čudovitih barvah nam snemalec prikazuje lepote te edinstvene jame na svetu. Ponedeljek Izhodišče TV igre SESTRE je novinarska vest izpred dvajsetih let, ko so se v vasi Veliko Trnjište rodile trojčice. Danes skuša novinar poiskati ta tri dekleta, da vidi, kje in kako žive. Sreda Film Michelangela Antonionija NOČ nam predstavlja zakonski par, ki se začenja dolgočasiti. V takem stanju ju srečamo nekega večera, ko gresta oba, Lidija in Giovanni, na zabavo. Nesrečna sta in nervozna. Nikakor ne najdeta rešitve. V teku večera, pravzaprav že noči, se še enkrat odpravita od doma, tokrat na drug sprejem. Toda ves blišč in posiljeno veselje ju ne pomiri. Ob zori se vračata domov in se predata drug drugemu kar na travi, bolj iz obupa kot iz ljubezni. Film je prejel 1961. leta prvo nagrado na berlinskem festivalu. — V glavnih vlogah: Marcello Mastroianni, Jeanne Moreau, Monica Vitti. Četrtek Tokrat bodo v oddaji V ŽIVO spregovorili dijaki, ki so opravili prvi zrelostni izpit - veliko maturo. Vsebina oddaje bo vezana na svet mladih, na življenje, ki ga živijo, na pričakovanja v prihodnosti, na vprašanja, kaj hočejo spremeniti v svetu, v katerem živijo, ker so generacija prihodnosti. — Oddajo bo vodil Jože Volfand. 18.45 19.05 19.30 20.00 21.00 21.15 TV dnevnik TV koledar Modri plašček Nepremagljiv narod: Vsi smo armija Brigadirski TV studio Kulturni pregled TV dnevnik Na dnevnem redu je kultura 24 ur Balet TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 Ob gledanju TV 21.05 I.Shavv: Bogataš in revež 21.55 Človek in čas 22.25 TV dnevnik — Da, draga... Ne razumem, kaj najdejo vsi ti moSkj na Raquel VVelch. Saj Je prav taka "kot druge. POROČILO o žrebanju blagovno-denarne loterije odbora za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«, ki je bilo 14. junija 1977 Srečke, ki se končujejo na števil ko, so zadele: 0) 7960 brivnik Iskra 080590 pralni stroj D 3371 9911 019201 044591 109021 198931 2) 392 9132 139552 186332 Girmi mešalec ponv kolo televizor č. b. din 1.000.-din 1.000.- hladilnik din 200.-likalnik din 1.000.-din 1.000.- 3) 903 din 200.- 028753 din 1.000.- 123283 din 30.000.- 179473 din 20.000.- 195313 din 1.000.- 4) 6184 ponv kolo 067604 din 1.000.- 163534 din 1.000.- 5) 001805 televizor č. b. 107735 din 1.000.- 7) 77 din 100.- 010977 Zastava 101 042427 ponv expres 137977 pralni stroj 181747 din 1.000.- 188937 din 1.000.- 8) 218 din 400.- 9398 likalnik 034318 hladilnik 044748 televizor č. b. 078538 din 1.000.- 159988 din 10.000.- 166328 din 1.000.- 178768 FIAT 750 9) 229 din 300.- 000569 din 1.000.- 016739 din 1.000.- 045249 pralni stroj 103219 hladilnik 105139 din 1.000.- 139089 hladilnik 147839 ponv expres 163059 din 1.000. - 195519 din 1.000.- 6) 045176 010986 104276 123976 146256 barvni televizor pony expres pony expres televizor č. b. din 1.000.-178996 pralni stroj 192386 din 1.000.- Dobitke izplačuje Odbor za pohod »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« - Ljubljana, Ko-menskega 7/II, soba 61, na podlagi uradnega poročila o izidu žrebanja, vsak dan od 8. — 13. ure, v Ljubljani dobitke do 100.— din tudi ulični prodajalci. V pisarni izplačujejo dobitke vsak dan razen sobote in nedelje. Dobitniki zunaj Ljubljane lahko pošljejo srečke v priporočenem pismu na naslov Odbora, ki bo takoj po prejemu poslal vsoto zadetka na vaš naslov. Izplačilo dobitkov zastara v 60 dneh od dneva objave žrebanja, to je 14. avgusta 1977. Surovina Maribor TOZD Ljubljana objavlja prosto delovno mesto strojnega ključavničarja za nedoločen delovni čas v PE Surovina Kranj Primskovo Pogoj: kvalificiran s petletno prakso Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema PE Surovina Kranj Primskovo v 15 dneh. r Kovaško kladivo je onemelo Gorje — Težko bi si bilo zamisliti vabljivejšo idilo: zeleno-modra Radovna si utira pot lahkotno in počasi in je v svojem nizkem toku videti ponižnejša in strpnejša kot nekoč, ko je v narasli strugi lahko tudi grozila in pretila. Danes je videti v grabnu, Grabču Pri Gorjah, spravljivo umirjena in se pusti ujeti v dotočni kanal, skozi katerega po skoraj kilometerskem rovu odteka v blejsko jezero, da bi ga ohladila in očistila. Nekako tik pred staro kovačijo se je pustila deloma preusmeriti. Zato mora teči globoko pod njo, pod kolesom, ki ga ne doseže noben njen pljusk več. Naj se po deževju še tako šopiri, naj poskuša še tako naraščati, kovačija ostaja zgoraj, nedotaknjena in zapuščena. Tristo let stara Strojeva kovač-nica pa nezadržno propada. Bila pa je nekdaj ena najbolj modernih, s tremi ognji, z dvema tonama težkim brusom, s kladivom na vodo, s kolesom. Kar je hrastovega še noče segniti, tudi meh tam zgoraj je še dober in zdrav, čeprav obupno zaprašen. Notranjost kovačije je kot po silovitem potresu, po tleh leže zarjavele sekire, številne kovaške klešče različnih velikosti, rjavi obroči. Hoditi v njej ni varno, kajti tramovi so vsi strohneli in vise s strehe, ki je le še sem in tja vzdržala; sicer pa kaže vso svojo nemoč nezadržnega propadanja. Še bolj gozljivo je, če skozi odkrito streho s povešenimi tramovi, mokrimi in odtrganimi, prihaja svetloba v ta nered, ves črn od pozabe. »Do svojega štiredesetega leta sem še delal tu notri,« pravi kovač Stanko Stroj, »leta 1960 so vodo zaprli, potem je bilo pa konec. Kolo je staro 230 let, kladivo ima tudi častitljivo preteklost, čeprav je bila v tistih časih, ko sem koval, to ena najbolj velikih in modernih kovačij. Pa dobro se je zaslužilo. Od vsepovsod so nam prinašali delo. Po vsem grabnu se je slišalo, kako je kladivo udarjalo. To težko kladivo na vodo, ki še ni segnilo. Bili so trije ognji, enega skoraj da ni več, eden pa je še kar dobro ohranjen. Seveda bi rad, da bi se popravilo.« Do kovačije vodi zelena travnata preproga ob določnem kanalu, pot pod drevesi. Le navidez zapelje idila velikih koles, pokončnega zidanega oboka z ogromnim kovaškim mehom na vrhu in streha kovačije, ki je na zunaj videti še trdna in krepka. Notranjost je tako presunljivo zapuščena, da se ti zdi, da celih tristo let sploh ni služila svojemu namenu. Neustavljivo, temeljito je propadala šele v zadnjem času, ko jo je zapustil zadnji kovač in se zaposlil drugje. Ostala je sama, zapuščena in osamljena, z mirujočimi kolesi nad upadlo Radovno. Ostala je kot pozabljeni spomin na tiste dni, ko je bila še kako spoštovana, ko je znala še kako glasno opozarjati nase in na svojo tedanjo pomembnost. Na dni, ko je bila koristna in občudovana, ponosna nase, na svoje težko kladivo, ki ga je vzdigoval mogočni vodni tok, da je potem udarilo po razbeljenem železu in ga ob pomoči kovaških rok primerno oblikovalo. Zdaj čaka, da se ji podre še streha in da se odnese iz nje še vse tisto, kar niso skrivoma že odnesli. Pravijo, da je zaradi svoje častitljive starosti in zaradi naše prizadevne skrbi za zaščito spomenikov ljudske arhitekture zaščitena. Že res, da nam nikoli ne zmanjka ganljive skrbi v pomembnih besedah, s katerimi hočemo prikriti svojo brezbrižnost ali nezmožnost. Obenem pa je še kako tudi res, da nam za ogroženo in prav nič zaščiteno kovačijo v Grabču ni kaj prida mar. Kaj bi na pol podrta kovačija z leporečjem o zaščitenosti, ko pa jo naša brezbrižnost neusmiljeno pušča oslabelo^ in onemoglo samo sebi in nezadržnemu irazpa du... D. Sedej Toubkal (4 165 m) Prišli smo do prostranega trga, na katerem so bile postavljene majhne »trgovinice« z raznovrstnim blagom. Seveda smo si morali ogledati vse te ročne izdelke iz kamelje kože, bogato vezene obleke, na kupe srebrnih predmetov ter pletenih cekarjev. Kupovali smo vsevprek od oblek do spominkov, copat, torb, sadja in ostalega. Nakupili smo tudi na kupe razglednic, vendar pa so znamke prodajali samo na pošti, tako da je bil marsikdo prisiljen odnesti razglednice domov in jih poslati z jugoslovanskimi znamkami. Seveda so s tem za nekatere te razglednice izgubile precej vrednosti, vendar je razumljivo, da ob množičnem nakupovanju res nismo imeli časa za čakanje v vrstah pred poštnim okencem. Ker smo se vseskozi bali za svoje želodce, nismo jedli marokanske hrane, razen sadja. Poizkusili pa smo metin čaj. 2e sam način serviranja je bil zanimiv. V kozarec zvijejo nekaj metinih listov, s stebli vred, nato pa vse skupaj prelijejo s sladkanim kropom. Torej zelo hitro pripravljena, pa tudi okusna pijača. Po krajšem počitku, ki si ga privoščimo ob čaju se odpravimo spet med »štante«. Od svoje zamisli, da se bom bosa vrnila na Brnik, nisem hotela odstopiti, zato že ves dopoldan hodim bosa po asfaltu, ki se je začel vztrajno segrevati. Seveda je okrog toliko lepih in zanimivih stvari, da niti najmanj ne gledam pod noge. Naenkrat me nekdo opozori, naj se ustavim. Začudeno pogledam na tla in pred mojimi nogami leži na preprogi velika kača — naočarka. Najprej sem J hitro odskočila, nato pa sem vsa trda od strahu iz varnostne razde-lje gledala to strupenjačo, ki je ob peklenskem trušču bobnov in piščalk, izvajala svoj ples. Doživeli smo tudi zanimivo srečanje z uniformiranim miličnikom. Radovedno nas je opazoval, nazadnje pa je enega naših planincev vprašal, če je mogoče pri gorski policiji. Oblečen je bil namreč v taborniško srajco. Tudi na trgu smo kmalu spoznali kakšen pozitiven učinek ima ta »uniforma« pri zbijanju cen. Posebno pozornost pa so nam vzbudili prodajalci vode. Vsi so bili oblečeni v enake noše — okrašene suknjiče in hlače ter bele srajce. Preko ramena so imeli obešene kožne mehove z vodo, okrog telesa pa so se jim na verižici pozibavale svetleče posode za vodo. Bližal se je čas odhoda, zato smo najeli kočijo ter se odpeljali na letališče. Ob čakanju na letalo sem postala neznansko žejna. Vso pot me žeja ni niti malo mučila. Zadnji dan pa" se je vse spremenilo. V letalu smo prej kot na polovici poti popili vso tekočino, tako, da se nam je pilot opravičil, češ, da so oni predvidevali to močno žejo in so se zato oskrbeli z neobičajno velikimi količinami tekočine, ki pa je sedaj, žal, že pošla. Ena izmed .prodajaln' na trgu v Marrakechu Prodajalci vode na trgu v Marrakechu Domov smo se vračali ponoči, tako da smo videli čudovito razsvetljena mesta ob Ažurni obali. Moram priznati, da so tudi ostala večja mesta po Italiji bila zelo lepa, vendar nam je bila navsezadnje vsem še najbolj všeč naša lepa, razsvetljena Ljubljana. Spustili smo se na letališče Brnik. Za razliko od afriških tal so bila naša zelo mrzla, zato sem pohitela skozi carinsko kontrolo z nahrbtnikom na rami, ter s čevlji v rokah. Držala sem torej obljubo in prišla bosa v domovino. Bilo je že pozno. Poslovili smo se drug od drugega, si zaželeli še veliko podobnih skupinskih izletov, ter se odpeljali domov. Tako je bilo za menoj lepo doživetje, za katerega sem Planinskemu društvu Kranj lahko samo hvaležna. Kajti Afrike, tudi če jo obiščeš samo za štiri dni, ni mogoče nikoli več pozabiti. Velikanje Tatjana f ■ KRANJ POPOLNEJŠA IZBIRA kuhinj 20 že znanih + 3 nove + še in še:TV aparati, bela tehnika v prodajalni Dekor, Kranj Koroška cesta 35 MED DRUGIMI ŽE NA ZALOGI NOVA KUNIJA »Saša« — Svea Zagorje Koroška Bela - Na prometnem križišču na Koroški Beli naj bi deloval semafor, vendar pa je od postavitve do zdaj minilo precej časa. Celo mesec dni je bij takole pokvarjen. - Foto: ,). Zerdin ŽELEZARJI NA URŠLJI GORI Slovenski železarji vsako leto izvedejo več uspešnih planinskih pohodov. Preteklo soboto, 11. junija, se je več kot tisoč delavcev iz sedmih kolektivov SOZD Slovenske železarne udeležilo pohoda na Ursljo goro, ki so ga organizirali ravenski železarji. Med udeleženci je bilo kar 172 delavcev iz Železarne Jesenice. Naslednji planinski pohod slovenskih železarjev bo 20. avgusta na Okreselj. PROSLAVILI 85-LETNICO GASILSTVA V CERKLJAH CERKLJE — V soboto in nedeljo so člani gasilskega društva Cerklje praznovali 85-letnico gasilstva in jo združili s praznovanji Titovih in partijskih jubilejev. V soboto je bila slavnostna seja upravnega odbora, na kateri so najzaslužnejšim članom podelili priznanja za požrtvovalno delo. V nedeljo popoldne pa je bila osrednja svečanost pred gasilskim domom v Cerkljah združena z gasilsko parado, na kateri je sodelovalo blizu 200 gasilcev iz 25 gasilskih društev, prisostvovali pa so ji številni gostje in predstavniki družbenopolitičnih organizacij Cerkelj. Pozdravni govor je imel predsednik društva Franc Korbar. Kroniko društva, uspehe in premagane težave v 85 letih delovanja je opisal Jože Pire, tajnik GD. Gasilsko društvo Cerklje je bilo ustanovljeno leta 1892 na pobudo Andreja Vavkna, župana, nadučitelja in skladatelja, prvi gasilski dom pa so zgradili že leta 1900. Prvo prevozno motorno brizgalno-črpalko »Rosenbauer« so kupili leta 1928. Leta 1952 so povečali gasilski dom ter naredili tri požarne bazene, in sicer 1960. leta v Dvorjah, čez nekaj let pa Se v Vasci in lani v Cerkljah. Pred sedmimi leti pa so kupili tudi nov gasilski avtomobil IMV. Ob tej priložnosti so se cerkljanski gasilci zahvalili za uspešno sodelovanje občinski gasilski zvezi, krajevnim skupnostim Cerklje, Grad in Poženik, podjetjem in družbenopolitičnim organizacijam. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Davorin Jenko, učenka Judita Jenko pa je prebrala pozdravno pismo za tovariša Tita; poklonili pa so mu tudi tri jubilejne značke. Na paradi je sodelovala tudi mengeška godba. Nato pa je bila pri Zadružnem domu velika vrtna veselica, na kateri so za ples in razvedrilo poskrbeli Trgovci. J. Kuhar Jesenice — Na nedavnem majskem srečanju mladih železarjev so se mladi iz delovnih organizacij sestavljene organizacije slovenskih železarn pomerili v različnih športnih disciplinah. Naš posnetek prikazuje mlade jeseniške železarje pri vlečenju vrvi. - Foto: J. Zerdin IZŠLA DRUGA ŠTEVILKA »ODMEVI IZPOD KRVAVCA« CERKLJE - Pred dnevi je izšla druga številka Odmevi izpod Krvavca, glasilo osnovne šole Davorin Jenko. Letos praznujejo dvajsetletnico izdajanja glasila. Drugo številko so razmnožili v 450 izvodih, uredil pa jo je uredniški odbor, ki ga sestavljajo učenci vijših razredov pod mentorstvom Jožeta Varla. V tej številki, ki je polna zanimivega branja, je pretresljiv zapis Mateje Ferjan iz 6. razreda o obletnici lanske nesreče cerkljanskih šolarjev. Precejšen del glasila pa je posvečen letošnji razstavi cvetja in lovstva. J. Kuhar KVIZ NA ŽELEZARSKO IZOBRAŽEVALNEM CENTRU JESENICE — Osnovna organizacija Zveze komunistov je na železarsko izobraževalnem centru organizirala kviz, ki je bil v okviru dneva mladosti in letošnjih Titovih jubilejev. V znanju o zgodovini Komunistične partije in življenjski poti Tita so se pomerile ekipe ŽIC, tehnične in poklicne šole ter doma učencev ZIC, Centra srednjih šol, ekipe pa so dale tudi gumnazija, pedagoška gimnazija Jesenice, ekonomska srednja šola in zdravstvena šola Jesenice. Kviz je vodil Janez Kavčič, slavnostni govornik pa je bil Vencelj Perko. Za kulturni program so poskrbeli učenci železarsko izobraževalnega centra z recitacijami in pevskim kvintetom. J. Zerdin KOPALIŠČE SORA V GORIČANAH S toplejšim vremenom so se na kopališču Sora v Goričanah pojavili prvi kopalci in s tem naznanili pričetek kopalne sezone. Kopališče ima tudi letos v upravljanju Kompasov« TOZD Motel Medno. Uredili so poti, obnovili sanitarije, mladina iz Goričan pa je očistila okolico. V Kompasu so pripravili načrte za trajnejšo ureditev kopališča, kar naj bi veljalo okoli milijon dinarjev, vendar sami nimajo denarja in tudi niso uspeli najti ustreznega partnerja. Vse kaže, da bo ostalo le pri načrtih, čeprav je kopališče dobro obiskano. K večjemu obisku bi pripomogel tudi kopalni avtobus iz Ljubljane, vendar niso našli razumevanja pri prevozniških delovnih organizacijah. -fr USPELA OČIŠČEVALNA AKCIJA CERKLJE — V petek je krajevna skupnost v sodelovanju s SZDL Cerklje in na pobudo turističnega društva Cerklje zelo uspešno organizirala očiščevalno akcijo, katere se je udeležilo blizu sto vaščanov. V tej akciji še posebno velja pohvaliti za organiziran nastop člane Lovske družine Cerklje in mlade smučarje skakalce. Na sliki' čiščenje potoka Reka v spodnjem delu Cerkelj. J, Kuhar mali oglasi • mali oglasi Povodom 3S godišnjice legendarnog Igmonskog partizanskog mar«), a « č<»( 85-go rođenja i 40" §°di5m^"d*rt^^ čelo \^m^^m&wi:iH Novice iz PD Kranj Kranj — Planinsko društvo Kranj je pred dnevi dobilo še eno veliko priznanje. Ob 35-let niti legendarnega igmanskega marša in legendarnih bojev na področju Igmana ter v počastitev vseh letošnjih jubilejev ga je kranjskim planincem podelila planinska zveza Bosne in Hercegovine. Kranjčani so bili namreč vrsto let soorgani-zatorji tradicionalnih zimsko športnih tekmovanj, ki jih na zasneženih terenih te bosenske planine pripravljajo prizadevni športni delavci s tega področja. Planinci, alpinisti in gorski reševalci pa se vsako leto teh tekmovanj tudi udeležujejo. Odbor za športno rekreacijo pri temeljni telesno kulturni skupnosti Kranj ter kranjsko planinsko društvo bosta v nedeljo, 19. junija, v okviru akcije »Vsi občani Kranja hodijo v gore« pripravila enodnevni planinski izlet na Kališče. Odhod izpred kina »Center« je ob 6. uri, »odpravo« pa bodo vodili izkušeni planinski vodniki. Kljub temu pa prireditelji udeležence pohoda naprošajo, naj imajo primerno planinsko opremo. -jg Planinsko društvo Kranj ima v pisarni na Koroški cesti na voljo dovolj planinskih vodnikov in dnevnikov naših planinskih transverzal. Največje popraševanje vlada po vodniku in dnevniku poti kranjski vrhovi, sledijo pa Slovenska transverzala, Loška planinska pot in Gorenjska partizanska planinska pot. Dnevnike Kranjskih vrhov je vzelo že skoraj 1500 ljudi. Vsak, kdor jo prehodi, prejme izredno lep spominski in častni znak. Prvega je PD podelilo predsedniku republike Titu. -jk PISMA BRALCEV SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO! Oglašam se kot vaš bralec in želim opozoriti na nekatere informacije, ki jih bralci v Glasu pogrešamo. Ko iz leta v leto hodimo po Kranju in vidimo, da se nič ne premakne, na primer na Cesti Staneta Žagarja še vedno hodimo po makadamu in ne vemo koliko časa bomo še hodili ne vemo zakaj ni urejen del ceste Kokrškega odreda, zakaj ta cesta ni razsvetljena, zakaj je bazen ob njej prazen. Se zlasti pa Kranjčane zanima razen teh komunalnih problemov, kaj nameravamo v Kranju storiti za razvoj kvalitetnih športov, še posebej nogometa? Stadion, ki je zahteval veliko dela in sredstev, sameva, tekem ni, če pa so, so na občinski ravni, medtem ko imajo mnogo manjša mesta predstavnike vsaj v republiški ligi. Ljubitelji športa so ogorčeni, zbirajo se na stadionu, toda zaman čakajo, da se bo kdo zganil in storil korak k izboljšanju teh razmer, ki so izjemne menda ne samo v Sloveniji, ampak gotovo v celi Jugoslaviji. Sramota je, da Kranjčani ne zmoremo storiti ničesar. Je Kranj res tako »revna vas« ali so po sredi drugi vzroki? Kranjčane to zelo zanima, kot, sem se sam že neštetokrat prepričal: ljudje so »lačni« športa predvsem nogometa. Seveda morda »merodaj-ni« niso tako vneti za nogomet, kot bi bilo želeti, vendar je Glas tu, ki naj bi povzdignil svoj glas zoper ravnodušnost na tem področju. Znano je namreč, da se v Kranju marsikaj naredi in to hitro in uspešno, če pa se kakšno področje zapostavlja, pa se ne premakne tudi desetletje na bolje. Takšno zakrnjeno in zdrahar-sko politiko vodijo nekateri v športu; namesto da bi združili sile, jih cepijo. Namesto da bi podprli Triglav, so bili za to, da bi se klub razdelil in osnoval še Korotan. In kje je danes Korotan, in kje Triglav? Pa Triglav vsaj nekaj dela, Korotan pa je na repu dogodkov. Če se povsod v prizadevanju za boljši učinek dela sile združujejo, zakaj jih prav na Gorenjskem cepimo? Na ta in na zgoraj navedena vprašanja bi ljubitelji športa zelo radi imeli objektiven in stvaren odgovor, da ne bi vsak po svoje krivili morda neprave krivce. Spominjam se, da sem pred več kot desetimi leti javno vprašal, kdaj bo urejena Cesta Staneta Žagarja, pa sem dobil odgovor, da verjetno v dveh letih, da je to kompleksna ureditev in zahteva več časa za priprave. Zdaj je minilo že osemkrat po dve leti, pa se na tej cesti ni še nič izboljšalo, raje poslabšalo. Niti peska nihče ne pripelje, kakor da Gorenjska nima peska. Ob dežju pa so na »pločnikih« take luže, da jih ni moč preskočiti, kar pa očitno nikogar nič ne moti. Krpajo cesto, pločnik pa puščajo za boljše čase. Kdaj bodo prišli ti časi, pa nihče ne ve. Pa bi le radi vedeli. Radi bi zvedeli resnico, ne pa morda laž kot smo jo že doslej neštetokrat. Če se zavlačevanje da opraviiti, nima nihče nobene potrebe po laganju. Lahko se zlaže za eno ali dve leti, ne pa za dvanajst in več. Kranj je bogato industrijsko mesto in po drugih mestih se to tudi pozna, vasi imajo že asfaltirane pločnike (kar poglejte vasi v okolici Domžal), Kranj pa nič. Marsikaj bi se dalo izboljšati z majhnim denarjem, če bi kdo prisluhnil predlogom od spodaj. Tega pa za sedaj še ni. jvan Šepetavc prodam Prodam enoletnega jahalnega ŽREBETA, starši šolani. Tušek, Lenart nad Lušo 11, Selca nad Šk. Loko 4240 Prodam KONZOLNO DVIGALO z elektromotorjem. Prevodnik, Brode 10, Škofja Loka 4243 Poceni prodam rabljeno SPALNICO. Marta Hain, Valjavčeva 7, telefon 26-835 4278 V bližini Radovljice prodam 15 kub. m bukovih drv. Naslov v oglasnem oddelku. 4280 Prodam el. štedilnik na 4 plošče, kuhinjsko kredenco, dve trodelni okni ter vrata. Vse je v zelo dobrem stanju. Repe Anton, Zg. Gorje 69 4281 Prodam stereo radio Shaublorenz ITT 4500 Regia, dva zvočnika 70 W in VC dolby kasetofon. Kajdiž Janez, Mlinska 11, Bled 4282 Prodam KRAVO s teletom. Ribno 42, Bled 4283 Prodam plemensko KRAVO, dobro mlekarico in zagorske strop-njake primerne za garažo ali hlev. Vesca 9, p. Vodice nad Ljubljano 4284 Prodam dobro ohranjen otroški športni VOZIČEK. Lahovče 43, Cerklje 4285 Prodam dve breji KRAVI. Zg. Brnik 36, Cerklje 4286 Prodam CIRKULAR z elektromotorjem, bukova drva in trajno ža-rečo peč Emo 5. Prosen, Šmartno 6, Cerklje 4287 Prodam obžagan LES za stanovanjsko hišo (grušt). Breg 5, Komenda 4288 Prodam KRAVO simentalko s tretjim teletom. Zalog 4, Cerklje 4289 Prodam KONJA Hafflinger in motorno kosilnico Reforem. Zalog 53, Cerklje 4290 Mlade VOLČJAKE, izredno lepe prodam. Rotar, Srednja vas 6 pri Goricah 4291 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Gregorčič, Savska c. 36, Kranj 4292 Prodam PUNTE 3,5 m dolge, deske za šolanje enkrat rabljene in otroški nemški voziček. Gregoričeva 10, Kranj (Cirče) 4293 Prodam staro kuhinjsko in sobno »OPRAVO«. Pibernik Marija, Štir-nova 1, Kranj 4294 Prodam športni otroški VOZIČEK. Sonja Gregorič, Gubčeva 6, Kranj 4295 Prodam 16 eolski gumi VOZ in traktorski obračalnik Favorit 220. Lahovče 32, Cerklje 4296 Prodam otroški VOZIČEK. Vrtač Janez, Visoko 112 4297 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Sp. Bitnje 21, Zabnica 4298 Prodam KRAVO dobro mlekarico. Naklo 42 4299 Prodam vhodna in nekaj navadnih VRAT. Britof 119, Kranj 4300 Prodam dobro ohranjen globok otroški VOZIČEK. Škar, Stražiška 44, Kranj 4301 Prodam KRAVO simentalko s prvim teličkom. Praprotna Polica 24, Cerklje 4302 Poceni prodam dve POSTELJI, omaro — regal — kavč s foteljem. Informacije na tel. 21-737, Kranj 4303 Prodam VRATA 150 X 195. Lesce, Alpska c. 70 4304 Prodam MLATILNICO brez tre-sal in »PAJKEL«. Rante št. 9, Pod-nart 4305 Prodam traktorsko KOSILNICO Mortl dobro ohranjeno, kabino za Zetor 25 KM in kravo po izbiri. Ba-šelj 16, Preddvor 4306 Poceni prodam PSA novofunland-ca 1 leto starega. Gmajnica 30 d, Komenda, Kamnik 4307 Prodam globok otroški VOZIČEK — zelen. Kern, Gorenjesavska 48, tel. 22-009 4308 Prodam 5 let starega KONJA za jahanje ali dela in več prašičev od 60 do 70 kg. Krč Janez, Kokrški log 10, Kranj, Primskovo 4309 Prodam PISKE nesnice in nova vrata za kmečko peč (rostfrei). Hraše 5, Smlednik 4310 Prodam 100 kom nove cementne valovite strešne OPEKE, peč na olje in žensko kolo. Jaklič, Bičkova 2, Kranj 4311 Prodam SLAMOREZNICO Tempo in gumi voz. Naklo 3 4312 Prodam KRAVO s teletom in bika za dopitanje. Visoko 90, Šenčur 4313 Prodam 10 tednov stare JAR-ČKE. Cegelnica 1, Naklo 4314 Prodam stoječo SENO in otavo na Otočah. Štular Helena, Gradni-kova 3, Kranj 4315 Ugodno prodam TV Iskra panorama kasetni MAGNETOFON z radiom in zložljiv KAVČ — nov. Pinta rič Ivan, Stara cesta 27, Kranj 4316 Ugodno prodam ELEKTROMOTOR enofazni 2,2 kv. Poljšica 47, Zg. Gorje pri Bledu 4317 Prodam jedilni KROMPIR. Zabnica 15 4318 Za 5500 din prodam gumijasti ČOLN Metceler (2,5 m) in motor Tom os 4 KM. Informacije na tel. 25-891 4319 Prodam otroški športni VOZIČEK italijanski. Struževo 5, Kranj Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Prodam dve in pol leti staro TE-LICO, brejo 7 mesecev, težko 500kg. 2. F. Bohinjska Bela 5 Prodam nemške OVČARKE z rodovnikom, stare 7 tednov. Kovač Joža, 64244 Podnart, Posavec 6 Prodam 2 ŠOTORA (4 osebe). Čir-če 6, Kranj 4259 Prodam zibelko bele barve. Nemec Staneta Žagarja 6, Kranj 4279 Prodam do 14 dni stare BIKCE simentalce. Crngrob 5, Zabnica Prodam novo OMARO za hladilnik z nastavkom Orhideja. Kozina, Struževo 40, Kranj 4375 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem telila. Zna voziti. Voklo 26 4376 Prodam PRIKOLICO za prevoz camping opreme — možnost preureditve telefon 064 24-849 4377 kupim Kupim rabljeno otroško KOLO. Naslov v oglasnem oddelku 4321 vozila Prodam karambolirano ZASTAVO 101, s 15.000 prevoženimi kilometri. Poizve se vsak dan po 18. uri na telefon 22-546. Prodam MOTOR Z 750 po generalni. Homan Jože, Kidričeva 11, Šk. Loka 4254 Prodam Z 750 starejši letnik. Informacije na telefon 60-425 po 14. uri 4258 FORD ESKORD, letnik 1976, prodam. Kidričeva c. 5, Šk. Loka Prodam karambolirano karoserijo za ZASTAVO 101, letnik 1975. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje. More, Godešič 128, Šk. Loka 4322 Prodam TOMOS avtomatic. Zrin-šek Franc, Spodnji trg 4, Šk. Loka Prodam volksvvagen 1600 (letnik 66) karavan po delih ali komplet. Slatnar, Cerklje 50 4324 Prodam AMI 8, dobro ohranjen. Šmidova 13, Čirče 4325 Poceni prodam ZASTAVO 750. Grad 16, Cerklje 4326 Prodam ŠKODO 1000 MB za 8.000 din. Kamna gorica 20 4327 Zelo ugodno prodam RENAULT 4, letnik 1968 december, registracija do februarja 1978, vibracijski stroj za izdelavo cementnih zidakov 25 X 25 X 40 cm s trofaznim motorjem in 250 modelov. Ogled popoldan. Slak Alojz, Žeje 7, v Gasilskem domu, 64203 Duplje 4328 Kupim osebni AVTOMOBIL Zastava 750, škodo ali volksvagen dobro ohranjen ne starejši letnik od 1972. Za plačilo nudim kredit do 3 M Ponudbe pod: 3 M 4329 Ugodno prodam ZASTAVO 101 letnik 1975 november, prevoženih 38.000 km Ponudbe pod Fras, tel. 21-322 dopoldan 4330 Prodam osebni avto ZASTAVA 750 letnik 1969. Suha 6, Kranj 4331 Prodam dobro ohranjen FIAT 1300, letnik 1965. Kern, Gorenjesavska 48, tel. 22-009 4332 Izdaja CP Glaa, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva ln uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Teko«! račun pri SDK v Kranju številka 51500-801-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-460, malo-o glas ni in naročniški oddelek 23-341. - NaroCnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. KAUFMAUS {"Kometterj Osebni avto R 4, letnik 1968, Ugodno naprodaj. Močnik, Cerklje 73 3979 Prodam VW - hrošč 1500. Sve-teljeva 22, Šenčur 4378 Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno po ugodni ceni, registriran do 31. 12. 1977. Čeranič Zivko, Stritarjeva 5/II, Kranj 4379 Ugodno prodam FIAT 850 -šport, letnik 1970. Informacije dobite vsak dan po telefonu 50-014 4333 Prodam AUDI 100 LS in moped ekspres. Udovič Franc, Cesta na Klanec 57, Kranj 4334 KINOLOŠKO DRUŠTVO TRŽIČ prireja v nedeljo, 19. 6. 1977 ob 8. uri na vežbališču v Križah ocenjevanje zunanjosti čistokrvnih psov. Vabimo vse, ki še nimajo ocenjenih psov in pa tiste, ki so že bili na ocenjevanju, pa psi še niso bili dovolj dorasli, naj jih pripeljejo na ponovno ocenjevanje, da dobijo višjo oceno. Vse ljubitelje stirinožnih prijateljev vabimo, da si ogledajo zanimivo prireditev. Ugodno prodam VW, letnik 68. Ogled iz prijaznosti pri Martinu Vrtaču, Visoko 4335 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Praše 21 4336 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Telefon 41-020 4337 Prodam ZASTAVO 750 lux. Milje 47, p. Šenčur 4338 Prodam avto VW 1600 1 po generalni dobro ohranjen. Zadnja cena 48.000 din. Kastrat, Savska Loka 9 4339 Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno. Trboje 42, Kranj 4340 Prodam AUSTIN 1300, letnik 71. Ogled v soboto od 10. do 17. ure ali po tel. 23-491. »Golob, Kuratova 13, Kokrica Kranj 4341 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik v voznem stanju in moped »dvobrzinec«. Jaklič, Bičkova 2, Kranj 4342 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Neregistriran v voznem stanju. Markun Janez, Bašelj 24 4343 Prodam »FIČKA«. Udir, Kokrške-ga odreda 5, Kranj 4344 Ugodno prodam osebni avto OPEL kadet registriran do aprila 1978. Šenk, Preddvor 11 4345 Prodam prenarejen MOTOR na 3 brzine. Ogled vsak dan od 7. do 11. ure, razen sobote, nedelje in ponedeljka. Ziganja vas 13 4346 Prodam TAUNUS 12 M, 1967. Ogled v petek in soboto. Istenič, Draga Brezarja 4, Klanec, Kranj, tel. 25-766 4347 Prodam ZASTAVO 125 PZ, letnik 1972, registrirana do marca 1978. Ogled možen od 17. ure dalje. Kranj, ZanovaS, tel. 21-050 4348 Prodam ZAPOROŽCA, letnik 1975, prevoženo 22.000 km. Ogled v soboto in nedeljo. Valjavčeva 8, stanovanj 4, Kranj 4349 Počitniški dom Rade Končar iz Bašlja, objavlja licitacijo za karambolirano ZASTAVO 750 reg. KR 411-70. Licitacija bo v AMD Kranj 17. junija 1977 ob 15. uri 4350 Prodam ZASTAVO 101 lux, staro 6 mesecev karambolirano prednji desni blatnik. Moste 61 a 4351 Ugodno prodam avto MINI 1000. Urg Ciril, Bodešče 18, Bled VALILNICA NAKLO prodaja 10 tednov stare jarčke v sredo, 22. junija, od 8. do 11. ure in od 15. do 17. ure v Vzrejališču Podbrezje. Cena 50 din za kos. GKZ - TZE Naklo čestitke V nedeljo, 19. junija 1977, praznuje sedemdesetletnico naš Dušan KAFOL, Škofja Loka, Puštal 50. Želimo mu še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Vsi njegovi, posebno Zora. 4368 Izjavljam, da so besede, ki sem jih govorila dne 5. 4. 1977 v čakalnici Zdravstvenega doma v Železnikih o Tinki Gasev, Zali log 34, neresnične in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Marija Markelj, Martinj vrh 4369 O ■■ a * CENENI*** BENCO kakao 400 g VITA margarina 250 g GOLD LABEL whisky 0,7 I krila in hlače in modrega in belega jeansa majice za tenis LACOSTA ženske, moške, otroške majice Sch 24,90 8,70 69,80 Sch 19,90 6,90 54,90 149-99-od 29. — dalje EmuH "Kometter 1 FERLACH-NEBEN DER K I R C H E BOROVLJE-PRI CERKVI Iščem DELAVCA in DELAVKO za delo na stroju pri predelavi plastičnih mas. Plača po dogovoru. Informacije na telefon 60-922 vsak dan 4271 Sprejem otroka v varstvo iz Planine. Naslov v oglasnem oddelku 4365 Iščem izvajalca del za: prekritje strehe, preložitev dimnika, strešne obrobe itd. Brezar, C. talcev 51, Kranj 4366 VAJENKO za krznarsko stroko iz Kranja ali bližnje okolice iščem takoj ali kasneje. Informacije KRZ-NARSTVO CETINSKI Kranj, Majstrov trg 2, ali na telefon 21-205 zjutraj do 7.30 ali zvečer. 4367 Takoj sprejmem 2 mizarska POMOČNIKA in 2 učenca te stroke. Plača zelo dobra ali po dogovoru. Stanovanje in hrana preskrbljeno. Oglasite se na naslov: Splošno mizarsko podjetje in izdelovanje drobnih lesenih predmetov Kene Slavko, Radovljica, Jurčičeva ul. 5. ostalo Opozarjam vsakogar kdor bo širil neresnične govorice o meni, da ga bom tožil. Preširen Franc, ml. Kokirica 14 4373 S specialnim glavnikom za striženje - TRIMERJEM lahko sami strokovno oblikujete mini pričesko in če ga postavite v pravi položaj, tudi zlahka odstranjujete dlake s telesa, S KLIMERJEM hitro odstranite barvo s stekla, mavec s ploščic itd. Za 100 din, kolikor stane komplet, dobite tudi posebno značko, ki je za zbiratelje velike vrednosti. Pišite na naslov: TRIMER, 41000 Zagreb, p. p. 692 4270 stanovanja zaposlitve Sprejmem dva VAJENCA za avtoličarsko stroko. Avtoličarstvo, Ahčin Ludvik, Voklo 88 4364 Pošteno dekle išče neopremljeno SOBO v Kranju ali v okolici s pogodbo za dalj časa. Plaznik gostilna Lakner 4380 Oddam enosobno stanovanje in kasneje v jeseni celotno hišo proti predplačilu. Hiša stoji na prometnem kraju v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4381 Mlad miren moški, išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 4382 Prodam takoj vseljivo trosobno STANOVANJE z vrtom in garažo v Kranju. Informacije na tel. 24-428 4352 Na Bledu nudim MANJŠE STANOVANJE za več let proti predplačilu, najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku 4227 Nujno išče SOBO v Kranju mlad fant. Ponudbe oddati pdo Prodajalec 4353 Nujno rabim kakršno koli STANOVANJE lahko tudi hiša. Najboljšemu ponudniku dam 5.000 din nagrade. Ponudbe pod »Takoj« 4354 Nujno iščem neopremljeno stanovanje v Kranju - lahko starejša hiša. Cenjene ponudbe pod »Pianistka — julij« 4355 posesti Prodam garažo v Pristavi pri Tržiču. Informacije na tel. 50-356 4370 Zdomci: V Žirovnici na Gorenjskem prodam takoj veliko vseljivo hišo. Telefon 74-078 4371 Prodam takoj vseljive pol HIŠE z vrtom z možnostjo dozidave. Pri avto cesti nad Tržičem. Elektrika, nov vodovod v hiši. 800 m nadmorske višine. Vse po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 4372 Prodam zazidljivo parcelo 3 km iz Kranja. Je lokacijsko urejena. Naslov v oglasnem oddelku. 4385 Od 19. do 31. avgusta vzamem v najem avto kamp prikolico. Ponudbe javiti na telefon 25-078 ali 26-997 4386 Turistično društvo BEGUNJE išče najemnika za gostišče v Dragi. Informacije dobite na telefon številka 064 75-363 ali 75-367. Pismene ponudbe sprejema TD Begunje, do 30. junija 1977 1977 v Trbiž, Višarje in naprej po Julijski Benečiji do Čedada. Prijavite se do 5. julija pri poverjenikih ali osebno pri Pajerjevi 4356 Dijakinje 3. c ESŠ prirejajo danes 17. junija ob 19. uri ples v Dupljah. Igra skupina Selekcija. Vabljeni 4357 Konjeniški klub Komenda prireja v nedeljo, 19. junija 1977, ob 14. uri na hipodromu v Komendi KONJSKE DIRKE. Po dirkah vrtna veselica, za ples igra ansambel Franca Lepičnika. Vahljeni 4358 OO ZSMS Gorice priredi v soboto, 18. junija, ob 19. uri VRTNO VESELICO. Igral bo ansambel Trgovci. Vabljeni 4359 Gasilsko društvo Sora vabi na veliko VRTNO VESELICO 19. junija 1977 ob 16. uri. Za ples in razvedrilo bo igral ansambel Lojzeta Slaka. V dneh 17., 18. in 19. junija se vrši na avtomatskem kegljišču v Sori veliko nagradno KEGLJANJE. 1. nagrada šotor za 2 osebi, 2. nagrada kajak in še več praktičnih nagrad. Vabljeni 4360 Gostišče Posavec Balanesković Zika prireja otvoritev s pokritega vrta, z veliko VRTNO VESELICO s kegljanjem za nagrado. V soboto in nedeljo 18. in 19. junija s pričetkoni ob 16. uri. Za dobro zabavo bo poskrbel ansambel Univerzal s pevcem iz Ljubljane. Postreženi boste z raznimi domačimi specialitetami na žaru in domačo odprto kapljico. Vabljeni 4361 Hotel Alpe-Adria Radovljica vabi vsako nedeljo ob 18. uri na PLES. Senčni vrt, specialitete na žaru 4362 Kegljaški klub Simon Jenko Pod-reča priredi za svoje 20-obletnico dne 19. junija 1977 ob 15. uri PROSLAVO združeno z veliko VRTNO VESELICO in nagradnim KEGLJANJEM, ki je že v petek, 17. junija ob 16. uri. Za ples in razvedrilo bo poskrbel ansambel Korali. 4363 Dijakinje srednje ekonomske šole iz Kranja prirejajo danes 17. junija v Dupljah PLES ob 19. uri. Igra skupina Selekcija. 4383 OO ZSMS Begunje prireja vsako soboto PLES ob 20. uri. [gra skupina Selekcija. 4384 GASILSKO DRUŠTVO VOGLJE priredi VELIKO VRTNO VESELICO v nedeljo, 19. 6. 1977, ob 16. uri. Igral bo priznani ansambel GORENJCI, pela pa bosta FRANC KOREN in MARIJA KUNČIČ. V soboto pa prirejamo KRESNO NOČ. Igral bo ansambel ROMB. Pridite, dobro boste posreženi. Organiziramo tudi srečolov in kegljanje. prireditve Društvo upokojencev Šenčur vabi člane in ostale krajane na izlet 22. 7. ZAHVALA Ob izgubi naše dobre in nepozabne žene, mame, sestre in tete Rozalije Novak roj. Jenko Petrove mame iz Jame št. 16 se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala velja dr. Mariji Sajovic za zdravljenje, dobrim sosedom za pomoč in duhovščini za spremstvo, poslovilne besede ter podjetju Central Kranj za vso nudeno pomoč. Žalujoči: mož France, hčerka Francka in hčerka Milka z družino, brata, sestre, nečakinje ter ostalo sorodstvo. Jama, 16. junija 1977 ...... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega in nepozabnega moža, očka, sina, starega ata, brata in strica Franca Kolar j a roj. 1909 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in zasuli njegov grob z venci in cvetjem. Posebna zahvala tudi vsem tistim, ki so nam pomagali in stali ob strani ob težkih trenutkih in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anica, sinovi z družinami, mama, sestri in ostali sorodniki Kranj, 11. junija 1977 Oropal turistko V nedeljo, 12. junija, okoli 20. ure je neznanec na cesti med Bledom in Boh. Belo v Mačkovcih oropal finsko državljanko Kunnari Helene Anniki (roj. 1954). Skupaj s sestro sta pripotovali iz Italije in sta bili namenjeni na Bled. Ze v Ljubljani sta se sestrama pridružila dva moška, od katerih se je potem, ko so v Lescah izstopili iz vlaka, eden sestrama pridružil s pretvezo, da je doma z Bleda in da jima bo pokazal pot do počitniškega doma. Ze med potjo proti Bledu je tujki hotel zvabiti na stransko pot, vendar sta se temu izognili. Ko pa so prišli na Bled, je tujki prepričal, da morata še naprej. Ko se je sestra oškodovanke za nekaj časa odstranila, je neznanec na samotnem kraju na cesti Anniki Kunnari strgal z ramen nahrbtnik, v katerem je imela denar, perilo in osebni pribor, ter izginil v mraku. V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 71. letu starosti nepričakovano za vedno zapustila naša ljubljena žena, mama, stara mama, prababica in teta Marta Lavrič roj. Jenko Pogreb nepozabne pokojnice bo v Naklem izpred hiše žalosti v petek, 17. junija 1977, ob 16- uri popoldne. Žalujoči: mož Miha, otroci Ani, Marti, Meri, Mišo, Ivo, Boris in Edo z družinami, vnuki in ostalo sorodstvo V Naklem, 15. junija 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta Jožeta Javornika železniškega upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrazili sožalje. Hvala za vse tople, sočustvujoče besede vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo poslednjo pot in mu darovali toliko lepega cvetja, ki ga je vse življenje tako zelo ljubil. Topla zahvala g. kaplanu Lojzetu Grebencu iz Šmartina za lep pogrebni obred in tolažilne besede. Naša zahvala tudi kvintetu Gorenjci iz Naklega in upokojenskemu pevskemu zboru za žalostinke ter zvonarjem s Trstenika, ki so se očeta spomnili in se od njega . poslovili v njegovi rojstni vasi. Žalujoči: žena Marija, sinova Jože in Janez z družinama Kranj, 15. junij 1977 ZAHVALA Kot je živel skromno, tako tiho nas je zapustil naš mož, ata, brat, stari ata, pradedek in stric Franc Štibilj Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste ob težkih trenutkih sočustvovali z nami in nas tolažili. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste ga spremili na zadnjo pot. Prav tako prisrčna hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, pevcem za ganjeno petje. Zahvaljujemo se č. duhovnikoma za resnično nepozabni pogreb. Najlepše se pa še posebej zahvaljujemo č. g. župniku za njegov ganljiv poslovilni govor. Še enkrat naša iskrena zahvala Žalujoči: žena Marija in hčerke: Ivanka, Jožica, Anči, Poldi, Minka, Albinca, Angelca, Cilka, Francka in Betka z družinami Vešter, 17. junija 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje mame, sestre, tete in svakinje Ivanke Jane se iskreno zahvaljujemo v sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, izrečena sožalja, denarno pomoč in za tolažilne besede. Posebna zahvala zdravnikoma primarij dr. Finkovi in dr. Petriču, medicinskemu in strežnemu osebju na oddelku 100 Bolnišnice Golnik. Zahvala tudi kolektivu Iskre in pevcem ter župnikoma iz Šmartna in Besnice za pogrebni obred. Neutolažljivi: sin Franci, sestre, brata, nečaki, nečakinje ter ostalo sorodstvo Nenadna smrt V soboto, 11. junija, nekaj po 16. uri je v Kulturnem domu v Ribnem nenadoma umrl Jože Mužan (roj. 1943) doma z Rib-nega. Pokojni je upravljal z reflektorji za osvetljevanje odra za prireditev, na kateri so se zbrali težji invalidi z Gorenjske. Ker razsvetljava ni bila v redu, jo je Mužan popravljal: ko pa so zaslišali njegov vzdih, je bilo že prepozno. Ugotovljeno je bilo, da je v ohišje reflektorja prišlo v stik z elektriko. Točen vzrok smrti pa bo odkrila obdukcija, ki jo je odredil preiskovalni sodnik. Skočil z žičnice V ponedeljek, 13. junija, okoli 17. ure sta na zgornjo postajo žičnice Vitranc prišla zakonca britanska državljana Amelika Sladiš in John Jenkines. Na žičnici ni bilo nikogar, žičnica pa se je še vrtela. Zato sta sedla na sedeže proti dolini; pri osmem stebru pa se je žičnica ustavila, ker jo je žičničar, ko se je pripeljal v dolino, izklopil, ne da bi seveda vedel, da sta na sedežih še potnika. Potem ko sta sedela na stoječi žičnici že kako uro, se je John Jenkines odločil za skok s sedeža, pri tem pa si je zlomil roko in rebro. Kljub temu se je napotil v dolino in obvestil žičničarja, ki bi moral po pravilih, potem ko je ustavil žičnico, peš v dolino. Žičničar je spet pognal žičnico, da se je Amelika Sladiš lahko spustila do spodnje postaje, njenega moža pa so prepeljali v jeseniško bolnišnico. TURISTIČNO DRUŠTVO BEGUNJE išče najemnika za gostišče v Dragi Informacije dobite na telefonski št. 064 75-363 ali 75-367. Pismene ponudbe sprejema TD Begunje do 30. junija 1977. Gorenjski sejem prvak KRANJ — Z zaostalim koloni se je kotiralo letošnje občinsko prvenstvo v rokometu. Sodelovalo je fleset ekip, prvo mesto pa so nepričakovano toda povsem zasluženo osvojili rokome-(asi Gorenjskega sejma. Tekmovanje je bilo Športno rekreativnega sistema Najboljši strelec je bil Febjan i/, Besnice, najbolj groba ekipa pa moštvo Dupelj. Izidi: Veterani : Zabnica 28:23 (13:14), Sava : Mesnica 27:26 (15:12), Preddvor : Gor. sejem 24:28 (11:12), Duplje : Krvavec 26:26 (16:11), Storžič : Huje 10:0 b.b Lestvica: Gor. sejem Preddvor Veterani Sava Zabnica Krvavec Duplje Storžič Besnica Huje » 8 9 6 257:220 291:236 213:192 239:246 238:217 224:227 200:213 179:188 189:208 163:238 Najboljši strelci: Febjan (Besnica) 77 golov, Vidic (Preddvor) 72, Toporš (Duplje) 70, Ba.šar (Gor. sejem) 68, Zorman (Sava) 61, Dolenc (Sava) in Pire M. (Krvavec) 60, K lavora (Veterani) 59, Krampi (Gor. sejem) 55, Gašperlin (Zabnica) 52, Petrač (Golnik) itd. Najbolj disciplinirana ekipa je bil Storžič (Golnik) 19. min. izključitev, največ izključitev pa so imele ekipe: Sava 38, Preddvor 47 in Duplje 52 minut. Med posamezniki pa je bil največkrat izključen Rakovec (Duplje) 21 minut, sledita Zorman (Sava) 20 minut, Vidic (Preddvor) 15 min. itd. J. Kuhar nesreče PADEL S KOLESOM Kranj — V torek, 14. junija, je na Cesti Staneta Žagarja v Kranju nenadoma padel s kolesom 12-letni Bojan Pintar iz Šenčurja. Bojan se je peljal proti Kranju in je pri hiši št. 55 nenadoma padel in obležal nezavesten. Cez nekaj minut je pripeljal voznik osebnega avtomobila Simeone Stojakovič iz Šenčurja, ki je otroka pobral in odpeljal v ZD Kranj, od koder so ga prepeljali na zdravljenje v ljubljansko polikliniko. NEZGODA NA PREHODU Jesenice — Na Cesti maršala Tita na Jesenicah se je v torek, 14. junija, popoldne pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Ana Žnidar (roj. 1915) z Jesenic je peljala proti Javorniku in na prehodu za pešce pri trgovini Slovenijalesa zadela Darijo Jenko, staro 7 let, ki je z desne strani pritekla na prehod. Lažje ranjeno deklico so prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so jo zadržali na zdravljenju. L. M. TEKSTILNI CENTER KRANJ TOZD ŠOLSKI CENTER sprejema ponudbe za rušenje pritličnega objekta v Kranju Staneta Žagarja 33, v tlorisni izmeri 200 kv. m. Ponudbe se sprejemajo do srede, 22. junija do 12. ure v tajništvu Šolskega centra Kranj, S. Žagarja 33, kjer dobite tudi podrobnejše informacije. Prvo kolo za jugoslovanski pokal KRANJ — V prvem kolu tekmovanja za jugoslovanski rokometni pokal na področju občine Kranj so presenečenje pripravili rokome-taši Mesnice z zmago nad ekipo Dupel j. Pred-dvorčani pa so dobili srečanje z ekipo Krvavca z rezultatom 10:0 brez borbe, ker Cerkljanci sploh niso prišli na srečanje v Preddvor, Izidi: Preddvor : Krvavec 10:0 b.b., Sava : Huje 32:28 (11:17). Gor. sejem : Veterani 24:2.1 (11:11), Zabnica : Storžič 34:17 (19:9), Mesnica : Duplje 31:29 (17:10) V drugem kolu bosta srečanji Zabnica : Preddvor in Mesnica : Sava. J, Kuhar Pionirji za prvaka SRS KRANJ - Domači teniski klub Triglav bo na svojih igriščih stadiona Stanka Mlakarja jutri in v nedeljo organizator pionirskega teniškega prvenstva SR Slovenije. V konkurenci mlajših in starejših pionirjev in pionirk bo v vsaki kategoriji nastopilo po šestnajst najboljših iz SRS. Turnir se prične oba tekmovalna dneva ob 8. uri, vsi nastopajoči pa so si pravico nastopa pridobili na predhodnih kvalifikacijah. In kaj lahko pričakujemo od domačih teniških naraščajnikov? Pri mlajših pionirjih lahko pričakujemo dobro uvrstitev Piska in Filipčiča, pri starejših pa bo vsekakor zanimiv nastop Arha. Arh je namreč lanskoletni prvak pri mlajših, vendar bo letos nastopil v konkurenci starejših. Ker je Arh že skoraj deset mesecev v Rusiji in od tam prihajajo razveseljive vesti; saj pridno trenira, na pionirskem prvenstvu Rusije pa je dosegel visoko uvrstitev. Ze to potrjuje, da bo tudi tu med prvimi favoriti za prvi naslov tudi med starejšimi pionirji. Pri pionirkah se največ pričakuje od Tratnikove. -d h ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tete Ivane Piber iz Zg. Bele pri Preddvoru se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, pevcem iz Zg. Bele, dr. Zgajnar Miranu, gospodu župniku, ter kolektivu ISKRA Kranj — TOZD orodjarna za izraze sožalja, podarjene vence in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni r PORTRET TEDNA Trifko Bandžur: Samo z ljubeznijo do vaterpola se ne da igrati KRANJ — Ni naključje, da je gost nase rubrike danes prvi mož članskega vaterpolskega moštva Triglav, njihov poklicni trener Dubrovčan Trifko Bandžur. Sezona tega atraktivnega vodnega športa se namreč hitro približuje. Pred vrati druge zvezne lige sta — 8. do 10. julija v Kranju in Rovinju — razigralna turnirja, ki bosta dala odgovor, katera trojica z obeh turnirjev bo nastopala v prvi šesterici. Leta bo konec avgusta dala odgovor, kdo bo prvak in novi prvoligaš. Torej na krmilu moštva, ki bo ponovno skušalo pridobiti prvoligaški status, je 46-letni Dubrovčan Trifko Bandžur-Zorž, ki ima že 15 let trenerskega dela. Svojo kariero je pričel pri tamkajšnjem Jugu. Tu je treniral mladinsko in člansko ekipo. Nato je svoje znanje razdajal v Grčiji, zadnjih pet let pa je bil trener naših izbranih reprezentantov. Čeprav je imel mnogo laskavih ponudb, se je odločil, da pride v gorenjsko metropolo in pomaga kvalitetnemu moštvu. »Čeprav vaterpolo v Kranju in Sloveniji ne napreduje,« pravi Trifko, »se bi dalo narediti veliko. Tu je vse preveč neorganizirano financiranje in če gledamo na kvaliteto športa nasploh, tega tudi ne zasluži. Ne verjamem, da to mesto ni športno mesto. Ravno obratno je. Vprašanje, ki si ga postavljam, je ali se pri športu tu dela premalo in pa kako se dela. Rekreacija ima veliko moč in je pravilno zastavljena, toda zavedati se moramo, da iz rekreativcev ne bomo vzgojili dobrih posameznikov. To je mesto z bogato industrijsko razvejanostjo. Delovni človek, ki daje določen del svojih denarnih sredstev za šport, je po napornem 42-urnem delavniku željan kvalitetnih športnih prireditev. Tega pa mu v Kranju razen nekaj izjem ne dajete. In če se povrneva k vaterpolu. V samem mestu je dovolj kvalitetnih igralcev, ki jim skrivnosti te igre niso tuje. Moštvo je tako, da je normalno, da računamo z uvrstitvijo v prvo ligo. Toda o tem je treba razmišljati že sedaj, saj bo pozneje prepozno. Zavedati se moramo, da se samo z ljubeznijo do vaterpolske igre ne da igrati. V ekipi — Rebolj, Vidic, (vratarja), Zmago in Miro Malavašič, Nadižar, Krašovec, Velikanje, Švarc, Čalič, Vukanac. Strgar, Kuhar in Starina, ki pa je najbrž zaradi bolezni za to sezono »izgubljen«, Balderman in Švegelj sta v JLA, Mohorič in Kodek sta prenehala - je več kot polovica igralcev, ki so neposredni proizvajalci, ostali pa dijaki in študentje. In če pridemo v višje tekmovanje, je le-te treba pravilno stimulirati, da bodo lahko tri do štiri ure na dan trenirali. Drugače je nesmiselno, da v njej sploh nastopajo. Tudi pogoji za trening niso najboljši. Zimski bazen je le za nabiranje kondicije. Naj še enkrat poudarim: Za igranje v prvi ligi je kvaliteta, toda treba je o njej razmišljati že sedaj.« »Žorž« ima pri vsem tem prav. Kako premostiti zaostalo miselnost, da se vaterpolo da igrati samo z voljo in zaljubljenostjo. Res je težko trenirati in igrati, če ti šport ne nudi nič drugega kot užitek, posebno pa še sedaj, ko pri splošnem ljudskem odporu in jugoslovanski armadi potrebujemo zdrave ljudi. Vaterpolisti pa vsekakor so, saj pridno nabirajo kondicijo na suhem in v vodi. D. Humer Na Peteroboju '77 najuspešnejši športniki Železarne Jesenice JESENICE — Tu je bila osrednja letošnja športna manifestacija v počastitev velikih partijskih in Titovih jubilejev. V železarskem središču so 11. junija namreč potekale desete jubilejne športne igre gumarjev, kovinarjev, steklarjev, kemikov in železarjev pod naslovom Peteroboj 1977. Nastopilo je 335 športnikov in športnic iz Save Kranj, Donita Medvode, Steklarne Hrastnik, Ferralita Žalec in Železarne Jesenice. Tekmovalci so se pomerili v sedmih športnih disciplinah, in sicer v odbojki, malem nogometu, streljanju z zračno puško, šahu, namiznem tenisu, rokometu in kegljanju na asfaltu. Prireditelj letošnjega peteroboja je bil koordinacijski svet ZSMS Železarne, pokroviteljstvo nad tem srečanjem delavcev-športnikov pa je prevzela Železarna Jesenice. Tako kot na lanskem peteroboju v Kranju so tudi tokrat največ uspeha imeli športniki jeseniške Železarne, ki so bili najboljši kar v petih Panogah. Tako so osvojili tudi velik prehodni Pokal, ki so ga letos na novo izdelali v Steklarni Hrastnik. Omeniti velja, da ta športna manifestacija ni imela le izrazito tekmovalni značaj; srečanje delavcev iz petih kolektivov različnih gospodarskih panog je obenem pomenilo tudi korak k zbližanju teh kolektivov, h krepitvi tovarištva in medsebojnega spoznavanja, In še eno posebnost je imel letošnji peteroboj na Jesenicah. Organizatorji so se odločili, da na tem srečanju združijo kulturno in športno udejstvo-vanje delavcev. Tako so si v soboto udeleženci v športnem parku v Podmežaklji lahko ogledali tudi likovno razstavo delavcev Železarne in hkrati aktivnih članov jeseniškega Dolika. Janko Korošec in Pavla Lužan sta razstavila več uspelih likovnih del z motivi gorskega sveta. Rezultati — odbojka: moški: 1. Železarna 8 točk, 2. Ferralit 6, 3. Sava 4; ženske: 1. Železarna 4, 2 Ferralit 2, 3. Sava 0; streljanje z zračno puško: moški — posamezno: 1. Otrin (Železarna) 176 krogov, 2. Verač (Steklarna) 174, 3. Tutner (Steklarna) 169, ženske: 1. Otrin (Železarna) 162, 2. Kralj (Železarna), 160, 3. Verač (Steklarna) 157; moški — ekipno: 1. Steklarna 675, 2. Železarna 671, 3. Sava 596, ženske: 1. Železarna 455, 2. Steklarna 451, 3. Ferralit 305; kegljanje na asfaltu — moški posamezno: 1. Savnik (Železarna) 454 kegljev, 2. Hasanbegovič (Železarna) 452, 3. Gnidič (Steklarna) 449, ženske: 1. Bele (Donit) 431, 2. Mustač (Steklarna) 417, 3. Končan (Donit) 400; moški ekipno: 1. Železarna 2580, 2. Donit 2559, 3. Steklarna 2528, ženske: 1. Sava 1472, 2. Steklarna 1454, 3. Železarna 1448; mali nogomet: 1. Ferralit 7 točk, 2. Steklarna 7, 3. Sava 4; šah: 1. Železarna 12,5 točk, 2. Steklarna 10, 3. Sava 7,5; namizni tenis: 1. Železarna 8 točk, 2. Donit 6, 3. Sava 4; rokomet: 1. Železarna 8 točk, 2. Sava 6, 3. Donit 3; skupni vrstni red: 1. Železarna Jesenice 31 točk, 2. Steklarna Hrastnik 22, 3. Sava Kranj 21. Za najbolj vzorno ekipo na Peteroboju 1977 je bila izbrana ekipa Ferralita Žalec. J. Rabič Otvoritev Peteroboja 1977 v športni hali v Podmežaklji. Na sliki ekipa športnikov Donita Medvode. Mlajši pionirji odlični Kranj — Pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Stražišče je bilo v torek na igrišču osnovne šole Lucijan Seljak občinsko tekmovanje za Mali atletski šolski pokal 1977 za mlajše pionirje in pionirke. Tekmovanje, ki se ga je Udeležilo okoli 210 učencev in učenk 5. in 6. razredov sedmih osnovnih šol, je organizirala osnovna šola L. Seljak v počastitev krajevnega praznika Stražišča. Najboljši rezultat pri pionirjih je dosegel Sevšek (M. Valjavec) s 627 cm v skoku v daljavo, odlična pa sta bila tudi Rihtaršič (S. Jenko) v teku na 60 m in Stros (L. Seljak) v skoku v višino. Pri pionirkah sta se z odličnimi rezultati izkazali Rantova (F. Prešeren) v skoku v višino (146 cm) in Krničar-jeva (J. B. Tito) v skoku v daljavo (445 cm). Z minimalno prednostjo je v ekipni razvrstitvi pri pionirjih zmagala osnovna šola M. Valjavec, pri pionirkah pa osnovna šola L. Seljak. REZULTATI: Pionirji - 60 m: 1. Rihtar-iič (SJ) 7,7, 2. Ivanuša (LS) 8,4, 3. Bogataj (SJ) «A 4 Baiželj (LS) 8.6; 600 m: 1. Majcen (FP) 1:45,9, 2. Jagodic (DJ) 1:50,7, 3. Skrinjar (M V) 1:53,6; daljava: 1. Sevšek (MV) 527, 2. Grašič (FP) 472, 3. Silar (FP) 460; višina: I. Stros (LS) 145, 2. Stirn (LS) 135, 3. Koražija (FP) 130; žogica: 1. Porenta (MV) 54,0, 2. Stirn (LS) 52,0, 3. Avsec (MV) 52,0; vratni red: 1. M. Valjavec 529, 2. L. Seljak 528, 3. F. Prešeren 526.4. S. Jenko 424, 5. D. Jenko 424, 6. J. B. Tito 363, 7. S. Mlakar 345 točk. Pionirke - 60 m: 1. Treven (LS) 8,5, 2. Zar-nik (MV) 8,8, 3. Zore 9,0, 4. Kalan (obe LS) 9,1; 600 m: 1. Mohar (SJ) 1:59,4, 2. Dagarin (LS) 2.01,2, 3. Romih (MV) 2:01,8; daljava: 1. Krni-čar (JB) 445, 2. Jerala (FP) 440, 3. Murselovič (LS) 436; višina: 1. Rant (FP) 146, 2. Nedeljko 135, 3. Podlipnik (obe LS) 130; žogica: 1. Sku-bic (FP) 43,0, 2. Savs (MV) 41,0, 3. Benedičič (SM) 40,0; vratni red: 1. L. Seljak 795, 2. F. Prešeren 764, 3. J. B. Tito 570, 4. M. Valjavec 545, 5. S. Jenko 387, 6. D. Jenko 372, 7. S. Mlakar 331 točk. I. Kavčič 10 10 0 449:235 20 11 9 2 524:365 20 10 8 2 457:238 18 9 9 0 326:176 18 11 7 4 454:347 18 11 6 6 411:309 17 11 4 7 332:482 16 11 5 6 270:285 13 11 3 8 215:419 13 11 110 121:361 5 11 1 10 65:245 3 11 1 10 69:278 3 M.Čadež Prvi del trim košarke končan Kranj — Košarkarske ekipe, ki so nastopale v C skupini občinskega prvenstva v Kranju, so zaključile spomladanski del prvenstva. Kljub tekmi manj, je v vodstvu ekipa DIJAŠKEGA DOMA, medsebojno srečanje med omenjeno ekipo in ekipo KS Huje-Planina-Čirče A pa bo lahko odločalo o spomladanskem prvaku. V 11. kolih spomladanskega dela prvenstva je bilo skupaj odigranih kar 66 tekem. Večina nastopajočih ekip je tekmovanje vzela precej resno, so pa tudi ekipe, ki niso redno prihajale na igrišče, vendar to ni vplivalo na zanimivo tekmovanje. Komisija za košarko pri TKS Kranj je že tudi sprejela predlog, da se povečata A in B ligi in ho s tem omogočeno, da se bo v višje tekmovanje vključilo večje število prvouvrščenih ekip v posameznih občinskih ligah v prihodnjem letu. Lestvica: Dijaški dom Kranj Ratrag Šenčur Sava B Kranj KS Huje-Planina-Cirče KS Bitnje KS Orehek-Drulovka ŠD Jakob Štucin KS Huje-Planina-Čirče B Odred stražnih ognjev Partizan Visoko KS Zlato polje KS Preddvor V nedeljo šahovski dvobojna Bledu V nedeljo, 19. junija, ob 10. uri se bo na Bledu začel šahovski dvoboj Gorenjske proti reprezentanci občin Domžale in Kamnik na 50 deskah. Na vsaki strani bo nastopilo po 5 seni-orjev, 25 članov, 4 članice, 4 mladinci, 4 mladinke, 4 pionirji, 4 pionirke. V lanskoletnem dvoboju, ki je bil v Domžalah, so zmagali Gorenjci s 56:44. V. P. Gorenjsko prvenstvo v balinarskih parih Radovljica — Na gorenjskem prvenstvu v balinarskih parih, ki ga je v začetku junija organizirala Gorenjska balinarska podzveza na baliniščih v Lescah, Radovljici in v Šk. Loki je sodelovalo 18 parov iz devetih balinarskih klubov. Po napornem in do zadnjega trdoživem merjenju moči in spretnosti si je priboril naslov prvaka Gorenjske par Jože Rebec — Janez Humerca iz BK Radovljica. Vrstni red: 1. Rebec — Humerca, 2. Novak - Ross (-BK Huje-Kranj), 3. Kozamernik -Uran (BK Jesenice), slede pari BK Lesce, BK Žiri, BK Jesenice II — itd. Zmagovalca sta prejela pokal Gorenjske podzveze za balinanje, prvi trije pari pa so se uvrstili na republiško prvenstvo v parih, ki bo v soboto in nedeljo 25. in 26. junija v Škofji Loki. JR Uspel orientacijski tek Kranj — V nedeljo, 12. junija je bilo na pobočjih Smarjetne gore v Stražišču že tradicionalno 3. tekmovanje v orientacijskem teku, za pokal Kranja, ki se ga je udeležilo 18 ekip, med njimi tudi nekaj najboljših s slovenskega prvenstva. Moška ekipa Partizana Ljubno in ženska TRIM kluba Sava sta z osvojitvijo prvih mest ponovno dokazala, da uspeh na republiškem prvenstvu ni bil slučajen. Zanimiv je bil tudi zagrizen boj veteranov, ki se je končal z zmago stražiških veteranov. Močno pa se je kazala odsotnost ekip iz šol in skromna udeležba tabornikov. Pohvaliti velja dobro organizacijo in prizadevnost sodnikov A K Triglav. Rezultati - veterani: 1. TRIM klub Sava 0:55,09, 2. Partizan Kranj 1:07,13; članice: 1. TRIM klub Sava 0:49,20, 2. Partizan Kranj 0:55,09, 3. Partizan Pirniče 1:40,43; mladinci: 1. OO ZSMS Stražišče 0:57,58, 2. ZTS Modri lan Kokrica 1:39,22, 3. ZTS Kokrški odred Kranj 2:57,10; člani: 1. Partizan Ljubno 0:53,58, 2. OO ZSMS Stražišče 1:08,50, 3. LTH Škofja Loka 1:11,30, 4. Kondor Godešič, 5. Jezero Zbilje, 6. Partizan Pirniče. M. Miklavčič Lokostrelska reprezentanca na Madžarskem Kranj — Desetčlanska reprezentanca Jugoslavije se je v Estergomu udeležila velikega mednarodnega turnirja, kjer so sodelovale re- Prezentance Avstrije, Belgije, Luxemburga, oljske, Češkoslovaške, NDR in Madžarske. V izredno težkih vremenskih razmerah (38 stopinj v senci) je največ vzdržljivosti pokazal Bojan Postružnik, ki je premagal vse favorizirane domačine in reprezentante Belgije. Oba Kranjčana sta streljala solidno. Aci Oblak je zasedel 11. mesto, medtem ko je bil Miha Fock 21. Ekipno je reprezentanca Jugoslavije osvojila 1. mesto. Lokostrelski »cirkus« se nadaljuje v soboto in nedeljo v Italiji, kjer se bodo najboljši loko-strelci pomerili za veliko nagrado Gorice. M. F. Skoki v Stražišču V počastitev krajevnega praznika Stražišča bo smučarski klub Triglav organiziral meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih na 15-metrski skakalnici a plastiko v Stražišču. Tekma bo v nedeljo, 19. junija, ob 10. uri. pomerili ae bodo najmlajši skakalci v treh kategorijah: starejši in mlajši pionirji ter cicibani. Tekmovanje bo tudi ekipno za pokal KS Stražišče. Poleg najboljših slovenskih pionirjev in cicibanov so ae za tekmovanje prijavili tudi skakalci iz Avatrije. Nedeljska prireditev je uvodno tekmovanje v sezono tekmovanj na plastičnih skakalnicah v Kranju. J. J. Med osmerico jugoslovanskih kolesarskih reprezentantov - Zakotnik in Frelih (Rog), Bedekovič in Bobovčan (M. C. Zagreb), Hukič (Partizan Beograd) in Arsovski (Skopje) - ki se v Preddvoru pripravljajo na drugi del kolesarske sezone, sta tudi Kranjčana Bojan Ropret in Mirko Kraker. Z njimi sta zvezni kapetan in trener Dragiša Ješič in trener kranjskih kolesarjev Franci Hvasti. Priprave bodo končali jutri, ko se bodo udeležili dirke za nagrado veteranov v Ljubljani. Po dirki bo izbranih Šest reprezentantov, ki bodo nastopili v A reprezentanci na dirki Po Jugoslaviji 26. junija. (H. J.) — Foto: F. Perdan OBČINSKA VATERPOLSKA TRIM LIGA V nadaljevanju brez presenečenj KRANJ — V letnem bazenu so s prvim kolom nadaljevali vaterpolisti v občinski trim ligi. Deveterica moštev, ki je to zanimivo tekmovanje pričela v zimskem bazenu, je tudi v letnem pokazala dobro vaterpolsko pripravljenost. V tem kolu smo gledali zanimive in dokaj kvalitetne obračune. Tretja ekipa Triglava je šele v zadnjih minutah morala priznati premoč favoriziranim igralcem Vodovodnega stolpa, Kamnik pa se je dovolj namočil s kombinirano ekipo Iskre in Planike. Gimnazija je odpravila Radovljico, Ikos pa Vodovodni stolp II. Izidi: Gimnazija : Radovljica 12:3, Kamnik : Iskraplan 11:6, Vodovodni stolp I : Triglav III 9:7, Ikos : Vodovodni stolp II 11:6. Lestvica: Kamnik 9 8 0 1 123: 63 16 Vod. stolpi 9 8 0 1 118:61 16 Ikos 9 7 0 2 114: 60 14 Gimnazija 9 5 1 3 100: 73 11 Iskraplan 9 5 1 3 96: 68 11 Triglav III 9 3 0 6 57: 88 6 Ditis 8 1 0 7 40: 85 2 Vod. stolp III 9 1 0 8 43:116 2 Radovljica 9 1 0 8 34:112 2 Pari X. kola: Ditis : Ikos, Triglav III : Gimnazija, Iskraplan : Vodovodni stolp I, Vodovodni stolp II . Kamnik. -dh OBČINSKE NOGOMETNE LIGE Triglav in Tržič prvaka Nogometno prvenstvo Gorenjske je bilo v nedeljo končano z zadnjimi tekmami. V občinski ligi Kranja je 1. mesto osvojil kranjski Triglav, v medobčinski ligi Radovljica-Tržič-Jesenice pa je zmagal Tržič. Rezultati zadnjega kola — občinska liga Kranj: člani: Korotan : Šenčur 8:1, Sava : Primskovo 2:1, Naklo : Triglav 2:0, Britof : Filmarji 1:4. Mladinci: 2:4. Lestvica: Jesenice Tržič Bled Lesce Bohinj Bled : Tržič 2:2, Bohinj : Jesenice 30:13 21:13 18:14 11:21 10:29 12 11 9 6 Lestvica: Triglav Naklo Sava Šenčur Primskovo Korotan Filmarji Britof 14 9 14 9 14 8 14 7 14 14 14 2 28: 9 4 37:20 4 27:11 6 29:32 5 30:28 7 35:35 8 23:35 14 2 0 12 15:54 21 19 18 15 13 12 10 4 Pionirji. Bled . Tržič 11.0. Bohinj : Jesenic 1:2. Lestvica: Jesenice Lesce Bled Bohinj Tržič 18: 9 20:13 23:17 17:18 8:29 P. Novak 10 10 9 6 3 B skupina: Kokrica : Trboje 2:0, Podbrezje : Grintavec 3:0. Lestvica: Podbrezje Trboje Kokrica Preddvor Grintavec 8 5 2 1 23:11 12 8 5 12 23:15 11 8 4 2 2 24:21 10 8 2 15 18:27 5 8 0 2 6 12:26 2 zunaj konkurence Primskovo B 10 5 1 4 31:20 11 Medobčinska liga Radovljica-Tržič-Jesenice: člani: Plamen : Lesce 1:7, Bled : Tržič 1:4, Bohinj: Jesenice 3:5. Lestvica: Tržič Lesce Jesenice Bohinj Bled Plamen 10 10 10 6 10 10 10 31:11 30:11 24:22 16:22 12:19 20:48 16 14 13 9 6 2 Plavalni tečaji za otroke KRANJ — Tako kot že vrsto let nazaj bo tudi letos komisija za plavanje pri tukajšnji TKS organizirala poletne tečaje za otroke neplavalce. V vseh teh letih, ko so bili ti tečaji, je skozi strokovno vodstvo učiteljev plavanja šlo več tisoč otrok neplavalcev. Zanimivo pri tem pa je, da so bili vsi tečaji odlično organizirani in da je »splavala« večina otrok. Prvi tečaj ae letos prične 20. junija ob 9. uri dopoldne, drugi bo od 5. do 15. julija, tretji pa od 20. do 30. julija. Torej, tečaji bodo pod strokovnim vodatvom učiteljev plavanja in bodo trajali po deset dni. Za vse pa je še nekaj proatih meat. Svoje otroke, od 5. leta starosti naprej, lahko prijavite na letnem bazenu in na TKS Kranj, Staneta Žagarja 27, telefon 21-176. -dh Plavalci na% tujem KRANJ — Konec tedna ae za slovenske in jugoalovanake plavalce obetajo izredno kvalitetni mednarodni nastopi. Na Dunaju in v Zurichu bosta namreč dva močna mednarodna mitinga. V avstrijski metropoli bodo nastopili Borut Petrič, Milečki, Balant, Maja Rodič in Tatjana Blažič. Le nekaj dni pozneje, 22. in 23. junija, pa bodo Petrič, Milečki, Blažičeva in Ingrid Černe nastopili še na mitingu v Bratislavi. Tako kot starejši vratniki bodo tudi mlajši imeli mednarodni nastop. V švicarskem Zurichu bodo od Kranjčanov za reprezentanco plavali Jugo viče va, Dvor-šakova, Kosirnikova, Praprotnikova in Reboljeva ter Bešter, Jocič, Marenčič, Rus in Celar. V Švici, Chiaau, bo 25. in 26. junija mednarodni miting. Tudi tu bodo nastopili Jugoslovani. Za naše barve bodo nastopili Stembergarjeva, Krsti 'Seva, Agrež in Popovi«, -dh Poletni mladinski smučarski tabor BEGUNJE - Mladi smučarji Švice, Švedske, Bolgarije in peterica naših mladincev bo od 26. junija pa vse do 9. julija na visokogorskih smučiščih Merana v Italiji preskušala nove proizvode Elana in nabirala kondicijo za prihodnjo alpsko sezono ter vadila tehniko smučanja. Pravzaprav ta tabor načrtuje begunjski Elan, ki je zainteresiran, kako se bodo obnesle smuči novega proizvodnega programa, zainteresiran pa je tudi za mlade tekmovalce, ki vozijo njihove smuči. V Elanu se namreč zavedajo, da tudi mladi smučarji veliko pripomorejo h kvalitetni izdelavi in seveda tudi prodaji. Letošnji tabor bo vodil Italijan Herman Noggler, ki že vrsto let trenira švedsko alpsko reprezentanco; poma- fala mu bosta še Jeseničan Janez mitek in bivši Švedski »as« smuka Hansson. -dh Jesenice : av 80:79 JESENICE - Pokalno košarkarsko srečanje za področni jugoslovanski pokal, Jesenice : Triglav 80:79 (43:34,69:69). Jesenice: Noč 17. Ličof 1, Bunderla 17, Smolej 5, Božič 28, Lozar 6, Šmid 6. Triglav: Košir 16, Fartek 10, Zupan 10, Sku-bic 21, Lipovac 16, Urlep 4, Hribernik 2. Ze na začetku srečanja so gostitelji dali vedeti, da gostje iz Kranja ne bodo imeli lahkega dela. Vse to se je uresničilo, saj so domačini ob polčasu vodili kar z devetimi točkami prednosti. V nadaljevanju so triglavani le uredili vrste in na koncu regularnega dela izsilili podaljšek. Toda tu so bili Jeseničani bolj spretni in zmagali le s točko, kar je bilo dovolj, da so se uvrstili v naslednje kolo. Pri tem pa je treba pripomniti, da je k jeseniški zmagi botroval tudi visoki Bunderle, ki že vrsto let nastopa v Ljubljani, .dh IKrožna dirka v Stražišču Kranj - V neueljo bo v Stražišču v počastitev krajevnega praznika krožna kolesarska dirka.Tekmovali bodo pionirji vstf kategorij, mladinci C, člani C in veteran Kot gostje bodo sodelovali tudi člani KA Adria iz Trsta. Start bo ob 9. uri prer osnovno šolo Lucijana Seljaka, kjer spreje majo prijave do pol ure pred začetkon tekmovanja. H. J. Trigl te dni po svetu Družbena prehrana nima primernih prostorov trebuh pa nas zaradi tega le redko boli Kaj se še skriva v okusnem, dišečem grižljaju hrane razen kalorij? Nevarne bakterije? Verjetno je kakšna, saj še iz šolskega znanja vemo, da nas obdajajo in so torej sestavni del našega bivanja. Drugače je seveda, kadar nastanejo pogoji za hitro in obilno razmnoževanje bakterij. Če jih zaužijemo v hrani tako razmnožene, se lahko zgodi, da zbolimo, včasih lažje, včasih težje. Potem pa krivimo ali hrano, ali posodo, ali prostor, v katerem smo jedli, osebje, ki nam je hrano pripravilo . . . Naj bo kakorkoli že, zdravstvene statistike pravijo, da nas zaradi slabe ali z bakterijami okužene hrane le redko boli trebuh. Če pa na primer vemo, da je polovica prebivalstva Gorenjske zaposlena in da je za večino zaposlenih organiziran tudi topel obrok, ki skoraj za večino pomeni tudi približno tretjino dnevne prehrane zunaj doma, potem smo lahko z neoporečnostjo naše prehrane kar zadovoljni. Takšno je tudi mnenje oddelka za higieno Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko. »V lanskem letu smo imeli« pravi vodja oddelka, dipl. vet. Peter Belehar, »na našem področju 2500 odvzemov živil, od tega 162 v delavskih restavracijah in menzah, 706 v gostiščih, 15 v šolskih kuhinjah itd. Od vseh odvzetih živil je bilo neustreznih le 8 odstotkov živil, kar je malo in še vedno v okvirih, ki so splošno priznana. Treba pa je pri tem še povedati, da je bil odstotek neustreznosti živil še za 1 odstotek nižji kot leto poprej. Vzorce živil, ki jih pregledamo v našem laboratoriju, jemljemo enkrat tedensko do enkrat mesečno: na žalost pa še ni izvedljivo, da bi jemali vzorce tudi dnevno. Dnevno jemanje živil pa bi bilo učinkovito le, če bi bil znan hiter postopek za bakteriloško preiskavo živila, sedanji namreč traja do štiri dni.« Vzroki, zakaj prihaja do neustreznosti tako v proizvodnji kot prometu živil, so kajpada različni. Čeprav se je v zadnjih dveh letih tako kot povsod drugod tudi na Gorenjskem močno povečalo število obratov družbene prehrane, ki naj vsakemu delavcu zagotove topli obrok med delom, bi bilo lahko pričakovati povečanje števila primerov neustrezno pripravljene hrane in tudi števila obolelih uživalcev. Vendar, kot so zagotovili na Zavodu, na srečo takšnih primerov ni veliko in tudi niso v porastu. Skorajda pa bi jih lahko pričakovali, saj večina delovnih organizacij svojih obratov družbene prehrane ni mogla preurediti in usposobiti za povečano pripravljanje toplih obrokov. Šibka točka večine družbenih obratov so »termalni bloki«, ki ne zagotavljajo hranjenje živil na ustrezno visoki ali nizki temperaturi, skladišča so premajhna,. tako da ni mogoče ločiti živil po vrstah, hladilnice so pretesne, razdeljevalnice hrane prav tako in še in še bi lahko naštevali. Higieniki imajo kup pripomb na organizacijo pomivanja posode, saj je le malokje možnost za pomivalni stroj, kjer pa bi ga lahko kupili, ga v tesno kuhinjo niti ni kam postaviti. Nekatere večje delovne organizacije na primer Sava, Iskra, Tekstilindus, obrat I, že pripravljajo oziroma imajo dokončane programe razvoja družbene prehrane in so tik pred rekonstrukcijo sedanjih prostorov. S številnimi obroki preobremenjene in pretesne kuhinje so torej objektivno stanje, ki ga vsaj nekatere delovne organizacije še ne morejo spremeniti. Marsikaj pa je takšnega, kar bi za dvig higiene osebja pri pripravi hrane marsikje lahko storili: »Sploh nam ni všeč, da na primer osebje v kuhinji ne more menjati delovne obleke po potrebi, da ni zaščitne delovne obleke za ročno pomivanje posode, da ne govorimo o novosti, ki se pri nas le počasi prebija, namreč o maskah, ki naj bi se nosile pri razdeljevanju hrane. Le redkokje ima kuhinjsko osebje, ki brez dvoma opravlja trdo in odgovorno delo, včasih vse premalo cenjeno, tudi svoje lastne sanitarne prostore, kaj šele lasten ločen prostor, kjer bi lahko v miru zaužilo tudi svojo malico. Kadar pa je kaj narobe s hrano, vse preradi prehitro laično okrivimo prav to osebje, čeprav se je na primer hrana pokvarila ali so se na njej razvile bakterije, ker se je čez nedeljo v hladilniku zaradi izpada elektrike temperatura dvignila.« L. M. Obisk iz Avstrije Škofja Loka — V nedeljo, 19. junija, bo prispela na obisk v Škofjo Loko večja skupina izletnikov iz sosednje Avstrije. Izlet pripravlja avstrijsko jugoslovanska družba — koroška deželna skupina, pokroviteljstvo nad njim pa so prevzeli avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. VValter Lichem, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Milan Samec, predsednik avstrijsko jugoslovanske družbe in namestnik deželnega glavarja Matthias Kras-snig, predsednik deželnega zbora in podpredsednik avstrijsko jugoslovanske družbe inž.VVilli Sereinigg ter drugi podpredsednik avstrijsko jugoslovanske družbe inž.Thomas Truppe. Gostje bodo pripotovali na železniško postajo v Škofjo Loko ob 10.30 z vlakom, ki ga bo »vlekla« lokomotiva na parni pogon. Že ob sedmi uri pa bo na glavnem kolodvoru v Celovcu izletnike pospremila na pot glasbena skupina »Aga-ton« iz Brnce. Tudi med vožnjo bodo goste zabavale glasbene in pev- Zlati znak sindikatov Ljubljana — Danes opoldne bo v prostorih kluba delegatov svečana podelitev zlatih znakov sindikatov Slovenije. To najvišje sindikalno priznanje podeljujejo vsako leto šestim sindikalnim organizacijam in petinpetdesetim posameznikom. Na Gorenjskem prejme zlati znak sindikatov osnovna organizacija sindikata Iskra O toče. Med posamezniki pa upokojenka Danila Gril iz Kranj, Franc Petkovšek, upokojenec iz Kamnika in Franc Taler, svetnik v Carinarnici Jesenice. L. B. ske skupine. Po prihodu v Škofjo Loko si bodo obiskovalci najprej ogledali mesto pod Lubnikom, nato pa jih bo pozdravil predsednik turističnega društva Škofja Loka in član komisije za prijateljsko sodelovanje Janko Oblak. Po pozdravnih besedah bo sledil kulturni program, ki ga pripravljajo glasbeniki, pevci in folkloristi. Po plesu pa bodo gostje v poznih popoldanskih urah odpotovali s škofjeloške železniške postaje nazaj proti Celovcu. -jg Zbor pionirjev v Dražgošah Zveza prijateljev mladine Slovenije organizira vsako leto tradicionalni Zbor pionirjev Jugoslavije. Letošnji zbor bo v Dražgošah in bo posvečen Titovim jubilejem, 35-letnici dražgoške bitke in 35-letnici delovanja Zveze pionirjev Jugoslavije. Na zboru bo sodelovalo 6000 pionirjev, in sicer pionirji iz Slovenije in delegacije pionirjev iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, delegacije pionirjev iz zamejstva in delegacije pionirjev — otrok-naših zdomcev. Zbor pionirjev Jugoslavije, ki bo 25. junija v Dražgošah, bo velika manifestacija prijateljstva, tovarištva, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Zbor bo obenem sklenitev množične Kurirč-kove pošte in pohoda pionirjev »Po poteh prvih partizanskih brigad in aktivistov OF«, ki se je začel konec aprila v Čebinah in je potekal skozi občine Zagorje, Hrastnik, Trbovlje, Žalec, Mozirje, Kamnik, Kranj, Tržič, Jesenice, Radovljico in poteka sedaj skozi ljubljanske občine in se ga bodo kot zadnji udeležili škofjeloški pionirji. L. B. POVODNJI V AZIJI Več dni trajajoče obilne padavine so povzročile v Indiji in v Bangladešu hude poplave. Na severovzhodu Indije je več kot 200.000 ljudi zapustilo domove v dolini reke Bramaputre. Njene narasle vode pa so doslej terjale 72 življenj. Poplave so v Indiji povzročile tudi ogromno gmotno Škodo, saj je pod vodo mnogo cest, uničena pa je tudi letina. V Banglade.su pa je ostalo brez strehe okoli 400.000 ljudi, najmanj 30 ljudi pa je izgubilo življenje. O hudih poplavah poročajo tudi iz Irana, kjer je izgubilo življenje, po prvih vesteh, več kot 30 ljudi. DKMONSTRACIJE PROTI MAFIJI Na poziv delavskih sindikatov in krščansko demokratske, komunistične, socialistične, socialdemokratske in republikanske stranke so bile v Kalabriji demonstracije proti delovanju mafije. V teh demonstracijah so obsodili umore, ki jih je zakrivila mafija ter vmešavanje mafije v vsa gospodarska in politična področja. Demokratične sile pa so demonstranti pozvali naj skupno nastopijo proti vse večjemu vplivu te podtalne organizacije v Kalabriji. VASI PRERAŠČAJO V MESTA Po rezultatih, ki jih je dal popis prebivalstva in so bili objavljeni v začetku leta, ima Romunija 21.5 milijona prebivalcev. V zadnjih desetih letih se je število prebivalstva povečalo za 2,5 milijona. Struktura prebivalstva pa je taka: 88 odstotkov je Romunov, približno 8 odstotkov je Madžarov, 1,6 odstotka je Nemcev, 2,23 Odstotka prebivalcev pa je drugih narodnosti. Popis je tudi pokazal, da živi 47,5 odstotka prebivalstva v mestih in drugih urbaniziranih naseljih in da je v minulih 10 letih več kot 50 vasi preraslo v mesta. Zazidalne površine so se od leta 1966 do konca lanskega leta povečale za 39 milijonov kvadratnih metrov. TRČILI HELIKOPTERJI Trije helikopterji so trčili v začetku tedna nad Culdroseyem v Angliji. Trčili so med vojaško vajo. Po trčenju sta se dva vžgala, tretji pa je uspel pristati. Pri nezgodi sta dve osebi izgubili življenje, eno pa pogrešajo. BREZ OČAL Čez deset ali nekaj let več bodo kratkovidni in daljnovidni lahko za vselej odložili očala in kontaktne leče. Tako napovedujejo moskovski zdravniki. Po njihovih trditvah bo mikrokirurgija lahko v nekaj minutah odpravila daljnovidnost, kratkovidnost in astigmatizem. Potreben je drobcen skalpel, s kakršnim so v minulih treh letih v Moskvi uspešno opravili že več kot 300 operacij. Človeštvo uporablja očala že približno 600 let, v prihodnje pa naj bi jih nosili le tisti posamezniki, pri katerih operacija ne bi bila mogoča. BAJKAL - OCEAN? Bajkal, ki je največje sladkovodno jezero na svetu, leži v zemeljski razpoki, ki se vsako leto razširi za dva centimetra. Morda je Bajkalsko jezero zametek novega svetovnega oceana, menijo sovjetski znanstveniki. Do teh ugotovitev so prišli po večletnih raziskavah geoloških plasti daljnega vzhoda. PRAVA SEVERNA ZIMA Švedska je bila v minuli zimi celih šest mesecev pod snegom in ledom. V remeno-■lovci trdijo, da je bila »prva prava severna zima v tem desetletju.« Do sredine aprila je led pokrival vseh 68.0(X) Švedskih jezer. V deželi so v prvih mesecih zime zaznamovali najnižje temperature po letu 1785. Na skrajnem severu je bilo celo 49 stopinj pod ničlo, na jugu in zahodni obali pa so bile padavine za 350 odstotkov pod poprečjem. Zaradi snežnih žametov je bilo to zimo na Švedskem neprevoznih 15.000 km cest. Samo za kidanje snega je dežela porabila 1,8 milijarde kron ali okoli 7,7 milijarde dinarjev. Tudi za prihodnje leto vremenoslov-ci obetajo hud mraz. NOVO CEPIVO Francozi so ponudili zdravstvu kombinirano cepivo, ki lahko z eno injekcijo varuje pred davico, otrpnim krčem in rdečkami. Novost je posebej primerna za deklice, pri katerih se še ni začela puberteta. Namen cepiva je zagotoviti imunost vsaki generaciji mladih žensk pred obdobjem, v katerem bi lahko postale matere, da bi se s tem izognili deformacijam otrok, ki jih povzročajo rdečke. UREJEN GASILSKI DOM V MOJSTRANI - Gasilsko društvo Mojstrana združuje okrog 45 članov, ki se udeležujejo vseh pomembnejših gasilskih srečanj in prireditev v jeseniški občini. Njihova zadnja največja akcija je bilo urejevanje doma sredi vasi, pri katerem so gasilcem pomagali tudi krajani. Gasilski dom je dobil novo fasado in električno napeljavo, modernizirana pa je bila tudi notranjost doma. Čeprav gasilci svoje prostore imajo, menijo, da bi kazalo v krajevni skupnosti Mojstrana začeti vseeno razmišljati o gradnji skupnega doma družbenih organizacij, (jk) — Foto: F. Perdan Varčujmo z vodo! V sedanjem sušnem obdobju se je poraba vode na območju kranjske občine povečala približno za polovico — Največ težav s preskrbo na območju Naklega — Treba bo čimprej urediti in razčistiti nekatera odprta vprašanja med Komunalnima podjetjema Vodovod Tržič in Kranj Kranj — Zaradi sedanjega nepričakovanega sušnega obdobja se na nekaterih območjih kranjske občine že kažejo manjše težave s pitno vodo. Vzrok za to seveda ni premajhen dotok v zajetjih, pač pa zaradi izredno povečane porabe vode. V Komunalnem podjetju Vodovod Kranj namreč ugotavljajo, da se je poraba nenadoma povečala kar za polovico v primerjavi z normalno. Zato opozarjajo, naj občani varčujejo z vodo, predvsem pa naj ne zalivajo vrtov, perejo avtomobilov in ni odveč, da pregledajo v stanovanjih tudi vodovodne instalacije in popravijo tesnila in podobno pri pipah, ki puščajo. Izgube prav zaradi slednjega so lahko velike. Največ težav zaradi pomanjkanja pitne vode pa imajo že nekaj časa prebivalci KS Naklo (Cegelnica, Okroglo, Strahinj) ter Duplje in Podbrezje. Tu se že skoraj redno dogaja, da posebno ob sobotah in nedeljah skorajda nimajo vode. Kje so vzroki za to, smo poprašali direktorja Komunalnega podjetja Vodovod Kranj Mladena Mihalinca. »Prebivalci KS Naklo in tudi drugih krajev v tem delu kranjske občine dobivajo pitno vodo iz skupinskega vodovoda Ko-vor — Naklo. Pred leti je bil ta vodovod zgrajen s sredstvi trži-škega in l.ašega podjetja, sredstvi Območne vodne skupnosti za Gorenjsko in tudi občani so prispevali denar. Tržiško in naše podjetje imamo torej danes ta vodovod v upravljanju. Na podlagi takšnega skupnega investicijskega programa pa temelji tudi dogovor o preskrbi pitne vode. Tako je recimo dogovorjeno, naj bi Kranj iz tega vodovoda, katerega zajetje je v tržiški občini, redno dobival 12,5 litra vode na sekundo, Tržič pa 7,5 litra. Trenutno pa je stanje ravno obratno. Dobivamo le 7,5 litra vode na sekundo, medtem ko je kot kaže poraba v tržiški občini večja od dogovorjene.« Direktor Mladen Mihalinec meni, da je za to več vzrokov. Eden je nedvomno, da se je zaradi razvoja stanovanjskega naselja na Bistrici pri Tržiču in tudi zaradi razvoja na drugih področjih v tržiški občini poraba precej povečala. Res pa je tudi, da se Naklo razširja. »Menim pa, da je posredi še eno vprašanje,« pravi Mladen Mihalinec. »Naše in tržiško komunalno podjetje kljub prizadevanjem že nekaj časa ne moreta razčistiti nekaterih vprašanj glede lastništva oziroma so-lastništva vodovoda, čeprav po moje ne bi smelo biti razlogov za to, saj je znano kako je potekala investicija tega vodovoda. Zato menim, da bi bilo treba to odprto vprašanje čimprej rešiti na ustrezni (morda) medobčinski ravni. Sicer se lahko zgodi, da bodo posledice še bolj neprijetne; posebno še, ker so pred nami in Tržičani nekateri skupni investicijski programi, kot je na primer Črni Gojzd in drugi.« Kot kaže torej pomanjkanja pitne vode na območju kranjske občine kljub sedanjemu sušnemu obdobju ne bi smelo biti, če bi se primerno omejila poraba in uredila nekatera odprta vprašanja. Sicer pa so poudarili v Komunalnem podjetju Vodovod Kranj, da v zadnjem obdboju vode niso nikjer zapirali in da niso imeli tudi nobenih okvar na napravah. Če pa se poraba v prihodnje ne bo zmanjšala, bodo kljub temu morali posebno v konicah na posameznih območjih za določen čas vodo tudi zapirati. A. Žalar f OBČINSKA MEJA Poljane — Ne da bi vse do zdaj sploh kaj slutil, da bi se jeseniška in radovljiška občina kakorkoli sporekli, divje gledali čez občinski plot. sem se oni dan brezskrbno peljal iz Gorij čez Poljane na Jesenice. Na valovih lokalnega radia sem ravno ujel tisto poskočno, ki mi gre zmeraj v srce: »Janez in Micka, v Kranj gresta po picka, vzameta koreto, povabita še teto. . .« in tako neposredno dalje (je pa že boljša kot sto zlomljenih src in suza v naših infarktnih popevkah!), ko me je nekje na Poljanah kar vrglo v šipo. Lepa in krasna radovljiška cesta se je naenkrat končala, začela se je stara pesem. Radolčani so končali tik na meji, nekaj metrov za ovinkom in basta. Radovljičani so odpeljali svojo mehanizacijo, Jeseničani jo bodo za nadaljnjih nekaj sto metrov spet privlekli; Radovljičani so rekli, no, mi smo odrajtali, oni pa kakor hočejo; radovljiški občani bodo rekli no, mi smo mi, jeseniki se bodo togotili, saj v Radovljici je itak vse bolje in tako dalje in tako naprej. Mene pa bo tam še naprej metalo, verjemite mi, da tudi od grenkega smeha ...