ARHIVI XXI 1998 'arikí in razprave ] Clank" ^n razprave Sto let prover enčnega načela - petdeset let Mednarodnega arhivskega sveta JOŽE ŽONTAR Odkar sc jc dogajalo, da so lastniki skušali koncentrirati svoje arhivsko gradivo - prv. tu ki poskusi so bili žc v 16. stoletju .se ijq postavilo vprašanje združevanja gradiva različnega jzvora. To vprašanje jc postalo Št posebe aktualno ob upravnih relormah absolutističnih vladarjev v 18. stole.ju, predvsem pa ji; vprašanje zuružcvania gradiva različnin izvornih teles ter notranja ure ditve teh celot postalo aktualno, ko so zgo dovina ji spoznaj arhivsko gradivo kot temeljni v za zgodovino in ga zaceli - pri nas v prvi polovici 19. stolcLja - v večji ineri upoiabtjal Tedir so se zgodovinarji lotili urejanja arhivov. Pri tem so prevzeli doledanie metode urejanja, porebno pozornost pa so posvečal zb. anjn listin in rokopisnih knjig ter jih razvrščali v zbirke ne gl <■, d c. na njihov izvor. Trajalo jc nekaj časa, da so 'začeli pod vplivom ray vijajoec sc zgodovinske znanosti izvorna arhivska tciesa obravnavali ne kot zbirke gradiva, marveč kot organizme, zrasle v določenih okoliščinah. 1/. tega je «Icuila zahteva, da ic treba tc organizme ohra.^ti v obliki, kakršno so dobili v svojem razvoju. Tako jc lilozofsko-zgodo-Vinski razred berlinske akademije znanosti že leta 1819 svan! pred tem, da V: arhive različnega izvora, glede na snovno pripadnost med sebm pomešal Zavzemal sc j J naj ostanejo arhivi različni!! dežel, ustanov in samostanov mod seboj ločeni, fu'h čc jih sli ran o v sknpnom depi u. Leta 1X41 jc uredba iraneoskega notranjega mi nistrstva določila, da |C treba ohraniti posamezna -jrhivskii r/.vorna telesa kot er.lolc (Rcspcct des londs), medtem ko so morali tc celote znotraj urediti po snovu shcirti. Pravilnik tajnega državnega arhiva v Berlinu iz leta 18K1 o ure levalnih delih v pruskih drž.avr¡Ji arhivih pa jc šel glede uporabe razvojne ideje šc dlje i tj odrejal, da jc treba Kivskim telesom ohraniti strukturo, kakršno so dobila p *i poslovanju uradov (Rcgislralurprin/.ip). Sistem so končno kol načelo izvora šc teoretično utemeljili nizozemski arhivarji Samuel Mnllcr, Johan A. Feith in Robert Frnin v delu Hr.ndludhg voor hel ordenen en besehm ven van archiven, ki jc 1 .šlo v Gronmgcnu lela 1898. To leto štejemo kol leto splošnega priznania načela provcmenec, ki so ga nato priporočili šc na na mednarodnem kongresu arhivarjev in bibliotekarjev v Bruslju let;: 1910. Tudi v Avstr . jc zgodovinska znanosl, posebno šc z utemciiilcijcm dunajske šole Thco-dor]cm von Sicklom sicer žc sredi 19. slolcija (v Sich lovih delih o diplomati ki) zagovarjala uporabe razvojne idcie pr irhivskih izvorniii telesih, kol so sprva imenovali načelo proveiiicnee. Toda arhivi, tudi Avsiri/ski državni arhiv na Dunaju, so leni pobudam sledil' šele pozno, šc naprej so uporanljali umetne, racionalne sisteme urejanja, ki si: imeli ]',, uradih žc dolgo tradicijo. Ti so namreč začeli žc v prvi polovici 18. stoletja, šc preden so vpeljali sprotno odlaganje končanih spisov po snovnih skupinah, preureja u starejše kronološko urejene spir.c po snovi na shematski način. Pr tem so si prizadevali najti splosno veljavno shemo porazdelitve spisov. Tudi na Kranjskem sta Marko Jožef pl. PcrizhofTcr in sin Karel Scyfp;d tako preurejala kranjski stanovski arhiv. V drugi polovici 18. stoletja so preuredili arhr* dveh odpravljenih uradov, kranjskega deželnega vicedoina ter reprczcnlanec m komore na Kranjskem. V arhi 'h so organsko zrasla arhivska tefesa porazdelili med 1 ii.linskc, spisovne in rokopisne oddelke, včasih so izvedli tako delitev samo /.nolraj Pmdov, včasih so razporedili gradivo v ecloti Časovno, ne glede na izvor (pn listinah), ali po izdajateljih m prejemnikih (pri spisih), ali po temah (pri spisih in rokopisih;. V Avstrijskem državnem arlnvn .sc je uveljavilo načelo pro-vcniencc šele lik pred prvo svetovno vojno.1 Podobno /c bilo na Kranjskem, 'lako jc ab solvcnl Inštilnla za raziskovan,c avstrijske zgodovine na Ounaiu Peter Skobichki dva mcscca in pol popisoval m spravljal v "arhivarno sistematični red kranjski stanovski in 1 icodomsk urh> (1877). cz deset let jc nadaljeval dela v Icm smislu - /daj žc v Kranjskem deželnem arhivu -gimnazijski prolesor Jurij \Vailncr, nato pa kustos deželnega muzeja AHons Miillner. Frane Terry CiKik. Archives in the pnvl-iusloiliiil Bnrtd: tntcrailiiHi i)l nrthivi'il Ihemy ;mti pradicc since the publication of the dulch manual in tK9K, Archivum IW. Mr iy2194. Ludwig tiillner. Gevmit inventar lies Wiener Hau!.., H11T. und .SlnaKm-hivs, Inventare iistcrreicni scher slam lichen Archive 5, /v. 1. Wien ty.16 Mr. 9-37. 2 Članki in ra/pruvc Aiii h vi xxi jyy« Komatar, ki jc v letih študiju na Dunaju prav tako obiske v;]] Inštitut /a raziskovanje nvslii ske zgodovine, jc leta 1904/5 objavil članek o mestnem arhivu ljuhljanskcm. V njem jc obžaloval, da se tedanji arhivar Anton Aškcrc ni mogel odločiti /a razdelitev arhiva po posameznih temah, kar naj bi bila edina pravilna pot p.i ureditvi arhivov. Pr' ožil jc shemo, kako si jc zamišljal vzorno ureditev mestnih in podobnih arhivov. Ne glede na to, da jc predlagana Ko matarjeva shema zelo pomanjkljiva in v mar sičem tudi netočna, hi moral Aškerc, če bi se hotel ravnati po Ko mata rje vem nasvetu, razdreti skoraj vse svežnje in naprava docela nove. Zgodilo br se tako, kakor se jc zgodilo s starejšim delom fonda kranjskih deželnih stanov, ko so ga začeli preurejati po snovi. Aškercu je zato treba šteti za posebno 1 aslugo, da se In i ravnal po omenjen.h nasvetih.2 Šele leta ] 928 jc Josip Mal v Kratkih navodilih za ohranitev arhivov za p sal, daje "vsak arhiv organizem zase, ki seje razvijal .11 rastel svojim določenim potrebam primerno ter jc s svojimi dokumenti reagiral na življenje svoje okolice, kakor ona zopet nanj,"3 Načelo provenience jc uil v sedanji informacijski en in dobi digitalnih dokumentov obdržalo svoje veljavo kot temelj urejanja i popisovanja arhivskega gradiva. Prav zato so tih potrebni posebni arhivst standardi za popisovanje in prav zato arhivske vede i i mogoče šteti kot nekak specialni dodatek informatiki kol bi nekateri radi. Še več načelo provenience se je razširilo od kažipota za raz'.i kave prek funkcij ustvarjalca tudi na področje odbiranja arhivskega gradiva m jc tako v resnici postalo temeljno načelo arhivske vede, kot jc pokazala konferenca o načelu provenienee v Stoekholmu leta ]993.4 Letos se spominjamo še enega dogodka, povezanega z aihivi, in sicer mineva 50 let, odkar so 9. junija 1948 na posvetu v parišk' zgradb1 Uncsca arhivski strokovnjaki rz osmih držav sklcr^ii, da ustanovijo Mednarodni arhivski svet. Ta se jc nato dve leti po/.ncje, na prvem mednarodnem arhivskem kongresu, prav tako v Parizu, formalno tudi konstituiral. To jc bilo obdobje po koncu druge svetovne vojne, ko je obstajalo upanje, da bo mogoče z različnimi oblikami sodelovanja priti do mirnega sožitja m^d narodi. Posvet jc nastal na ameriško pc budo, potem ko so zastopnud ZDA že na prvi generalni konferenci Uncsca v Parizu leta 1946 ored lagali ustanovitev mednarodne poklienc Jo/e Žnnlar, Delov; m je Ctnlralnc komisije /j umclnostnc in /¡ri)ili)vin>kt spomenike in Arhivskega >vcu ler arhivi na KianjskiMi), Aihivi 11. t juhljana 19XH.Mr. 23 24. Jnsip Mal, Ohnmiltv aihivnv, Ču.snpis /;i ►ffBvinn in no-l rodnpUjc 13, Maiihnr 1f 1'rn-vciflinižč 2-3 Scptcmhcr ly93 Skrifltr tilgivna nv Svcnskj RiksarkiviM 10. Slnckholm 19'M. organizacije arhivarjev. Glede na svoj nasianeK pod pokroviteljstvom Uncsca je Mednarodni arhivski svet od svojr, ustanovile tesno povezan s to organizacijo Združenih narodov.5 Po sestavu svojih članov jo Mednarodni ar hivski svet mešanica zveze institucij i oseb. Ob svoji ustanovitvi jc štel 1"? članov, teh jc do lctošn|cga leta naraslo na 1569 v 176 državah. To število članov obstoji iz z.astopn Poleg mednarodnih kongresov, ki so organ: zirani na štiri leta, prireja Mednarodni arhivski svet v leti!) med kongresi mednarodne konference Okrogle mize arhivov.7 Okrogla miza arhivov je bila ustanovljena leta 1953 na pobudo takratnega predsednika Mednarodnega arhiv skega sveta Charlcsa lira i ban ta z namenom, da bi spodbujala izmcr.javo mnen in zkušenf zastopnikov arhivskih uprav oziroma nacionalnih arhivov ter nacionalni!) strokovnih združen' Od kongresa aihivov v Bruslju leta 1964 pa jc v k učena v Mednarodni arhivski svet. Veliko povečanje članov z.unaj evropskih dr žav ter njihovi specifični problem so imeli za posledico ustanavljanic regionalnih enot, kot prvo za Karibe leta 1965 (CAlililCA), v prihodnji J) letih za jugovzhod no Az- o ter vzhodno in južno Afriko (ESARB1CA), v sedemdesetih letih za arabske države (ARBICA), Latinsko Ameriko fALA), južno in zahodno A/.ijo (SWARBICA) ter zahodno Afriko (\VARBICA), v osemdesetih letih za Pacifik (PAKBICA) ler centralno Afriko iCENARBICVU in kot zadnjo leta 1993 za vzhodno Az'jo (hAST)CAj. Za Evropo je ekse-kutivni komite Mednarodnega arhivskega sveta leta 1992 ustanovil koord iacij ,ki svet Za evropske p'ogramc (ICA/EUR), z. nalogo pospeševati sodelovanje z. arhivi in arhiitfifflni upravami v Skupnosti neodvisnih držav m drugih deželah srednje in vzhodne Evrope. Ze čez nekaj let je ta svet prerastel v organ za bilateralne in multi lateralnc dejavnosti evropsk>h arhivov. Od leta 1^85 povezujejo evropske arhivske konfcrcnec strokovnjaki dežel v okviru evropske regije, kot jo razumeva Unesco, da bi razpravljali o strokovnih vprašan h. Zadnja taka konferenca je bila Ltiipnlil Auer. IlmkljJ und Aul^hcn ites InlcrniilinimliMi Aichivrnlcs, .Scrinium 4(1. Wien 19X9, slr. 413-441, in [im mvciicnfi liluftilura. I'iiinali) nu 33. mcdnaniilni konfcrcnti Okrn^U; ini/c iirhivuv v Sloclihiilmii septemhra Ohr.-iviiuvt n;i firhivskih mctlnarixlnih knn^rcsih so nhjuvljcnc v ias icid i/d;ij;i Mednarodni urili vski svel. Dii c<_ lu|-y ji! Jnsinpcn lu J L n;i mieinclu hni):vwww.arL-|iivcs.L-:i'il;i/. Ml-liny of Ilir ci> nriliniiliDj; liimrd fur the FIuri^pcjm IVogriimmc (ITA/CJK). ICA liiilletin "111 Mr. 2.1-24, irA Dircctnry Icr liulklin 1,1 ICA Dircctory icr Uullclin ] razpolago časopisa Arehivum (od leia 1951) m Janus (od leta 1983, potem ko jc b;l slednji prva lela glasilo sekcije za poklicna arhivska zdru ženja) icr dve seriji publikacij: Studies (od leta 19''3) in Handbooks (od lela 1977). Posamezna Lclesa Mednarodnega arhivskega sveta izdaiajo tudi svoja gla >ila. Do prvega velikega prujekta Mednarodnega arhivskega sveta je prišlo v povezavi s pnza-devanji Uncsca za varsivo kulturne dediščine. Prvo vzpodbudo jc dal priiktičn' cil| zašeile arhivskih 1'ondov Latinske Amcike. Obenem z dekoionizacijo so v.sc bolj v ospredje stopala tudi prizadevanja za arhivsko gradivo za zgodovino teh dežel, med drugim tudi prizadevanje za zagotovitev dostopa nov mi neodvisnim državam Afrike m \zijc do virov njihove zgodovine, ki so v veliki men v evropskih arhivih. Leta 1958 je bil na 10. generalni konfercnci Uncsca sprejet sklep o cvkicnfamu virov za Latinsko Ameriko, leta 1963 za Afriko južno od Sahaic in čez tri leta za severno Airiko, Azijo in Occan-io v evropskih arhr.'ih Iz. ten začetkov je zrasel projekt "Guide lo the sonrccs ol' the history ol' nations". Omenjen- projekt jc izvajal Mednarodni arhivsk svet s finančno podporo Uncsca. DosLji je v treh serijah (za Latinsko Ameriko, za Aftiko iužno ¡)d Sahare, za severno Afriko, Azijo .n Occanijo) izšlo 45 knjig popisov virov za zgodovino teh dežel v evropskih arhivih in bib lotckah. Tudi slovenski arhivi so bili, skupaj z arhivi v preostalih tedanjih jugoslovanskih rc pubhkah, udeležen pr 10. zvezku serije Virov za zgodovino severne Afrike, Azije in O-canijc v Jugoslaviji (izšlo 1991). Leta 1977 jc prišlo do razširitve projekta evidentiranja virov za zgodovino Aziie v azijskih (doslej 10 knjig v angleškem n 5 knjia v nae;onalnih jezikih) in za ■zgodovino Al'rikc v azi]skih in ¡aiin^koamcriških arhi iih. Po drugi siran sc je v sodelovanju z Uncscom razvil tudi mednarodni mikrofilmski program za dežele v razvoju.11 Mednarod n arh vski «vet jc nadalje objavil tudi specialne vodnike po arhivih mednarodnih organzacij, po arhitekturnih virih za evropska glavna mesta m druge. Pomoč raziskovalcem so tudi mednarodni arhivski adresarji, zadnji iz leta 1992. P zadevanja Mednarodnega arhivskega sveta so bila nadalje usmerjena tudi na temeljne arhivske bibliografske in termi loloikc pripomočke.12 Leopold Auer. Guide lies miuk-cs dc IVslojre des nMruns, Misccl]:inc:i in hiiruiruni C;iri)]i KecsKemiili. Unix elle.s iy98, Mr. 2.*i-6. Se/n;im puhlilijcij nil intcrnetu: hllp://www.Jitliivcs cii /il- i/puL)/ii\hn c.hlml. ' Gniile id I be nrvhivcs [if inlcrn;ilinnjl nrg;ini/;ilinns: The Unilcil Niitinncs .\y\icm, Unesco 1 yK4. Thr Capitis of Europe Guide in llic Sources for ihe Hislory of their Architecture anil Cnnslnjclinn. Cnrviri;i I9H0. ■ lmemalion;il Dirtclory oi Archives, Arch ivti ill .IK, I9y2. ■ Basic intern iitioniil liiblingraphy ol Archive AdmmiMr.il inn 'arikí i n razprave 4 Članki in razprave arhivi xxi ivi Več mednarodnih arhivskih kongresov in mednarodnih konTerene Okrogle mize ;irhivov we je ukvarjalo z vprašanji upravljanja Irhivov, dostopa do arhivov, arnivske zakonodaje ter državnega nasledstva artiivov, V časoprsu Ar-ehivum so izšle zbirke, naeionalnih Erhivskih zakonov, Puzadevanja Mednarodnega arhivskega sveta na področju arhivske tehnike so bila prav tako pomembna. Leta 1966 je pp'ic izšla knjiga Miebcla Duehcina o arhivskih stavbah, tem je bila posvečena tudi številka Arebivuma leta 198^. Omeniti je treha nada'je temeljne objave na področju arhivske reprografije in obdelave podatkov. Na mednarodnem kongresu arhivov v Parizu leta 1988 je informatika stopila zelo v ospredje zanimanja Mednarodnega arhivskega sveta, to pa je pospešilo tud izdelavo mednarodnih arhivskih standardov za popisovanje,13 Mednarodni arhivski svet je položil temelje arhivskemu šolanju v državah Tretjega sveta z ustanovitvijo arhivskih Šol v Akri in Da kanu in s podporo obstoječim institucijam (arhivska kola v Cordobi), Leta 1988 je bil zvezek Časopisa Archivum posvečen vprašanjem poklienega iz ohraže vanja arhivarjev,14 Med delavnostmi Mednarodnega anuvskcga sveta ne smerno pozabiti na del dejavnosti, kicr je bil Svet udeležen pri programih drugih mednarodnih organizacij. V prvi vrs . je treha omeniti Unesco m njegov Records and Archives Management Programme (RaMP), ki ga je začela izvajati leta 1977 novo ustanovljena Division Tor the General Information Programme (PGlJ, zdaj Information and In form a lies bi vision, Sector of Communication, Information and Informatics, Temeljni namen programa je pospeševati razumevanje za vrednost in koristi urejenih arhivov kot temeljnih informaciiskin c-edstev, posebno glede načrtovanja in razvaja, ter podpirati države članice pri izgradnji arhivske službe, O izvaiarju programa sklepa b na posvetovanjih strokovnjakov, ki se seslanejo enkrat na leto. Doslej je bilo ohjavljcmh več kol petdeset RAMP Studii, ki se nanašajo na vsa področja arhivske dejavnosti,15 Drugi Uncseov program je Memory of the World, Unesco gaje ustanovil leta 1992 z namenom idcntifie al ter ohranili knjige .n arhive Art hi vu m 25, 197X - Dklinnary iif Archival Ttniiinolii^y, IC A I lami hi Niks Series 7,I9XH1 (v priprau je i/ilaja) ' Modern Buildings uf Naliunal Archives, Arth i vu m 31, lUKi. ■ Manual nf Archival Repmyraphy, ICA I landhooks Series 5, 19X9. - General Inlcrnaliimal slandanl archival deseripliiin (ISAD/G), Oltawa 1994. - Internalen,.! slandard archival aulhorily record l'nr enrjiiiratc hinlics, persons anil families (ISAAK/CPF), Ollawa l'J%. V i/ilaji Arhiva liepuhlike Sili-vcnije so iihnji slanilardi na vnljn luili v slovenskem prevodu (l.jubliana I99H) IViifessional Training nr Archivisis, Archivum 14, l'JHH, 15 Frank B. f?vans, UNESCO RAMI' aim related documents: a chronological cheeklisland indcc na inlerenlu: hllp:/Avww.uncscii. or;;. /wehwiirld/ramp/rnipsld_ | .hlni. svetovnega pomena pred nevarnostjo innčcnj;i ali propada, širit zavest o tem prohlcmu širom po svetu pr- vladah in javnosti, pomagati, kjer jc mogoče, pri varovanju originalov in pospeševati dostop do informacij, ki jih vsebujejo. Leta 1996 je bi zvezek Časopisa Archivum posvečen uničenjem arhivov po sveiu v tem stoletju. Mednarodni arhivski svet si jc skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami prizadeva, tudi za uresničevanje načel Haaškc konvencije ¡1 leta I9M v primeru oho roženega spopada. Zalo so Mednarodni arhivski svel HCA), M;dnarod~i muzejski svel (1COM), Mednarodni svet za spomenike in ohmočja (IOOMOS) ter Mednarodna zveza hihliolckarskih društev in organizacij (1FLA) lela 1996 ustanovili Mednarodni komite Modrega Ščita, Namen komiteja, le ta je prevzel v svo[ naziv emblem Haaškc konvencije, je zbirali m razširjali informacije in koordinirati akcije v okoliščinah, ki bi lahko prizadele kulturno dediščino,17 Velike vrzeli v svetovnih centrih podatkov o klimaKkih dogodkih v preteklosti 'cr potreha po bolj kompletnih serijah lakih podatkov in serijah za daljša časovna obdob>a, ki hi omogočile izboljšali tekoče cenitve klimatskili sprememb, so leta 1988 združile arhivisic in klinialologc. Projekt Arhivski pregled klimatske zgodovine (ARCH1SS) so ustanovili Mednarodni arhivsl i svet, Mednarodni svel znanstvenih zvez, L'ncsco icr Svetovna meteorološka organizacija,1* Razen tega Mednarodni arhivski svel sodeluje tnd; s Svetom Evrope ter drugimi nevladnimi organizacijam., na primer z Mednarodno federacijo za doKiimcntaeiji) (F1D). Mednarodno fede racno filmskih arhivov (F1AF) in drugimi.V dneh Mednarodnega kongresa v Pekingu leta 1996 sla Mednarodna zveza bibliotekarjih društev in organi':aeij ter M^dnarodn arhivski svet sklenila poseben sporazum o sodelovanju. Vse večji vpliv tehnologije v ohch poklicih ter spre Bnnjajoči sc značaj in vloga nevladni i? organizacij ter ijihovega okolja naj bi okrepili potrebo po tem, da bi obe orgnozadji tesneje so delovali ter da hi sc zdrnzeno odzvali na tehnični n organizacijski razvoj. Sklenitev skupnega sporazuma o sodelovanju jc predvidena Uioi z Združenjem npravljalcev in ustvarjalcev spisov (ARMAj ler Mednarodno ustanovo za uprav- 'I The UNESCO Mcnairy c if ihc World I'naramnic, ICA Bul- lelin 4X, I'J'Jii-1 sir 19, ■ Slovenska nacionalna kiiiiiflja ima v prt'gij mu si nlcli iva n fe pii tem pri i jeklu, /a tnnrdinacijo pa je ¿adnliena Naniilna in univer/itelna knjižnica v Ljuhljani. ■ Mcniiiry ctcr Pavel Kh,sinc svetnik -in mednarodni konfcrcnci Okrogle mize arhivov 1er član vodstva sckeijc za pok: ena slrokovna /druženji! (1988 19y2) sam sem pil član vodstva sekuje za šolanje (1988-1996), mag Jeder! Vodopivee je članka vodstva sekcije za konservae- •> ir restavracijo arhivskega grad'va (od lela 1996).21 Omeniti je Ireba še referat o arhivskih prnoinočkih v službi znanosti, ki gaje pripravil dr. Sergij Vilfan skupaj s Franjcm Bilja nom n Milošem M i lose vi čem za mednarodni kongres arhivov v Moskvi leta 1972 in ki je naletel na vc'ik odmev,22 Naj zaključimo z besedami Wang Ganga, prcdsedi 'ka Mednarodnega arhivskega s vel a: "V leh petdeselih letih je Mednarodni arhivski svel deloval po vsem svetu tako, da jc promoviral arhive z mednarodnim sodelovanjem in i/.me niave zkusenj. Na ta način jc deloval za varovanje, obogaUev in razvoj zgodovinske dedi ščine človeštva in za boljše vedenje o mej. Cilji Mednarodnega arhivskega svela so ostali isti, orgai izaeiia se je pn lagodna globalizacij ki danes povsod prevladuje. 211 ICA Tiullclm 4K, 19'JK-l, Mr. 4-5. Gradiva /a 3.1 mednarodno knnÇrt*o Okrnile nii/c arhivnv v Slotkholnin sep tenibra I y'J K I ranjo Hiljan, Zasedanje i/vršnot; kniiiitela M ei lunami Inng □rti i JUGI savclii u Ikiijtradu, Arh i vi st T9/I %',), šl. 2, sir. 54. -ICA Di reu ory. " Obj j vu rc le rii I j Les insirumclils de reellere lic (les arehives au service île la stienec, Ardiivum 24. 1974, sir. 15.1- I6X, kjer pa Villannvn i i ne sploh ni i hiiciij :no. 2'1 ICA Uullelln 4K, l'J9KI.slr. X ZUSAMMENFASSUNG HUMDERT JAHRE PKOVENIENZFR1NZIP, FÜNFZIG JAHRE INTERNATIONALER ARGHIVRAT Die Idee von der Wiederherstellung der ursprünglichen rc£isirauirinäßigcn Ordnung sei/ic sich im 19 J;ihrhundcri in ¡timcbincnacm MalJc durch, bis die niederländischen Archivare Samuel Müller, Johan A Fcilh und Robert Fru n das Provcnien/prin/ip in ihrem 1898 erschienenen Werk Unndindung vonr t/rdiun e/i be.schnjven van urchiven auch Ihcorclisch bcgriindclcii. In Slowenien wies Josip Mal ills erster aut dieses Grundprinzip der archival ischcn Vbeil hin, doch b-:rciis Anton Askcrc halle sich im Siadiarchiv Ljub Ijana nach diesem Priu/ip Teilen lassen Im Jahre 1998 .sind liinfoig Jahre seil der Gründung des Intcrnalionaicn Archivraics in Paris auf Beschluß von Experten ¡ins aehl Ländern verstrichen. Diesem gelang es, eine solide orgnnisaiorischc Grundlage zu schaffen sowohl nach regionalem n's mich nach bcmfl chcm Inierc.sscr. prin/.ip. Vom Inlcrnationalcn Archivrat wurden zahlreiche Projckic, Vcrdffcnllichungcn und Problcmslcllungcn initiier! oder durchgcfnhrl sowohl uuf Kongressen als auch inlcrnal onalcn Konfei cn/en Eine viel fällige Täligkeil enl-fallcic er auch in Zusammenarbeit mil anderen Nirhl-rcgicrungsorganisaiioncn, SUMMARY HUNDRED YEARS OF ADHERING THE PROVE NANCE PRINCIPLE, AND THE 50™ ANNIVERSARY Or THE INTERNATIONAL ARCHIVAL COUNCIL Tbc lea io preserve ihc archival original files as a whole w,is more and more pill inlo force during ihc 19,:i cenlury. In 1898, Dinch archivists Samuel Mnllcr, Johan A Fcilh and Roben Fruin ihci>rcti:ally forimilaicd ihc provenance prin ciplc in Ihcir work Utiuleidin/; voar iirdrwn en btrchrijven iwi riMii'mil In Slovenia, the firsi lo esiabli.sh Ihis principle as Ihc basic rule of archival work w;is Josip Mul, although already Anion Askcrc followed ihc principle in his work in Ihc Municipal Archives of Ljubljana. This year we also celebrate Ihc cvcnl when Fi Fly ycurs ago Ihc archivists mci in Paris ;ind decided lo csliiblish Ihc International Archival Council. In ihc time of ils existence ihc 1AC has developed firm organisational foundations based on regional and professional principle. The Inici national Archival Council has initiated numerous projects, publicaiions und debates on different congresses and inicrnuiional conferences, bustling acliviiics of Ihc 1AC has also involved Ihc co-upcration of olhcr non government organisations. 6 lan ki in razprave arhiv] xxi um Otvoritev razstave oh lOU-letuiei Zgodovinskega arhivi Ljubljana v atriju ljubljanskega magistrata, 1. juniji 19c'ii Pode'itev oblikovanja predsednika Republike Slovenije s častnim znakom svobode Republike Slovenije Zgodovinskemu arhivu Ljubljana, 1. julija 1998