Grosuplje (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 1997 352(497.4 Dobrepo 119970013,4 t—I "- - i v i ds krai INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE } jm. / / r..r X i i \ j \ Letnik 3, št. 4, april 1997 Veselje velike noci naj prevzame naše življenje Letošnja zgodnja pomlad je kot odgovor stvarstva na razmeroma zgodnjo in zimo. Narava se prebuja zgodaj, kot da se hoče odkupiti za hiter začetek zime. To spomladansko prebujenje me vedno znova in znova navdaja s čudovitim občutkom veselja do življenja. Ali nam ni Bog s svojim čudovitim načinom prebujanja narave že razodel, da večne smrti ni. Smrt je začasen odhod, potem pa pride nova večna pomlad. Dokaz za to je vstali Kristus, ki je učlovečeni Bog, ki je premagal smrt in vstal od mrtvih. Sv. Pavel pravi: "Pokopan je bil. Tretji dan je vstal, kakor je v knjigah Svetega pisma. Prikazal se je Kefu, nato dvanajsterim. Potem se je prikazal več kol petsto bratom hkrati. Od teh je še sedaj večina živih."(1 Kor 15, 4-6) in na drugem mestu pravi: " Če pa Kristus ni vstal, je tudi naše oznanilo prazno in tudi vaša vera prazna."(1 Kor 15,14) Ali ni velikonočni praznik s svojim sporočilom kot nalašč za današnji čas, ko se v nas mnogokrat naseli malodušje in strah. Za ta strah iščemo vsemogoča opravičila in dokaze, ki mnogokrat niso ne resnični ne potrebni. AH ni to temeljni strah pred smrtjo, ki nas hoče ugonobiti, pa če to priznamo ali ne. Toda nič ni nepremagljivo še smrt ne. Kristus je premagal smrt, premagajmo strah in malodušje tudi tudi mi. Noben problem ni tako velik in nobena težava ni tako velika, da se je ne bi dalo rešiti. V luči velikonočnih dogodkov nam je to lahko še bolj jasno. Podajmo roko vstalemu Kristusu in se veselimo življenja in svet okoli nas bo postal mnogo lepši. VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE DOBREPOLJE, POSEBNO ŠE OSTARELIM, BOLNIM, TISTIM, KI SO V DVOMIH IN TISTIM, KI TRPIJO KAKŠNE DRUGE MUKE, ŽELIM VESELO PRAZNOVANJE VELIKONOČNIH PRAZNIKOV. Vaš župan Anton fakopič OPese/e vehkenoene praznike vam seli lik sm, '/j§| Iz vsebine: •» CIVILIZACIJA IMA DVA KONCA AKTUALNO IZ OBČINE •» VODNIK PO UPRAVNI ENOTI GROSUPLJE NAGRAJENCI CIVILNE ZAŠČITE -» IZ OBČNIH ZBOROV •» POTOVANJE PO BLIŽNJEM VZHODU •* KAKO DO LOKACIJSKEGA DOVOLJENJA INFORMACIJE Naslednja številka Našega kraja bo izšla 25. aprila. Prispevke oddajte najkasneje do 15. aprila. 4/1997 Civilizacija ima dva konca Ker sem o proračunu delno spregovoril že v prejšnjem časopisu, podrobnosti pa so razvidne iz poročila iz seje Sveta in iz poročila naše finančnice, bi se rad danes dotaknil nekaterih vprašanj, ki jih za seboj prinaša vse bolj cvetoča civilizacija in standard. Tudi ta ima namreč dva konca. Omejimo sc danes na dva sklopa, in sicer na odpadke in onesnaževanje nase okolice /. njimi in na vse bolj nasilen promet in njegovo obvladovanje. V obeh primerih se da zadeve zelo lepo urejali, če so ljudje za to, v nasprotnem primeru je to velika anarhija. Odpadki, ki jih proizvaja sodobni človek, so problem št.l razvitega dela sveta. V mnogih primerih nas dobesedno dušijo. Predstavljajo pa tudi velik izdatek družinskega in občinskega proračuna. Tudi izkanje primernega prostora za odlagališče odpadkov in izgradnja sodobne deponije predstavlja velik organizacijski in finančni zalogaj. Stara deponija, ki jo je uredila še bivša občina, je skoraj zapolnjena in ji poteče pogodba. Vse tri občine, naslednice bivše občine Grosuplje, skupaj iščemo novo lokacijo, ki bi bila malo večja, da bi bilo prostora /a več časa in da sc jo bo lažje sodobno uredilo. V občini je sedaj organiziran odvoz komunalnih odpadkov po celi občini, dvakrat letno pa tudi odvoz, kosovnih odpadkov, tako da res ni razlogov, da bi morali odpadke še odmetavati v naravi po dolinah ob gozdnih cestah in obronkih gozdov. V preteklem letu smo organizirali tudi obsežno čistilno akcijo, ki je bila v nekaterih vaseh zelo odzivna in smo odpeljali zelo veliko odpadkov. V letošnjem letu skupne čistilne akcije ne bomo organizirali predvsem zaradi lega, ker je naše Staro smetišče precej polno, novega pa še ni. To seveda ne pomeni, da ne bodo odpeljani vsi kosovni odpadki, ki jih boste pripeljali na predvideni dan, kol je razvidno iz. objave Komunalnega podjetja. Vse kosovne odpad- ke torej na zbirlišče na določen dan. Čistilno akcijo pa bomo ponovili, ko bo urejeno novo smetišče. Pri odlaganju v gospodinjske kontejnerje pa tudi nastajajo določene težave. Ti kontejnerji so namenjeni izključno za gospodinjstva Vsak, ki pa se ukvarja s kakršnokoli dejavnostjo, mora kupiti svoj kontejner, ki ga bo Komunalno podjetje potem praznilo. Še zlasti je problematično, čc svojega kontejnerja nima trgovina ali gostilna, ki ima zelo veliko odpadkov, ker potem zelo hitro zapolni kontejnerje, ki so namenjeni gospodinjstvom. Dejstvo je ludi, da se stroški odvoza potem povečujejo za vse. Tudi ni smiselno v kontejner odmetavali vejevje od obreza drevja ali odpadke od spomladanskega čiščenja vrta. To zelo hitro zapolni kontejner in onemogoči ostalim, da bi odlagali gospodinjske odpadke. Takšen material sc da neškodljivo sež-gati ali pa ga uporabiti za kompost, ki tudi prav pride. S polnjenjem kontejnerjev s takšnim materialom sami sebi delamo levjo uslugo. Civilizacija se mora torej iz naših hiš prenesli tudi med odpadke. Kako se bomo pa potem držali reda, ko bo potrebno vsake vrste odpadkov vreči v svojo škatlo in to bo ludi kmalu prišlo. Drugi primer, kjer nas civilizacija dobesedno uničuje, je divjanje z avtomobili skozi naselja in sploh naše obnašanje v prometu. Na cesti ni potrebno divjati z avtomobilom, niti ni cesta otroško igrišče. Cesta je prostor, po katerem se odvija promet. Promet pa je lahko peš hoja, vožnja s kolesom, vozom, traktorjem ali avtomobilom. Vse se lahko odvija normalno, če le ljudje hočejo. Ker pa to razume vsak po svoje, je lako, kot je in naslajajo problemi. (Slavni in največji problem je v zelo starem stavku, ki se ga udeleženci v prometu mnogokrat ne zavedajo. Ta stavek je: Na eesli nisi sam! To je v bistvu tudi vsa umetnost, pa prometne znake in prometne predpise je potrebno upoštevati. Občina je ludi lemu problemu posvetila veliko pozornost in naročila postavitev kar precej novih prometnih znakov, ki se že postavjajo. V letošnjem letu nameravamo s tem nadaljevali, kol ludi obnoviti in na novo naredili cestne oznake po cestišču. Zal so se tudi že na nove znake spravili nekateri nepridipravi in jih krivijo, lomijo in obračajo, kar je seveda vse obsodbe vredno in kaznivo dejanje. Zaradi nespoštovanja prometnih znakov in cestnih predpisov sc potem pojavijo zahteve po takoimenovanih ležečih policajih ali izumetničeno, po Fizičnih ovirah za umirjanje prometa. Ti ležeči policaji so zaenkrat nezakonito sredstvo in postavi jalec takšne ovire na ceslo nosi tudi odgovornost za to, če se zaradi takšne ovire zgodi kakšna nesreča. Na republiško cesto takšne ovire sploh ni možno postavili. Posamezne občine so jih postavile, pa tudi že odstranile so jih nekatere. V zakonu jih namreč ni, argumentov za, pa je toliko kol argumentov proti. Vsi li argumenti so prisotni tudi v naši občini. V kolikor sem imel s lem opravili, je večinsko mnenje naših občanov takšno, da tega za enkrat še ne bi poslavljali. Takšen je bil tudi sklep Občinskega sveta. Tudi sam osebno se ne navdušujem nad tem, ker se mi zdi nepotrebno zapravljali ogromna sredstva za asfaltiranje cest, potem pa na njih narediti umetne jame ali kuclje. Drugi pomislek, ki ga imam pa je ta, da se mi zdi do konca ponižujoče, da človek ne more bili toliko človek, da bi se držal predpisov, ki so narejeni za to, da ne bi bil noben udeleženec v prometu v nevarnosti. To pa seveda še zdaleč ne pomeni, tla podpiram kršenje predpisov in divjanje z avtomobili. Naša občina je tako majhna, da skoraj na vsakega, ki pretirano divja, lahko s prstom pokažemo. Pritisk javnega mnenja na le posameznike, bo vsaj upam, ludi prinesel rezultat. Prinesimo tudi v promet civilizacijo, da nam le-ta ne bo rahel j. vaš župan Anton Jakopič Sprejet proračun za letošnje leto Na 29. seji Občinskega sveta je bil sprejet proračun za letošnje leto. Upoštevanih je bilo nekaj pripomh, ki so bile podane že ob obravnavi osnutka. Na tokratni seji pa so bili vloženi šli rje amandmaji, ki so vsi predlagali prerazporeditev dela sredstev i/, posameznih postavk na sanacijo glavnega vodovoda. Od štirih vloženih sta bila sprejela dva, kar pomeni 5.600.000 SIT več za vodovod, kot je bilo prvotno planirano. Del svetnikov je že ves čas obravnave proračuna vztrajal na tem, da se mora čim bolj pospešili sanacija vodovoda, to tem bolj zato, ker še ni zagotovljena popolna neoporečnost vode. Občinski svet je imel na dnevnem redu ludi sprejem statuta Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica, vendar so zaradi številnih pripomb, ki ga imajo v grosupeljskem občinskem svelu, tudi v našem sklenili, da sc odločanje o sprejemu odloži, dokler se dileme ne razčistijo. Problem je namreč v tem, da ga morajo vsi trije občinski sveli sprejeli v enaki obliki. Pod ločko "razno" so obravnavali nekaj dopisov in vlog občanov. Med drugim sc KUD Struge zahvaljuje Občinskemu svetu za odobreno pomoč. Vrhniški župan sc obrača na vse župane slovenskih občin s prošnjo za finančno pomoč za izgradnjo novega vrtca zaradi požara prejšnjega. O pomoči člani sveta še niso odločali. Župan je nato seznanil občinske svetnike, da bo v drugem tednu aprila gost našega Občinskega svela predsednik Državnega zbora Janez Podobnik. Članom občinskega svela je priporočil, naj razmislijo o predlogih za določitev občinskega praznika. Njegov predlog za občinski praznik je kresni dan zaradi ljudskih običajev v tem času in možnostjo, da se dan združi z. državnim praznikom - dnevom državnosti. Sicer pa se v izbiro predloga lahko vključijo ludi občani. V nadaljevanju so obravnavali tudi vlogo za znižanje najemnine za tri službena stanovanja, ki so v občinski lasti. Na os novi sklepa z enega od prejšnjih sej se je občinska uprava pozanimala, kako le zadeve rešujejo v sosednjih občinah in pri tem ugotovila, da drugod dobračunavajo tovrstne najemnine zelo različno. Iz teh podatkov je bilo tudi Ugotovljeno, da je najemnina v naši občini le nekoliko približana profitni. Sklep za znižanje najemnine za službena stanovanja v Občinskem svetu ni bil sprejel. M. Steklusa Vabimo občane, da s pismenimi predlogi in utemeljitvami sodelujejo pri izbiri občinskega praznika. Vprašanja in predlogi ŠOLA V STRUGAH BO PODRUŽNIČNA Član sveta Edo Pogorelec je vprašal, kakšne spremembe so predvidene za šolo v Strugah in zakaj spremembe sploh bodo. Na vprašanje mu je odgovoril Ivan Grandovec. Po novi šolski zakonodaji, ki je bila sprejela v Državnem zboru, je šola z manj kol 16 oddelki podružnična šola. V Strugah se s tem ukrepom za učence ne bo spremenilo ničesar, ludi vodja šole ostane, le ravnatelj bo imel nekoliko več pristojnosti - pedagoški vodja. *** LJUDJE ŽELIJO BITI OBVEŠČENI 0 ZAPORAH VODE Anton Novak je vprašal, kako bi ljudje prišli do informacij, kdaj in za koliko časa bo zmanjkalo vode. Odgovoril mu je Anion Rus. Zdaj pogosteje zmanjka vode zaradi rekonstrukcij vodovoda, isto je pričakovali tudi v prihodnje. Na KPL pravijo, da je o vsaki zapori vode obvestilo po radiu. *** PROBLEM BIVŠE OBČINSKE ZEMLJE Zvoneta Zabukovcaje zanimalo, kakšno je stanje glede biv- še občinske ("komušne") zemlje. Župan mu je odgovoril, da je vse skupaj toliko daleč, kolikor je daleč postopek, ki ga vodijo vaščani oziroma bivši lastniki. Ge pa gre za kmetijsko zemljišče, pa je to avtomatično last Sklada kmetijskih /cm l.jišč. * * * KAKO JE S PLAČEVANJEM SAMOPRISPEVKA? Staneta Škulja je zanimalo, kako je s spiskom plačnikov samoprispevka oziroma koliko občanov plačuje ali ne plačuje samoprispevka. Slanje sta razložila župan Anton Jakopič in Marija Kramžar. Spiskov ni možno dobiti na vpogled, ker gre za tajnost podatkov, vendar je to precej dobro urejeno. Večina občanov, to je okrog 90%, samoprispevek plačuje. Problem je le s tistimi, ki se prezaposlujejo inje težko ugotovili njihovo novo delovno mesto. ^ najbolj svežimi podatki razpolaga Zavod za zdravstveno zavarovanje, zalo občinska uprava poskuša ta problem urejati s pomočjo njihovih podatkov. 4 4/1997 Prihodki proračuna predvidoma znašajo skupaj 369.193.946.44 tolarjev, kar je 68% več kot lani. Največji del prihodkov so tudi letos iz. zagotovljene porabe skupaj v višini 170.194.700,00 tolarjev, to je tisti del, ki ga država daje občinam iz. naslova 30% dohodnine, kar pri nas predstavlja 73.000.000,00 tolarjev in finančno izravnavo v znesku 95.354.700,00 tolarjev, ki pokrije razliko. I/, preteklega leta smo v letošnje leto prenesli kar 109 milijonov. Ta presežek je nastal deloma zato , ker so se lansko leto investicije zaradi daljše zime začele bolj pozno in tudi vse niso bile končane, ker smo ca 16 mio od sofinanciranja ministrstev in 10 mio iz naslova delitvene bilance občine Grosuplje dobili šele na dan 30.12.1996. Deloma smo predvsem samoprispevek in ostale prihodke namensko nalagali v banko za prizidek šole, ter za ceste v Strugah. Vsi ostali prihodki bodo zbrani iz naslova davkov in dajatev, pristojbin, nadomestil, odškodnin in taks, ter od sofinanciranj ministrstev in prispevkov občanov in iz naslova delitvene bilance občine Grosuplje. Skupni znesek predvidenih odhodkov je 372.313.946,44 tolarjev, od teh je 5 mio rezc-rev in 3 mio morebitnega zadolževanja. Razmerje med tekočimi odhodki v znesku 130 mio in investicijskimi odhodki v znesku 237 mio je v prid le teh, in v primerjavi z lanskim letom, je naš proračun veliko bolj investicijsko naravnan, kar je zelo dobro. Tudi če primerjamo investicijske odhodke gospodarske infrastrukture in gospodarskega razvoja v skupnem znesku I 19 mio, so le ti večji od investicijskih odhodkov družbenih dejavnosti in delovanja občine v znesku 1 17 mio. Tekoči odhodki so poraba sredstev iz zagotovljene porabe, ki jih država po merilih namenja za družbene dejavnosti; za delovanje občinskih organov, uprave, osnovnega izobraževanja, socialnega in otroškega varstva, kulture, športa, zdravstva, požarnega varstva, civilne zaščite in deloma za gospodarsko infrastrukturo. Ta merila, po katerih dobimo zagotovljena sredstva, vsako leto s posameznimi ministrstvi usklajujemo. Na podlagi realizacije proračuna 96 in priporočila Ministrstva za finance smo predvidevali 7% povečanje. Največja teža investicij je v prizidku osnove šole, ki se bo letos začela in v gospodarski infrastrukturi. V kakšne namene se bodo investicije v cestnem in komunalnem delu proračuna izvajale je pa predstavljeno v številčnem delu proračuna za leto 1997. Andreja Babic Ob proračunu za leto 1997 Občinski svet je na svoji 29. seji sprejel proračun za leto 1997. Kakor da bi letošnja kratka zima in zadnje čase lepo vreme pripomoglo k temu, da je bil proračun sprejet en mesec prej, kot lansko leto. Namreč, če nam sneg in mraz ne bosta preveč ponagajala, lahko čim prej začnemo uresničevati investicije cestnega in komunalnega programa, kakor tudi vse ostale postavke proračuna 1997. Proračun občine Dobrepolje za leto 1997 BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. PRIHODKI 1. Prihodki, ki se razpor. med republiko in občino 73,000,000 00 2. Prihodki, ki pripadajo občini 1,840,000.00 3. Finančna izravnava 95,354,700.00 Prihodki za zagotovljeno porabo(1+2+3) 170,194,700.00 4. Prihodki iz naslova davkov in drugih dajatev 55,480,000.00 5. Prihodki od premoženja 2,700,000.00 6. Prihodki iz naslova sofinanciranj 10,000,000.00 Prihodki za druge naloge(4+5+6) 68,180,000.00 7. Prenos prihodkov iz preteklega leta 109,319,246.44 8. Prihodki od delitvene bilance obč. Grosuplje 21,500,000.00 SKUPAJ PRIHODKI 369,193,946.44 II. ODHODKI 1. Plače, prispevki in drugi prejemki 14,400,000.00 2. Materialni in drugi stroški 11,937,000.00 3. Socialni transferi 1,800,000.00 4. Plačila storitev in dotacije javnim zavodom 56,860,800.00 5. Druga plačila storitev 15,314,788.00 6. Plačila obresti 10,000.00 7. Subvencije in transferi v gospodarstvu 16,839,449.00 8. Drugi odhodki 13,096,714.00 TEKOČI ODHODKI 130,258,751.00 9. Investicijski odhodki - delovanje občine 3,000,000.00 10.Investicijski odhodki - družbena dejavnost 114,128,520.44 11.Investicijski odhodki - gospodarska infrastruktura 114,201,675.00 12.Investicijski odhodki - gospodarski razv. in drugo 5,725,000.00 INVESTICIJSKI ODHODKI 237,055,195.44 REZERVE 5,000,000.00 SKUPAJ ODHODKI 372,313,946.44 PRIMANKLJAJ 3,120,000.00 RAČUN FINANCIRANJA 1. Zadolževanje proračuna 3,000,000 00 2. Odplačilo kredita 120,000.00 3. NETO ZADOLŽEVANJE 3,120,000.00 PLANIRANI ODHODKI ZA POSAMEZNE DEJAVNOSTI PROGRAM KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA IN VARSTVA Dejavnost občinskih organov 13,500,000.00 Dejavnost uprave občine 18,500,000.00 Izobraževanje 130,778,520.44 Socialno varstvo 9,815,000.00 Otroško varstvo 18,950,000.00 Kultura 8,467,000.00 Šport 3,915,800.00 Zdravstvo 3,000,000.00 Interesne dejavnosti mladih 300.000.00 Kmetijstvo 8,410,000.00 Turizem 1,000,000.00 Razvoj drobnega gospod. - sklad za razvoj 3,000,000.00 Cestno gospodarstvo 56,011,466.00 Komunalno gospodarstvo in varstvo okoija 75,276,160.00 Stanovanjsko gospodarstvo 1,250,000.00 Poslovni prostori 600,000.00 Urejanje prostora 4,500,000.00 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 6,785,000.00 Druge javne potrebe 3,245,000.00 Plačila obresti 10,000.00 Rezerve 5,000.000.00 PROGRAM CESTNEGA GOSPODARSTVA Lokalne ceste 29,563,334.00 Vzdrževanje lokalnih cest 7,714,788.00 Zimska služba 3,000,000.00 Stroški pridobivanja soglasij, cenitev, itd. 1,000,000.00 Talna prometna signalizacija 500,000.00 Vertikalna prometna signalizacija 2,200,000.00 Moderniz. lok.ceste Četež - Tisovec 14,000,000.00 Moderniz. lok.ceste Zdenska vas - Hočevje, meja 529,005.00 Moderniz. lok.ceste Rapljevo 83,754.00 Moderniz. lok.ceste Videm - Podgorica 35,787.00 Priprava projektne dokumentaciie 500.000.00 Krajevne ceste 20,293,265.00 Tekoče vzdrževanje krajevnih cest 1,800,000.00 Retund. materiala pri izgr. krajevnih cest 300,000.00 Videm-od starega gas.d. do lok.c. proti Podgorici 441,714.00 Rekonstrukcija kraj.c. v Podpeči 334,100.00 Moderniz. kraj.c. proti Vodicam 238,425.00 Moderniz.kraj.c.k sv. Antonu 194,645.00 Moderniz. kraj. c. v Strugah(Tisovec, Četež, Paka) 884,381.00 Rekonstrukcija v Predstrugah 4,000,000.00 Moderniz. kraj.c.Tržic 6,250,000.00 Moderniz. kraj.c.Lipa - Kolenča vas 3,750,000.00 Moderniz. kraj. c. v Mali vasi 2,100,000.00 Gozdne ceste 2,500,000.00 Vzdrževanje gozdnih cest 2,500,000.00 Republiške ceste 3,654,867.00 Ureditev pločnika v Predstrugah 923,018.00 Priprava projektne dokum. za pločnik na Vidmu 2,731,849.00 OKOLJA Kolektivna komunalna raba 21,708,635.00 Financiranje tokovine 2,505,600.00 Sofin. dobave vode v višjih krajih, v čas. suše 100,000.00 Stroški pridob. soglasij, cenitev, itd 1,500,000.00 Ureditev javnega prarkirišča na Vidmu 1,500,000.00 Ureditev trga Kompolje 4,000,000.00 Ureditev javnega prostora Kompolje 3,189,000.00 Ureditev centra Ponikev 1,095,800.00 Javna razsvetljava v Podgorici 432,235.00 Javna razsvetljava v Podpeči 150,000.00 Javna razsvetljava na Cesti 80,000.00 Ureditev centra v Zagorici 324,000.00 Odkup zemijišč za deponijo 2,640,000.00 lnvest.,stroš.,odškod. in ostalo za deponijo 4,400,000.00 Stroški izdelave projek. dokum. za deponijo 792,000.00 Individualna komunalna raba 53,267,525.00 Montaža in zamenjava hidrantov 500,000.00 Raziskava možnosti pridob. vode - vrtina v Vodicah 400,000.00 Raziskava možnosti pridob. vode - vrtina v Hočevju 400,000.00 Raziskava možnosti pridob. vode - vrtina v Tisovcu 400,000.00 Izvedba in vključitev vrtine R-4 v Robu 6,500,000.00 Rekonstrukcija primarnega vodovoda 15,962,922.00 Ureditev odvodnjav. meteor, voda - vhod v Podpeško j. 600,000.00 Sanacije vaških kanalizacij 451,665.00 Ureditev odvodnjavanja v Podgori 500,0.00.00 Ureditev odvodnjavanja na Cesti - ured.požiralnikov 500,000.00 Čistilna naprava Potiskavec 3,429,680.00 Kanalizacija Bruhanja v. - Podgorica 10,000,000.00 Projekt ČN Bruhanja vas 900,000.00 Stroški pokopališč Videm, Struge; odvoz smeti, por.vode 500,000.00 Komun, deponija Stehan 100,000.00 Nabava kontejnerjev 300,000.00 Sanacija črnih odlagališč, čišč. vodotokov., pož. 1,000,000.00 Večje vzdrževanje shrambe v Strugah 300,000.00 Vzdrževanje vojaških pokopališč 123.258.00 Mrliška vežica Videm, dokum., gradnja do III. faze 10,000,000.00 Nabava kultivatorja 400,000.00 Varstvo okolja 300.000.00 Zaščita vhoda jame Tatarice 300,000.00 6 Naš kraj AKTUALNO 4/1997 Kako do lokacijskega dovoljenja, gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o priglasitvi del? Kot vam je poznano, smo prebivalci naše občine, kar zadeva upravne potrebe, še vedno razdeljeni med dve Upravni enoti. Prebivalci bivše KS Struge moramo po teh opravkih v Kočevje, ostali pa v Grosuplje. Kdaj se bo ta problematika razrešila, ne vemo natančno, upamo pa, da najpozneje do začetka leta 1999. Država z rešitvijo tega vprašanja verjetno čaka zaradi morebitnih sprememb v lokalni samoupravi. Želimo vam podati informacijo, kam naj se občan, ki se odloči graditi ali obnavljati kakršenkoli objekt obrne, da bo čimprej prišel do ustrezne dokumentacije. V lanskem letu je bil sprejet nov Zakon o graditvi objektov, ki predvideva spremembe tudi na področju izdaje gradbenega dovoljenja. O novih zahtevah Zakona o graditvi objektov bo vsak posameznik, ki želi pridobiti gradbeno dovoljenje, lahko prejel ustrezne informacije pri izdelovalcu lokacijskih dokumentacij ali pa na Upravni enoti v Kočevju oz. Grosuplju. Občan, ki želi graditi ali obnavljati objekt, je dolžan pridobiti gradbeno dovoljenje za vsak objekt, ki ga predvideva Zakon o graditvi objektov oziroma Odločbo o priglasitvi del, ki jo določa Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Odločbo o priglasitvi del se lahko izda za objekte, ki so določeni v Odloku o določitvi pomožnih objektov, katerega je sprejel Občinski svet in je bil objavljen tudi v glasilu Naš kraj. I. Pridobitev gradbenega dovoljenja 1. Prva faza postopka za izdajo gradbenega dovoljenja je izdelava lokacijske dokumentacije, ki služi izdaji lokacijskega dovoljenja. Za izdajo lokacijske dokumentacije se mora investitor oglasiti pri pripravljalcu lokacijske dokumentacije in predložiti sledeče dokumente: • mapno kopijo v 6 izvodih (vsi izvodi morajo biti originalno žigosani in mlajši od 6 mesecev), • zemljiško knjižni izpisek (origonalni izvod mlajši od 6 mesecev) • izsek iz družbenega plana Občine Do-brepolje (za področje upravne enote Kočevje - Struge), (Strokovne službe in občinski svet pripravljajo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in Družbenega plana Občine Dobrepolje. Do sprejetja novega plana veljata: Družbeni plan Občine Grosuplje za področje Dobrepolja in Ponikev, ter Družbeni plan Občine Kočevje za območje bivše KS Struge. Investitorji iz bivše KS Struge izsek družbenega plana dobijo na Občini Kočevje pri ga. Simoni Peršak in ga dostavijo v potrditev na sedež naše občine, ostali občani pa izseka ne potrebujejo. Po sprejetju Družbenega plana za našo občino, tega dokumenta ne bo potrebno iskati v Kočevju.) • potrebna soglasja mejašev, kadar gre za gradnjo v 4 - meterskem pasu od meje ali kadar gre za spremembo namembnosti • geodetski posnetek terena (naročite ga na pristojni geodetski upravi) • v primeru dograditve objekta ali rekonstrukcije se predloži tudi fotokopijo gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt. 2. Ob vlogi investitor prejme položnico, s katero avansira del stroškov za pripravo lokacijske dokumentacije in mora avans poravnati do ogleda na terenu. Preostali del stroškov pa plača pred prevzemom 5 (petih) izvodov okacijske dokumentacije. 3. Pripravljalec lokacijske dokumentacije je dolžan: • razpisati in opraviti terenski ogled • na terenski ogled povabiti vse stranke v postopku • na terenskem ogledu napraviti terensko skico z označbo vseh komunalnih vodov • pripravi strokovne podlage • pridobiti ustrezna soglasja na račun naročnika • svetovati pri izboru projekta, umestitvi objekta v prostor Okvirni rok za oddajo lokacijske dokumentacije je 90 dni od prejema popolne vloge. Rok se iz objektivnih razlogov lahko podaljša. II. Pridobitev odločbe o priglasitvi del 1. Prva faza postopka za izdajo odločbe o priglasitvi del je izdelava strokovnih podlag - urbanističnega mnenja, ki služi izdaji odločbe o priglasitvi del, za kar mora investitor pripravljalcu strokovnih podlag predložiti:. • mapno kopijo v 4 izvodih z vrisanim ob-jektom(vsi izvodi morajo biti originalno žigosani), • zemljiško knjižni izpise(glej zgoraj), • izsek iz družbenega plana Občine Dobrepolje (Kočevje), • potrebna soglasja mejašev, • fotokopijo gradbenega dovoljenja • geodetski posnetek terena, kadar je potreben Po pridobitvi lokacijske dokumentacije oziroma urbanističnega mnenja investitor prejete dokumente z vlogo dostavi na ustrezno Upravno enoto ( Prebivalci bivše KS Struge na UE Kočevje, ostali na UE Grosuplje). Upravna enota na osnovi teh dokumentov izda lokacijsko dovoljenje, oziroma odločbo o priglasitvi del. 4. Pripravljalec lokacijskih dokumentacij in strokovnih mnenj za celotno občino razen naselij Polom, Seč in Vrbovec je Urad za prostor občine Grosuplje. Zato naj se vsi investitorji z vlogo in ostalimi potrebnimi dokumenti oglasijo na Kolodvorski 2 v Grosuplju, na Uradu za prostor. Za prebivalce Poloma, Seča in Vrbovca oziroma investitorje, ki želijo graditi na tem območju pa velja, da se oglasijo pri pri-pravljalcih Lokacijskih dokumentacij, ki imajo za izdelavo teh dokumentov na območju omenjenih naselij, pooblastilo Občine Dobrepolje. Pooblaščena izvajalca sta: AG-INŽENIRING Ob Mahovniški cesti 11 1330 Kočevje tel. 851 335 in POPULUS d.o.o. Mivka 32 1000 Ljubljana tel. 210 709 Oba zgoraj omenjena izvajalca pripravljata lokacijske dokumentacije in tudi urbanistična mnenja tudi za Občino Kočevje. Za ta sistem smo se odločili zato, ker želimo prebivalcem naselij Polom, Seč in Vrbovec, omogočiti najbližjo lokacijo glede urejanja teh zadev, kajti omenjene vasi so od Grosuplja bolj oddaljene in je bolj ekonomično te dokumente urejati v Kočevju. Za pridobitev gradbenega dovoljenja se postopek nadaljuje tako, da investitor na osnovi lokacijskega dovoljenja pri pristojni instituciji naroči izdelavo projektne dokumentacije (projekt za gradbeno dovoljenje). Po prejemu le-te si pridobi vsa ustrezna soglasja in poravna stroške iz naslova plačila sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča. Vse te dokumente z vlogo dostavi na ustrezno Upravno enoto na osnovi katerih izda gradbeno dovoljenje. Vse morebitne dodatne informacije lahko dobite na Občini Dobrepoljeali pri pri-pravljalcih lokacijskih dokumentacij. Anton Rus OBČINA DOBREPOLJE RAZPISUJE RAZPIS ZA KREDITIRANJE KMETIJSTVA IZ BANČNIH SREDSTEV IN SUBVENCIONIRANI OBRESTNI MERI IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE DOBREPOLJE 1. Sredstva se bodo dodeljevala iz razpoložljivega kreditnega potenciala v višini 20.000.000,00 SIT in 10% letni obrestni meri, od katere bodo kreditojemalci plačevali 3%, preostanek pa se bo poravnaval iz občinskega depozita vezanega v ta namen. Krediti se vodijo v SIT. Doba vračanja posojila je 5 let. 2. Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: - gradnjo, prenovo in adaptacijo gospodarskih objektov kmetije; - nakup in posodobitev opreme; - razširitev, posodobitev in pridobivanje novih možnosti za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kot so: kmečki turizem, domača in umetna obrt, kmetija odprtih vrat itd.; - za nakup in urejanje kmetijskih zemljišč; - za programe predelave in trženja. 3. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki: - v preteklem obdobju niso koristili kreditov za te namene; - so kmetijski zavarovanci; - so kmetje, ki imajo kmetijsko izobrazbo ali naslednika s kmetijsko izobrazbo; - imajo ekološko primernejši program; - z naložbo povečujejo površino kmetije ali zaokrožajo zemljišča. Upošteva se tudi ekonomsko upravičenost naložbe. 4. Lastnoročno napisani vlogi je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo: - vloga za podporo investiciji- bančni obrazec, ki se dobi na občini; - zapisnik o terenskem ogledu investicije (poda ga občinski odbor za kmetijstvo); - osnovne podatke o kmetiji (kmetijska svetovalna služba); - izjava o zagotovljenih lastnih sredstvih; - tekoče potrdilo o statusu kmeta, oz. v primeru, da se prosilec ukvarja s kmečkim turizmom, domačo in umetno obrtjo oz. kmetijo odprtih vrat, še odločbo o izpolnjevanju pogojev, ki ga izstavi oddelek upravne enote, pristojen za gospodarstvo; - pri gradnji, prenovi in adaptaciji gospodarskih objektov kmetije pa še zemljeknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun celotne investicije; - posestni list s stanjem za tekoče leto, ki ne sme biti starejši od enega meseca; - če prosilec ni lastnik, pa še soglasje lastnika ali upravljalca kmetije, da se strinja z nameravanimi deli in najemno pogodbo, sklenjeno najmanj za dobo vračanja kredita; - za nakup opreme, predračun ali račun; - za nakup kmetijskega zemljišča, overjeno kupoprodajno pogodbo in izjavo kreditojemalca, da zemljišče ne bo prodal naslednjih 5 let. 5. Višina posojila je odvisna od namena investicije, razpoložljivih sredstev in števila vlog. Višina posojila se lahko dodeli v obsegu: - v primeru gradnje, ali nakup zemljišča najmanj 300.000 SIT do največ 2.000.000 SIT; - za nakup opreme najmanj 200.000 SIT do največ 1.500.000 SIT. Posojilo ne sme presegati 50% vrednosti celotne investicije. 6. Prošnjo za posojilo s prilogami vložijo prosilci na uradu občine Dobrepolje do 15.5.1997. župan občine Dobrepolje Anton Jakopič RAZPIS ZA POVRAČILO STROŠKOV PREPISA PRI NAKUPU ALI ZAMENJAVI KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Občina Dobrepolje razpisuje zbiranje prijav za povračilo stroškov prepisa kmetijskih zemljišč. Na razpis se lahko prijavijo kmetje, ki so prebivalci občine Dobrepolje, ki so ali bodo v tekočem letu zamenjali ali dokupili kmetijsko zemljišče tako, da bo nova skupna parcela velika najmanj 1 ha. Občina bo poravnala stroške pogodbe in takse za vpis v zemljiško knjigo in pri zamenjavah tudi morebitni prometni davek. Pri prodajah plača prometni davek prodajalec. Prijavi s točnim naslovom prosilca je potrebno priložiti: ,1. kupno ali menjalno pogodbo 2. mapno kopijo situacije 3. sklep o vpisu v zemljiško knjigo 4. potrdila o vplačanih stroških pogodbe in taksah za vpis v zemljiško knjigo, pri menjavah tudi potrdilo o plačilu davka 5. številko tekočega ali žiro računa prosilca 6. potrdilo o statusu kmeta Če se menjava opravi med dvema lastnikoma, se stroški povrnejo tistemu, ki je z menjavo parcelo zaokrožil na skupno površino 1 ha in ima potrdilo o statusu kmeta. Sredstva se po prejemu pravilne dokumentacije nakažejo na tekoči ali žiro račun prosilca. Skupni znesek razpoložljivih sredstev je 500.000,00 SIT. Razpis velja do konca leta 1997 oziroma do porabe sredstev. Občina Dobrepolje župan RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE NAKUPA PLEMENSKIH TELIC Občina Dobrepolje razpisuje subvencije /a nakup plemenskih telic rjave pasme znanega porekla, boljše kakovosti. Razpisna vsota je 500.000,00 SIT. Na razpis se lahko prijavijo rejci, ki nameravajo kupiti plemenske telice. Subvencija se dodeljuje v višini 30.000,00 SIT na plemensko telico. Subvencije se dodelijo samo za telice, ki bodo kupljenje ob sodelovanju selekcijske službe Kmetijskega zavoda Ljubljana. Razpis velja za leto 1997 oziroma do porabe sredstev. Prijave sprejema kmetijska svetovalna služba ( g. Andolj-šek). Zaradi lažje organizacije nakupa je zadnji rok za prijavo nakupa v letošnjem letu 3 I.S. 1997. Občina Dobrepolje wSl župan knjižmca JrSogiPfjF Adamičeva 15 RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA IZVAJANJE DODATNIH AGROMELIORACIJ ZA VAS CESTO Občina Dobrepolje razpisuje zbiranje prijav za izvajanje dodatnih agromelioracij na območju vasi Zagorica. Za razpis se lahko prijavijo vsi lastniki zemljišč v vasi Zagorica, ki želijo, da se na njihovem zemljišču izvajajo dodatne agromelioracije in so pripravljeni sami prispevati 30% vrednosti opravljenih del. Z ozirom na omejenost sredstev, je poseg namenjen predvsem korekcijam oz. popravkom na zemljiščih, kjer so bile agromelioraciježe izvedene, pa so se pozneje pokazale še določene potrebe, ne pa v celoti novim posegom. V prijavi morate navesti: - točen naslov prosilca - številka parcele z oznako katastrske občine - opis del, ki jih želite izvajati - izjavo o pripravljenosti plačila lastne udeležbe Po zaključenem roku zbiranja prijav, bo prijave pregledala strokovna komisija, ki bo odločala o upravičenosti posega in odobrila obseg del na posamezni parceli. Rok za oddajo prijav je 15.4.1997. Prijave oddajte pismeno na naslov, Občina Dobrepolje, Videm 35,1312Videm-Dobre-polje. Občina Dobrepolje župan VODNIK PO UPRAVNI ENOTI GROSUPLJE Po skoraj dveh letih praktičnega uveljavljanja Zakona o upravi obstajajo med občani občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje še vedno nejasnosti glede dela, ki ga opravljajo občine oziroma Upravna enota. Marsikdo pri uveljavljanju pravic v upravnih postopkih obe instituciji poistoveti, iz tega pa izvirajo pogosto slaba volja občanov pa tudi hoja od vrat do vrat. Današnja predstavitev Upravne enote Grosuplje je namenjena podrobnejši seznanitvi občanov z delom Upravne enote Grosuplje in njeno organizacijo ter koristnim in praktičnim informacijam, ki naj bi pripomogle k odpravi nejasnosti in olajšale poti pri uresničevanju pravic v upravnih postopkih. PREDSTAVITEV UPRAVNE ENOTE Upravne enote so bile v Republiki Sloveniji ustanovljene z Zakonom o upravi (Ur. list RS, št. 67/94), kot oblika teritorialne organizacije državne uprave s pristojnostjo odločanja na I. stopnji v upravnih stvareh iz državne pristojnosti, razen nalog geodeske službe, inšpekcijskega nadzora ter obrambe in zaščite. Upravna enota Grosuplje teritorialno obsega območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje na površini 16.247 km. V 212 naseljih živi 30.479 prebivalcev, registriranih je 9.655 motornih vozil ter 14.400 voznikov. Sedež Upravne enote je v Grosupljem, Kolodvorska cesta 2. NOTRANJA ORGANIZACIJA UPRAVNE ENOTE Notranja organizacija Upravne enote je razvidna iz sheme. Iz nje je prav tako razvidna vezanost notranjih organizacijskih enot - oddelkov na posamezna ministrstva oziroma njihova pristojnost po posameznih upravnih področjih. NAČELNIK URAD NAČELNIKA ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE Ministrstvo za notranje zadeve OBVESTILO Obveščamo vse dosedanje prejemnike otroškega dodatka ter vse, ki želijo to pravico uveljavljati sedaj, da morajo do 31. 3. 1997 vložiti vlogo - obrazec 8,41 DZS pri Centru za socialno delo Grosuplje, Taborska 13. Vloge lahko prinesejo osebno ali pošljejo po pošti. Obrazec morajo izpolniti z zahtevanimi podatki, pri čemer naj upoštevajo navodila priložena obrazcu ter priložiti ustrezna dokazila. Obvezno naj vpišejo številko odločbe, če že prejemajo otroški dodatek oziroma naj vpišejo, če vlagajo vlogo prvič. Vlogo lahko oddajo na CSD Grosuplje na uradne ure, od 1 7. 3. 1997 dalje pa vsak dan od 8. do 14. ure oziroma v sredo do 16. ure. Center za socialno delo Grosuplje ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR Ministrstvo za okolje in prostor Ministrstvo za promet in zveze ODDELEK ZA KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj Naš kraj 4/1997 9 Ministrstvo za gospodarske dejavnosti ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, DRUGE UPRAVNE NALOGE IN SKUPNE NALOGE Ministrstvo za notranje zadeve Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Ministrstvo za šolstvo in šport Ministrstvo za kulturo DELOVNI ČAS IN URADNE URE UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE Delovni čas upravne enote Grosuplje traja v: ponedeljek in torek od 7. do 15.30 ure sreda od 7. do 17.30 ure četrtek in petek od 7. do 14.30 ure. Uradne ure v Upravni enoti so: ponedeljek od 7.30 do 11.00 in 12.00 do 14.30 ure sreda od 7.30 do 11.00 in 12.00 do 16.30 ure petek od 7.30 do 11.00 in 11.30 do 13.00 ure. TELEFONSKE ŠTEVILKE UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE Hišna centrala: 764 311 764 238 Fax: 762 285 Urad načelnika: 763 106 Vodja oddelka za upravno notranje zadeve: 761 626 Vodja oddelka za okolje in prostor: 761 360 Vodja oddelka za kmetijstvo in gospodarstvo: 763 029 Krajevni urad Ivančna Gorica: 777 052 Krajevni urad Dobrepolje: 787 •203 URAD NAČELNIKA UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE Načelnica: Nevenka Goreč, dipl.iur. Soba št. 111 • vodenje in organiziranje dela v upravni enoti, • obrambno načrtovanje. ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE Vodja oddelka: po pooblastilu načelnice Andrej STRUNA. Soba št. 113 Referat za javni red in mir, promet in registracijo motornih vozil: • registracija društev, • priglasitev javnih prireditev in javnih shodov ter izdaja dovoljenj, • pridobitev dovoljenja za nabavo orožja in streliva ter listin za orožje, • pridobitev dovoljenja za nakup in prevoz eksplozivnih snovi, • pridobitev dovoljenja za opravljanje verskih obredov in pobiranje prostovoljnih prispevkov, • registracija novega vozila in podaljšanje registracije, • pridobitev preizkusnih tablic, • vtis številk motorja in šasije, • zamenjava registrskih zablic, • odjava vozila, • priglasitev za opravljanje vozniškega izpita in preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa, • pridobitev, podaljšanje in zamenjava vozniškega dovoljenja. Referat za osebna in državljanska stanja, potne listine in tujce, matične zadeve, register prebivalstva in osebne izkaznice: • prijava in odjava stalnega bivališča, • pridobitev potrdila o bivanju in družinski skupnosti, • pridobitev osebne izkaznice, • pridobitev in izguba potne listine, • pridobitev delovnega in poslovnega vizuma, • prijava začasnega bivališča tujca, • pridobitev vizuma za prihod, odhod, prihod, • oddaja prošnje za državljanstvo RS in vročitev odločb, • pridobitev ugotovitvene odločbe o državljanstvu, • oddaja prošnje za dovoljenje za stalno bivanje tujcev v RS, • pridobitev dovoljenja za začasno bivanje tujcev v RS, • pridobitev izpiskov iz rojstne in poročne matične knjige ter matične knjige umrlih, • pridobitev potrdila o državljanstvu, • sprememba osebnega imena, • sestava smrtovnice, • sklenitev zakonske zveze. ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR Vodja oddelka: Erika Radi Podobnik soba št. 228 • pridobitev odločbe o dovolitvi priglašenih del za gradnjo pomožnih objektov, • pridobitev lokacijskega dovoljenja, • pridobitev gradbenega dovoljenja, • pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo, • pridobitev uporabnega dovoljenja, • pridobitev odločbe o denacionalizaciji stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, poslovnih stavb in stavbnih zemljišč, • pridobitev soglasja za opravljanje poslovne dejavnosti v stanovanju, • prijava sprememb statusa stanovanja v pisarno. • registracija pogodb o upravljanju stanovanj in določitvi upravnika, • pridobitev odločbe o dovolitvi priglašenih del za adaptacije in obnvitvena dela v stanovanjskih in drugih objektih, • pridobitev vodnogospodarskih soglasij in dovoljenj, • določanje funkcionalnih zemljišč za obstoječe objekte. ODDELEK ZA KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO Vodja oddelka: mag. Ruža Tekavec, dipl.oec. Soba št. 215 Referat za kmetijstvo: • pridobitev statusa kmeta, • pridobitev odločbe o denacionalizaciji kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih gospodarstev in podjetij v zasebni lasti, • pridobitev odločbe o odobritvi prometa s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, • pridobitev določbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji, • pridobitev odločbe o zaščiti kmetije po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev, • pridobitev potrdila, da je oz. ni za določeno nepremičnino vložena zahteva za denacionalizacijo, • registracija agrarne skupnosti in pridobitev odločbe za vračanje njenega premoženja, • pridobitev potrdila za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč. Referat za gospodarstvo: • pridobitev odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje in razširitev dejavnosti, • ogled poslovnega prostora, • pridobitev dovoljenja za prodajo živil zunaj poslovnih prostorov, • pridobitev odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje trgovinske dejavnosti, • določitev obratovalnega časa gostinskega obrata, • presoja zakonitosti in registracija pogodb o zaposlitvi pri zasebnih delodajalcih, • izdajanje delovnih knjižic in vpisovanje sprememb. ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, DRUGE UPRAVNE NALOGE IN SKUPNE ZADEVE Vodja oddelka: Soba št. • kadrovanje, • prijava in odjava delavcev upravne enote, • izdajanje odločb vezanih na delovna razmerja delavcev upravne enote. • pridobitev statusta žrtve vojnega nasilja, • pridobitev statusa vojnega invalida, • pridobitev statusa vojnega veterana. Referat za računovodstvo: • finančno poslovanje Upravne enote. Referat za glavno in sprejemno pisarno: • sprejem vseh vrst vlog za Upravno enoto, • informiranje strank, • prodaja tiskovin in upravnih kolekov. KRAJEVNA URADA IVANČNA GORICA IN DOBREPOLJE Krajevni urad Ivančna Gorica: Sedež: Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8. Uradne ure: ponedeljek od 7.30 do 11.00 in od 12.00 do 15.00 ure sreda od 7.30 do 11.00 in od 12.00 do 16.30 ure petek od 7.30 do 11.00 in od 11.30 do 13.00 ure Krajevni urad Dobrepolje: Sedež: Videm 33. torek od 7.30 do 12.00 ure sreda od 12.00 do 17.00 ure • prijava, odjava in sprememba stalnega prebivališča, • prijava in odjava začasnega prebivališča, • pridobitev osebne izkaznice, • pridobitev izpiskov iz rojstne, poročne matične knjige in knjige umrlih, • sestava smrtovnice, • pridobitev potrdila o bivanju in družinski skupnosti, • pridobitev potrdila o državljanstvu, • oddaja vlog za potni list, vozniško dovoljenje in oddaja drugih vlog iz pristojnosti upravne enote. Upamo, da boste Vodnik sprejeli kot dobrodošel vir informacij, ki vam bo pomagal pri uresničevanju vaših pravic ne le danes, marveč vselej, ko boste potrebovali naše storitve. Veselilo nas bo, če boste z našim delom zadovoljni, saj bo to korak k približevanju državne uprave občanom ter k obojestranskemu zavodoljstvu. Na venka Goreč, dipl.iur. NAČELNICA UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE Referat za družbene dejavnosti: Komentar Preizkušnje Tema, s katero so nas v tekočem mesecu nenehno obremenjevali, je bilo vračanje gozdov slovenski Cerkvi in tujcem. Poslanec Zmago Jelenčič je svojo znano pesem o nemoralnem vračanju gozdov Cerkvi pripeljal do zbiranja podpisov za izvedbo referenduma. Njemu se je pridružil z milejšo verzijo Janez Černač, ZLSD je bila tretji pobudnik, vse pa je poskušala prehiteti LDS s podpisi tridesetih poslancev. Skratka, popolna zmeda glede referendumov in politizacija problema ter očitno nabiranje političnih točk in ponoven dokaz, da je politika stalni boj za volilce in naklonjenosti javnega mnenja. Prva resna preizkušnja za SLS in nenazadnje tudi preizkušnja zrelosti volilcev. V tem mesecu je bilo tudi konec ugibanj, kdo bo novi ljubljanski nadškof. Kot vemo, je to dr. Franc Rode. Zelo odmevne so bile njegove prve izjave in njegov prvi intervju na nacionalni televiziji. Po sprejetju španskega kompromisa, ki vzbuja polno dvomov in po vseh zapletih v slovensko-italijanskih odnosih je bilo ob obisku Romana Prodija v Sloveniji čutiti pravo olajšanje in optimizem, ker nas Italijani podpirajo pri vstopu v EU. Obisk je bil videti kot uspeh nove slovenske diplomacije, vendar se zdi, da je vse skupaj zavito v skrivnost in pojavlja se polno nejasnosti in tudi vprašanje, ali smo dobili italijansko podporo zastonj. Medtem pa smo dobili iz Bruslja opozorilo, da imamo od desetih pridruženih članic EU skupaj z Latvijo in Romunijo najslabše prilagojeno zakonodajo evropski. To seveda ne preseneča, saj se je vlada do nedavnega ukvarjala s povsem drugimi problemi. Zdaj smo dobili novo vlado in novo koalicijo. Ne glede na vnaprej izražene dvome in kritike, je stara oz. nova oblast že toliko izkušena, da je vedela, da je treba na samem začetku napraviti dober vtis. Za tak vtis so v vladi poskrbeli s predlogom za začasno "zamrznitev" funkcionar-skih plač. Toda pravi problemi in preizkušnje ostajajo. Koliko jih bo nova vladna koalicija sposobna reševati, bomo imeli verjetno kmalu priložnost videti. m. s. Prebliski Te dni se morda pojavlja vprašanje, kako lahko članek, ki obravnava neko dnevno politično temo in zavzame V nekem lokalnem časopisu le majhen delček (šliriinšesldesetino) prostora, tako vznemiri določen krog ljudi. Pišeš in pišeš pa se kar naenkrat zaveš, da si na "prepovedanem" področju. V svoji naivnosti niti ne opaziš, da so nekatere teme rezervirane le za "prave" poznavalce, kakršni neki "kvazi lokalni novinarji" nikakor ne morejo biti ... Pa ne, da ti ne bi smeli pisati, v demokratični družbi to ni vprašanje, problem pa nastane, ker lahko pišejo "neumnosti" ... In le "neumnosti" seveda žalijo širši krog ljudi. Na to se igra. Nič novega pod soncem. Že zdavnaj preizkušeno in to nekateri dobro obvladajo. Skoraj brezupno - manipulacija je dovoljena le nekaterim ... Naj milejši očitek, ki ga od njih lahko dobiš je, tla visoka politika ne spada v lokalni časopis. Problem je širši. Ko se že pokaže, da je boj za medije dobljen, se vse bolj pojavljajo lokalni, ki včasih delujejo v napačni smeri... Zadnjič je bilo slišali na nacionalnem radiu, naj se samozavestni uredniki slovenskih časopisov /, največjimi nakladami vseeno malo zamislijo, zakaj je bilo v novi parlament izvoljenih toliko županov. Vpliv lokalnih radijskih postaj in lokalnih glasil, torej. Stvar tu ni več povsem obvladljiva. Tudi zato je treba čim bolj izri-njali politiko iz. lokalnih medijev. Nekatera uredništva se poskušajo tega strogo držati. Toda - ali se lahko povsem izognemo politiki v javnih glasilih in - ali se lahko izognemo politiki kot posamezniki? Je že tako, da se temu največjemu zlu ne da popolnoma ubežati. Kajti vsi smo politična bilja, pa če to hočemo ali ne. Tudi tisti, ki pravijo, da jih politika ne zanima, da se zato niti ne udeležujejo volitev, so se s tem politično že opredelili, vede ali nevede. Tudi lokalni časopisi, ki direktno o politiki ne pišejo, so se na nek način opredelili. V njih ne najdemo po tematiki političnih člankov, ne moremo pa zgrešiti v marsikaterem članku prikrite politične osti. Ali drugače izražena opredeljenost: če je kje kaj narobe, je le na lokalni ravni, zalo se ukvarjajmo sami s seboj in svojimi problemi, druga problematika nas ne zadeva, sicer pa je zdajšnja opcija dobra, spremembe so potrebne le tu in tam okrog nas ... Kaj kdo tu res ne vidi politike? Zalo o politiki direktno ali indirektno - vanjo smo vpeli vsi, tako ali drugače. M. Steklasa Občinski odbor SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV DODREPOLJE - STRUGE želi vsem občanom Občine Dobrepolje vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. 12 Občni zbor Kulturnega društva KUD Dobrepolje je imelo svoj občni zbor v nedeljo, 9. marca, 1997.V poročilu, ki ga je podal Jože Samec, je bilo poudarjeno, da je bilo v zadnjih letih opravljenega veliko dela. 4/1997 Uredili so vadbene prostore za godbo, sanirali so del Jakličevega doma. Na stavbo so ponovno vrnili napis Jakličev dom, uredili so balkon in stopnice pri glavnem vhodu. Tudi na področju kulturnega programa je bilo narejenega veliko. Kulturnemu društvu se je v tem času pridružila skupina KOMA 750. Bile so številne prireditve, le gostujočih skupin je bilo bolj malo zaradi prevelikega finančnega tveganja. Kljub temu seje predsednik KUD-a obvezal, da bo v letu 1998 povabil za kulturni praznik zunanje goste. Na občnem zboru so podale pisna ali ustna poročila o dosedanji in prihodnji dejavnosti vse sekcije, ki so vključene v Kulturno društvo: Godba, vokalna ženska skupina Mavrica, Fantovska vokalna skupina, Mladinska dramska skupina, Zagoriški fantje, Likovna sekcija, dramska skupina Limonada, Moški pevski zbor Rafko Fa-biani, Dobrcpoljski oktet in skupina KOMA 750. Po oddaji poročil, o teh smo podrobneje poročali s seje upravnega odbora, je župan Anton Jakopič, poudaril, da imamo glede na število prebivalcev veliko sekcij in izrazil posebno zadovoljstvo, ker je Kulturno društvo toliko naredilo za promocijo do-brcpoljske občine. Soglasno je bilo sprejeto tudi finančno poročilo za leto 1996. V letošnjem letu pa je za delovanje kulture namenjeno 2.500,000 SIT, če pa bi hoteli realizirali vse programe in potrebe posameznih sekcij, bi rabili kar S.500,000 SIT. Na občnem zboru so potrdili tudi nov statut. Na osnovi statuta so se tudi odločili za plačevanje članarine. Ta bo znašala 500 SIT, plačevali pa jo bodo vsi člani, razen osnovnošolci. Zaradi reorganizacije v kulturi v vodstvu Kulturnega društva ni prišlo do večjih sprememb. Za predsednika je bil ponovno imenovan Franc Zrnec, za blagajnika Jože Samec, Sprememba je le na mestu tajnika -imenovanje bil Igor Ahačevčič. Nadzorni odbor sestavljajo: Janja Tiselj, Monika Žužek, Pavle Zevnik. V častnem razsodišču pa bodo Vinko Tiselj, Tone Clačnik, Ivan Kralj, namestnika pa sta Jože Jeršin in lian ci Štih. Po zapisniku pripravila: M. Steklasa SUMLJIVA OSEBA na odru Jakličevega doma Članice Aktiva kmečkih žena ponujajo domače dobrote Prizor s predstave V soboto, 15. marca, je gledališka skupina iz Stične v Jakličevem domu na Vidmu gostovala s komedijo Branka Nušica SUMLJIVA OSEBA. To klasično delo enega najvidnejših komediografov srbske književnosti, ki pa je aktualno tudi še v današnjem času, je bilo za amaterski oder zelo dobro predstavljeno. Gledalcev je bilo veliko, bili pa so tudi prijetno presenečeni nad gostoljubnostjo Aktiva kmečkih žena iz Dobre-polja, ki so gostovanje tudi organizirale. Tekst in slike: Naš kraj "Podarimo knjigo bližnjemu" To je geslo letošnjega SLOVENSKEGA DNEVA KNJIGE, ki ga bomo praznovali 23. aprila. Hkrati pa je ta dan tudi SVETOVNI DAN KNJIGE in je praznik vseh, ki jim knjiga nekaj pomeni. Lani je bil ta praznik v Sloveniji organiziran prvič, /, namenom, da bi Slovence spodbudil k večji naklonjenosti do branja in knjig. Društvo slovenskih pisateljev, ki praznik organizira, si želi, da bi ta dan še bolj zaživel in da bi knjiga praznovala dobesedno po vsej Sloveniji. Letos so se obrnili na župane vseh občin s prošnjo, da bi 23. april res minil v znamenju knjige, da bi se organizirali sprcmljaoči kulturni dogodki, literarna branja in podobno, Poleg tega so prosili za dovoljenje, da bi se lega dne prodajalcem knjig omogočila neovirana prodaja. Na ta način bodo letos svetovni dan knjige praznovale vse države UNESCA. Dan knjige pa seveda ni le zunanje obe-leženje praznika, ampak tudi čas za razmislek o našem odnosu do knjige in do branja. Slovenci se radi pohvalimo, da smo se doslej ohranjali skozi zgodovino v svoji samobitnosti kol kulturni narod. Ce pa imamo v mislih naš odnos do branja in število prebranih knjig na prebivalca, pa se nam ponuja manj spodbudna slika. Cas pri-dobitniške logike, računalništva in elektronskih medijev res ni naklonjen branju knjig, seveda pa to ne pomeni, tla tovrstna kulturna dejavnost danes ljudem ni potrebna. Bolj kot kdaj kol i prej. Ob analizi vzrokov za slab odnos do branja se ponavadi navaja visoke cene knjig. To vsekakor drži, vendar to še ztlaleč ni edini vzrok. Neredko namreč naletimo na človeka, ki ima doma pravo knjižnico, pa se že pt) krajšem razgovoru vidi, da v življenju ni veliko bral. Nihče pač noče veljati za nekulturnega in se hoče pokaza kul- turnega vsaj na zunaj. Potlalek o Številu prebranih knjig bi bil zalo golovo še slabši od števila knjig na knjižnjh policah po domovih. V današnji materialistični družbi je zadovoljstvo ob razkazovanju vsakovrstnih materialnih dobrin popolno in neredko spatla v tovrstno ponašanje ludi število (neprebranih) knjig na policah. Po vsem lem bi lahko rekli, tla pot tlo knjige ni tako ležka, kot se zdi. Če jih ne moremo kupiti, jih lahko najdemo v bogato založenih knjižnicah. Problem je vendarle širši - v človeku ni prave potrebe po branju. Založbe so to že zdavnaj ugotovile in se temu primerno tržno prilagodile. Usmerile so se bolj v ponudbo vsakovrstnih priročnikov, atlasov, slovarjev, leksikonov. Problem je torej v lem, daje vse premalo posluha za dobro knjigo. Povprečen bralec tudi ne loči dobre knjige od slabe. Evald Risar, predsednik Društva slovenskih pisateljev, postavlja tu kriterije zelo OStro. V enem od nedavnih govorov je dejal: "Literarni kič nima nobene zveze s pravo umetniško literaturo." Nekdo drug mu je prittlil: "Kolikor dobrih knjig ima nek narod, toliko več slabih mu dajejo v branje." Do prefinjenega in za pravo umetnost dovzetnega bralca je. žal, precej dolga pot. Dnevi slovenske knjige so poskus k izboljšanju razmer na tem področju. Vzgoja za razumevanje in branje dobre knjige je precej zahtevna naloga. Ljubezen do dobre knjige se začne doma, se nadgrajuje v šoli, pa tudi v širši družbi bi morali kaj spremeniti bralni kulturi v prid. M. Steklasa Jože Štih NKKA.I IZ VIŠAV Nekaj iz višav je udarilo moje srce listič zveztlic spi ob moji glavi. Nič mi kaže svojo pol, jutro mije zaspan berač ki igra na svojo lajno. Težki kamni bremenijo mojo dušo in neizmeren ocean ki jo požira. Ozrem se v nebo in začutim stvarnika ki meje sprejel tla zdaj razmišljam. Dal mi je oko ki lahko vidi lepoto stvarstva in zamiži ob vseh hudobijah. In uho ki sliši nebeške simfonije, in se zazre tla ne sliši škripanje lankovskih gosenic. Imam lip s katerim začutim nežnost ob sebi, samo da ne čutim jekla, in vonj tla zavoham nežen tip vijolic, ne pa vonja črnega smodnika. Imam še okus tla okusim lepoto božjega blagoslova ne pa trpke črne krvi. Vse to mi je tlal tla lahko mirno spim tla me ne zbuja bobnenje topov in da na nebu namesto ptice ne uzrem letala. Nekaj iz višav je udarilo moje srce. Zahvalim se stvarniku daje ustvaril blazino na katero lahko naslonim svojo trudno glavo. Kaj vse si mi dal a jaz v objestnosti to preziram. Dal si mi prijatelje, ki mi v stiski pomagajo tako tla lažje začutim lebe. Nikoli me ne zapusti. CD CD KD Dobrepolje in FOLKLORNA SKUPINA RAČNA vas vabita na prireditev DOLENJSKA V PLESU IN PESMI ki bo v soboto, 12. 4. 1997, ob 19. uri v Jakličevem domu na Vidmu. Ob svoji 15-letnici delovanja nam bodo zaplesali plese iz: - RIBNIŠKE DOLINE - RAČNE IN OKOLICE - ŠMARJA - SAPA Predstavili pa bodo tudi običaje in plese ob DOBREPOLJSKI OHCETI. Med posameznimi plesi se nam bodo z ljudskimi pesmimi predstavili: MEŽANOVA DRUŽINA RACLJE IZ TREBNJEGA ZACORIŠKI FANTJE PRIDITE IN OGLEJTE SI TO ENKRATNO PRIREDITEV, OB KATERI SI BOSTE MORDA OBUDILI TUDI PRIJETNE SPOMINE ... Vabimo vas na DRUŽABNO PRIREDITEV S TOMBOLO, ki bo v SOBOTO, 5. APRILA 1997, OB 19.30 URI V Jakličevem domu na Vidmu. Mladinsko društvo je bilo ustanovljeno pred dvema letoma. Poleti 1995 smo odprli mladinski center ali klub, kjer lahko dobrepoljska mladina preživlja del svojega prostega časa. Klub je odprl vsak petek, soboto in nedeljo zvečer. Namen klubskih prostorov je omogočiti mladini zabavo brez alkohola in cigaret. Prepričani smo, da je mladost brez tega še lepša in to prepričanje hočemo posredovali še drugim. Občasno v klubu priredimo ples, vedno pa lahko igrate biljard, ročni nogomet, tarok, šah in druge družabne igre. S tem pa delovanje našega društva še ni končano. Želimo sodelovali na vseh področjih javnega življenja. Tako smo sodelovali na čistilnih akcijah, prodajali smo dobrepolj-sko - struški zbornik. Sedaj pa smo se odločili, da pripravimo družabno prireditev s tombolo in tudi lako pokažemo naše delovanje. Na prireditvi bodo sodelovali: Mladinska dramska skupina Dobrepolje, Do-brepoljski oktet, mlada pevka Andreja iz Hinj in drugi. Izkupiček tombole bo namenjen nadaljnemu razvoju mladinskega centra in širjenju mladinske dejavnosti. Srečke za tombolo lahko kupite pri naših članih, lahko pa jih boste kupili pred prireditvijo. Med prireditvijo bomo izžrebali številke in vaša naloga bo le ta, da boste spremljali, če bo katera izžrebanih številk vaša. Glavni dobitek bo radio - kasetofon s CD gramofonom, poleg tega pa bo v igri še vrsta zanimivih in bogatih nagrad. Mladinsko društvo Dobrepolje Literarni kotiček Jože Štih KIP Kip, samoten kip na trgu stoji pes ga oblaja ker misli da je pijanec vsaj lako sc drži kip, samoten kip bolj kot je sam bolj je žalosten ne ozre se nobeno oko da bi prebralo napis nekoč je osrečeval ljudi dobil nagelj v spomin zdaj ga boža samo reka njegova prijateljica. In mu vsaki dan šepeta. Ne meni se za slavo jaz sem ti zaveznik poznam bolečino ki skrival jo je umetnik ni želel si slave niti kamnite glave kar je naredil je zapisano pri bogu ni zbrisano odslej kip ni žaloval da nobeden zanj se ne zmeni ne rabiš kipa sklesanega iz lepega kamenja napravljenega ne zmeni sc za slavo delaj listo kar ti je všeč ne rabiš velikih besed da bi postal velik poet. (Pesmi sla v originalni obliki) Tončka Pugelj -letošnja nagrajenka za delo v CZ Po lanskoletni slovesnosti v Ivančni Gorici so letos župani občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje priredili slovesnost ob svetovnem dnevu civilne zaščite v Družbenem domu v Grosuplju. Slavnostni govornik je bil gostitelj, grosupeljski župan g. Rudolf Rome. Ob dnevu CZ, ki je praznik vseh, ki delajo na področju zaščite in reševanja, se je zahvalil vsem, ki delajo v civilni zaščiti in vsem, ki so kakor koli pomagali, da je delo na tem humanem področju tako dobro zaživelo. Poudaril je, da so vsi tisti, ki to delo opravljajo, ljudje s čutom vzajemnosti in solidarnosti, s čutom za delo, ki ne more bili nikoli poplačano. Seveda pa zahvala pomeni tudi obvezo za naprej, saj se nikoli ne ve, kdaj bo nastala potreba po pomoči. Kot je dejal g. Rome, območje vseh treh občin, na srečo, v zadnjem času ni doživelo naravne katastrofe, zato je lo eden od vzrokov, da je organizacijsko morda malo slabše zastavljeno, vendar so načrti v celoti izdelani, prav tako pa je tudi kadrovska zasedba zelo dobra. Tako štabi CZ delujejo solidno v vseh treh občinah, prav tako pa je dobro tudi delovanje gasilskih društev in vseh, ki so kakor koli povezani s to dejavnostjo, bodisi operativno, svetovalno ali informacijsko. Zupani vseh treh občin so na slovesnosti podelili priznanja najzaslužnejšim za delo pri civilni zaščiti. Srebrni in bronasti znak CZ podeljuje država na predlog občin. Srebrni znak CZ je iz. občine Grosuplje dobil g.Franc S kalj a, kot dolgoletni delavec in strokovnjak s tega področja; v novi občini je zdaj svetovalec. Bronasti znak sta iz občine Grosuplje dobila g. Avgust Burger, poveljnik OGZ in radio Zeleni val. Iz, občine Ivančna Gorica je prejel srebrni znak g. Silvester Berton-celj, odgovoren za RKB. Iz občine Dobrepolje pa je srebrni znak CZ dobila ga. Tončka Pugelj z Vidma. Podelil ji gaje župan Anton Jakopič, kije ob tej priložnosti dejal, daje Tončka ena najbolj prizadevnih na tem področju v obči- Program je popestril moški oktet iz Šentjurja, pri katerem poje tudi eden od Dobrepoljcev - Milan Žnidaršič ni Dobrepolje. Je članica CZ, za-dožena za prvo pomoč. Tončka Pugelj se je nato v imenu vseh dobitnikov zahvalila za priznanje in ob tem povedala, da je naša občina na področju CZ v času delovanja nove občine opravila zelo uspešno delo. Na svečanost so bili povabljeni vsi, ki so kakor koli povezani z delom civilne zaščite in tudi nekateri drugi gostje iz vseh treh občin. Ga. Tončka Pugelj prejema priznanje iz rok župana Antona Jakopiča M. Steklasti, Joto: Naš kraj Občni zbor Gasilske zveze Dobrepolje Tretjega občnega zbora Gasilske zveze Dobrepolje se je udeležilo 29 delegatov iz sedmih gailskih društev, ki delujejo na območju občine Dobrepolje in so vključeni v Gasilsko zvezo. Povabilu so se odzvali tudi župan občine Anton Jakopič, g. Burja, področni poveljnik za regijo Ljubljana 2 in g. Samsa, član predsedstva GZ Slovenije in predsednik GZ Velike Lašče. Iz poročil, ki so jih podali predsednik Jože Lenarčič, poveljnik Jože Zrnec, blagajnik Jože Prijatelj in predsednik nadzornega odbora Peter Pugelj, je bilo razbrati, da je bilo delovanje GZ v letu 1996 uspešno in delavno in da so bila društva v minulem letu še posebno aktivna. Delo so poskušali usklajevati na sejah upravnega odbora, kjer je bilo sprejetih kar 33 sklepov, ki so jih potem društva uresničevala, nekatera z malo zamude. Komisija za ocenjevanje društev je na podlagi sprejetega točkovnika ocenila društva in uvedla finančno stimulacijo, kar naj bi spodbujalo društva k boljšemu vsestranskemu delovanju. Komisija za odlikovanja pa je na predlog posameznih društev podelila 26 priznanj in predlagala 6 odlikovanj GZS. Tudi pri poslovanju ni bilo nepravilnosti, sredstva so za leto 1996 razdelili in namenili po sprejetem programu. V Gasilski zvezi dajejo velik pomen operativi in predvsem izobraževanju. Že v lanskem letu se je začel tečaj za nižje gasilske častnike, letos pa bo še tečaj za gasilske sodnike. Udeležili so se tudi mentorskega teča- 16 Naš kraj POGOVOR ±11997 ja za mladino. Prav mladini in ženskemu članstvu nameravajo posvetiti večjo pozornost. Tako so predlagali ustanovitev komisije za delo z mladimi. Želijo tudi, da bi bila ta humana dejavnost, ki jo opravljajo ljudje s čutom za pomoč sočloveku v stiski, bolj cenjena in upoštevana. Potrebna je večja zavest ljudi po medsebojni pomoči. Letos bo Gasilska zveza dobila nekaj več sredstev iz občinskega proračuna, ki bodo namenjena financiranju redne dejavnosti društev, v prihodnje pa bo potrebno ta sredstva usmeriti za večje nabave in investicije. Jože Lenarčič je predstavil operativni načrt varstva pred požari, ki ga bodo obrav-navli najprej po društvih, nato pa ga bo obravnaval in sprejel še Občinski svet. Potreb in želja za letošnje leto je po društvih veliko, vendar se zavedajo, da bo realizacija odvisna od finančnih sredstev. Program je v glavnem usmerjen v izgradnjo in adaptacije ter nabavo gasilske opreme. Na Vidmu je v planu izdelava fasade in ureditev okolice gasilskega doma, drugod so planirane manjše adaptacije. Društva planirajo še nakup zaščite in delno obnovo iztrošene opreme. Menjava gasilskih vozil, ki je že dolgoletna želja gasilcev, pa se bo, kot kaže, lahko izvajala le postopoma. Povzetek iz zapisnika pripravila: M. Steklasa Kljub številnim postankom in selitvam je bilo vodstvo vedno na pravem mestu, vedno je bilo poskrbljeno za vse potrebe romarjev. Na tako dolga potovanja, kjer se prepletajo različna verstva in kulture, je zelo koristno, če se gre z izkušenimi vodiči -teologi. Kot geograf si odpotoval z bogato vednostjo o teh deželah. Ali so zdaj, po končanem potovanju, vajine predstave o tem delu sveta kaj spremenjene? O Sveti deželi, Sinaju, Rdečetri morju, Mrtvem morju, Golanskem višavju... in ostalih pokrajinah Bližnjega Vzhoda sem resnično poznal žc veliko stvari iz knjig, ki sem jih moral predelati za izpile iz zgodovine in geografije. Prav tako, pa so mi šc z drugega zornega kota osvetljevale to območje tudi svetopisemske knjige. Z Joži sva že pred potovanjem veliko časa namenjala svetopisemskim krajem. Brskala sva po kartografskem gradivu, revijah, ki so opisovale tO območje in prebirala sva Sveto pismo. Vse loje v naju vzbujalo veliko hrepenejc, da se srečava z najstarejšo in najmogočnejšo zgodovino našega planeta. Gotovo je, da vse informacije iz. knjig ne odtehtajo izkušenj, spoznanj, doživetij in resničnosti Svete dežele. Največje dogodke naše civilizacije sedaj mnogo bolje razumeva, sedaj je nama mnogo bolj jasno, zakaj znajo Izraelci in Palestinci ceniti svojo skupno domovino. Ali lahko opišeta potovanje? Katere dežele in kraje sta obiskala? Prvi dan smo z. avtobusom potovali preko Gaze in puščav na polotoku Sinaj do Izpolnitev njunih saijj -potovanje v Sveto deželo Potovanja - sanje in želje slehernega od nas. Tisti, ki je vsaj malo okusil spoznavati druge dežele in ljudi, mu želja po vedno novih odkrivanjih lepot in različnosti tega sveta ne bo dala več miru. Turističnih potovanj po bližnjih evropskih deželah si danes lahko privošči marsikdo, manj pa je takih srečnežev, ki se lahko pohvalijo s potovanji po daljnih, tudi eksotičnih deželah. S prav posebnega potovanja pa sta se pred nekaj časa vrnila Ivan Grandovcc in njegova izvoljenka Jožica. V Sveti deželi sta bila 14 dni in ker je bilo to po vrhu šc poročno potovanje, si lahko mislimo, daje bilo to zanju, v vseh pogledih, nepozabno doživetje. Ker so pripovedi o tujih deželah in ljudeh vedno zanimiva tema, sem jima predlagala, da nekaj njunih vtisov s tega zanimivega romanja posredujeta tudi našim bralcem. Čeprav se s take poti zanimivosti in doživetij nabere za cel potopis, smo morali za naš razgovor vtise precej strniti. Ali je bilo potovanje zelo naporno? Kako sta potovala in s kakšno skupino? Sveto deželo sva imela v svojih sanjah že nekaj let. Ogled tako opevanih krajev seje nama izpolnil v letošnjem februarju. Zvečer po najini poroki sva skupaj s člani skupine poletela proti Izraelu. S tem poletom so za nama ostali trenutki lepih priprav na skupno pot; pristala sva v novi deželi med novimi ljudmi, pred novimi doživetji... V skupini so bili diakoni treh škofij in študenti katehetske šole. Ta obisk-roma-njc je bilo študijsko zaznamovano, zato smo tudi veliko potovali in obiskali številne točke iz zgodovine ju-dovstva in Nove zaveze. Kako sta bila zadovoljna z organizacijo? Studijski del je vodil akademik dr. Kraševec; organizacija potovanja pa je bila v skrbi s. Darjanc Toman. Ob Sredozemskem morju pri Jaffi Izvir reke Jordan Elata - lurističncga mesta ob Rdečem morju. Tudi ob Rdečem morju je prava puščava, saj v zimskem času ni bilo padavin in zato bo v letošnjem letu v tem območju gotovo velika suša. Kjer pa se zaliva pa je življenje v polnem razcvetu. Izviri vode so zelo dragoceni, saj jo črpajo iz velikih globin. Sledil je obisk Egipta in vzpon na Mojzesovo goro, kjer smo v duhu premišljevali in spoznali veličino desetih zapovedi, ki so šc danes temelj v vsaki pošteni družbi. Na vrhu smo doživeli tudi sneg, ter se s pomočjo svetilk vrnili v dolino. Del poti so nas spremljali beduini, ki so nam ponujali kamelji taxi. V naslednjih dneh smo potovali po tektonskem prelomu od Rdečega morja proti Mrtvemu morju. Tu so na namakalnih območji bili veliki nasadi daleljnov. Mrtvo morje je izjemno slano in primerno tudi za tiste, ki obvladajo kamen stil plavanja. To morje - jezero je 4()()m pod morsko gladino in zato je tu veliko vlage in huda vročina. Pasatni veter poskrbi, daje vsaj malo lažje prenašati te težke vremenske razmere, Ustavili smo se tudi v Kumranu, kjer so leta 1947 v votlinah našli svetopisemske zvitke. V Jeruzalemu smo bili kar nekaj dni. Tu smo si ogledali vse napomembnejše točke iz Kristusovega delovanja: dvorana zadnje večerje, Oljska gora, Getsemani, potok Ce-dron, tempeljska ploščad, kjer je bil Jezus obsojen na smrt, LitOStrotOS - tu so Jezusa kronali s trnjem, šli smo po križevem potu - Via Dolorosa, Kalvarija, božji grob, zid objokovanja, sinagoge, mošeje, muzeje, se- dež parlamenta, hebrejsko univerzo... Obiskali smo tudi Betlehem, Nazaret, dolina Jordana in njene izvire, Golansko višavje, Galilejsko jezero. Ob tem jezeru je zelo toplo, tako da smo v kibucu okusili tudi slast trganja banan z bananovca. Zadnje dneve pa smo si ogledali obalo Sredozemskega morja... Se veliko drugih točk smo med potjo obiskali, vendar pa bi natančnejši opis zahteval mnogo več prostora. Po štirinajstih dneh smo se iz Tel Aviva z letalom vrnili na brniško letelišče v pomladno Slovenijo. Ker so bile torej kraji vajinega potovanja svetopisemski, in sta v tem predveli-konočnem času na nek način podoživljala čas pred 2000 leti, me zanima, kako sta srečanje s temi kraji doživljala po duhovni plati? Vsak dan smo imeli mašo na mestih, ki so znana iz Svetega pisma. Največ jih je bilo na krajih, kjer je Jezus oznanjal veselo oznanilo. Vera v živega Boga, ki je resnično prišel na Zemljo se je v naju še bolj Utrdila. Prepričana sva, da bova še globlje podoživljala Kristusa v najinem življenju. Vsak kraj je v naju pustil sledi, ki jih je težko opisati,; npr. molitev Oče naš molimo pogosto. Ko pa stojiš na tleh, kjer jo je Jezus prvič povedal svojim učencem, pa v sebi začutiš, da Jezus ni učil le pred 2000 leti, temveč da še danes uči in nas vabi. Naša Sveta dežela se prične že v Dobre-polju, Račni,...v vsaki družini, kjer vlada mir, ljubezen, prijateljstvo, krščanske vrednote. Če gremo v Izrael z. namenom, da bomo v trenutku poslali verni, potem nam tu- di materialni dokazi iz Kristusovega življenja ne bodo dovolj. Vera mora zaobjeti celega človeka, ne samo razum, temveč tudi naše srce in dejanja v duhu miru in prijateljstva. Kaj vama je še posebno ostalo v spominu? V Naz.arctu je čudovito svetišče, v katerem je še ohranjena votlina Marijinega oznanjenja, kjer je angel povedal Mariji, da je izbrana med ženami za Božjo mater. Marija je privolila z besedami:« zgodi se tvoja volja«. S tem da je ona kot prvi človek sodelovala pri odrešenjski zgodovini človeštva. Marija pri tem ni iskala svoje koristi, temveč je z vero v srcu sprejela božjo voljo. Ali znamo posnemati Marijo v ponižnosti, zaupanju, zvestobi, potrpežljivosti, sprejemanju napak drugega, ljubezni, odpuščanju in miroljubnosti? Te vrednote moramo tudi mi prinašati v naše družine, vasi, delovna mesta, ker le pod tem pogojem bodo naša srca srečna. Imata kakšno velikonočno sporočilo za naše bralce? Jezus je na Oljski gori krvavi pot potil. Poti dvatisočletnimi oljkami sva začutila bolečine, ki jim tudi današnji človek ne more ubežati. Pri božjem grobu pa je bil kamen odvaljen. SEME MORA UMRETI, DA OBRODI SAD. Kristus je vstal, veselimo se. Božjega veselja in notranjega miru Vam želiva v teh predvelikonočnih dneh in skozi vse leto odrešenja . ALELUJA!!! Hvala za voščilo in doživet opis vajinega nepozabnega popotovanja. Pripravila M. Steklasa Oljska gora - Getsemani Klub za prostocasne dejavnosti mladih, "KOMA 750", gre na Neskončno pot, s Karavano proti drogam... Čas zahajan j a na glasbeno prizorišče mi vliva pogum, da si upam napisati članek o skupini, ki si to nedvomno zasluži - spoštovane dame, cenjeni gospodje, dovolite, pred vami je ... Iz Trbovelj bo v aprilu prišla k nam četverica "neznanih" fantov, glasbenikov. Odstopanje od ustaljenih kalupov in form nam omogoča, da bi jih preprosto vtaknili v ta ali oni predalček. Sami se sicer opredeljujejo za folk - ročk, pa naj jim bo tako! Čas bi bil, da vam predstavim člane v hiši. Iz kuhinje slišite kuharja in njegov zbor piskrov - Pcpclnak Iztok (bobni); v kopalnici razčesujc drateno grivo svoje punce - Koncilija Martin (kitara); spalnica, iz. katere se kotali zasanjano brundanje nekoga, ki oponaša medveda pozimi - Guček Vili (bas); dnevna soba, v njej pa glava tc "družine" - Gučck Andrej (kitara, ideje, zasnova in šc kaj ...) Glasba, ki jo igrajo, morda res ni za vsako uho, ker jc zahtevna tako po vsebini kot po interpretaciji. Izjemni vokali vseh štirih "Zidov" bi se le težko skladncjc zlili v harmonijo, kar je posebna odlika Hiše. Poudarek jc torej na vcčglasncm petju, ki ga povzemajo po takšnih mojstrih, kot so na primer "Byrds", "Buffalo Spring-ficld", "David Crosby, Stephcn Stills, Graham Nash and Neil Young" idr, Instrumentacija je kot po pravilu molovsko otožna in "razumljivo" -brezhibna. Nekaj posebnega pa so prav tako tudi besedila njihovih pesmi. Predstava prave poezije so, kar jc skoraj nemogoče najti v mejah glasbe slovenskega govornega področja. Vsega "hudega" vajen človek OStrmi skratka že pri prvem srečanju s Hišo (dolgo jc žc od tega)! Posneli so dve (tri) zgoščenke. Prva nosi naslov Hiša, druga pa neskončna pol. Na tretji je zbirka priredb skladb Ncila Younga, legende, ki ki jih obseda žc ves čas njihovega ustvarjanja, jc pa tik pred izidom, čc ni celo žc izšla. ... Moram preverili. Lani so dobro zadoneli. Najodmevnejši jc bil njihov nastop pred napolnjenimi Križankami, kjer so bili gostje Jancta Webra in so ogrevali, pa tudi dobro ogreli občinstvo do nastopa Cowboy Junkies; kdor sc tega še lahko spomni in je imel srečo, da jc bil, seveda, takrat tam, a ne?! Prav tako so nastopili na radiu v oddaji "Izštckani termin" z. D..I. Juretom Longyko in svojo "akustično" predstavo. Prav takšni pa bodo nastopili tudi pri nas na odru Jakličevega doma, v soboto, 19. 4. 1997 ob 19. uri (cena ogleda lega koncerta znaša 500 SIT). Glasbe kot take, žal, ne morem pričarati z besedami, za kar sc vam vsem, predvsem Andreju, Viliju, Martinu in Iztoku, iz. vsega srca opravičujem, spoštovano bralstvo. Izvolijo si predstavljati malo po svoje sporočilo njihove glasbe, ki se glasi: mir, spokojnost, iskanje smisla; tolažba, katere smo potrebni vsi - realnost v vseh pogledih na življenje! P.S. velika začetnica ni napaka, da ne bo pomote. Pa lep pozdrav z. dne, ko sc ptički ženijo, na Gregorjevo, 12. 3. 1997 Vaš Garfield r Družinski kotiček irtf- Moja velika noč Kolikokrat se sploh zavedam, da bi Jezus lahko v resnici živci v mojem življenju, me spremljal in bil z menoj? Še manj se zavedam, kaj pomeni njegovo odrešenje meni osebno. Ob nedeljah grem k maši, ker pač "moram" iti. To ni del navade, pa tudi del potrebe ni. Moram iti, da se ne bom slabo počutila in me vest ne bo grizla. Odkar sem poročena, bi Jezusa in vero in Boga najraje potisnila v neko škatlo in jo dala na podstrešje. Ni (o, da bi pozabila na Boga. Enostavno ne vem, kaj naj v zakonu počnem z njim. Ko sem bila še sama, sem seveda imela čas. Večkrat med tednom sem šla k maši, večkrat na dan molila, vsak dan brala Sveto pismo, se pogovarjala z Bogom o svojem življenju, početju, o ljudeh, o sebi. Nekaj mesecev po poroki sva doživljala različne stiske in takrat sem se Bogu izmikala. Kaj je nastalo z mojo vero potem, pa ne vem. Ne gre za to, tla sem marsikaj opustila in se izgovarjam na čas. Preprosto vem, da sem izgubila notranji stik z Bogom. Bil je postni čas in kaj sem storila? Nič. Prav ničesar. Svojim sebičnim željam sem ustregla. Po vsej tej praznini ul napakah sc bojim srečati z Jezusom. Ne verjamem, da bi me imel rad. Ne verjamem, da hi mi odpustil. Ne vem, kje ga naj najdem. Nc vem, kako deluje v mojem življenju. Nc vem, kaj naj bi sploh počel v zakonu, da ne hi bil le navada in okrasni kip družine. Jezus jc sprejel razbojnika na križu v svoje kraljestvo. Razbojnika. Jezus jc umrl za tistega razbojnika. Umrl je tudi za veliko grešnico Marijo Magdaleno. Kako, da ne bi umrl tudi zame in za le moje grehe in napake? Boj itn sc pogledali v svojo notranjost in bojim sc, tla bi Jezus pogledal v mojo notranjost. Kakšna jc postala la moja notranjost! Zalo raje živim bolj površinsko. Lažje je. Ni potrebno gledati moje notranjosti, ki postaja vse slabša in odlagališče za vse, s čimer sc nočem soočati. Ni sc mi potrebno spremenili ali celo spreobrniti. Tega sc namreč zelo bojim. Če slučajno v pogovoru z možem nanese na kaj lakega, kar zatlcva mojo notranjost, posta- nem živčna, zoprna, povzdignem glas, vpi-jem in sc razburjam. Čc bi sc soočila s seboj, bi sc morala spremenili - če bi se spremenila, bi tvegala, da me drugi ranijo, prizadenejo... Ne, nc, ne, tega pa nočem! NOČEM poslati ranljiva, nemočna in nc vem, kaj še vse v svojem srcu! Nočem sc potruditi za najino rasi v zakonu, tako, da bi sc soočala s slabostmi, trpljenjem. Nočem, tla me kdo rani. Da me rani beseda mojega moža... Raje imam, daje moje srce obzidano z debelimi zidovi in daje moje srce odlagališče za stvari, ki jih nc maram... Jezus me pa gleda. Gleda me, ko nese svoj križ. Kot je gledal Veroniko. Kol je gledal Jeruzalemske žene... Tako topel pogled ima. Tako ljubeč. Ampak jaz nočem lega, nc morem... ker... res nočem Upeti. Nc morem sprejeti križa, ki mi ga daje. Ne morem sprejeti tega, kar jc ON PRIPRAVIL ZA MOJE ŽIVLJENJE. Tega se bojim. Prehudo se mi zdi, zato bi raje živela mimo njega, mimo vere. Toda ne morem, ko pa moja duša postane topla ob njegovem pogledu... Rada bi mu rekla, kot mu jc rekel bo-gali mladenič: "Jezus, kaj naj storim?" Jezus bi mi rekel kaj takega, tla bi tudi jaz. postala žalostna ... rada bi bila odrešena, po njegovem vstajenju. Odrešena v vsem, kar me mori, tlači huje kol nočna mora. Ratla bi bila odrešena v tem, česar nc zmorem in v lem, ko se nc znajdem in nisem kos svojim nalogam. Rada bi bila odrešena v svoji bolečini, v svojem trpljenju. Odrešena tlo zadnjega koščka svoje notranjosti in bi bila lahko takšna kot sem, z vsemi napakami, pomanjkljivostmi in grehi, z, vsem, kar sem. Jezus daje lo odrešitev. In jo daje tudi meni. In jo daje tudi tebi, ljubljeni mož. In najinim otrokom. Daje jo najinemu zakonu, najini rasli, velika noč je dan ljubezni. Tisle prave ljubezni, ki ni odvisna otl naših čustev in občutkov, nc otl uživanja... Jezus je vstal. Premagal smrt. Ni nekje daleč. Je tu. In živi. Z nami živi. Karmen Hegler Piše: Konrad Piko Iz Društva upokojencev 9. marca 1997 smo imeli drugo sejo v letošnjem letu. Meti drugim smo izbrali novo članico upravnega odbora, ker jc prejšnja odstopila. Predlagana članica je gospa Tončka Kastelic iz Vidma. G. Alojz Oblak je predlagal, da bi za Ponikve izvolili šc enega člana, ker je vas velika in je za enega prenaporno, da hi obhodil in obveščal celo vas. Izlet na Madžarsko smo morali prestaviti na soboto, 5. aprila. Ker so semnji samo ob četrtkih in sobotah, ni bilo možno izleta organizirati prej, posebno še zalo, ker mi želimo ravno soboto. Na ta dan pa je tudi avtobus pogosto že zaseden. Romarski izlet na Hrvaško k Mariji Bislriški pa bo, čc bo vse pt) sreči, konec aprila. Naj vas še seznanim, da sc pripravljamo na letno konferenco, ki bo 27. aprila ob 3. uri popoldne. Takrat bomo izvolili dva člana upravnega odbora za Videm in Ponikve, poleg tega pa šc štiri člane za medobčinsko zvezo upokojencev Grosuplje, ker prejšnji, ki sc je imenovala Občinska zveza Grosuplje, poteče rok . Lepo vas pozdravljam, za naslednjo številko pa upam, da sc bo nabralo kaj več informacij. CEMU ODPOVED Preživljamo postni čas bogoslužnega leta. V tem obdobju se nemalo govori o postu, odpovedi in vsestranski pripravi na velike praznike Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Zakaj sodi k tej pripravi tudi posi, oziroma odpoved? V čem je smisel odpovedovanja!? Predvsem mnogi mladi ne vidijo v odpovedi nič dobrega, pozitivnega. Ko slišijo to besedo, se samo nasmehnejo, misleč; Kaj mi pa bo vse to! Vendar odpoved ima velik pomen. V današnjem svetu polnem raznoraznih dobrin, od katerih imajo mnogi na posameznika tudi negativen vpliv, bi se morali ves čas nečemu odpovedovati. Odpoved ni potrebna zavoljo drugih, temveč za dobro vsakega človeka. V vsaki odpovedi človek dokaže svojo voljo, potrdi svojo samozavest in odločnost, sposobnost vztrajanja in truda; pa ne drugim, marveč samemu sebi. Odpoved pa najde pravi cilj le. če je ta dovolj velika žrtev. Verjetno se marsikdo sprašuje, čemu konkretno naj se odpove, da bo s tem zase storil nekaj dobrega. Vedno sc je treba odpovedali listi stvari, ki le najbolj zasužnjujc, za katero sc ne moreš več trezno odločati, pač pa si z njo žc dobesedno zasvojen. Danes najbolj znana in razširjena oblika zasvojenosti je gotovo gledanje televizije, tega malika sodobnega časa, in igranje računalniških igric, ki vse preveč zasužnju-jejo ljudi, predvsem otroke in mladino, ter polnijo njih duše z nasiljem in agresivnostjo. Mnogi so zasvojeni z nelepimi izrazi, ki »olepšajo« vsako njihovo misel. Zakaj jih ne bi odpravili'.' Nekateri bi sc morali kdaj pa kdaj odpovedati kakšni zabavi, saj si mnogi sploh ne morejo predstavljati sobotnega večera brez » žura« v hrupni diskoteki. Zakaj sc ne bi včasih odpovedali zabavi in preživeli konec tedna bolj umirjeno, ter si vzeli čas za srečanje s samim seboj, kar na hrupnih zabavah sploh ni mogoče. Mnogi zapravljajo denar za razne nepotrebne malenkosti. Zakaj sc jim ne bi odpovedali, in ta denar namenili tistim, ki jim primanjkuje kruha in obleke? Se veliko je takšnih in podobnih reči, ki bi se jim dalo odpovedali v dobro sebi in drugim. Vsak človek ima svojo šibko ločko, katere se sam najbolj zaveda in jo lahko odpravi s svojo trdno voljo in, če je potrebno, tudi s pomočjo drugih. Zaključil hi z besedami Eliz.abcthc S. I.Likaš: Premišljevali je mogoče v prazno, o ničemer. Sanjariš lahko sam zase. Zamislili pa sc moraš v nekaj! In lokrat bi bilo prav, da bi sc zamislili v svoje življenje, svoje napake in razvade in sc odločili, da bomo zaživeli bolj polno in plemenito, Janez. Tomšič Boštjana Žni-daršiča smo poprosili za spisek petnajstih najbolj poslušanih skladb. Z vašo pomočjo bi radi sestavili lestvico pesmi, ki jo bo D.). Boštjan nekaj časa vrtel na zabavah in plesih. Če želite glasovati, napišite na dopisnico tri skladbe, ki jih najraje poslušate in jo pošljite na naslov naveden pod nagradno uganko. Če za svojo skladbo ne boste glasovali, jo pač na zabavi ne boste slišali. Upoštevali bomo dopisnice, ki bodo prispele do konca aprila. Izid glasovanja si boste lahko ogledali tudi v eni naslednjih številk časopisa Naš kraj. - NAGRADNA UGANKA Enostavno. Potrebujete svinčnik, papir in malce potrpljenja. Rešile rebus. Rešitev rebusa je znana znamka ur. Po kateri uri sprašujemo? Odgovore pošljite do 15. 4. na naslov: Mladinska veroučna skupina, Videm 33, 1312 Videm. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri lepe nagrade, ki jih izžrebanci dobijo v župnišču. G...LA K Rešitev prejšnje nagradne uganke se glasi X. 3. - DAN ŽENA in 25. 3. -MATERINSKI DAN. Nagrade za pravilno rešilev prejmejo: Pugelj Damjan - Struge; Hren Erna - Zagorica in Jcr.šin Renata -Predstruge, Čestitamo. Pripravili Urška & Vesna ■ BREAK IT UP SCOOTER ■ UNBREAK MY HEART - TONI BRAXTON ■ PRAZNA POSTELJA 4 FUN ■ WHEN I DIE - NO MERCY ■ SREČEN - D. A. Z. ■ DON T CRV FOR ME ARCENTINA - MADONNA ■ SVE MENJA SE BORIS NOVKOVIČ ■ EVERY BABY - THE KELLY FAMILV ■ BODI MOJA - NAPOLEON ■ DON T SPEAK - NO DOUBT ■ WORDS - BOYZONE ■ ONE AND ONE - ROBERT MILES ■ CALIFORNIA 2 BROTHERS ■ 2 BECOME 1. - SPICE CIRLS ■ SVVEAT KISSES - SQUIZER Poročilo s seje sveta staršev in sveta šole! CITAT Umivanje nog je odlomek v evangeliju, ki ga jc treba brati, ko imamo kako gospodarsko, politično ali drugo odgovornost. Poni/nosi latinsko pomeni HUMILITAS, ta pa vsebuje besedo HUMUS, ZEMLJA. Ponižnost pomeni vedeti, od kod prihajamo. Da nismo nič brez Boga. Nicolas Buttet, puščavnik V februarju sta bila kar dva sestanka Sveta staršev oziroma Sveta zavoda. Delo obeh svetov je obrodilo tudi sadove, saj se naj bi s v začetku aprila 1997 razširil obseg zobozdravstvenih storitev v našem zavodu. Tako bodo prišli na vrsto tudi učenci iz Strug, Kompolj ter Ponikev in malčki iz vrtca. Velika želja ravnatelja jc, da do jeseni dobi šola nov zobozdravstveni stol, ker je ta dokaj zastarel. Upam, da bomo lahko dokaj visoko vsoto denarja s pomočjo razumevanja zdravstvenega doma Grosuplje, občine Dobrcpolje... , v poletnih mesecih zbrali in bodo naši malčki šc rajši prihajali k zobozdravnici. Svet staršev že dolgo časa vztraja, da naj bi vsi učenci imeli brazplačen prevoz v šolo. S pomočjo predsednika g. Jožeta Samca je tudi občinski svet izglasoval sofinanciranje prevozov učencev male šole in prvega razreda, od I. septembra 1996 dalje, V jesenskih mesecih smo v šoli izdelali elaborat, v katerem smo Svet za preventivo iz vzgojo v cestnem prometu zaprosili za pozitivno mnenje k naši prošnji. To mnenje smo žc dobili in sedaj je vloga, ki opisuje vse nevarne poli in število učencev, ki hodijo vsak dan po njih v šolo, na Ministrstvu za šolstvo in šport. Upamo, da bomo tudi z Ministrstva dobili pozitivni odgovor in da bo za vse naše učenec, ki hodijo po nevarnih poteh v šolo, možen brezplačen prevoz. Za nevarne poli sc štejejo tiste ceste, ki potekajo preko gozdov, ceste, po katerih vozijo težki tovornjaki (vse lokalne ceste in lokalne ccslc, na katerih ni fizičnih ovir za promet).Tudi v Strugah smo označili večino cesl za nevarne, saj so lam poleg poplav tudi zelo nevarni odcepi. Ravnatelj je povedal veliko zanimivosti s področja življenja in dela na šoli in vrtcu. Velik problem je nastal zaradi pomanjkanja snega pri organizaciji zimske šole v naravi. Cena seje povečala več kot za 100% glede na prvo pogodbo. Z dobro voljo staršev in občine Dobrcpolje smo omogočili učen- Sondiranje je opozirilo na pestro geološko sestavo cem nepozabne dneve na Rogli. V teku so pogovori za poletno šolo v naravi. Cena dnevnega bivanja bo približno 33 do 35 DEM. V preteklih mesecih je bilo veliko razgovorov s projektantko prizidka na Vidmu go. Majdo Bcrganl in njenimi sodelavci glede instalacij in arhitektonske zasnove novogradnje. Pri tem smo upoštevali tudi mnenja in merila Ministrstva za šolstvo in šport, gospoda Galonjc iz občine Grosuplje ter ga. Sporarja z ULE. V februarju jc bilo ponovno preverjanje kameninske Zgradbe na območju bodočega prizidka. Geološka zgradba je zelo pisana, saj se poleg apnenca v osrednjem delu bodoče zgradbe pojavlja prod v debelini več kot 3 m. Konec februarja je bil v Ur.listu objavljen PUP in zazidalni načrt za okolico šole. Na osnovi tega smo v začetku marca od dosedanjih lastnikov prepisali parcele, ki so v uporabi šole že od njene izgradnje. V prihodnjih mesecih pričakujemo lokacij sko in nato šc gradbeno dovoljenje. Nova šolska zakonodaja zahteva, da mora občinski svet uskladiti pravni položaj šole v skladu z Zakonom. Zaradi lega bo v prihodnjih mesecih moral sprejeli akt, v katerem bo OŠ Dobrcpolje imela tri podružnične šole ( Struge, Kompoljc, Ponikve) in VVE v Kompoljah. Šc naprej ostanejo vodje šol. Ravnatelj pa šc naprej ostaja pedagoški vodja. Ponovno bo potrebno spremembo prijaviti na registrskem sodišču. To je bilo le nekaj utrinkov z delovanja organov šole in upam, da bomo v bodoče lahko dobili novinarja, ki bo poročal za Naš kraj s teh sestankov. Ravnatelj: Ivan Grandovec 22 Zimska šola v naravi ROGLA 97 Po dolgih letih smo se v šoli lansko in letošnje leto odločili, da zopet organiziramo zimsko šolo v naravi. 4/1997 Letošnja zimska šola v naravi je potekala na Rogli od 3. do 8. marca. Udeležilo sc jo je trideset učencev tretjih razredov osnovne šole Dobre -polje. Delo jc potekalo vse dni šole v naravi po začrtanem programu, tako da so bili v veliki večini doseženi vsi vzgojno-izobraževalni smotri. Smučarski center Rogla nudi poleg izvrstnih smučišč tudi druge možnosti aktivnega življenja v šoli v naravi. Tako smo imeli /. učenci možnost uporabe vidco sobe, zimskega bazena in trim kabineta. Bivali smo v depandansah Brinje, hrano pa smo imeli v samopostrežni restavraciji hotela Planja. Po pel učencev je bivalo skupaj v lepo urejenih sobah s kopalnico. Sami so sobe tudi pospravljali, skrbeli za svoja oblačila, opremo in oslalc potrebščine. Naš vsakdanji urnik je bil izpol-|cn /, raznovrstnimi aktivnostmi. Zjutraj oh pol osmih so učenci vstajah, pospravljali sobe, umivali in po zajtrku je sledil dopoldanski pouk. Ob pol desetih pa smo že bili na smučišču. Po kosilu je sledila ura počitka in zopet odhod na smučišče. Po popoldanskem smučanju pa smo odšli v bazen na plavanje, sledila pa je večerja, po večerji pa razne družabne aktivnosti: spoznavni večer, pop kviz, pop poročila, disco ... Ob 21. uri pa so sc učenci odpravili na zaslužen počitek in nabiranje moči za naslednji dan. Zadnji dan smo pripravili tudi slalomsko tekmo, na kateri so tekmovali vsi učenci. Ob zaključku zimske šole v naravi so vsi učenci, glede na svoje znanje smučanja, prejeli diplome z. nazivi: SMUČAR, DOBER SMUČAR, zelo dober smučar. Učenec so spremljali in poučevali: Anica Tcrnovšck, Martina Prhaj, Jože Miklič in Andrej Skantclj. O bivanju na Rogli pa naj svoje povedo še prispevki učencev in fotografija. Tekst in slika: Andrej Skantelj 0 (V MJl/Y\y>j a, TUOj Ena od smučarskih skupin Pust v vrtcu V tradicijo običajev v Dobre-polju spada ludi Pusi, ki pa v vrtcu CICIBAN že vrsto tel praznujemo tako, da se vsi našemimo in pripravimo pustno rajanje skupaj z OS Kompolje. Pred tem primerno okrasimo prostore, pripravimo instrumente in si izdelamo maske. Letos so otroci podrobno spoznali "Zagoriške mačkare", na žalost le preko slik in litera- ture. Sami SO si pripravili tudi pustno poslastico "ocvrte miške" ter prinašali so tudi dobrote iz domače kuhinje, ki smo jih tudi razstavili. Vrhunec priprav jc bil na pustni torek, ko smo zaključili dejavnosti s poroko skozi Kompolje in pustnim rajanjem. Tekst in slika: delavke vrtca Ciciban in OS Kompolje Živimo z ljudskim izročilom V vrtcu in OŠ Kompolje smo začeli s projektom "Živimo z ljudskim izročilom". Ob tej priložnosti smo k nam povabili gO, Ančko Lazar, ki je znana ljudska pripovednica in pevka. S prijetno domačo besedo in na sproščen način nas je s svojim pripovedovanjem popeljala v preteklost in nam veliko zanimivega povedala. Otroke je predvsem zanimalo, kako so se NAHIV.AU SMO ZVONČKE ŠLI SMO V GOPICO. 03 POTI SMO VIVELI ZVONČKE IN KPONICE. PRIJAZNA GOSPA NAM JE DOVOLILA. VA SMO SI NABPALI ZVONČKOV V PAZPEVU SMO JIH VALI V VAZICO. H op mamico n ni. Popoldne ^jlc3, j)ere in j^os Urška Žnid ntdarsic, l.a MOJA MAMICA MOJA MAMI IMA PJAVE LASE. PAVA IMA POŽE IN ŽIVALI PO POKLICU JE ŠIVILJA. SEŠIJE Ml LEPE OBLEKE. PAVA PEČE PIŠKOTE IN TUVI VOBPO KUHA. VČASIH Ml KUPI KAKŠNO l&PAČO. ZMEPAJ POSPPAVI PO HIŠI. Nastja Mišmaš. l.a De a v SKuna I pravja.najDoj je vesea.ee sem zaramyiri če sem v Šo i pridna. Za njen proz n\K ji bom nabrala šopt rož. /T TA ću) iv [)uštar A/na o včasih otroci igrali, katere igre so poznali, kako so praznovali in še veliko stvari. (ia. Ančka nam je na vsa vprašanja spretno in tudi šaljivo odgovarjala. Zapela nam je veliko ljudskih pesmi, katere se bomo tudi naučili in jih bomo tudi predstavili staršem in krajanom na zaključku projekta 26. aprila v Jakličevem domu. Prosili smo jo, da bi prišla ponovno k nam in nas seznanila z novimi pesmimi, ki bi otrokom polepšale in obogatile otroštvo. Tekst in slika: delavke vrtca in OS Kompolje MOJA ZGOVBA Miha. star H leta: JAHAL SEM LEVA V ŽIVALSKEM VPTU PAVEL SEM NA TLA. LEV ME JE HOTEL UC-PIZNITI. SKOČIL SEM NAZAJ NA NJEGA. POTEM SEM ŠEL K SLONU PPIJEL SEM GA ZA PEP IN SPLEZAL NANJ. ŠEL SEM NA PILEČ IN ME JE VVIGNIL. TEKEL JE PO VSEJ AFPIKI. POTEM JE PPIŠEL &OSPOVAP. SLON JE POVPL OGPAJO Planinsko društvo Dobrepolje v začetku 1997 Veliko občanov je že opazilo novo omarico PD za obveščanje članov, ki je na objektu Kmetijske zadruge na Vidmu. Je ličen izdelek Jožeta Mikliča. Zaradi enovitosti fasade jo bomo "prekrili" še z bakrom. ski odsek naj bi vodil dijak športne gimnazije Matej Šuštar s poverjeniki v osnovnih šolah, zato predlagamo za šolajočo mladino kar najnižjo članarino - 200 SIT, za člane pa 1000 SIT. Veliko nam pomeni redno dežurstvo vsega članstva v naši koči. Tudi naši planinci naj bi to izvajali naprimer ob božiču ali novem letu, torej v času snežnih padavin. Kondicija pridobljena oh vliranju gazi nam bo prav prišla ob kasnejših vzponih ali daljših pohodih. Več na občnem zboru. VABLJENI! Alojz Nučič Seveda pa center Vidma šc ni primerljiv z recimo turistično zelo živo bližnjo l.avanlsko dolino v Avstriji, od koder je prenesel sedež, škofije Maribor naš kandidat za svetnika škof g. Martin Slomšek. Ko sem pred letom pohvalil izjemno lepo in domiselno urejene oglasne omarice ali table županu St. Pavla Primusu Hermanu, mi je ta izrazil tudi željo teh prebivalcev, da z našim g. Slomškom čim prej uspemo. Na Vidmu je naprimer zelo primeren za vsestransko obveščanje za vsa društva prostor zelenice med pločnikom in parkiriščem trgovine. Ob vetru in dežju včasih le ni lepa slika plakatiranja. Letošnja suha in zgodnja pomlad omogoča lepe pohode zlasti v sredogorja. Na razgledni točki 1262 m Nanosa so oh nedeljah skoraj kolone pohodnikov, zelo primeren je povratek mimo cerkvice sv. Hieronima (1019). Šc pred časom je bila v celoti prekrita z. značilno kraško kamnito kritino, sedaj le zakristija s pozlačenim rezljanim oltarjem lepo vidnim skozi ne previsoka okna. Tudi prvi pohod Po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave, kjer je bila predstava o Kozlovski sodbi, je bil številčen. Zaradi lepega vremena je bilo H. in 9. marca na Snežniku več kot 3000 pohodnikov. Zanimiv je vzpon iz. Grde Drage mimo znamenja Marije Snežne. I692m Malega Snežnika na I796m Snežnik. Severovzhodni del pobočja je imel še preko I m zmrznjenega snega, medlem ko je na zapadni že ves sneg skopncl - sublimira!. Zanimivo, daje na znamenju še viden originalni napis v italijanščini, kar kaže na širok in kulturen odnos slovenskih drvarjev, lovcev, pohodnikov ... Ker je letos volilno leto, bo 7. redni občni zbor na Vidmu v nedeljo, 13. aprila ob 14.30 uri. Pričakujemo tudi udelež.tli) mlajših članov, zalo je v popoldanskem ča.ŠH z običajnim zaključkom. Računam, da sc bo v upravno-mlbor predlagalo člane s tako velikega področja, kot so Struge ter vasi Kompolje, Ponikve, Cesta... Člani UO naj bi že bili v visokogorju in naj bi praviloma tudi zastopali društvo pod praporom PD oh raznih občinskih društvenih prireditvah. Mladin- PR0GRAM PLANINSKIH AKCIJ 1997 Informacije in prijave na PDD, 7 dni pred vsakim posameznim pohodom (tel. 787-434, 159-86-31, 787-236). Pohod se lahko spremeni oz. prilagodi vremenskim razmeram. Pohodi z oznako * so v Koledarju akcij PZS. DATUM TURA ČAS HOJE ZAHTEVNOST 1. marec, sobota 4. pohod po Jurčičevi poti od Višnje gore do Muljave 4 ure manj zahtevna* 8. in 9. marec, sobota, nedelja XXII. zimski vzpon na Snežnik - 1796m 6 ur zahtevna* 20. april, nedelja Sv. Anton, Stari grad, Limberg, vodice 4 ure manj zahtevna 3. maj, sobota Pohod Struge, Sv. Ana, Grmada, Kamen vrh 6 ur zahtevna* 10. in 11. maj, sobota, nedelja Blegoš - 1563m 2 uri manj zahtevna 24. maj, sobota 4. Kastelski pohod 6 ur zahtevna* 8. junij, nedelja Velike Lašče -kulturna pot 5 ur manj zahtevna* 25. junij, sreda, praznik 6. pohod Kočevje, Livodolski vrh, Fridrihštajn, Jelenov studenec 6 ur 20. julij, nedelja 9. dan planincev, Storžič-2132m 8 ur zahtevna* 28. julij, ponedeljek Julijske Alpe, Triglav - 2864m dnevno 8 ur zelo zahtevna* 17. avgust, nedelja Letni Snežnik -1796m 5 ur zahtevna* 31. avgust, nedelja 5. srečanje planincev na Kamen vrhu - - 6. september, sobota Društveni izlet: Grossglockner - - 7. september, nedelja Po stopinjah L. Adamiča 5 ur manj zahtevna* 13. september, sobota Mangrt - 2678 5 ur zelo zahtevna 20. september, sobota Krim - 1107m 6 ur zahtevna* 4. oktober, sobota Srečanje pri Sv. Ani 3 ure manj zahtevna* 18. oktober, sobota 2. pohod po Lavričevi poti 6 ur zahtevna* 25. oktober, sobota Pohod Račna, Kopanj, Radensko polje, Čušperški grad 5 ur manj zahtevna* 25. december, četrtek 3. pohod z baklami na Kamen vrh - organizacija TD Dobrepolje Naš kraj Podpirali bomo projekte, ki bodo zagotavljali varno in kvalitetno izvedbo vseh vrst prometa To so obljubljali pred volitvami, šc več to naj od njih pričakujemo. Parola i/, naslova je del propagande ene od strank, katera je šla na zadnje občinske volitve in požela kar lep uspeh. Ker je bila na 2H. seji Občinskega sveta tudi točka o postavitvi rizičnih ovil' za umiritev prekomernih hitrosti v vasi Videm in predlog Vaške skupnosti Videm ni bil sprejet, sem kol predstavnik Vaške skupnosti dolžan obrazložiti celoten postopek. Začetek postopka o zmanjšanju prekomernih hitrosti na cestah v naselju Videm proti Pod-gorici in Podpcči sc je začel avgusta 1996. Na sestanku z g. županom, kjer je bila glavna točka sofinanciranje zgoraj omenjenih cest s strani vašča-nov, stanujočih ob teh cestah je bila izražena pobuda, da se istočasno z rekonstrukcijo izvede tudi fizična umiritev prometa, kajti obstoječa signalizacija je neučinkovita. Vaščani smo bili pripravljeni prispevati del sredstev 27.000,00 SIT na gospodinjstvo pod pogojem, da občina in pristojni organi proučijo in izvedejo umiritev prometa na omenjenih cestah. Vaška skupnost je zaprosila za mnenje o tej problematiki Svet šole, SPVCP Republike Slovenije in vsi našteti so našo pobudo ocenili pozitivno in izdali temu primerno mnenje. Naj omenim šc mnenje g. Ivana Grandovca - ravnatelja OS, ki je bilo pozitivno in o tem hranim dokument, čeprav sem naknadno izvedel, daje istočasno tudi nasprotoval našemu predlogu. Zelo pa preseneča dejstvo, da Policijska postaja Grosuplje niti občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu nista odgovorila na našo pobudo, kot da sc prometna ureditev njih ne tiče. Ker se stvari na Občini Dobrepolje skoraj pol leta niso premaknile z mrtve točke in našega predloga niso hoteli dali v obravnavo Občinskemu svetu so trije svetniki s podpisi na sami seji le uvrstili to točko na dnevni red. Vaška skupnost je pred tem predložila tudi podpise večine vaščanov, stanujočih ob teh cestah kot dokaz na stalno ponavljanje s strani občinske uprave, da sc za t.i. grbine oziroma umiritev hitrosti zavzema samo spodaj podpisani. Zelo veliko nasprotovanj na naš predlog je bilo s strani g. Antona Jakopiča, župana in dovolil si je tudi to, daje tele-fonično nagovarjal vaščane (podpisnike) o vseh škodljivih posledicah, katere bi sc pokazale, če bi naš predlog uspel. Istočasno je ljudi tudi prepričeval, da jc mene (podpisanega) potrebno zamenjati. Ker je v teh telefonskih pogovorih večkrat poudarjal »tudi vi boste potrebovali občino, vam ne bomo.......» iz česar sc tla razbrali, da Občina vaščanom lahko tudi škoduje, so nekateri zaradi strahu plačali celoten dogovorjeni znesek, nekateri pa delno, kar je v nasprotju z dogovorjenim na sestanku o sofinanciranju. G.županu seje očitno šlo samo za denar, na pobudo vaščanov pa je pozabil. Delno ga tu- di razumem, da je nasprotoval laki ureditvi prometa, kakor tudi nekatere svetnike, kajti vsakodnevno sc vozi po teh cestah in zakaj bi ga nekoliko pozabavalo ob vožnji od doma in domov. Za ukrepe o zmanjševanju hitrosti v naseljih je potrebna stroka. Ne jaz ne občinski svetnik, kakor tudi funkcionar občinske uprave sc o takih rečeh ne more odločali brez strokovne podlage. Od začetka postopka in našega predloga občinska uprava ni pridobila nobenega Strokovnega mnenja o teh zadevah. Verjetno tega ni storila zato, ker strokovna mnenja niso zastonj, nekaj stanejo in ni v njihovem interesu. Zakaj bi sc za lake stvari dajal denar, tratil čas, če ni kaj videti, ko pa se lahko vsi spoznamo in odločamo o asfaltiranju ccsl, in videli kaj. Verjemite mi, ni mi lahko pri srcu, ko vidim človeka v invalidskem vozičku posebno tistega, za katerega vem, daje takšen zaradi prometne nesreče, zaznamovan za celo življenje, kar pa ni lahko ne za njega niti za najbližje. Mogoče bi sc dalo kakšno nesrečo preprečiti, pa čc tudi z grbinami. In kaj smo storili na lem področju'.' Po nesreči valili krivilo na nekoga je brez pomena! Mogoče pa bi pomagalo, če bi organizirali strokovno ekskurzijo za g. župana, občinske svetnike, občinski Svet za preventivo v ccsl nem prometu in njim podobne v ustanove kot so Zavod za usposabljanje invalidne mladine, Soča in druge, ali pa obisk na kirurškem oddelku v Kliničnem centru v Ljubljani, kjer sc vsakodnevno srečujejo s posledicami takih pripel ij na naših cestah. Slave Palcar KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15 25 Pomlad ob podrtem mostu Z zanimanjem sem prebral marčevski izvod glasila Naš kraj, posebno zadnji del, kateri je namenjen pismom bralcev. V člankih »Pomlad pod mostovi« in »Podiranje mostu« sem sc zadržal kar nekaj časa, pa ne da bi počasi bral, ampak zaradi boljšega razumevanja napisanega. Da sem se odločil po nekaj mesečnem premoru zopet napisati članek v rubriko »Pisma bralcev« sla pripomogla zgoraj omenjena članka in razmišljanje o napisanem. Vzrok mojega ponovnega pisanja so tudi Stalna vprašanja nekaterih občanov, kaj je vzrok za mojo nekaj mesečno nepisanje in razna namigovanja, da so me vladajoče slani naše občine dobile na svojo stran. Da pa ljudje ne bi šc naprej sklepali, ugibali, namigovali ter govorili, da sem »njihov« bom pisal, kajti v časopisu je veliko hvale njih samih, kritike pa nobene. Kolikor sem seznanjen, je g. Uroš Gruden vodja lokalne pisarne LDS s sedežem v Grosup-Iju in pokriva skoraj 20 občin v Sloveniji. Verjetno je članek napisal zalo, ker zaslopa tudi člane LDS iz naše občine, katerih sicer ni veliko. Njegova reakcija se mi zdi upravičena, kajti v članku »Mesec lakšnih in drugačnih dogovarjanj«, na katerega sc sklicuje, objavljenega v Našem kraju je bilo kar nekoliko preveč udrihanja po LDS. Ce bo kdo oporekal, da sc jc nepotrebno spuščati v polemiko za tako slabo članstvo LDS v občini Dobrepolje, seje mogoče g. Uroš Gruden lotil polemike v zahvalo za 320 gla-sov, katere je LDS dobila v naši dolini. Vsekakor je v članku ga. Mihaele S teki as a z naslovom »Mesce takšnih in i nih dogovarjanj«, z njenim tolmačenjem istočasno udrihanje po teh 320 volivcih. Ali ni bil z branjem tega članka zaničevan vsak tisti, ki je oddal glas »nepomladni« stranki'.' Ker so se politična dogajanja zadnji mesec odvijala nekoliko drugače, kot so si nekateri zamislili, ali pa po predvidenem scenariju, lahko v dnevnem časopisju in poročilih iz. vsakodnevnih tiskovnih konferenc ene od pomladnih strank zasledimo, da so sc tudi volivci SLS odločali nepravilno. Sprašujem sc, ali so sc pravilno odločili le tisti, kateri so bili za SKD in SDS? Strinjam sc s citatom ga. Matice Košir katerega jc uporabila ga. Mihaela Stcklasa v svojem članku, ki govori o medijih in da politiki zmagajo takrat, kojih zmagajo mediji. Tudi Naš kraj je medij, zelo bran, lepo oblikovan, pester in zanimiv, za kar ima velike zasluge predvsem urednica. Da sc vrnem v mesec pred volitvami, je bilo v tem istem mediju zaznati precej medijske pozornosti t.i. pomladnim strankam. Tako je bilo v novemberski številki propagandi le teh namenjeno deset strani, levim oziroma LDS pa le ena sama stran v občinskem mediju, pa še ta bi lahko izpadla, če bi se urednica dosledno držala časovnega roka za objavo. Skratka, nespornemu uspehu pomladnih strank v občinskem merilu jc pripomogel medij. Ga. Mihaela Stcklasa se v odgovoru g. Urošu Grudnu začudeno sprašuje, kako to, da sc oglasi nekdo iz sosednje občine kot predstavnik LDS in ga osebno ne pozna. Verjetno sem delno že uganil v začetku, da seje g. Uroš Gruden oglasil zaradi napada na stranko katere član je, toda sprašujem sc, kdo so ljudje z imenom in priimkom, ki so se pojavljali v Našem kraju, kot na primer: g. Bo- gomir Špiletič, g. Alojz Košir, g. Rudlol Rome, g. Mihael Petrovič in drugi. Zal nobenega od naštetih ne poznam. Tudi ti so oglaševali v tem časopisu, razlagali svoj življenjepis in gledali s črnobelih fotografij nas bralce in kljub temu, da so iz sosednjih občin sc nisem vprašal in verjetno šc kateri, kako to, da ti gospodje učijo Dobre-poljcc kaj je prav in kaj narobe. Takrat jc bilo pred jesenskimi volitvami in delali so propagando za svojo stranko. Nekateri izmed njih so bili tako glasni v svojih nastopih in omenjanju pomladi, daje ta sedaj res tu, toda drugačna, kot so si jo zamišljali. Slave Pa I čar Občan Občine Dobrepolje *** Odgovarjam na izziv v občinskem glasilu, v katerem pravzaprav preberem samo tisto, na kar me kdo opozori. Moja filozofija jc, da človeka doseže tista informacija, ki jo potrebuje in takrat, ko jo potrebuje. Razlog, da to glasilo ni moje najljubše, je preprost. Vsa občinska glasila so v sistemu, kjer prevladuje ena politična opcija, režimska opcija, režimska glasila in dobrepoljsko ni nobena izjema. Lahko bi sc mu reklo "Povest o dobrih ljudeh". S tem imam izkušnje in ni mi treba govoriti na pamet. Pravzaprav se bova z. urednico kmalu zelo dobro razumeli. Kajti najtežje mi je bilo objaviti kakšno kritiko na račun mojih prijateljev ali nadrejenih. A sem morala ostati načelna. Poleg tega sc je ujela v isto zanko kakor jaz, namreč na pismo je odgovorila v isti številki, kar ni po novinarskem kodeksu. V želji, da bi razgibala časo- pis, je odprla rubriko "Pisma bralcev" in "Komentar". Dve stvari, ki sta lahko zelo neprijetni, šc posebno, če pisanje ni namenjeno eni sami, enako misleči skupini bralcev. V ta namen so strankarski časopisi, čc pa to počneš v občinskem glasilu, sc ujameš v past. Čc rubriko ukineš, izgubiš nekaj bralcev, predvsem pa renome, čc je ne, jc lahko pa še slabše. In šc kako jo razumem in se strinjam, da pravzaprav nikoli ne moreš biti vsem všeč. Všeč in ne všeč jc premosorazmerno. S somišljeniki se množijo tudi nasprotniki. Vsak, ki sc izpostavi s svojim mišljenjem, sc mora tega zavedati in se pravzaprav ceniti zaradi svojih nasprotnikov, ne somišljenikov. Ni enc absolutne, univerzalne resnice. Vsak človek ima svojo resnico in to je pač treba spoštovati., čc želiš, da spoštujejo tvojo "celino pravo" resnico. Pravzaprav sem vesela, da sc stvari odvijajo, kakor pač sc. Namreč precej simpaliz.crjcv stranke LDS je vernih in ko pri maši slišijo, da sc po dolini Sentflorjanski nevzdržno širi hudo nalezljiva bolezen, ki se ji reče liberalizem, seveda ne nehajo verjeti v Boga, ampak sc počutijo malce ožigosane, kar pa jih niti ne odvrne od Drnovška. Prepad med enimi in drugimi se malo poglobi, ampak življenje teče dalje. Človek se vseeno vpraša, zakaj jc to potrebno in to ravno v hiši, ki naj bi bila namenjena duhovnemu prebujenju, očiščenju, iskanju miru in cnosli z Bogom, ki je ljubezen sama. Vsaj jaz. tako dojemam Boga. Ali ni morda to malce povezano s povsem posvetnimi zadevami, recimo z močjo nad verniki - ali morda zoprno zadevo okoli referenduma o vračanju gozdov nekdanjim tujim fevdalcem, med katere spada tudi Vatikan'.' Vsekakor nam reklama prav pride in liberalizem evropski, slovenski ali dobrepoljski sc res širi po tej dolini, kar dokazuje tudi večji procent volil-ccv. Nek proces sc je začel in ne bo ga ničesar več ustavilo s pridigo o škodljivosti ali reklamo o dobrodejnosti. Predstavljajte si travnik, na katerem cvetijo popolnoma enake rože. Bi nam bil všeč'.' Bi nam bil dolgočasen, celo rože bi sc zdele same sebi dolgočasne. Bistvo vsega je, daje najlepše to, ker smo tako enkratno različni in ko začnemo spoštovali svojo in tujo različnost, bo obveljalo: "Živi in pusti živeti". Za konec pa bi rodprla šc eno Vprašanje, ki mi ne da miru, Namreč, vsi vemo, kakšni so bili rezultati na zadnjih volitvah. Stranka LDS jc pridobila, SKD in SLS pa izgubila na račun Janševe stranke. Zanima me, kje so bili vsi tisti Dobrepoljci takrat, ko je bilo treba podpisati peticijo za Janšev izpust. V Grosuplju ni niti enega dobre-poljskcga podpisa. In kje sle bili takrat, ko sva z neko deklico pisali grafite z Janševim imenom po pločniku pred trgovino. Res sem levičarka, upam, da tudi liberalka in zalo sem ponosna, ker sem uspela lo ostali, kljub zoprnim pritiskom in etiketam. Ampak nikoli nisem nikogar prosila, naj zame kaj napiše, kar sem zaslutila v odgovoru urednice. Vedno povem, kar mislim. To jc moja resnica. Vsekakor urednici in vsem sodelujočim želim šc mnogo uspešnih podvigov! Bistvo je, da človek verjame v svojo dobronamernost in v svoje delo! Sandi Zalai; Predslruge Mostovi V politiki lahko izbiraš sovražnike, prijateljev ne moreš. V zadnjih dveh številkah "Našega kraja" jc bilo nekaj komentarjev v zvezi s sestavo nove vlade in vladne koalicije. Vpogled nazaj v članke v zadnjih dveh številkah meje navedel, da se ponovno oglasim. To, kar sloji v tem pismu je moje osebno mnenje in ne plod strankarske politike ali ideologije. Kdo jc Drnovšek in kdo Podobnik, ki poenostavljeno povedano predstavljala novo vlado, vsi vemo. Kako ljudje sprejemajo tO koalicijo, pa je druga si var. Vsak ima pravico imeti svoje mišljenje, četudi ga z jezo izraža s članki v časopisu. Promocija stranke v časopisu pred volitvami je normalna stvar. Da "levi ali desni" časopisi lorsirajo lepe in dobre strani strank za katere navijajo, je ludi normalno; vsaj po svetu, ne pa tudi v Sloveniji. Tuje tO kamen spotike in kdor ni z nami, je naš sovražnik. Kdo je gradil (ali gradi) mostove, sc ni treba več spraševati. Mostovi se gradijo z desne na levi breg in obratno. Most grajen na desni (ali levi) strani je neuporaben in bi kot lak bil samo spomenik politični neumnosti in zaplankanosli. Torej lo ni nekorektno poseganje na drugo stran ( v čemer je nečastno sodeloval mandatar), ampak dogovarjanje, snubljenje, izigravanje, kupovanje oziroma kakor pač lo kdo imenuje. Stranke slovenske pomladi so več kol tri mesece skupaj v politični "družbi" sodelovale, poskušale sestavili vlado, govorile, da imajo šeslinštirideseli glas, vendar seje potem "zgodil Pucko". Kdor seje veter, žanje vihar. Kjer je korupcija, so ludi ko- rumpiranci. Vsi smo pošteni, odvisno od cene. Sedaj je od "pomladancev" v vladi SLS. Pokvarjenost pa taka. Kako je možno, da seje SLS tako hitro "pokvarila" v družbi, v kateri je bila. Neverjeten zasuk v levo. Ali pa "politične korupcije" ni bilo potrebno več skrivati, ali kaj? SKD in SDS sta bili že prej v vladi, torej vesla, kako sc tej reči streže. SLS v vladi šc ni bila, torej je nekako politično "nedolžna". Iz življenja nam je znano, da čc sc odloči devica skočiti v posteljo izbranca, ji lega ne preprečiš, pa čc ji držiš ves čas roko na figi. Ali seje SLS ujela v pasi? Ne vemo še! Kako sc bodo obnašali kritiki sedanje koalicije, če bo ta uspešna? Lepo prosim, ne obsojajmo v naprej, ker ne vemo kaj bo izpadlo. Jaz sem optimist in sem prepričan, da bo la vlada uspešna. Podobnik je dovolj spreten politik, da bo držal Drnovška "nazaj" pri prevelikem "liberalizmu". Korektura bo dovolj močna za uspešno delovanje vlade in umirjanje politične situacije, tako da sc navadnim državljanom nekaj let ne bo Ircba več živcirati zaradi vlade in vladne politike, in bomo normalno delali in živeli. Tisti, ki vedno delajo konflikte, bodo tako ali tako našli kaj za obtoževanje vnaprej in kritiko vladne politike. Vladni in ekonomski odnosi pa so kot spolni odnosi. Boljši so med dvema partnerjema, ki se strinjata. Uroš Gruden iz lokalne pisarne LDS Grosuplje, je eden od sekretarjev stranke, zadolžen za lokalne stvari stranke in pokriva Dolenjsko, torej tudi občino Dobrepolje s svojim strankarskim delom, tako kot tudi sekretarji drugih strank. Kot tak in kot navaden državljan v demokratični družbi ima pravico, da se oglasi v pismih bralcev, tako kot vsak od nas. problem nas-tanc samo v slučaju, čc ti pismo urednik želi objaviti ali ne. V zadnji izdaji Našega kraja je tudi članek podpisan s strani A. Jakopiča, kjer tudi on izraža obžalovanje, da se je SLS vključila v vlado. Dobrcpoljski odbor SLS je namreč glasoval proti takšni koaliciji. Vse to je popolnoma legitimno, vendar bi morali večinski sklep stranke spoštovati in se po njem ravnati. Ni potrebno sedaj Stokali (Sram te bodi!), ampak delovati v skladu z. nastalo situacijo. In čc sem malo ciničen, bom sedaj glede na nastalo situacijo, zahteval zase podžupansko mesto in mesto predsednika komisije za finance. Hvala vnaprej. Saj smo v koaliciji, a ne? Uvedena rubrika Komentar jc, po mojem mišljenju, uvedena namenoma zato, da sc začne razgibano življenje in dopisovanje v časopisu, ki jc precej zamrlo. Vendar upam, da sc bo trend obtoževanj in diskvalifikacij počasi umiril in postal normalen, ne glede na to, katero politično opcijo komentator zastopa. Časopis plačujemo preko davkov vsi, tudi listi, ki sc strinjajo ali pa ne strinjajo z načinom komentiranja. Sicer pa naslednje v razmišljanje: Nekateri tudi pri belem dnevu brcnejo v temo. Rok trajanja človekove neumnosti je neomejen. V džungli najvišje prilezejo opice. Pametnejši odneha, reče vol in vtakne glavo v jarem. Lep pozdrav! Zabnkovec Zvonimir *** Še enkrat si bom dovolila kršiti novinarski kodeks, vendar se bom potrudila, da bom čim krajša. Takole razmišljam. Temu, kar bi kdo rekel "ujeti se v past", bi jaz rekla privoščiti si čisto malo prednosti, kot urednica, v zamenjavo za vse zajedljive kritike, ki jih objavim. Vedno je lažje najti nasprotnika na lokalni ravni, čeprav si, kot avtorica do zdaj objavljenih člankov, nisem lotila razčiščevanj lokalnih političnih zadev niti z eno besedo. Članke, ki sem jih prejela na svoj račun, sem z zanimanjem prebrala in pri tem najprej ugotovila, da nima smisla odgovarjati, ker preveč različno razmišljamo, predvsem pa uporabljamo povsem različna merila za presojo. Pravzaprav me jc v zadrego spravila le ena stvar. Tudi kot urednica si ne morem privoščili odgovorov na vse pripombe, na katere bi bilo morda smiselno odgovoriti. Izdati bi morali posebno številko. Da pa ne bo ostalo čisto brez odmeva in da ne bom delala razlik med "mojimi tremi dopisniki", naj vsakomur namenim samo kakšno pojasnilo ali misel. G. Palčar, ne preobračajte stvari. Tudi če ste skrbno in počasi prebrali moj odgovor v prejšnji številki, niste mogli nikjer zaslediti, da ljudje iz drugih občin nimajo pravice objavljali v našem časopisu. Izraženo jc bilo le začudenje, kako da se je oglasil v taki zadevi in na tak način nekdo iz druge občine. To pa je bistvena razlika. Imena, ki jih navajate, sle lahko prebrali na glasovnici, ko ste šli 10, novembra lani na volišče. Ljudje, s temi imeni, med katerimi jc bili tudi g. Janez Lcsjak (lega niste omeni- li), so kandidirali na območju Strug in Dobrepolja in so se imeli vso pravico predstaviti. Naš časopis pa je bil najbrž, edini, ki ni nobeni stranki ali posamezniku omejeval prostora za predvolilno promocijo. Kolikor je kilo želel objavili, je tudi imel objavljeno. LDS je imela eno stran zato, ker je toliko tudi poslala. Mimogrede, med imeni bi lahko prepoznali vsaj grosupeljskega župana ali pa Bogomirja Špilctiča, ki jc bil izvoljen v volilnem okraju Kočevje (Struge spadajo v ta volilni okraj), poleg Janeza Janše, ki je prepričljivo zmagal v volilnem okraju, kamor spada območje bivše občine Grosuplje. Čc sc jc ga. Zalarjeva našla v mojem članku, jc to seveda njen problem, jaz nisem imela v mislih nobene konkretne osebe. Ko pa me opozarja, da pisanje v lokalnem časopisu ni namenjeno enako misleči skupini bralcev, sc z njo strinjam, vendar pa sem sc vedno spraševala, kako je mogoče, da v življenju dobimo najboljše nasvete ravno od tistih, ki sc jih sa- mi ne držijo. Ali pa sc jih kdaj v preteklosti, ko so imeli šc priložnost, niso držali... "Povest o dobrih ljudeh'".' Mogoče pa je nekaterim bližje karikiranje in črno-bclo slikanje Dobrcpolj-cev, poudarjanje negativnosti in izrekanje vrednostnih sodb po svojih merilih. Nam jc bližji realen odsev resničnosti z iskanjem pozitivnega. Gospodu Zvonetu Zabukov-cu, ki mi je ob izročitvi prispevka dejal, naj ne jemljem vsega, kar jc napisano, preveč resno - pa resno, ampak prijazno in prav nič v jezi sporočam, da sc tak način dokazovanja, kot ga uporablja on, med dvema sogovornikoma konča tako, daje vsak ob koncu šc bolj prepričan v svoj prav. Sicer pa: Alicna vitia in oculis habemus, a tergo nostra sunt. S tem pa tudi zaključujem polemiko, ki se nanaša na objavo mojih dveh komentarjev v zadnjih dveh številkah "Mesec takšnih in drugačnih dogovarjanj" in "Čez most do oblasti". Mihaela Stcklasa Ker želimo doseči čim boljšo informiranost in s tem tudi kvaliteto "Našega kraja", vas prosimo, da nas obveščate o prireditvah, zanimivih dogodkih in vsem, kar bi bilo zanimivega za objavo. Če želite o čem napisati sami, vas zaradi lažjega in boljšega urejanja glasila prosimo, da se dogovorite z uredništvom glede dolžine in oblike prispevka, morebitni likovni opremljenosti itd. Vnaprejšnji dogovor pa seveda ne velja za prispevke v pismih bralcev, kjer pa so zaželjeni prispevki do ene tipkane strani in pravočasna oddaja prispevka. UREDNIŠTVO MISLI Nič ni bolj mučnega, kakor prostak, ki se visoko povzpne; opica se reži tudi, kadar sedi na visokem prostoru. (Klavdijan, Eutropium) Ni pametno razpravljati z bedakom; morda ljudje ne bodo ločili. (stara modrost) Crna kronika 28. 02.1997 Miren klepet gostov v gostilni Brdavs na Vidmu jc tega dopoldneva zmotil gost, ki je malo pred dvanajsto vstopil v lokal in takoj pristopil do mize ter pričel vpiti na domačina . Domačin je vsiljivca opozoril, da preneha z vpitjem, nakar jc razburjeni obiskovalec prijel gosta za vrat in njegovo glavo potisnil ob mizo, nato pa ga šc nekajkrat udaril po obrazu. Pretepeni gost. sc jc nato izmuznil iz lokala, razgrajač pa jc ncposlrcžcn odšel pred prihodom policistov. G primernosti njegovega obnašanja bo odločal Sodnik za prekrške. 28. 02. 1997 Razveza zakonske zveze in delitev premoženja razburja razvezanca iz, okolice v tolikšni meri, da ta vsake toliko časa kaj poškodujeta in uničita. Tokrat jc bila poškodovana ključavnica vhodnih vrat. Da ne bi kdo komu kaj ostal dolžan, je bilo treba takoj dolžno vrniti. In tako je tudi bilo. Začelo sc je z vpitjem in grožnjami z umorom. Medtem jc proti bivšemu zakoncu letelo tudi poleno, ki pa jc na srečo zgrešilo cilj. Zatem sta si bivša zakonca izmenjala nekaj ostrih besed. Naposled pa je bilo treba o dogajanju obvestiti tudi policijo, ki jc ugotovitve posredovala sodniku. 17. 03. 1997 Prepiri med zakoncema in otroci sc vrstijo tudi v eni od domačij v Zdcnski vasi. Tega večera jc glava družine pod vplivom žlahtnega vpil na družinske člane. Policisti so ga pomirili in napotili k počitku. Po dveh urah počitka pa jc pozabil na policista in ponovno pričel razgrajati in vpili, s tem pa motiti nočni mir in počitek. Policisti so ga nekaj časa pridržali, nato pa vrnili v domačo oskrbo. Kdo bo plačal račun za intervenciji, sc seveda vc. Na višino tega pa bo gotovo vplivalo tudi kršilcijevo prejšnje življenje s podobnimi izpadi. Policijska postaja Grosuplje TEHNOUNION d.d. zastopstvo tujih firm POOBLAŠČENA TRGOVINA V RIBNICI Marija Markelj s.p. GORNJELEPOVČE86 Telefon: 861-714 vam nudi ekskluzivne proizvode po zelo ugodnih cenah CANDY - pralni in pomivalni stroji, sušilni stroji, hladilniki in zamrzovalniki, pečice, štedilniki, steklokeramične plošče, mikrovalovne pečice MIELE - najkvalitetnejši gospodinjski aparati in sesalci (vgradni in samostojni aparati) TECNOGAS - kombinirani štedilniki 6LANC0 - ekskluzivna pomivalna korita in mešalne baterije HUSCfJVARNA - šivalni in over lock stroji CASCO - svnteko švedski lak za parket KELOMAT - nerjaveča kuhinjska posoda ESPERIA-vse vrste koles CARNIELI - vse vrste koles SONY - televizorji, videorekorderji, glasbeni stolpi, avtoradio, videokamere SHARP ROADSTAR API - nemški oljni gorilci lii tehnounion GRUNDFOS - črpalke za centralno ogrevanje ■ prodaja na več obrokov brez obresti ■ popust za gotovino ■ brezplačna dostava na dom ■ svetovanje pri nakupu ■ garancija, servis, rezervni deli zagotovljeni POSEBNA UGODNOST: v mesecu aprilu izredno ugodne cene gospodinjskih aparatov MIELE, mikrovalovnih pečic SHARP in koles znamke ESPERIA Obiščite nas v RIBNICI in se prepričajte o kakovosti in širini naše ponudbe! TRGOVINA BO ODPRTA OD 22. MARCA DALJE. Delovni čas: 9.00 -19.00 ■ sobota: 9.00 -12.00 TI RS d.o.o. tel.: 061/787 161 pooblaščeni serviser in prodajalec AKCIJA za model CLIO in TVVINGO • od 20.3 do 31.4.1997 • kredit: T+3% RENAULT Na zalogi imamo tući vse ostale modele Renault ŽIVLJENJA Stanje vodopreskrbe v občini Dobrepolje Območje Občine Dobrepolje se napaja iz vodovodnega sistema Rob, ki je bil zgrajen leta 1978 in še vedno nima uporabnega dovoljenja. V času gradnje je bila postavljena zahteva po izgradnji čistilne naprave, ker je zajetje Žviršče kraškega porekla, ki občasno kali. Med proučevanjem hidrogeološke situacije je prišlo do možnosti zajema kvalitetne pitne vode /. zajemi i/, globokih vrtin, ki bodo nadomestila čistilno napravo. Za nadomestitev zajetja Žviršče sta bili i/.vcdcni dve vrtini v Robu in izgrajeno novo črpališče in rezervoar. Ob normalnih razmerah izdatnost vrtin zadošča potrebam po pitni vodi, medlem ko se v sušnih razmerah izdatnost vrtin nekoliko zmanjša in le le ne zadoščajo več nastalim potrebam. V letu 1997 je predvidena dograditev sistema z novo vrtino, ki bo v celoti pokrila potrebe tudi v sušnem obdobju. Glede na zgoraj omenjeno situacijo je republiški sanitarni inSpektor 15.12.1992 izdal odredbo, daje na vodovodu Rob prepovedana uporaba vode za uživanje brez predhodnega prekuhavanja, ki jo do danes še ni preklical, kljub temu, da vodovod obratuje od junija 1995 iz. vrtin V2 in V3 v Robu iz katerih je voda neoporečna. Istočasno se na vodovodnem sistemu Rob zamenjujejo problematični odseki vodovoda z. novimi in v skladu s programom Občine Dobrepolje v zadnjem letu tudi vodovod v salonitni izvedbi z vodovodom v liložclezni duktilni izvedbi, kar bo šc dodatno pripomoglo k izboljšanju kvalitete pitne vode in k zmanjšanju izgub. Analize pitne vode se izvajajo v skladu z republiškim navodilom za izvajanje meritev pitne vode in v skladu z, navodili sanitarne inšpekcije. Analize izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. V skladu z. izvedenimi meritvami v letu 1996 je bila voda v bakteriološkem smislu 100 '/ neoporečna medtem, ko sta bila dva kemijska vzorca oporečna predvsem zaradi prevelike motnosti vode. Javno komunalno podjetje Grosuplje Spomladanski odvoz kosovnih odpadkov Spomladanski odvoz kosovnih odpadkov bo v petek, 4.4.1997 KS Ponikve, Kompolje, Struge ponedeljek, 7.4.1997 KS Videm Kosovni odpadki iz gospodinjstev: - pohištvo - sanitarni elementi - gospodinjski aparati - drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev Kosovni odpadki niso avtomobilske školjke in pa odpadki zbrani iz očiščevalnih akcij, ki se organizirajo ločeno od kosovnega odvoza. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE Kljub temu, da se dvakrat na leto organizirano odvaža kosovne odpadke, najdemo tudi take prizore ob naših lokalnih cestah. Sliko smo posneli ob cesti proti Hočevju (Foto: Naš kraj) Adamič & Co. in Osnovna šola Dobrepolje organizirata ,J X\ }-r*~ 1 t RAČUNALNIŠKI TEČAJ V aprilu bo organiziran intenzivni računalniški tečaj, ki bo obsegal 20 ur teoretičnih in praktičnih vaj v okolju Windows 95 SLO. Tečaj bo potekal dvakrat na teden po dve uri v računalniški učilnici Osnovne šole Videm. Tečaj je namenjen vsem uporabnikom računalnikov, ki želijo pridobiti kar največ znanja za samostojno delo v okolju Windows. Zaželjeno je predznanje iz osnov računalništva, znanje angleščine pa ni obvezno, saj se celotno delovno okolje odvija v slovenskem jeziku. Ker še niso znani termini, se za dodatne informacije obračajte na tel. št. 787-738 po 20.00 uri. ZAHVALA Oh smrti našega dragega očeta, tasta, starega očeta in pradedka FLORJANA PERHAJA po domače Slivarjevega ata i/ Ponikev Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom Ponikev, prijateljem in vsem drugim, ki ste nam izrekli SOŽalje, podarili cvetje in sveče (cr darovali za dobre namene. Iskrena hvala gospodu /upniku /a lepo opravljen pogrebni obred, pevcem moškega /.bora pa za doživeto petje. Hvala tudi za poslovilne besede predsedniku upokojencev gospodu Konradu Piku. Šc enkrat sc zahvaljujemo vsem, ki sle ga pospremili k večnemu počitku na lamo pokopališče. Vsi njegovi Mar prav zares odšla je tja, v neznano '.' Kako je mogla, ko smo mi še tu... '.' Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ur zmotimo miru. (S. Makarovič) ZAHVALA ob smrti naše drage stare mame, tašče in tete IZIDORE STRNAD i/. Zdenske vasi Ob njeni smrti sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Lepa hvala stanovalcem bloka na Vidmu za prelep venec. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lep pogrebni obred, predsedniku Društva upokojencev gospodu Konradu Piku za izrečene poslovilne besede, gospodu Jerneju Grozdniku za zaigrano Tišino ter predstavnikom Združenja borcev in vojaških vojnih invalidov Grosuplje. Hvala dr. Zdravku Mariču za obiske ob njeni bolezni ter sestram DVZ Ponikve za nego in skrb. Hvala sosedom in vaščanom, ki ste nam pomagali v dneh žalosti, in vsem. ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti. Vsi njeni. Po svobodi je i\re\ienrJo, po Iliri, sreči ti srce. k resnici priti je želelo, izpolnil Bog lije želje. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob smrti našega dragega FRANCA AHAČEVČIČA sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali v tem težkem času ob strani. Posebej se zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom, prijateljem in znancem za besede tolažbe, za darovano cvetje, sveče in za vse molitve. Hvala gospodu župniku Francu S k u I j u za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem MPZ Rafko Fabiani za občuteno petje. Hvala sodelavcem Ljubljanskega sejma d.d., članom Kmetijske zadruge Dobrepolje ter vsem. ki ste ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti k večnemu počitku. Vsi njegovi Podpeč, Videm, Prcvole 18.3.1997 KINOPROGRAM ZA MESEC APRIL 97 KINO "DOBREPOLJE" VI F) E M 34 PETEK, 4. april, ob 20.30 uri ameriška komedija MOGOČNA AFRODITA KRATKA VSEBINA: Woody Allen je uspel naredili nekaj dobrih komedij, ki smo jih gledali v osemdesetih letih. Vsekakor je najbolj uspel s komedijo "Vse kar ste ved no želeli vedeli o seksu..." Film "MOGOČNA AFRODITA" je nekoliko podobna prej omenjenemu filmu, le da je v tej komediji vso pozornost posvetil prostitutki AFRODITI... NEDELJA, 6. april, ob 15. uri in 20.30 uri ameriška romantična drama TISTEGA ČAROBNEGA DNE KRATKA OZNAKA: Čudovita ljubezenska /godba o pravi zaljubljenosti v srednjih letih. Zgodbe vam ne bomo izdali, da boste ob gledanju filma bolj uživali. Ogled filma priporočamo vsem, ki uživajo ob gledanju lepin romantičnih ljubezenskih filmov. Film je pridobil na kvaliteti tudi Zaradi glavnih igralcev: MICHAFLI ,E PFEIFFER in (rEORC iFA Cl ,OONFYA . V Ljubljani so film pričeli predvajati na Valentinovo, 13. 2. 97 in dosegel izjemen uspeh. PETEK, II. april, ob 20.30 uri ameriška melodrama PICASSO KRATKA VSEBINA: Kako preživeti s Pi-casom in ostali priseben, se sprašuje mlada študentka umetnosti, ki ji je desetletno življenje s slavnim umetnikom prineslo številna razburljiva doživetja, veliko strasti, nežnosti in navdiha, skupaj s trpljenjem in razočaranjem. Film prikazuje življenje umetnika, ki so ga slavili že za časa njegovega življenja, kar pa je Picaso dobro izkoristil. NEDELJA, 13. april, ob 15. uri in 20.30 uri ameriški akcijski film SYLVFSTRA STALLONEA SVETLOBA KRATKA OZNAKA: V Ncw Yorku je promet najgostejši na svetu, predvsem ob večernih konicah. Najgostejši promet na svetu nenadoma postane smrtonosen. Prometna nesreča v tunelu sproži katastrofalno eksplozijo in v tunel zapre skupino ljudi. Zrak je poln strupenih plinov in dima ter osvetljen s smrtonosnimi plameni. Ujetnikom v tunelu je vse bolj jasno, da lahko vsak trenutek umrejo zaradi plinoV, dima. ognja in vode, ki vdira v tunel. KIT LATURA (SYLVESTER STALLONE) je reševalce, ki skozi premikajoč ventilacijski sistem tunela tvega življenje, da bi prišel do ujetnikov v tunelu. Zaradi eksplozije ludi sam postane ujetnik tunela in jc prisiljen improvizirati razburljivo reševalno akcijo, ki skupino preživelih privede na svetlo. PETEK, IS. april, ob 20.30 uri ameriški omnibus film ŠTIRI SOBE KRATKA VSEBINA: Film prikazuje štiri sobe v hotelu in dogajanje v njih. Vsaka soba in dogajanje v njej je svoja zgodba z drugimi igralci celo s svojim režiserjem. Naslovi: 1. SOBA; »Nekaj še manjka«, 2. SOBA; »Napačnega si vzel na muho«. 3. SOBA; »Porcdncža«, 4. SOBA; » možakar iz Holywooda«. Film jc zelo kvaliteten in je prejel številna priznanja, mi pa ga priporočamo zahtevnejšim gledalcem. NEDELJA, 20. april, ob 15. uri in ob 20.30 in i ameriška komedija TOMA CRUISA JERRV MAGUIRE KRATKA VSEBINA: TOM CRUISE igra brezkompromisnega športnega agenta JERRIYA MAGUIREA. Športna agencija ga zaradi pokvarjenosti odpusti. .IFRRY se odloči, da bo zaživel pošteno, kar mu jc seveda popolnoma tuje, in da bo odprl svojo lastno agencijo. JFRRYEVO življenje se začne korenito spreminjali. Njegov največji adut poslane športnik, ki gaje do nedav- nega imel za izgubljeni primer. Da bo mera polna, se prvič v življenju ludi pošteno zaljubi. CRUISE in icžiscr CROWE nas briljantno vodita skozi lo nepredvidljivo komedijo. PETEK, 25. april, ob 20.30 uri slovenski film - uspešnica OUTSIDER KRATKA VSEBINA: Najnovejši slovenski film, nagrajen na filmskem maratonu v portoroškem avditoriju, prikazuje razmere v Sloveniji leta 1980 nekaj pred Titovo smrtjo in prve mesece po Titovi smrti, Razmere so prikazane zelo plaslično in dokaj realno, vse skupaj pa jc zavito in začinjeno z zdravim humorjem. NEDELJA, 27. april, ob 15. uri in 20.30 uri ameriška uspešnica - komedija ŽIVETI V POZABI KRATKA OZNAKA: Zgodba prikazuje snemanje, nizkoproračunskega filma in je režiserjev prvenec. Šefi so mu naročili, da čc bo film uspel, bo še snemal filme, drugače pa naj si dobi drug posel. Režiser se trudi, vendar gre pri snemanju vse, kar bi lahko šlo narobe, ludi res narobe, V tej norišnici nemogočih situacij, na robu blaznosti, mu skušajo pomagali in ga hkrati s tem ortemogočajo ostali člani ekipe... Skoraj dve uri zabave in smeha je zagotovljeno. Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1000 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. Adamičeva 15