Poštnina plačana v gotovini. KRANJ, 17. februarja 1934. Posamezna ft+evilka 1 Din. Leto XVIII. FlJredništvo in uprava se na- S \ h a jat a v Kranju štev. 173. § Telefon štev. 73. I Naročnina do konca leta 35 D, S i polletno 20 D, četrtletno 10 D. j i Izhaja vsako soboto j Tednik za j Dopise sprejema uredništvo j do torka zvečer. Rokopisi s« I" ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. I S Za odgovor priložite znamko S Govorilne ure uredništva s ob ponedeljkih od 10. do 11. • ure dopoldne. podarstvo, socialno politiko in prosveto Brezposs.fiosi u Kranju Na merodajnih mestih v Kranju se je že neštetokrat povdarjalo, da Kranj ne pozna brezposelnih in da vlada radi industrializacije splošno blagostanje. Revščina izginja in vsepovsod vlada ugodna gospodarska konjunktura. S to trditvijo trdijo nadalje, da v Kranju ni brezposelnosti in da vsak, kdor le hoče delati, dobi dovolj dela in jela. Vendar to ni tako. Poznamo mlade izobražence, kvalificirane delavce ter navadne delavce, kateri bi radi delali, pa ne morejo dobiti dela. Kaj je temu vzrok? Le na dve stvari bi opozorili. Prvič je vzrok dvojno zaslužkarstvo. Poznamo podjetje, kjer so v pisarni zaposleni upokojeni državni nastavijenci, kateri imajo lepo pokojnino, s katero bi lahko živeli. Saj nismo principielno proti temu, da si noben vpokojenec ne bi smel poiskati službe, a glede na dejstvo, da je mnogo mladih delovnih moči nezaposlenih, ki imajo veselje in voljo za delo, se nam to ne zdi prav. Kam bodo vendar šli mladi ljudje, saj morajo vendar tudi oni živeti, nikakor ne gre, da bi starši, kateri so jih študirali in imeli z njimi že toliko skrbi, še dalje delali in garali za nje! Na mestu bi bilo, da bi službo po pisarnah prevzeli mlajši ljudje in bi se dvojni zaslužkarji umaknili s takih mest. Marsikak mlad človek bi se navadil resnega dela in bi se ne udajal postopanju in brezdelju. Seveda s tem nasvetom nekateri ne bodo zadovoljni, a dejstvo je, da takšen I sistem ni pravilen. Drugo dejstvo, ki pospešuje brezposelnost v Kranju, je pa velika množica inozemskih delavcev, v mislih imamo pred vsem kvalificirane delavce po tovarnah. Kaj vraga, ali ni naš človek dovolj inteligenten, da bi se priučil tudi kompliciranemu delu? Ali je res samo tujec zmožen? No, ne bodimo smešni in ne ponižujmo svojega lastnega naroda! Saj nimamo nič proti tujcem, a vendar smemo po vseh božjih in človeških postavah zahtevati to, da bodo po tovarnah na naši zemlji zaposleni v prvi vrsti naši delavci. V Kranju je pred leti obstojala puškarska šola, kjer so se fantje med drugim izobraževali tudi za graverje. Ko so po 4 letih absolvirali šolo, niso dobili službe v Kranju. Iti so morali in še gredo daleč po svetu. A znano nam je, da so v nekaterih kranjskih tovarnah rabili mnogo graverjev, službe pa niso dobili naši graverji, pač pa tuji. Naše so odklanjali, češ, saj s slovenskimi graverji ni nič. Dokler naših ljudi ne zaposle, je greh, če se sprejemajo tuje moči. Ali je res naš človek samo za kramp in lopato rojen? Kje je vendar kakšna instanca, ki bi imela voljo in moč v tem oziru oziru napraviti temeljito remeduro? V teh dveh naštetih dejstvih vidimo dokajšen vzrok brezposelnosti v Kranju. Čguljarska obrt In indusfriia na robu propada Gre za uničenje celega stanu. Potrebna je takojšnja odpomoč Kam s čevljarskim poklicem? Kdaj si je človek pričel krojiti obutev, ne vemo. Vemo pa dobro, da naš domači čevljarski stan še nikdar ni bil tako omalovaževan in v takšni stiski, kot je danes, ko je vsa nekdaj lepo cvetoča čevljarska obrt, ki je preživljala na tisoče slovenskih družin in jim prinašala blagostanje, — sedaj v popolnem razsulu in na robu 'propada. — Položaj je postel tako nevzdržen, da je težko najti odpomoč. Vse delo je zaspalo in predstavlja medlo senco nekdanjega življenja in gibanja, ki je utripalo v polnem energičnem ritmu in taktu od jutra do večera. Vesela pesem strojev jjo tovarnah in glasnih čevljarskih kladiv po velikih in malih delavnicah je umolknila sredi življenja, nedokončana in neizpeta. Življenje po čevljarskih delavnicah bo kmalu podobno začaranemu gradu v pravljici. Neka čarobna višja sila je začarala tudi čevljarsko obrt, da se delavnice praznijo, da orodje leži in rjavi zaprašeno v kotu, da mojstri, pomočniki in vajenci zapuščajo svoj poklic ter so se raztepli po svetu kot deseti bratje za kakršnim koli zaslužkom. Tavajo in begajo zmedeno semintje, lačni, raztrgani in bosi ter prosjačijo. Vrivajo se med zidarje, težake in tovarniške delavce, množijo vrste brezposelnih, prosijo za delo, zaslužek in kruh za sebe, za svojce, za svoje družine. V starih, dobrih časih Nekdaj je bilo drugače. Ozrimo se na preteklo dobo nazaj ;in preglejmo položaj do danes. Čevljarska obrt je pomenila nekoč samostojen in trden poklic, nudeč reden, čeprav skromen zaslužek, obenem pa je bil to spoštovan stan. Ne v tovarnah s stroji na električen pogon in s centralno kurjavo, marveč v skromnih, čestokrat lesenih izbicah se je odigravalo izvrševanje tega poklica. Trgovin s čevlji po manjših krajih in vaseh niso poznali, časopisje ni sipalo kričeče reklame, za gumijasto obutev še vedeli niso. Brez divje konkurence je čevljar oskrboval domačo, pa tudi sosedne vasi. Nekateri čevljarji so pa še posebno sloveli okrog. Obrt se je prenašala od očeta na sina, ostala je dedna, pri hiši, smatrala se je kot spoštovan in časten posel. — Ob zimskih večerih, ko je čevljar ob brleči leščerbi ali treskah s svojimi pomočniki zlasti pred prazniki pozno v noč vlekel dreto in prepeval, so se pri njem radi zbirali možje in fantje iz vasi in se prijateljsko menili. — Kljub skrbem in težavam je življenje teklo v miru in zadovoljstvu. Patrijarhalični način življenja se je zrcalil iz udejstvova-nja prednikov današnjih čevljarjev. Obrtni listi in šušmarstvo To lepo mirno idilo je prekinila doba, ko so čevljarji z drugimi obrtniki vred pričeli dvigati obrtne liste in se organizirali v raznih zadrugah. S tem hipom so prestopili ozke meje svoje vaške okolice in se pridružili večji, širši skupnosti. Sicer so bili na deželi redki obrtniki pred vojno, pred vsem do razdobja 1906—1909, ki so imeli obrtne liste, najdejo se pa tudi taki, ki ga imajo že 50 let. Zavednejši obrtniki so ustanavljali obrtne zadruge, bolniške blagajne itd. Vprašanje dosledno izvedene obveznosti obrtnih listov, začeto pred vojno, pa še danes ni rešeno. — Nasprotno je v onih časih, ko so bile odredbe manj stroge, bilo mnogo manj šušmar-stva kot danes, ko imamo moderen obrtni red in ga oblasti strogo izvajajo. — To je povzročila povojna konjunk-turna doba, ko se čevljarski stan ni več smatral, kot nekoč, za spoštovan poklic, marveč je predstavljal ziato polje, kjer se je dalo hitro obogateti. Stari obrtniki so brez intervencije oblasti znali ohraniti ravnotežje v svojem stanu. Res je pa tudi, da so danes mnogi čevljarji obrtni list radi krize vrnili, sedaj pa šušmarijo. Po vojni so mnogi mojstri radi velikega števila vajencev direktno fabricirali čevljarski proletarijat, ki se je seveda hitel osamosvojiti, kakor hitro je bilo to mogoče, in s tem silno pomnožil vrste samostojnih mojstrov. Ti mladi ljudje so v svoji neizkušenotti jadrali le toliko časa, dokler je bil veter ugoden. (Kako naj se to zlo odpravi, glej članek „Kontingentiranje čevljarske proizvodnje", objavljen v Slovencu letos meseca februarja.) Priznati pa je treba tudi to, da naval v obrtno stroko še nikoli ni bil tako velik, kot po vojni. — Zamolčati se tudi ne sme, da so bile včasih cene domačih izdelkov previsoke in v nepravem razmerju z vrednostjo blaga, na želje in okus* konzumenta se je premalo gledalo. — Take napake je v bodoče treba iztrebiti. Snet o zmedi Kam dreuIS, flosfrija? Kadar mačke ni doma . . . Komaj je kancler Dolfuss odpotoval v Budimpešto, da z ogrskimi magnati vred pomaga Italijanom rešiti Trst gospodarskega propada, je v Avstriji zaropotalo. Heimwehr, Dolfussov ljubljenec, ki pa mu je že zrastel čez glavo, je hotel izrabiti priliko in se polastiti vse obli sti, temu so se uprli soc. demokrat je, ki ne marajo, da bi jih klerikalci reševali Hitlerjeve vsiljivosti, temu so se uprli narodni socijalisti, ki bi radi čimprej izobesili Hitlerjevo vsenemško, edino odrešilno zastavo na dunajskem parlamentu, temu so se uprli komunisti in vsi nesebični prijatelji delavskega razreda, ki bi raje danes kakor jutri izobesili na stolpu rdečo, edino rešilno zastavo vseh proletarcev sovjetske Rusije in celega sveta in nastala je zmeda, kakršne nas Bog obvaruj — revolucija, najprej na Dunaju, potem pa se je kmalu razletela po vsej Avstriji! Na Dunaju so grmeli celo topovi, puške in strojnice pa skoro po vseh večjih mestih, zlasti so bili hudi boji med uporniki in vladnimi četami v Gradcu, Bruku na Muri, v Dunajskem Novem mestu in v Lincu. Bolnišnice so v teh dneh sprejele nad 10.000 ranjencev, pokopališča pa nad 5.000 mrtvih, ki so padli ne za domovino, ampak za oblast v domovini, ki pa jo je zaenkrat še obdržal kancelar Dolfuss, koliko časa pa jo bo držal, je pa drugo vprašanje. Inozemstvo pa gle-da*in čaka: Angiija^meče krivdo za vse te nemire na Italijo, Italija preži na Tirolsko, Francija sumljivo gleda Italijo, Hitlerju gre pa setev v klasje. Francija se še ni umirila Po padcu Daladierove vlade je prijel za zrahljano krmilo francoske republike bivši predsednik republike Doumer-gue. Takoj prve dni je moral prestati težko preizkušnjo: splošno stavko, ki so jo za dan 12. febr. proglasili vsi sloji francoskega naroda. Vlada je za ta dan proglasila nad Parizom obsedno stanje, pripravila pe je na stavko kakor na ofenzivo: vse vojaštvo Pariza je že nekaj dni v strogi pripravljenosti in vojni opremi pričakovalo nevarne tišine, policija je bila v močnih oddelkih skrivaj porazdeljena po celem velikem mestu, gasilci so s »svojimi »miroljubnimi* sredstvi čakali, kdaj bo treba hladiti prevročo kri — ves aparat vladp je bil na nogah, da obvaruje notranji mir Francije! Konec koncev je pa dan splošne stavke potekel skoraj popolnoma mirno; en dan po celi državi ni bilo šolskega pouka, izšel " — „Planinka", ki je ravno v nedeljo imelo eno svojih prireditev. Ali naj vse to propade radi 10.000 Din, ko je bilo že tolike žrtvovanega? Na pustni torek je priredila Jugoslovanska strokovna zveza skupina Tržič zabavni večer v dvorani »Našega doma" z uprizoritvijo igre MRoksi", ki je izpadla v splošno zadovoljnost. V »Našem domu" na Skali vpri-zori Podporno društvo »Peko" v nedeljo, dne 18. in 25. februarja točno ob pol 8 zvečer Shakespearejevo tradedijo »Othello" v petih dejanjih (prevel Oton Zupančič). Predprodaja vstopnic v trgovini ge. Perne. — Cisti dobiček je namenjen podpore potrebnim delavcem. Predostje Ulice št. 15. Minulo nedeljo je bila Cerkvena hiša v Predosljih spet polovice premajhna. Mnogo ljudi je moralo iti domov* med njimi tudi mnogo iz oddaljenih vasi. V nabito polni dvorani bo člani Dramatičnega krožka priredili Veseloigfa »Ulica št. 15* pod spretno režijo g. Alojzija Žiberta. Igra je bila kot nalašč za predpustni čas, tako da ni publike in igravcev le zadovoljila, ampak jih vse od prvega do zadnjega navdušila. Smeha je bilo več kot preveč in igravci so neprestan aplavz zaslužili. Drmota, Smola, Bunka in Pep-ček so bili Vzrok neprestanega smeha. Igravci so SVoje vloge nad pričakovanje dobro odigrali, zato zaslužijo vse priznanje. Ta Veseloigra pa naj jim ne bo voditeljica do samih smešnih iger, ampak naj podajo v bodoče tudi nekej resnih dramatičnih del. [• H R fll S T J E Na Prebačevetn je umrl 9. febr. Janez Zavrl po domače Andrejčk po dol" gi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti. Zapustil je pet preskrbljenih otrok. Pogreb se je vršil 12. febr. na pokopališče v Šenčurju. Naj mu sveti večna luč. Trstenlk Nagla smrt. V četrtek ob 10. uri je začutila Rogelj Jožefa, žena našega organista, tesnobo pri srcu in je v par minutah izdihnila. Nagla smrt tihe žene je pretresla vso našo faro, ki globoko sočustvuje z možem in otroki, ki so izgubili glavno oporo. Nagle in neprevi-dene smrti reši ñas, Gospod. KO V0R Naš novi občinski odbor je 17. januarja ly34 prevzel svoje posle. Čaka ga obilno dtla. Najprej je bilo treba sestaviti proračun za teto 1934/35, kar je bilo zelo težko, ker prejšnja občinska uprava ni napravila nobenega obračuna, dasi je upravljala občino od J. 1931 in je tudi proračun za 1. 1933 sestavila napačno. Tako je bil napačno vpostavljen v proračun za leto 1933 znesek Din 20.239^ kot dohodek, ki pa g« od nikoder dobili niso. Tako je nastal iz te postavke primankljaj Din 20.236, ki ga je morala prevzeti nova občinska uprava in bo morala zanj tudi poiskati kritje. Dalje je ob prevzemu občinske uprave znašal dolg tržiški šoli Din 14.398, ki bi moral biti plačan že koncem lanskega leta. Bi kdo rekel: Ta naj se vzame iz lanskih doklad, ki jih davkarija pobira za občino! To b; bilo vse lepo, če ne bi bila davkarija za lansko leto izplačala že vseh doklad in še Din 3578 več, kar bo zara-čunjeno že za letos. Iz c. kr. časou Pripovedujejo sodobniki. — Priobčil K. Gotovo vas zanima, kakšni so bili začetki »Gorenjca". Tiskarna, ki se v njej zdaj tiska »Gorenjec", je bila last Ivana Primoža Lampreta, ki jo je odprl 1906. Začel je tudi izhajati »Gorenjec" v tej tiskarni. Toda Lampret je zašel v težkoče. Leta 1911. je bil prisiljen, da jo proda. Pokojni dekan Koblar je osnoval Tiskovno društvo, v katero so pristopili kot člani vsi duhovniki iz okolice Kranja in tudi precej profesorjev kranjske gimnazije. Pri deželni vladi v Ljubljani je dobil za Tiskovno društvo koncesijo za izvrševanje tiskarske i)brti in poskrbel, da se je kupila Lampretovn tiskarna, ki je bila tedaj v veliki zadregi. Kupčijo je izvršil g. Ivan Pod lesnik. — S tiskarno je prešel v novo lastništvo seveda tudi »Gorenjec". Poprejšnji strogo »napredni" list je moral čez noč menjati barvo in smer. Lahko si mislite, da je bilo to zanj in za »naprednjake" tragično. Pričela se je doba medsebojnih bojev, zakaj kmalu je začel izhajati na nasprotni strani nov tednik. Vendar je list redno izhajal brez persekucij vse do izbruha svetovne vojske. S pričetkom svetovne vojske pa so se začele težave. Saj veste, kako je bilo. Če pogledate letnike »Gorenjca* iz te dobe, boste videli na vsaki strani bele lise. Močno je tedaj snežilo vse mesece — cenzura je bila hudo natančna. Dekan Koblar namreč svojega narodnega prepričanja nikdar ni skrival. Dobro se je sicer zavedal, da mu to utegne škodovati. Vendar je imel dokaj močno za-slombo v tedanjem okrajnem glavarju Schitnigu, ker sta bila prijatelja. Tako je Koblar lahko priobčeval svoje neprikrite proteste proti rekvizicijam in proti načinu, kako so se izvajale. Naši kmetje se gotovo še dobro spominjajo časov, ko je bilo treba odrajtovati pridelke, ko so skrivali in prikrivali, kjer se je dalo, pa je le še izvohal in odpeljal erar pre-nekateri voz krompirja, žita in sena. Prišel pa je čas, ko tudi Schitni-gova zaščita ni več zalegla. V Kranju se je namreč nastanila na hišni številki 18 »Kundschafterabteilung", po domače: špionski oddelek, ki smo ga takrat na-zvali „Ku- (ali pa: Kuh-) abteilung". Te „Kuh"-abteilunge so bile takrat v vsakem večjem kraju. Imele so, kakor sem Vam že povedal, nalogo, da vrše »poizvedovalno" službo med prebivalstvom. Člani teh oddelkov so bili skrajno nevarni. Prebivalstvo jih ni takoj spoznalo in jim je s svojimi lahkovernimi izjavami pogosto nasedalo. Tako so člani kranjske »Kuh"-abteilunge na pustni torek vsi šli plesat z natakaricami po kranjskih gostilnah. Marsikaj so tako izvedeli in sporočili »na pristojna mesta". Vodja kranjske »Kuh"-abteilunge je je bil Zois z Brda, kateremu je prejšnji lastnik »Stare pošte" v Kranju, g. Golob, ob prevratu na kolodvoru primazal tako zaušnico, da so Zoisu odletela očala po tleh in se je Golob sam ranil s steklom v roko. Zdaj živi Zois v Celovcu. Bil pa je najhujši izmed članov „Kuh"-abteilunge. Njegov pomočnik je bil Baebler, iz Idrije dema. Povedal Vam bom zgodbo, ki Vam bo najbolje pokazala, kakšen je bil duh v teh »Kuh"- abteilungah. Zois je šel nekoč na sprehod v Naklo. Videl j^> spotoma, kako ženske obešajo perilo. Ko pride domov, reče Baeblerju: »Samo pomisli, kako fanatično nacionalni so ti ljudje. Še ženske ti perilo izobešajo tako, da so barve videti v isti sestavi, kakor jih ima slovenska zastava..." Baeblerju pa je bilo tega dosti. Smejati se je za-začel. Čeprav je bil sam tudi hudo natančen, je pa Zoisu le zabrusil: »Tukaj se pa komedija neha!" ,, Gorenjec" je v tem času sicer neustrašeno zagovarjal svoje stališče. Vlada ga ni zatrla, zatrla ga je pa »Kuh"-abteilunga. Ta je tudi pripomogla, da je bil pokojni dekan zaradi svojega neustrašenega pisanja in delovanja — interniran. Nič ni zaleglo niti posredovanje deželnega glavarja Šušteršiča, ki so ga tedaj nazivali nekronanega vladarja kranjske dežele, pri poveljniku soške fronte. Koblar je moral iti. Vojašča oblast mu je določila za bivanje mesto Zagreb. »Gorenjec" je prenehal. Če pogledate zadnjo številko, ne najdete nobene napovedi o tem. Noč ga je vzela, niti posloviti se ni utegnil. Zaman smo skrivali uredništvo po podstrešjih. Nič ga ni moglo rešiti. Danes spet začenjate v drugih razmerah. Dekan Koblar bi vas bil vesel. Et» v. i »GORENJEC« StTíaí Pred kratkim je Vilko Mazi objavil v nekem dnevniku oklic, v katerem sporoča javnosti, da misli izdati knjigo spominov na prevratne dogodke. Prosil je bralce, naj mu pri tem poslu pomagajo ter naj mu sporočijo kake zanimive dogodke iz prevratne dobe, da jih objavi v knjigi. Radi bi pomagali pri zbiranju tega zanimivega gradiva ter navajamo le eno resnično anekdoto: V avstrijski armadi je služil oficir, Slovenec po rodu, ki pa »kranjskih Janezov* sploh ni mogel razumeti, če so govoriii slovensko. Sam je na vprašanje, kakšne narodnosti je, odgovoril po nemško: »Jaz sem Avstrijec!*, še rajši pa je izjavil, da je Nemec. Nasproti »kranjskim Janezom" je bil strožji poveljnik od pristnega Nemca, prehudičiti je hotel hudiča. Marsikateri slovenski vojak se še zdaj spominja njegovih surovosti. Pisal se je na ... ik, podpisoval se je z »... igg*. Ko pa je prisei prevrat, je nenadoma znal slovensko in se niti malo ni sramoval, da je toliko časa tajil svojo materinščino. Vedel se je, kakor da sploh nikoli ni drugače govoril. Naglo pa se jfe učil srbohrvaščine in hkratu opuščal rabo slovenščine. Če ga pobaraš, ti bo takoj zaupal, koliko je pretrpel v Avstriji zaradi svojega slovenskega pokoienja in »kako malo je falilo, da ni pao u za- tvor..." in tako dalje. Tale zavedni človek ima več sebi enakih, in tem bo bo moral sestavljalec odmeriti posebno, precejšnje poglavje. Take anekdote bi bile zelo poučne, pa tudi zabavne. (»Slovenija«) Prav tako bi bilo treba opisati tudi tiste, ki so se pisali n. pr. Weinberger, pa so se po prevratu prekrstili v Vinogradnike, ki so svoje otroke krstili poprej za Siegfriede in Adelajde, po prevratu pa jih klicali za Dušane in DeSanke, upoštevajoč takt) imenovanega »duha čaBa*. Teh anekdot bi bilo za nekaj strani dovolj. (•Slovenija«) Nesrečne slovenski čitanke. Te dni je predaval senator dr. RoSiČ, kako so jih preganjali nemški nacionalisti ob začetku vojne. Avstrijsko naučno ministrstvo jih je dalo po »zaupnih" poro-1-čevalcih (bili so to gotovo kakšni državotvorni Slovenci!) pregledati. Ti so — seVedal — ugotovili, da imajo vse polno nedržavotvornih sestavkov. In avstrijska vlada, namesto da bi bila pravična narodom v smislu lastnih zakonov, je podlegla nemški državotvornosti in prepo^-vedala vse čitanke, ki jih je izdala Mohorjeva družba. Zato tudi ni mogel biti konec Avstrije drugačen, nego je bil. GOSPODARSTVO Ï O—k.: Hekal d žlolBDretL Kakor vse panoge kmetijstva, je tudi našo živinorejo spravila iz pravega tira gospodarska križa, ki po celem svetu strahovito gospodari in male ljudi navdaja s strahom ob pogledu na bodočnost. Vendar nimamo vsega povoda, da bi nad to panogo obupavali, vzrokov ZS to imamo več. Prvi in glavni razlog za pričakovanje izboljšanja je, da je že mnogokrat bil na svetu tak položaj, ko je bilo videti, da je nadaljno življenje skoraj nemogoče, pa vendar se je po preteku kritične dobe, ko se je izzrcalil nov način gospodarskega reda, začelo prav živahno gospodarsko gibanje, ki je ustvarilo lepše in udobnejše življenjske prilike od poprejšnjih. Drugo je gotovo, da se bodo pod pritiskom hudih in neznosnih razmer narodi in države končno le zavedeli, da morajo drug drugemu stati na strani in ne nasproti. Marsikomu roji po glavi misel, kaj hočemo mi napredovati, ko je na svetu vsega preveč in napredni narodi, poleg drugega, uničujejo svojo živino in na tako neumljiv način vzdržujejo ceno živini. Treba pa je pri tem vedeti, da imajo ti narodi svojo živinorejo na neprimerno višji stopnji kot mi in da oni težek položaj izkoriščajo v to, da bodo še strožje uvedli izbiro med dobrimi živalmi in bodo na ta način vse, kar je količkaj manj odgovarjajočega, s tem izločili od nadaljne reje. Mi s temi narodi ne moremo hoditi isto pot, ker nismo vzporedni z njimi niti količinsko, kaj šele s kakovostjo naše živine. Naša zemlja more prerediti še mnogo več živali, kot jih preredi sedaj in tudi odjemavcev za živinske proizvode bo v naši državi dovolj, ker smo še vedno med številčno manj obljudenimi državami. Le način našega narodni ga gospodarstva mora nekje bolehati, da s tako silo zadevamo ob svetovno gospodarsko krizo. Pot do izboljšanja nas bo vodila le z močno organizacijo in z resnim delom. Edino pravilno se je naša živinoreja od I. 1929 organizovala v živinorejskih zadrugah. Teh je kranjski srez preprežen že skoraj v dovoljni meri, deloma je zelo napredoval tudi kamniški srez, vse preveč pa je zaostal v tem ozifu radovljiški srez. V teh Zadrugah je delo izpeljati v podrobnostih in je ne samo važna plemenska izreja in njena kontrola, temveč bo tem zadrugam izpeljati nič manj važno delo, da se vpeije iuui zadružno vnovčenje živine in vseh njenih proizvodov in ne samo mleka. Mi se še zdaleka ne zavedamo velike važnosti in nalog teh zadrug, katere so prav za prav še v povojih, in delo, ki ga sedaj vrše, je šele začetek velepoteznosti v našem malokmetijstvu. Ako in koliko časa bo do te završitve preteklo, pa je odvisno od kmetov-živinorejcev samih. Treba bo pa v naši živinoreji, poleg govedoreje, misliti na vse panoge in vse možnosti izrabiti, da se naše gospodarstvo posluži opore, ki jo ima v živinoreji. Gotovo je, da bi se s hitrimi koraki šlo vsem tem ciljem nasproti, posebno pri nas na Gorenjskem, ako bi radi pomanjkanja denarnih sredstev ne bila pri-morana Zveza živinorejskih zadrug prenehati s svojim započetim delom. Samo nekaj kmetovalec ne sme pozabiti, namreč to, da se ne sme udati malodušju radi težkih trenotnih gospodarskih prilik! Če se vda malodušju je že izgubil prihodnjost, akc pa se bo razmeram prilagodil in z zaupanjem zrl v prihodnjost, potem bomo težke čase preboleli z večjim ali z manjšim uspehom, glavno pa: vzdržali bomo in če ne nam samim, pa vsaj zanamcem zaslužili boljše čase. Razmah zadružništva. Propaganda znanih sovražnikov zadružništva ni imela zaželjenega uspeha. V letu 1933 je pristopilo 136 novih članov h Kmetijski okrajni zadrugi ter je tudi v novem letu prijavljenih precejšnje število članov. To je najboljši odgovor tistim, ki ob vsaki priliki zahrbtno nastopajo proti zadružništvu. Davčne prijave. Nekateri listi so objavili in tudi davčne uprave so razglasile, da je do konca januarja, kakor običajno vsako leto, prijaviti davčni upravi na posebnih tiskovinah poslovanje na podlagi leta 1933, in sicer za odmero pridobnine in občega davka na poslovni promet. V pojasnilo bravcem javljamo, da teh prijav hišo dolžni predložiti, ker v zadevi še hi bila izdana ministrska narer.ba v smislu čl. 105. pravilnika o neposrednih davkih itt bo tudi že davčne uprave umaknile in preklicale razglas, ki so ga vkljub tej odredbi izdale. Kadar bo Izdana zadevna naredba in ko bo objavljen razglas, bomo Čas in način vlaganja teh prijav pravočasno objavili v našem listu. Brezobrestna posojila. Kr. Danska uprava Dravske banovine je po naredbi z dne od 20, okt. 1933. pozvala vse zadruge za brezobrestna posojila in vse pomožne blagajne, da prilagode svoje delovanje navedeni naredbi in da v smislu te naredbe sestavljena pravila predlože banski upravi v odobrenje. Sedaj pa je banska uprava odklonila predložena predloge teh zadrug in blagajn ter jih pozvala, da likvidirajo sistem kolektivne prisilne štodhje. Glede na to na področju naše banovine ne more več poslovati nobena kreditna ustanova, ki se bavi š podeljevanjem brezobrestnih posojil. Prva zadruga. Dne 24. decembra 1933 je poteklo 89 let, odkar se je v RochalejU V Angliji ustanovila prva zadruga. Tridesetletnica tržaškega delavskega konzuma. Dne 3. decembra i933 je slavila ta važna zadruga tridesetletnico obstoja. Danes ima 30.000 članov, hranilnični oddelek z vlogami nad 40 milijonov dinarjev, velikanska osrednja skladišča, najmoderneje urejeno pekarno, 103 prodajalne, 27 mesarij in svojo vinarho. Zadruge in plačevanje davka. Sedanji davčni zakon predvideva, da so zadruge, ki ne dele dobička svojim članom, kakor tantijem članom upravnega odbora, proste davka. Obrestovanje vlog, ako ni večje od obrestne mere Narodne banke, ni bilo obdavčeno. Kot bistvena zahteva za navedene olajšave je seveda ta, da zadruge svoje blago prodajajo edinole svojim članom. Kakor smo zaznali, se v novem osnutku v spremembah zakona o neposrednih davkih dosedanje olajšave predrugačijo, ker predvidevajo obdavčenje zadrug in sicer : a) obdavčijo se obresti vlog z 10°/0, b) zgubi se olajšava neplačevanje davkov, ako se ugotovi, da je zadruga svoje blago prodala nečlanom. Odpis zgradarine. Na odpis zgra-darine imajo pravico oni hišni posestniki, katerim najemnik ni plačal najemnine. Ako najemnik ne plača najemnine, ga mora hišni lastnik za plačilo tožiti. Ak^p se najemnina po sodnljskem potu ni mogla iztirjati, tedaj na temelju sodne odločbe hišni lastnik prosi za odpis in sicer za čas, za katerega najemnina ni bila plačana. Prijava se mora predložiti davčni upravi najpozneje v 6 mesecih po izteku zadevnega davčnega leta. Kdor v tem času ne predloži prijave za odpis, zgubi pravico do odpisa. Zakonska zaščita trgovcev, industrijalcev in obrtnikov. Kakor se sliši, namerava kraljevska uprava izdati uredbo, s katero naj se zaščitijo navedene gospodarske panoge. Tako se je v Beogradu v tej zadevi vršil pri Zvezi trgovskih združenj sestanek gospodarstvenikov iz vse države. Na tem sestanku se je razpravljalo tudi o trgovskih dolgovih. Ugotovilo se je, da so kmetski in bančni dolgovi zaščiteni s posebnim zakonom. Zato je zahteva, da se tudi z dolgovi trgovcev postopa v skladu z določili za kmetske in bančne dolgove. Žitni trg. Cene pšenici so se zvišale, prav tako tudi cene moke. Koruza se je v znatnih množinah izvozila v Švico in Avstrijo ter je cena še nadalje čvrsta. Radi slabih dovozov se pričakuje, da se bodo cene koruze še nadalj,e zvišale. Krompir. Cene so v nadalje nespremenjene in dobi producent za »One-ida« Din 065. za -Rožnik« pa Din 060 za kg. Veliko povpraševanje je po semenskem »Oneida« krompirju. Tudi za »Rožnik« je sedaj bolj živahno povpra- ševale, vendar se zahteva debel, prt* bran krompir, brez prsti. KTanjStl živinski sejem dne 13. f^br. Na trg so prignali 45 volov, prodanih 38, ceha Din 425, 4—, 3V75 do S^-{ 13 krav, prodanih 9, cena Din 2k50* 2'— dO 1-50; 1 tele, prodano, cena Din 7-— do 5-—; 3 junice, prodani 2, cena Din 3-^-; 34 svinj, prodanih 17, 18 prašičev, prodanih 13, cena domačini pita-nim prašičem pršutarjem Din 8-—, 7**—, 6—, hrvaškim Dia 10—, 0k—, prašički za rejo Din 500 par. Vse ostale cent pa veljajo za kg žive teže* Vrednost denarja Jugoslovanske borze ža devize so notirale dne 14. 1!, 1934 za 1 francoski frank Din 2'26 290 1 angleški funt „ 175— 224-67 1 ameriški dolar „ 3450 4433 1 italijansko liro „ 3*02 3 1 češko krene „ 16*» 2 Vi i nemško marko „ 13*55 17 41 1 švicarski frank „ 1H8 11*30 1 belgijski frank „ 8— 10-28 1 hoiandski gtUdlrtSr * 23-15 2974 Avstrijski šiling pa ** hotlral v prlv. prometa Od Din 8-60 do Din 8-70. Od prejšnjega tedna smo opazili, da se jfc zvišala vrednost Italijanske lire kot holandske-ga goldinarja, fločim pa je vrednost ameriškega dolarja In angleškega funta padla. Tudi avstrijski šiling je močno padel, kar je pripisovali veliki ponudbi, deloma pa seveda tudi nemirom, ki vladajo prav ta čas na Dunaju. Z 28-BO/o napi aoiioai Nar. buk* Sí Urejuje: Feliks tilobočnik, Kranj Z današnjo številko otvarjamo v „GorjBnjcu" stalno šahovsko rubriko, ki bo izhajala redno Vsak? teden. Da pri-pomoremo k skupnosti ter medsebojnemu spoznavanju naših šahistov, naprošamo tem potom vsa podaf-eiska šahovska društva, da nam po možnosti poročajo o svojem delovanju. Nadejamo se s tem ugoditi vsem prijateljem kraljevske igre na Gorenjskem, ki bodo imeli tako svoje glasilo. Vsi dopisi, ki se tičejo šaha, naj se pošljejo na gornji naslov. Partija št. i. Iz mateha Ljubljana—Trst. SICILJANKA Beli: Furlani (Ljublj.) Črni: Ferrari (Trst) 1. e2—e4 cV—c5 2. Sgl—f3 a7-a6 3. d2—d4 c5Xd4 4. Sf3 : d4 e7—e6 5. Sbl—c3 Lf8-b4 6. g2--g3 Dd8—c7 7. Ddl-d3 b7-b5 8. a2 a4 ! Dc7—a5 ? 9. Lfl-g2 Lc8—b7 10. 0—0 Lb4 : c3 11. b2 : c3 Sb8-c6 12. a4 : b5! Da5 : al 13. b5 : c6 Lb7 : c6 14. Sd4 : c6 d7 : c6 15. Tfl—dl Dal—a4 16. Dd3-d7+Ke8~f8 17. Dd7—d64- Kf8-e8 18. Leí—ac ! i Črni se uda. Mična ter poučna miniatura! SPORT Dijaške smučarske tekme. Da je dijaška mladina za šport vsa navdušena, je samo ob sebi umevno. Kranjski gimnazijci, ki v športnem svetu tudi hočejo nekaj pomeniti, so zadnje čase po svojih organizacijah izvedli trojne tekme : v skokih, v slalomu in v smučanju. In sicer so tekme v skokih priredili skavti, v slalomu in smučanju pa JDS (društvo jugoslovanskih srednješolcev). Pač pa so se oboji udeležili vseh treh tekm. V soboto 27. jan. so se v Podnartu, kjer imajo razmeroma dobro skakalnico, ki dopušča skoke do 30 m, vršile tekme v skokih. Rezultati so bili sledeči: Prvi je bil Šorli Marjan (skavt) skok 21 in 21«/, m, drugi je bil Srakar (JDS), tretji pa Šmitek Tone (skavt). Skupinsko so pa člani JDS bili od skavtov za pol m na boljšem. — Na Svečnico 2. febr. se je vršila slalom tekma na sv. Joštu. Proga je bila dolga 400 m. Prvi je bil Klein (JDS) čas 1'10", drugi Sshvvab (JDS), tretji Česen (JDS), četrti pa Šorli (skavt). — V soboto 3. febr. se je vršila tekma v smuku z vrha sv. Jošta do postaje Rakovica. Prvi je bil Šmitek Janez (skavt), čas 9'20", drugi Klein (JDS), tretji Hafner (skavt). Skupinsko so zmagali pri skokih in slalomu člani JDS, pri smuku pa skavti. Sodila sta prof. gg. Planina in Marčun. Stran 4 Štev. 3 HALI OGLAS! • 1------ ~ Za vsako besedo v malih oglasih se plača 50 para. Najmanjši znesek pri teh oglasih je 6 Din. — Oglas se plača pri predaji naroČila. Za odgovor treba priložiti 2 Din v znamkah. SEMENSKI KROMPIR .ONEIDA- v ve llkosti kokošjega jajca kupuje vsako množino Kmetijska okrajna zadruga v Kranja. OTOMANE, DIVANE, MODROCE in vsa v stroko spadujoča dela, Vam nudi najceneje, ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana. ODDAMv TAKOJ dve opremljeni sobi Glava! tb» 118. FOTOORAFSKI VAJENEC se sprejme s primerno šolsko izobrazbo. Naslov v upravi. I. LEVI ČNIK UR AR KRANJ - JESENICE Največja zaloga ur, zlatnine, srebrnine in draguljev. Krasna izbira krstnih, birmanskih in poročnih daril. Vsa popravila, urarskfi in zlatarska, se izvršujejo solidno in najceneje. iii Knjigarna Ilirija Kranj Glavni trg ► priporoča nakup knjig, šolskih in pisarniških potrebščin. — Prodaja na debelo In na drobno Vinko Oselji pečarski mojster Kranj, Kokriško preum. 37 Stalna zaloga tn postavljanje vseh vrst peči in iteailn:kov. Hoščice za oblaganje sten in tlakov ter vsa v to stroko spadajoča dela nudi in po-tavlja solidno in po najnižjih cenah. Zantevajte prospekte. najbolj plača staro zlato, cekine, krone itd. ali pa predela po naročila pr»a zlatarska delavnica na Gorenjskem 5. Rangus, Kranj, zaioga vseh vrst ur. Strojno ključavničarstvo In mehanična delavnica Fr. Rozman - Kranj Popravlja automobtle, motoclkle kolesa, Šivalne stroje, pisalne in poljedelske stroje. AutogerHČno varjenje, .Delavski dom*. Gostilna pri Matičku vam nudigorka in mrzla jedila ter pristna štajerska in dolenjska vina Priporoča se Nace Kokalj Točna postrežba — Solidne cene Vsakovrstne deželne pridelke kupuje vedno po mi j višjih dnevnih cenah in prodaja prvovrstno bana-ško moko, otrobe in druge mlevske izdelke Gor j i.r*»rsj Motorno Priporoča se žaganje drv JANKO PAJER Kranj Gostilna »Ljubelj" nudi cenjenim turistom in potnikom vsak čas topla in mrzla jedila kakor tudi pristna vina po najnižjih cenah. Priporoča se ANA ŽAGAR, gostilna, TRŽIČ Tujske sobe Točna postrežba če pridete o Loko, obiščite staroznano pekarno in prvovrstno slaščičarno VIKTOR ŽUŽEK Za turiste dober domači kruh NaSa špecialitets: loške preste. Velika izbira tort in drugih sladčic. Naznanjam cenj. občinstvu, da izdelujem najfinejše safalade, hrenovke, kranjske klobase in raznovrstne salame Poleg tega imam na zalogi prvovrstno suho meso kakor tudi sveže meso prvovrstnih pitanih volov, telet in prašičev. Cenjenemu občinstvu se priporoča znana tvrdka IVAN JERŠIN mesar in prekajevalec KRANJ Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem sem pričel svojo pekovsko obrt v Tržiču na Glavnem trgu Postrežem Vam vsak dan s svežim kruhom, zemljami, keksi, bobi itd. Sprejemam tudi kruh v peko. Kdor me le enkrat poseti, ostane moj stalen odjemalec. — — Priporoča se Rande Rotor, Pek Cr^ič Glavni trg Kil £\ dobiš 8 najceneje ter na j- m boljšo izdelavo H športnih, smu- W ških kakor tudi nizkih in visokih boks čevljev? Le pri Janku Perčiču, čevljarju na Rupi 30 Če rabite lepih pletenin, pridite k nam. Največjo izbiro modnih pletenin za dame, gospode in deco lastnega izdelka v priznano lepi izvedbi Vam nudi ugodno prva kranjska pletilnica OgrizeK KRANJ Na Roženvsnskem fel acu Obleke tudi po meri! 0 3 » a s (D 3 < G 1 ▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼ Perniiš Ivan, Hrani Trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami. Špecijalno izdelovanje gornjih delov čevljev vsakovrstnih modelov. Najnižje cene! Solidna in točna postrežba. Naznanjam, da sem odprla šiviljsko delavnico Izdelujem obleke po najnovejših krojih ••••• Priporoča se MARIJA LEGAT, kranj ROŽNA ULICA 88 L Usnjarska in čevljarska zadruga ,ï(uno( r. 5.30.3. v Tržiču priporoča sledeče lastne in zato najcenejše izdelke: ovčine v raznih barvah kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Posetite nas! Tiskarna Tishopnega Mm v tap r. z. z o. z. Izdeluje v okusni opremi: raznovrstne knjige in brošure, časopise, cenike, prospekte, jedilne listke, trgovinske in obrtniške tiskovine, diplome, etikete, osmrtnice, razglednice itd., v eno ali večbarvnem tisku. Špecijalno je urejena za izdelavo raznovrstnih letakov, reklamnih tiskovin in plakatov v večbarvnem tisku po najmodernejših načrtih. Solidna in točna izvedba. Cene najzmernejše. Telefon štev. 73. 3BE BgÉB 1BE (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru In se i z I a č ujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Ivan Kotlovšek v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.