Posamezna Itrvfl-ka 1 Din. mesečno, »e sprejema list » npr»»i, naročnina 4 Din, na dom in Epo»ti dostavljen t 5 Din. . Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene bisera tom t>o dogovora IH>NBDE£JSKI Uredništvo: Kopitarjeva uL 6L 6/111. Teleion št 4001, 40-02, 40-03. 40-04 in 40-05. List izhaja V6ak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. G. Poštni ček. račun. Ljubljano 16.050. Teleion štev. 4001. Voditelj Slovencev daje narodu vodilne smernice za volitve Dr. Anton Korošec: decembra bomo udarili z vso močjo po opoziciji, da se bo razdrobila v drobce" n „Naša zmaga pomenja jasno določeno pot v notranji in zunanji politiki Ljubljana, dne 30. oktobra 1938. Danes so se sestali polnoštevilno člani banovinskega odbora JRZ za dravsko banovino. Sejo je vodil predsednik strankine banovinske organizacije notranji minister g. dr. Anton Korošec. Obravnavali so tekoča vprašanja v zvezi z volitvami dne II. decembra 1.1. Pri tej priliki je imel g. notranji minister in predsednik ban. organizacije JRZ sledeči govor: a Naša stranka stoji danes v sredini političnega življenja v državi. Ona je najmočnejša, najbolj organizirana stranka, stranka z jasnim programom za sedaj in za bodočnost. Nobona druga stranka ji ni v razsežnosti in moči enaka. Dravska, Dunavska, Moravska, Vardarska, Zetska, Drinska in Vrbaska banovina so v njenem taboru. Napoved, kakšen bo izid volitev dne 11. decembra, zaradi tega ni tožka. Zato pa vidimo, da se vse druge stranke, strančice, frakcije in pokreti iz strahu pred prevelikim porazom zbirajo in strinjajo skupaj v ono skupino, da bi izvlekle maksimum uspehov iz volivnega boja. Komunisti, socialisti, pohorci, pofovci, r.ozadovoljneži in vsakovrstni odpadki iščejo in prosijo zavetja in zaščite pod streho edino kompaktnejšo Ratličeve ali Mačkove stranke. To je konglomerat, to je mešanica, ki se razdrobi v svojo drobce, ako močno udaril po njej. In mi bomo dne 11. decembra z vso svojo močjo udarili po njej, da se bo i a z -letela v drobne kose o. Ta mešanica, ki sc lepi na Mačkovo stranko, nima nič skupnega ne med seboj, ne z dr. Mačkom. Naj reče kar kdo hoče, mi smo po svojem programu vendarle prvi in edini poklicani, da se sporazumejo z dr. Mačkom glede ureditve naših notranjih razmer. Mi imamo voljo za to, mi imamo moč, mi Imamo tudi jasen program za to. Združena opozicija nima niti sedaj niti ne bo imela v bodoče dovolj moči, niti nima dovolj realnega in izdelanega programa za to. Kako pa se naj pofovci, pohorci, socialisti, komunisti uporabijo v enotno konstruktivno delo, tega nihče ne ve povedali. Smešno bi bilo kaj takega trditi ln verovati. Predpostavimo, četudi tega nihče ne veruje, da bi naša pisana opozicija dobila dne 11. decembra večino. Ona bi ne bila sposobna niti za trenutek, da prevzame in nosi na svojih ramenih celo državno zgrad-b o. To je le koalicija za volivno borbo proti nam, ne pa koalicija za vladanje! To bi nastale težave in zapletljaji, ki si jih noben prijatelj miru in reda v državi ne more želeti, posebno v sedanjih časih ne, ko je mednarodna situacija še vedno motna in nejasna. In kaj bi pomenilo zunanjepolitično, ako bi, recimo, zmagal ta konglomerat? Mi bi se takoj oddaljili od sedanje zunanjepolitične linije, ki nam jc ravnokar zasigurala mir na vso strani, nos obvarovala vsako vojne nevarnosti in nam ohranila cclino in ugled državo. Kdor se hoče podati v vojne nevarnosti, naj gre i komunisti, socialisti, pofovci in pohorci, pa- metni in trezni ljudje pa, o tem sem prepričan, bodo <11 z nami, ki smo tudi zunanjepolitično prestali skušnjo z odličnim uspehom. Ali ni tudi slmptomatično za miselno zaostalost našo opozicije, da prihaja še vedno z zunanjepolitično orientacijo, ki je v zadnjih viharnih časih doiivola brodolome in ki jo zapuščajo sedaj tudi njeni dosedanji poborniki? V politiki je vedno treba gledati v bodočnost in naš narod naj v teh yelitvah dobro premisli, v katero smer naj plovemo, v nevarnosti vojne ali pa v mirno sožitje narodov. To je treba enkrat glasno povedati, da ne bo zaradi bodočnosti kakšne nejasnosti. Naša zmaga pomen!: nadaljevanje naše notranje pomirljive politike in razširjenje le-te za rešitev vseh aktualnih političnih problemov, zriftga nasprotnikov bi pomenila popolni kaos v notranjih razmerah. Nihče ne bi vedel ne kod ne kam. Naša zmaga pomeni: prijateljstvo z vsemi narodi, osobito s sosednjimi, ohranitev dragocenega miru; zmaga nasprotnikov bi pomenila, da krenemo na nova pota, polna nevarnosti za mir ln za celo našo državo. Naša zmaga pomeni, da vemo, kam gremo v notranji In zunanji politiki. V teh volitvah gre za tako važne In velike stvari, da se mi zdi premalenkostno, da bi se v tem trenutku bavil z različnimi Kramerji, Puclji, Pctojani ali celo s Stanovniki. Vsakdo nam mora priznati, da smo celo državo in z njo tudi Slovenijo vodili k napredku, blagostanju, miru in redu. To so neprecenljivi uspehi naše notranje in zunanje politike. Zopet se čuje, to se namreč ponavlja pri vsakih volitvah, da dr. Korošec in njegovi prijatelji prodajajo in izdajajo Slovenijo. Vsakdo v državi, Slovenec, Hrvat in Srb ve, da dr. Korošec ljubi svojo državo In svojo Slovenijo. Ali ljubezen prodaja svojo zemljo? Kdo se je brigal od zedinjenja sem do danes za Slovenijo? Kdo se je brigal za univerzo? Za srednje šole, za meščanske šole, za ljudske šole, za akademijo znanosti In umetnosti? Vsi so bili nasprotni, vsi so nam metali polena pod noge, vsi so govorili o slovenskem jeziku nasprotno ali vsaj s preziranjem. Vsega tega in marsičesa ne bi Imeli, ako bi dr. Korošec in njegovi pristaši ne bili zvesti v ljubezni do svoje ožje domovine. Poglejte samo, kaj ,smo Imeli pred dvajsetimi leti in kaj Imamo danes! Vkljub nasprotovanju onih, ki sedaj visijo na Mačkovi listi, smo dosegli velikanski napredek in mi vemo, da naše delo in naši uspehi še niso končani. Naša vlada je trdno odločena, da bo po volitvah resno pristopila k reševanju notranjih razmei. V tem volivnem boju dajati kakšna podrobna pojasnila, za to volivna razburkanost ni prikladna. Gotovo bodo Hrvati z nami bolj zadovoljni kot s svojimi zavezniki pofovci, pohorci in komunisti. Da mislimo na Slovence, je samo po sebi umljivo. Za bodočnost Slovencev se ni treba nič bati. Vse razumem, kar se sedaj dogaja v početku volivne borbe. Razumem, da je večina naših nasprotnikov izgubila svoje glave in svoje programe in da se v splošni zbeganosti zateka k dr. Mačku. Samo tega ne razumem, da bo dr. Maček pod svojo streho vzel tudi komuniste. To je nekaj nezaslišanega, nekaj strašnega, ker daje s tem pobudo največjim neprijateljem družabnega reda in miru. Nevarno se jc s tem strupom igrati. Toda treba je pred vsem svetom pribiti to žalostno in nevarno početje. Vsa Evropa, posebno naše sosedne države, se bore proti temu strupu, a dr. Maček ga sprejema pod svojo streho! Komunizem ni neškodljiv, kakor je n. pr. saharin, on jc strup. Da mislimo na kmeta, obrtnika in delavca, mislim, da smo to dovolj pokazali žc doslej s svojimi dejanji. V ozki zvezi s temi stanovi bomo tudi v bodočnosti storili vse, kar zahteva njihova korist in njihov napredek. Prepričan sem, da bodo naše finance, ki so sedaj bile drugod angažirane zaradi nevarne zunanjepolitične situacije, kmalu dovolile, da se tudi našim uradnikom, ki tako vestno vršijo svoje dolžnosti, priteče v pomoč in izboljša njihovo težko stanje. Trojno jc potrebno za našo čim sijajnejšo zmago: da smo složni in se ne ukvarjamo z malimi osebnostnimi vprašanji, da gremo z vso vnemo na delo in da ne zanemarjamo Intenzivne agitacije; da gremo z navdušenjem, korajžo in ponosom po svojo zmagol 7rtsm Dr. Milan Stojadinovic v Negotinu Nosilec državne liste JRZ o 3 letih dela sedanje vlade za ozdravljenje kmeta Dr, Mačka m zaveznikom napovedujejo trdo zimo Ncgolin, 30. oktobra. AA. Ministrski predsednik dr Stojadinovič jc imel danes na zboiovanju JRZ sledeči govor, ki so ga večkrat prekinjali poslušalci z burtirn ploska.-ijem: Dragi bratje in prijatelji! Mnogoštevilni politični ljudje, od katerih so nekateri tudi iz vaših krajev, so bili prej na vladi ali pa so bili zelo vplivni funkcionarji, vendar je bil v času njihove popolne oblasti najtežji čas za naše gospodarstvenike in poljedelce. V vsem tem času, ko je vladala njihova vladavina, so bile stalno naložene ljudstvu vedno večje dajatve, takse in davki, od dneva do dneva pa se ie manjšala cena kmetskim proizvodom in s tem tudi kmečkim dohodkom. Nesorazmerje med kmcl-skimi dohodki in kmetskimi izdatki je bilo veliko, tz^ninv^lec s lem, kar je proizvajal in prinesel na trg, ni bil v stanju zadostiti niti Tvojim obvezani nasproti državi, niti ni mogel sebi nabaviti onega, kar je bilo njegovi hiši najpotrebnejše. Kmetska hiša je bila brez luči, soli in mesa. Niti najboljši gospodar, niti najsiro- ,----„!{! p!<.«a it"«1« »-dasti, bi od Hnt>eHI»o> jega dela in imetja mogla živeti tako, kakor naj živi človek. To jc doba, ki jo označuje pri nas največja umrljivost na vasi. To je doba, ki jo označuje gospodarska beda, večja, kakor je bila med vojno. To je doba, ki je poznala najnižjo ceno kmetskim proizvodom in največje siromaštvo vasL Daleč znano kraljin-sko vino, ki je bilo nekdaj najdražje, sc je v tej dobi prodajalo ceneje kakor belgrajska voda, kljub temu pa ni bilo kupcev, kolikor pa jih je bilo, so kupovali grozdje in vino brez prave cene, za eno petino onega, kolikor more danes kmet dobiti na licu mesta. Nič boljša usoda ni bila namenjena onim kmetom, ki so proizvajali pšenico in koruzo. Žitni režim, ki je stal državo blizu 400 milijonov din, je orosil druge kraje, la obilni milijonski dež pa ni pritekel v le kraje. Nekdaj dobro znani vašari iz teh krajev so dajali živino za »Se kuflMimetfte naše države. Rnrfntu živin« iz teh krajev je bila dobro ocenjena in sc je dobro prodajala, vendar samo v prej omenjeni dobi ni imela nobene cene. Par volov se je prodalo za polovico tega, kar se plftrit flnno- Bila je nezadovoljna vas, nezadovoljno pa tudi mesto. Trgovci so prihajali v konkurz in so obtoževali za svojo nesrečo zadruge, zadruge pa so komaj životarile in obtoževale za svojo nesrečo posredovalce. Obrtniki niso imeli dela in so obtoževali tovarne, tovarne pa so po vrsti iz domačih rok prehajale v tuje roke. Vsem jc bilo težko. Vsi so drug v drugem gledali sovražnike svoje usode. Začelo se je v teh krajih izsuševanje močvirja, prebivalstvo teh krajev pa je plačalo za to več kakor je vredna vsa zemlja. Hoteli so rešiti tudi vinsko krizo. Sezidali so veliko zadružno klet, ki je stala nekoliko milijonov din. V nje1 pa ic najmanjše število vinogradnikov. In ta zadruga ne more delati, kakor ne morejo delati mlini na potokih, ki so brez vode in nimajo naročnikov. (Klici; Sramotal) Tn kraj jc znan intii pu drugem bogastvu. Bog jt obdaril vnše kraje tudi pod zemljo. Veliko rudno bogastvo jc v teh krajih, toda tam. kjer sc nahajajo ti rudniki, jc skoro največja beda in naj \vc.eja sila. mezde, ki jih je dobivalo ljudstvo od tiga. so bile premajhne. Kljub svojemu poljedelskemu in rudnemu bogastvu jc živel ta kraj v največji bedi in nesreči, šli u a apr u v o drž a v o. Ni bilo lahko to slabo stanje v gospodarstvu popraviti. Zakone jc lahko sprejeti v par dneh, v par urah, celo v pur minutah. Toda gospodarstvo preokrcniti jc hilo težko, ker v njegovem krvnem toku jo bilo mnogo organov, ki dolgo niso bili hranjeni in so popolnoma zamrli. Takoj smo davke na kmetska gospodarstva znižali od 12 na II) odstotkov, da hi poživili gospodarstvo. Zemljariuo smo zmanjšali za eno petino. In ko smo videli, da niti to ni zadostno, smo jo znižali še za eno tretjino in tako je imel poljedelec plačati za okoli 4011 milijonov din manj. Dovolili smo plačilo dolžnih davkov postopno v 15 obrokih, ko smo videli da obstoja razen finančnega ministra šc drug mnogo večji davkar. To pa oni, pri katerem so |>oljcdclci zadolženi in preza-dolžcai. Sprejeli smo zakon o razdolžitvi kmetskih dolgov ia zmanjšali kmetske dolgove za polovico. Osvobodili smo jih obresti pri privatnih oderuhih, pri drugih pa smo dosegli nizke obresti po 4 iu pol odstotka. Poljedelce je h i I gospodarski suženj svojih dolgov. Država je prevzela na selie vse tc dolgove. Ona nikdar nc ho in ne sme hiti tako strahovit iu brezdušen krodi-tor, kakršni so bili ti privatniki. K m o t s k i h dolgov j c hilo izbrisanih za 2 m i 1 i j a r-d c 700 m i I i j o n o v d i n. Kmet jc moral prej samo za obresti (zadolženih 7 milijard) plačevati ua leto okoli ene milijarde petsto milijonov din. Danes pa z obrestmi in odplačili plačujejo manj kakor 200 milijonov din. To pomeni, da je sedaj dobil kmet še ono žetev na leto brezplačno. (Nav-vdušeni vzkliki: Živel predsednik kraljevske vlade! Živel dr. Stojadinovič, Živio naša vlada! — Živio naša .111Z I) Nas tudi to ni zadovoljil o. Z otvo-l itvijo novih inozemskih tržišč in z dobro notranjo gospodarsko politiko smo povzročili, da cena poljedelskim proizvodom raste neprestano. Pšenica jc od 1110 din poskočila na 150 din in še čez. koruza od «0 na 100 din, cena vinu se jc zboljšala. Cena paru volov se je dvignila na zavidno višino, skoro v vseli poljedelskih proizvodih sc je cena znatno povišala za 50 odstotkov, ponekod tudi za 100 odst. in če več. Poljedelec dobi za svojo žetev 2 do trikrat več, kakor je dobil v dobi prejšnjih režimov. Prej je veljalo pravilo: Dobra žetev, slaba cena. M i paš m o v a m d ali e n a k o ni c r n o d o b r o e ono i n d o b r o žete v. (Burno vzklikanje in odobravanje.) Poljedelec jc na ta način postal boljši konsu lnciit, mesto je oživelo. Gospodarstvo jc oživelo, in tako sc je doseglo, da ljudstvo danes m a n j plačuje, pa več dobiva. Bog daj, da bi na la način korakali v nadaljno bodočnost, ker jc vaše življenje mučno, vaše (lelo težko, in sto vi kmetje bili zelo zaslužni za našo državo. (Vzkliki: Živel dr. Stojadinovič! Živela vladal). Dragi bratje in prijatelji! To kar smo napravili in uredili v teh Irch letih na gospodarskem polju in za našega kmeta, to zares ni samo navaden uspeh, to je prav velik uspeh, to jo pravo čudo. To čudo smo izvršili mi in sem siguren, da ho naš narod znal ceniti to delo in tc uspehe. (Odobravanje in in vzklikanje: Komo razumeli! Živio predsednik vlade! Živela kr. vlada itd.) Kakor smo ustvarili čudež na gospodarskem polju, se nam jc posrečilo ustvarili ludi drugo rudo, kakršnega še ni bilo videti na političnem polju. Delu moje vlade sc je posrečilo, da smo pomirili tudi našega Petra Ž i v k o v i č a z dr. Mačkom (burni vzkliki: Doli Živkovič! Doli Maček!) Naše ljudstvo pravi: Kadar je huda zima, takrat Maček in miš skupaj spita. (Buren smeh.) \/ tega sporazuma med dr. Mačkom in Petrom Živ-knvičcin sklepam, da tudi ta dva gospoda s 1 u t i t a zelo hudo zimo za sebe v tem letu. (Veselost.) Priznati moram, da sc nc molim. ako mislim, da sc bo res z 11. decembrom zavela za njih nenavadna zima. ne samo z vaše Stare Planine, temveč najhujša sibirska zima, ko sc koleno in brada stikata. (Ploskanje in smeli.) Vi Krajinci in Timofani ste pošten in hraber narod. Vi ste potomci našega slavnega hajduka Velja. Dn se je tukaj pred 100 leti rodil in boril ter junaško umrl z besedami: Glavo dam! Krajine pa ne dam! Kot Srh in kot predsednik vlade ter našo stranke pričakujem, da boste tudi vi ostali 11. decembra vredni potomci onih, ki so ustvarili državo iu ki so iz malega bolgrajskega pašaluka ustvarili veliko Jugoslavijo

olre-ho. naj bi se upravniki posameznih gledališč v državi črtali iz vrst dramskih avtorjev. Za novega predsednika tega združenja je bil izvoljen Peter Krstič v odbor pa od Slovencev Oton Zupančič. Posvetitev nove cerkve na Rakeku Rakek, 30. oktobra. Po vsem Rakeku vihrajo danes zastave. Ves kraj v prijazni kraSki kotlini je praznično razpoložen. V Rakeku je prevzv. g. škof dr. Grogorij lložmau prišel posvetit novo cerkev presv. Srca Jezusovega. V nedeljo, malo pred pol 9 se je ustavil škofov avto pri pozdravnem slavoloku ne daleč od novo cerkve. Iz avta je izstopil g. škof, katerega je pričakovalo okrog 1000 Rakovčanov z duhovščino in zastopniki oblasti. Med temi smo opazili zastopnika g. bana okraj, načelnika dr. Matija Malešifa, namestnika komisarja g. Džclep-čiča, dekana g. Wcstra, župnike gg. Lovšina, Mar-tinčiča (Štrajharja), predsednika odbora za zidavo cerkve trgovca g. Oblaka, cerkvena ključarja gg. Šemrova in Gomhača. K veliki slovesnosti na slovenskem Rakeku so prišli čez italijansko mojo tudi slovenski duhovniki, župnik iz Šentpetra g. lvramarič, župnik iz Knežane g. Kalan in postojnski kaplan g. Koritnik. G. škofu so se ob prihodu najprej predstavili zastopniki oblasti in duhovščine, tor ga pozdravili. Nalo je pristopila h g. škofu mala deklica, učenka 4. razreda, mu dala šopek nageljev in de-klamirala prisrčno pozdravno pesmico. V imenu rakovških deklet je govorila gdč. Stražišarjeva, ki je bila v lepi narodni noši. Zahvalila se jo g. škofu za vse, kar je doslej storil in ga prosila, naj sedaj pošlje na Rakek še duhovnika, da se bo v novi cerkvi vsak dan brala sv. maša. V imenu fantov je nato pozdravil s kratkimi pa moškimi besedami g. škofa v narodno nošo oblečen Jože Bombač. Zadnji je pozdravil z lepim govorom cerkniški župnik g. Štrajhar. G. škof je po kratkem ogledu cerkve odšel v župnišče, kjer se je začel dolgi in slovesni obred posvočevanja cerkve. Obred posvečevanja cerkvc jc izredno slovesen, pa tudi redek. V desetih letih škofovanja škofa dr. Rožmana je bilo posvečevanje cerkve na Rakeku peto. Ko je bil obred posvečevanja končan, je spregovoril s stopnic novoposvečenega oltarja g. škof. Govor g. škofa: Zdaj imate svojo novo cerkev na najsloves-liejši način posvečeno. Dolg je ta obred. Cerkev hoče s tem povedati, kako resnično svet kraj je cerkev in kakšno svelo spoštovanje moramo imeti pred tistim poslopjem, ki je določeno, da v njeni častimo samega Boga. Vse dolge molitve, ki jih molimo ob posvečevanju, se strinjajo v eni misli, da naj bi vsi, ki molijo v loj cerkvi, bili uslišani. Dve reči iz tega obreda bi omenil. Za posvečevanje cerkve in oltarju so blagoslovi posebna voda, kateri se primeša sol, pepel in vino. Voda nas spominja, naj očistimo madeže na svoji duši. Sol pomeni modrost, da znamo v življenju vsako stvar tako rabiti, kakor nam je resnično v korist. Ničesar preveč, ničesar toliko da bi moglo škodovati naši duši. Pepel nas spominja spokor-nosti, da znamo vzeli nase lepljenje in križe v duhu spokomosli. Blagoslovljeno vino, simbol veselja, pomeni, naj bo v našem življenju čim več veselja. V oltar smo zazidali ostanke svetih mučencev. Tako zahteva Cerkev, zato da je v cerkvi pričujoč vsaj mal ostanek listih, ki so dali svoje življenje za vero. V la oltar smo dali ostanke svetega Kancija, Kaucijana in Kancijanile, dva brala in njuna sestra. Ti trijo miičenci so vse svoje premoženje Bogu darovali s tem, da so ga razdelili ubogim. Tudi vi slo mnogo žrtvovali za svojo cerkev in še boste morali žrtvovati. Kol škof se vam vsem, ki sle kaj pomagali pri zidavi te cerkve, iz dna svojo duše zahvalim. V znak hvaležnosti bom sedaj prvo sveto mašo pri tem novoposvečenem oltarju daroval za vas. Trdnjava katoliške vere in katoliškega življenja. Pridigi g. škola je sledilo darovanje, ob pol 1 pu je pristopil g. škof k prvi sv. maši v novi cerkvi. Več kot štiri ure je trajala slovesnost, a Ra-kovčani, ki so bili toliko požrtvovalni, da so si postavili tako lepo cerkev, so samo z veseljem prestali lo dolge ure na mrzlem cerkvenem tlaku. Praznično razpoloženje je bilo videli povsod, stari in mladi so v zavesti, da vidijo takšno slovesnost enkrat in nikdar več, pobožni in ganjeni gledali svete obrede. Na Rakeku niso visele sanio zastave, v katoliških srcih Rakovčanov je živela srečua zavest, da je z božjim hramom, ki je bil posvečen sredi njihovih domov, zrasla, po besedah njihovega pastirja, trdnjava katoliške vere in katoliškega življenja Gaj zaslužnih slovesno odprt in blagoslovljen Ljubljana, 30. oklobra. Lop kulturni spomenik, vreden slovenskega naroda, je danes dobila Ljubljana. Danes ob 10 je bil odprt Gaj zaslužnih mož, ki bo imel v bodoče naslov »Navje« (po staroslovenski). Ta gaj zasluženih je »Slovenec« opisal že v včerajšnji številki. Gaj je na vzhodni strani bivšega pokopališča Sv. Krištofa. Zgrajena je že lepa slavba z arkadami v čast zaslužnih mož, ki eo gradili slovensko kulturo. Ves Gaj zaslužnih napravlja im-pozanten vtis ter priča, da so je sedanji rod dostojno oddolžil spominu naših velikih kulturnih delavcev. Slovesna blagoslovitev je bila danes ob^ 10 dopoldne. Zbralo se je še kar veliko število občinstva in predstavnikov. Nazvočni so bili zastopnik g. bana in banske uprave inšpektor prof. Marko B a j u k , mestni župan dr. Jure Adlešič, divizionar general Lukič, skoraj ves občinski svet, predsednik Akademije znanosti univ. prof. dr. Aleš U š e n ič n i k , pisatelj F. S. Finžgar, predsednik Pcn-kluba Oton Župančič, rektor univerzo dr. Kušej in skoraj vsi pomembni slovenski javni delavci, znanstveniki, pisatelji in pesniki. V Gaju zaslužnih je plamtel v žari ogenj. Pod vodstvom g. V e n t u r i n i j a so združeni ljubljanski pevci zapeli med svečanostjo Iri žalo-stinke. Svečani govor je imel g. župan dr. Jure Adlešič, ki je naglašal med drugim: Zadnji kos pokopaliSča sv. Krištofa prikriva poino skrivnosti in zastavlja mnogo vprašanj, ki jim nihče ne ve odgovora. Tu je spomenik ljubljanskega zlatarja Caruna, ki je v 10. stol. izdeloval mojstrovine. Njegov nagrobnik je najstarejši na tem pokopališču. Ta ljubljanski zlutur je skoval zlato verigo med 10. in našim stoletjem. G. župan je nalo omenjal nekatere velike naše pokojnike od Valentina Vodnika dalje ter je poudaril, da to »Navjec, kakor se bo Gaj zaslužnih v prihodnje imenoval, sklepa pet stoletij ljubljanske in slovenske zgodovine. Ljubljana ni zmogla uresničiti lepega načrta mojstra Plečnika za Hram slave, toda že se pričenja dvigati iz tal drugo poslopje plemenitega namena, ki ga je zasnoval isti umetnik, namreč Baragovo semenišče. Novo ^Nav-je< pomeni temelje Hrama slave vseh Ljubljančanov in vseh onih, ki bodo s pobožno spoštljivostjo stopali na la prag ter se zamislili v usodo našega mesta. Z zeniskimi ostanki je posvečeno Navje in njih delo je blagoslovil Najvišji ter je obrodilo sloteren sad nam vsem Slovencem in glavnemu mestu njih domovine. Arhidiakon, kanonik dr. Tomaž Klinar je nato ob asistenci župnika p. Zakrajška ter druge duhovščine blagoslovil Gaj zaslužnih ter opravil cerkvene obrede. (Škof dr. Rožman je bil namreč zadržan.) Po cerkvenih obredih si je občinstvo ogledalo ta lopi pietelni spomenik, ki ga je postavil slovenski narod svojim zaslužnim možem. Smrtna železniška nesreča v Ljutomeru Ljutomer, 30. oktobra. V soboto, dne 29. oklobra se je zgodila lnida nesreča na glavnem kolodvoru. Josip Horvat, doma v Murski Soboti, dodeljen kot lsretnik na glavnem kolodvoru v Ljutomeru, je okrog poldneva poslal žrtev nesreče. Ko so premikali vagone za sestavo novega vlaka, je Josip Horvat med premikanjem stal na spodnji stopnici vagona. Ko ie vagon privozil mimo kretnice, je zadel v kretnico, ki ga je vrgla iz ravnotežja. Nesrečnež je padel naravnost poti kolesa. Kolesa so šla čez njegove prsi in trebuh. Iz trebuha je stopila drobovina iu kri je oškropila kolesa, tračnice in zemljo. Bil je pri priči mrtev. Ko je strojevodja zapazil nesrečneža pod kolesi, je ustavil vlak, pa bilo je že prepozno. Na mesto nesreče je prišel zdravnik, ki je ugotovil smrt kretnika. Josip Horvat je bil star 37 let ter je bil ože-njen iu oče dveh otrok, ki sta še nedorasla. Prav gotovo so ga njegova žena in njegova otroka pričakovali zvečer, da bi v veselju užival po težkem delu družinsko srečo v krogu svojih dragih domačih. Ni se več vrnil nazaj, le žalostna vest o očetovi nesreči je žaloslno odjekuila v majhni družini, ki nimajo več skrbnega očeta. Ta nesreča je za nas zopet reseu opomin, kako moramo biti pri vsakem delu previdni. Vsi, ki razumejo težki položaj uboge žene in otrok-sirot, izrekajo ob izgubi dobrega očeta in skrbnega delavca žalujočim iskreno sožalje. Odkritje spominske plošče Hausenbichlerja v Žalcu Celje, 30. oktobra. Trg Žalec in z njim Savinjska dolina je danes proslavila spomin ustanovitelja slovenskega hmeljarstva in velikega narodnjaka pokojnega Janeza Hausenbichlerja. 100 let je minulo, ko je v Žalcu zagledal luč svela ta mož, ki je postal prero-ditelj narodnega gospodarstva v Savinjski dolini, svetovalec mnogim kmetovalcem in ustanovitelj ter velik podpornik prvih slovenskih narodno-kul-lurnth društev. Danes ob 8 zjutraj je predsednik pripravljalnega odbora za proslavo 100 letnice rojstva p. Hausenbichlerja g. Vrcčcr odprl v hiši g. Sirca, generala v p., spominsko razstavo, katero je obiskalo mnogo starih, ki so si vzbujali spomine, in mladih, ki so na tej razstavi mnogo pridobili. Razstava, ki jo je vzorno uredil g. Rajko Vrcčcr, je zelo zanimiva. Dvorana je okrašena s cvetjem, lakoj ob vstopu pa vidiš krasno sliko Nj. Vol. kralja Petra II. V prvem dolu razstavo smo videli številne častne diplome, ki jih je dobil Hau-senbichler od raznih občin. Zanimiva so tudi prva. v slovenščini pisana pravila Hmeljarskega društva. Razstavo izpopolnjujejo srebrne kolajne, ki jih je dobil llausenbichler za zasluge pri raznih društvih. Posebno zanimiva so pisma, ki jih jo prejemal kol podpredsednik celjskega okrajnega zustopa. Drugi dol razstave vsebuje spomine na ona velika slovenska narodna tabora, na katerih se je vžgala iskra v srcu Savinjčapov. da so odločno zahtevali slovansko narodno državo in lo v časih, ko nam je še vladal tujec. Zanimivo so tudi slike, ki jih jo priobčil pred meseci ^Slovenec:, katere je pripravljalni odbor razobesil na razstavi. Povečane fotografije o taboru dne 17. marca 1018, dajejo jasno sliko, koliko ljudi so je zbralo nn ta dan. da jo poslušalo voditelja Slovencev. deželnega poslanca v avstrijskem parlamon- Razširjeno pokopališče v Dravljah Ljubljana, 30. okl. Predmestje Dravlje je priključeno k ljubljanski občini ter so razvija iz preproste vasi v naselbino vil in lepih hiš. Napredek Dravlja jo videli vsepovsod. Izkazala so je tudi potreba zaradi prenaseljenosti, da so poveča dosedanje pokopališče. G. ekspozitu Bartolu se jo posrečilo, da je pridobil 5500 kv. metrov sveta in razširil pokopališče. Blagoslovitev novega svela pokopališča je bila danes (d> 3 popoldne. Cerkvene obrede jo opravil v imenu zadržanega škoFa arhidiakon kanonik dr. Tomaž Klinar ob asistenci krajevne duhovščino. Mestnega župana dr. Adlcšiča je zaslopal polkovnik Andrejka in več občinskih svetnikov. Navzočni so bili tudi številni mostni uradniki, ki so sodelovali pr irazširilvi tega pokopališča. V cerkvi je pridigal kanonik dr. Klinar. Po cerkvenem govoru so je razvil sprevod na pokopališče. Po blagoslovu razširjenega pokopališča je spregovoril zastopnik župana polkovnik Andrejka, ki je v svojem govoru orisal skrb mestne občine za priključeno dele veliki Ljubljani. Ta skrb so druži z današnjo blagoslovitvijo velikega pokopališča v Dravljah ter ludi jasno kaže skrb občinske uprave za predmestja. Pokopališče je kraj miru in ljubezni in naj to pokopališče v imenu mrtvih govori živini, naj ohranijo med seboj ljubezen in spravo. V imenu cerkve in soteske je govoril domači ekspozit g. Mirko B a r t o 1. Zahvalil se jc vsem, ki so pripomogli k razširitvi pokopališča. Domači pevski zbor je v čast mrviin zapel nekaj žalostink. Novo pokopališče je zelo prostorno tor bo zadostovalo za Dravlje najmanj dobrih 50 let Celje tu iu načelnikji Jugoslovanskega kluba g. dr. Antona Korošca, ki je na tem taboru nastopil kot slavnostni govornik. Popoldne ob 3 ee je zbralo pred rojstno hišo pokojnega Janeza Hausenbichlerja v trgu množica ljudi, da prisostvuje odkritju spominske plošče, ki je vzidana v hišo. Vsa hiša je bila ovenčana. spominska plošča pa zakrita. Odkritju spominske plošče so prisostvovali tudi zastopniki oblasti, kakor g. okrajni načelnik dr. Ivan Zobec iz Celja ter drugi.. Proslava se je pričela s petjem mladinskega pevskega zbora meščanske šole pod vodstvom g. Kidriča. Takoj nato je stopil na oder župan g. V i z o v i š e k Ivan, ler slovesnost začel. Za njim je šušteršič Jože poveličeval z lepimi in pretresljivimi besedami veliko pokojnikovo življenje, njegovo delo za Savinjsko dolino. Po slavnostnem govoru, pri katerem so so mnogim zasolzile oči je odkril spominsko ploščo g. Rajko Vre čer. Sledili sla deklamaciji. Nato so peli moški zbori /Savinje? iz Potrovč, »Borut iz Gotovelj in »Savinjski zvon« iz Št. Polra. Predsednik pripravljalnega odbora g. Vročer Rajko jo prečital vdanostno brzojavke Nj. Vel. k r a 1 j u Pol r u I L, Nj. Vel. k r a 1 j i c i M a -r i j 1. Nj Vis k n e z u - u a m e s t n i k u Pavlu. Železničarska godba iz Celja je zaigrala državno himno. Župan trga Žalec se je nalo zahvalil vsem. ki so počastili spomin pokojnika in prosil, da gredo še na pokopališče h grobu pokojnega Hausenbichlerja. Sprevod je krenil z godbo na čelu ua pokopališče. Ob pokojnikovem grobu se je zbrala množica ljudi. Tu je spregovoril zopet g. Vročer, ki jo položil na pokojnikov grob venec z napisom: Očetu savinjskega hmeljarstva oh 100 letnici njegovega rojstva 1938... Moški zbori so zapeli žalostinko: Blagor mu, železničarska godba pa je zaigrala žalno koračnico. Zvečer je bila v veliki Rovblekovi dvorani spominska večerja. Celje, 30. oktobru. Proslava 20 letnice osvobojcuja Jadrana v Celju. Okrajni odbor »Jadranske straže« v Celju je sinoči ob pol 9 proslavil v veliki dvorani Ljudsko posojilnice 20 letnico osvobojen ja Jadrana. Proslave so se udeležili v velikem številu Celjani. Celjski oktet je pod vodstvom g. Avgusta Cererja zapel »Na Adriju«. Tajnik krajevnega odbora Jadranske straže v Celju g. G e r 1 a n c Bogomil je orisal zadnje borbe jugoslovanske mornarice za osvoboditev našega Jadrana, Po govoru je Celjski oktet zapel pesem »Domovini«, potem je ob lepi pesmi tekel film: Od Plitvičkih jezer do Reke in Raba«. Med predstavo so zapeli pevci še dr. Schvvabov »Večer na morju« in Maroltovo narodno »Barčica«. Kulturno vzgojni pomorski velefilm »Gospodarji viharjev«, ki je sledil, je dudil gledalcem nazorno sliko pomrskega, zlasti ribarskega življenja. V smislu naročil prosvetne oblasti so ta dan proslavile tudi vse šole. Jadranska straža v Celju je organizirala predvajanje navedenih filmov s primernimi dodatki tudi za ljudske, meščanske, trgovsko in rudarsko šolo ter za vojaštvo. Socialistična konferenca. Danes dopoldne so se zbrali v Delavski zbornici zastopniki socialistov iz celjskega okraja. Konferenco je vodil župan g. Ko-šak iz Griž. Kakor smo zvedeli, se je na konferenci sklenilo, da socialisti ne bodo postavili v celjskem okraju svojega kandidata, ampak da bodo ali Mačkovega ali pa kandidata JNS. Mariborski drobiž Smrtna kosa. V mariborski bolnišnici je umrla 60-letua posostnica Marija Vahter iz Zreč pri Konjicah. Naj v miru počiva! Sorodnikom naše sožalje! Hitro prijeti vlomilci. Mariborski policiji je uspelo naglo razkrinkati vlomilce, ki so v zadnjem času izvršili v Mariboru več predrznih vlomov pri belem dnevu. Kakor smo že poročali, je bilo v sredo, 26. t. m. v zgodnjih jutranjih urah vlomljeno v stanovanje tovarniškega delavca Antona Kavška v Stritarjevi ulici 29. Policija je vlomilca izsledila v osebi 35 letnega brezposelnega rudarja Ivana Okorna, ki jo živel z neko svojo prijateljico v Studencih. Okornu so ta vlom dokazali, in je vlom priznal ter povedal, da ga je izvršil z nekim nepoznanim Hrvatom. On sani si je obdržal plašč in obleko, ki jo je prodal, ostalo pa je odnesel neznanec proli Ptuju. Končno je priznal, da je dal dol blaga shranili nekemu prijatelju v Mariboru, katerega je policija odkrila v osebi nakupovalen sadja Viktorja Cizeja, ki jo kovčeg z ukradenim blagom dal shraniti neki tretji osebi, pri kateri so včeraj kovčeg z delom uplenjenega blaga našli. V kovčegu je bilo nekaj blaga, ki ni Kavškova lasi in zato sumijo, da izvira iz nekega drugega vloma. Cizej zanika soudeležbo pri vlomu, vendar ga nekatere priče zelo obremenjujejo, ker so ga v kritičnem času videlo v Okornovi družbi. Zaradi neke obleke, ki jo je imel Okom na sebi, je policija ugotovila, da izvira iz vloma, ki je bil izvršen konec avgusta v stanovanje Josipa Oseta v Langusovi ul. 4. Priznal je, da je ta vlom izvršil. Pri tem vlomu je odnesel dve obleki in par čevljev. Eno obleko in čevlje, tako pravi, je prodal nekemu kmetu. Policija nadaljuje s poizvedbami, ker sumi, da sta izvršila še več drugih vlomov. Radio - aparati na lok in na baterije, za Tse tri valovne dolžine, zadnja beseda nemške radiotehnike. 100% dinamični zvočnik za sprejem iz vsega sveta. Cena 2300 din v gotovini, na mesečne obroke po 10Q diu* Pisalni stroji znamke iMerkur* t latinici uli cirilici z 80 Ho 68 besednimi znaki. Stroj precizcn. nemško delo, eleganten zaboj 1630 (lin v gotovini, na me-sečno obroke po 100 din. Šivalni stroji slavni nemški izdelek, šiva naprej in nazaj, veze, krpa in plete. Domači ženski in .brtni z glavo in inizico že zn -t75o din v gotovini, nn mesečne obroke po 150 din Za vso tu navodone predmete dajemo ua zahtevo pismeno tovarniško jamstvo. Zalitovn.ito brezplačni poučni ilustrirani ec.nik Iščemo posredovalne zastopnikp po vse.1 kraljevini: i>o5l.iiln din v poštnih znamkah ali v kolkih zn polnomočuo pooblaščenih, naročilnice in drugi delovni material; kapital ui potreben, zaslužek dober. Merkur zavod - Beograd Pnilčevn nlicn 2. — Fnli 6D0. - Cck. rn(un P. II. T.652. Narodnostna načela velike Nemčije in koroški Slovenci Pod tem naslovom prinaša zadnji -Koroški Slovenec zanimiva razmišljanja k ponemčovanju na Koroškem in k teoriji o nekem vmesnem narodu vindišarjcv mod Slovenci in Nemci. Očitno je, da so ta teorija odločno križa z narodnostnimi načeli narodnega socializma, zato prinašamo v izvlečku izvajanja v >Kor. Slovencu : • Doslej je ostalo v naši deželi lako, da so neki krogi naroda-soseda trudijo, da ustvarijo iz Slovencev ljudstvo nemške miselnosti. Pri tem svojem poslu se poslužujejo argumentov, ki nimajo ničesar skupnega znarodno-socialistično ideologijo, temveč so ji naravnost nasprotni. Ze naša lojalnost napram narodu-sosedu nam torej narekuje, da se pomudimo pri razveljavljanju načel, ki so vodilo narodno-socialistične stranke in države. Dokazi za narod AVindisclie« poudarjajo bodisi gospodarske, zemljepisne, zgodovinske, jezikoslovne ali preprosto lokalno-patrijotske momente. Ljudstvu se na primer predočujo, da svojih izdelkov in pridelkov ne bi moglo vnovčiti kje v Sloveniji in da je torej nujno vezano na nemško gospodarstvo. Pokažejo se gore ob državni meji, ki naj so najuaravnejša meja dveh narodov in dveh kultur. Naglasa se večstoletno sožitje slovenskega in nemškega ljudstva v deželi, češ, da ni moglo oslali brez vpliva na slovenski značaj enega dela. Prikazujejo se slovenska koroška narečja, češ, da so oddaljena od pismene slovenščino ter Slovencem onkraj državnih meja nerazumljiva in še celo medsebojno bistveno različna. Najlažje si predstavljajo svojo raznarodovalno vlogo oni, ki vsiljujejo slovenskemu ljudstvu Koroške neki domovinski čut kol nadomestilo za njegovo narodno zavest. Dejstvo, da so ti različni argumenti dostikrat v prav spretnih rokah, je vzrok, da jim preprosto slovensko ljudstvo prav rado naseda. Druga vrsta argumentov za narod VWindisfclie« si izbira lažjo pot s tem, da skuša slovensko narodno zavednost ter njene nosilelje omalovaževati ali očrniti. Pri tem gre za očitke protidržavnosti in slovenske nelojalnosti. Značilnost teh očitkov je, da so vsikdar nejasni in nekonkretni, ker so brez resničnega ozadja. Končno srečujemo še namige, ki prostodušno proglašajo raznarodovanje slovenskega ljudstva kot dobroto in nemško velikodušnost. V minulih lednih stno doživeli primer, kako gleda na lovrstno vprašanje narodno-soOialistična Nemčija. Fiihrer in kancler Adolf Hitler je proglasil narodno pravo sudetskih Nemcev kot prven- stveno prod zemljepisnimi, gospodarskimi, zgodovinskimi in lokaluo-patriotskimi momenli. To se pravi z. drugimi besedami: Narod jc, tisti, ki vodi gospodarstvo, ustvarja zgodovino, nosi domovino iu zato so narodni interesi pred gospodarskimi nujnostmi, zgodovinskimi dejstvi in lokalno-patriotski-mi čustvi. To in nič več poudarjamo tudi mi zavedni Slovenci. Zdrava razsodnost pa tudi sama razveljavlja vse argumente za narod »\Vindische«. Če slovenski kmet iu obrtnik prodajata svoje pridelke in izdelke nemškemu konzumentu, ne sprejemala z izkupičkom nobenih darov, marveč le ceno svojega dela. Vrhntega ostane večji del izkupička v blagajnah nemškega trgovca. Zakaj naj bi torej bila narodna zavest koroškega Slovenca še nekak nameček pri prodaji in nakupu? — Tudi Slovenci visimo nn svoji domovini in naša narodna poezija prekipeva v ljubezni do rodne zemlje in domačih (ul. Zakaj torej naj bi bila naša narodna zavest nekako blago v zamenjavo zu nov in precej izumetničen domovinski pojem in zakaj naj bi bila koroška domovina cnolna samo na račun slovenske narodnosti? — Pestrost slovenskih narečij pa jc kvečjemu dokaz gibčnosti in okretnosti slovenske govorico. Tudi nemškega jezika nikakor ne kazijo posebnosti švabskega, pruskega ali kočevskega narečja. — Dejstvo, da traja sožitje Slovencev in Nemcev v deželi že mnogo stoletij in da to sožitje ni moglo ostali brez vpliva, potrjuje najprej obstoj dveh narodov v deželi in tudi nikakor ne izključuje obojestranskega vpliva. Fiihrer in kancler je v svoji knjigi »Mein Kampf« sam podčrtal v poglavju o nesmislu raznarodovanja, da je končni učinek raznarodovanja v tem, da postaneta miselnost in svojstvenost raz-narodovanega naroda prvina naroda zmagovalca. To resnico potrjuje v veliki meri koroško ljudstvo. Žo v govorici, še bolj pa v poeziji nemškega ljudstva v deželi se odražajo premnogi odtenki slovenskega narodnostnega elementa in to — vsaj po trditvi mnogih Nemccv iz bivšega rajha — nikakor nc v prilog nemškemu elementu. Če torej gro naša narodna težnja za tem, naj se opusti odvratno, obema narodnostima v deželi škodljivo ustvarjanje vmesnega ljudstva in naj se v narodno-poiitičniii smernicah dežele odkaže slovenski narodnosti ono mesto, ki ji pritiče po na-rodno-socialističnih načelih, potom menimo, da s tem svojim stremljenjem in delom koristimo tudi deželi in nemškemu narodu.« novice \ Ettomloriu v Labudski dolini so znanstveniki odkrili ostanke starega keltskega svetišča, o katerem strokovnjaki pravijo, da je bilo zgrajeno še pred Kristusovim rojstvom. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji so dosedanji Benediktinski trg preimenovali v kratko oznaeko SA PLATZ« (Trg napadalnih oddelkov). Prelekli 23. oktober so po vsej koroški deželi na dela za elektrarno so tudi v Borovnici. Od Bo-važnli na skupna skladišča. Nabrali so gu velike množine. V Celovcu je izbruhnil požar, ki je uničil gospodarska poslopja Makove kmetije, medtem ko jc pri Kajžniku zgorela poleg gospodarskih poslopij tudi stanovanjska hiša. Nesrečneži so bili zavarovani lc za malenkostno vsoto. Požar so povzročili otroci. V Apačah gradijo veliko elektrarno. Gradbena dela za elktrarno so tudi v Borovnici. Od Bo-rovničnika hodo zvrtali vodni predor do Znblan-ča n o vi h Prevali, od koder se bo nabrana voda stekala v velikanski betoni rani tolmun. Apačani bodo izgubili s tem svoj potok in vsi mlini bodo ustavljeni. V zameno pa bodo dobili električno moč. Tudi svet bodo z.a drag denar odstopili — 1.50 za kvadratni meter. Iz Št. Jakoba v Rožu izvemo, da so tudi letos praznovali spominski dan na glasovanje. Slovesnost je bila pred spomenikom. Govoril je F. Kac, ki je doma iz Kotelj v Jugoslaviji. Tokrat Slovencev niso omenjali. Prišle so stroge naredbe od celovških oblasti in to je pomagalo. Beljaško okrajno glavarstvo ni izdalo dovoljenja, da hi domačin šiincn Martin,jak v št. Jakobu v Božu prevzel gostilno v Narodnem domu. Orožniki so sedaj gostilno zaprli. Narodni dom se. je pritožil v Celovec, od koder pričakujejo pravične rešitve. V št. Jakobu v Rožu so v zadnjem času umrl: Cvitarjev oče, gostilničar v Narodnem domu, stara slovenska zavedna grča; Vorinova mati iz, Svaten; Tomaž Bilčnik iz. Leš; železničar Andrej Mukala iz Svaten, in Tine Olipic od Merterjeve kmetije na Reki. Naj v miru počivajo! Iz Podroščice javljajo, da hodo začeli graditi velik vodovod, ki bo napajal Podroščico, Št. Jakob, Veliko ves, Bistrico. Svatne nad Št. Jakobom pa si grade svoj lasten vodovod. V Truji vesi jc umrla vsem koroškim Slovencem znana zavedna slovenska in krščanska žena Ana Cinkovic, ki je imela v svoji hiši bogato slovensko knjižnico in je rada prebirala in izpo-sojevala slovenske časopise. Naj v miru počiva! Celovec ima 58.000 prebivalcev. Sledeč drugim zgledom so tudi Celovcu priključili okoliške občino: Št. Rupert, Št. Peter, Trnja ves (Annabichl) in Šmartin ob cesti. Mestna občina se je s tem povečala za 020 lia in meri sedaj 5800 ha. Pod Celovec spada sedaj vsa Križna gora in del Vrb-skega jezera, nadalje velik del Gosposvetsko gore z mestnim pokopališčem, Celovška ravnina z. letališčem. Prebivalstvo Velikega Celovca znaša sedaj 58.0(X) duš. Župan pa je dobil naslov velikega župana. Država bo gradila veliko število delavskih in mladinskih domov. Kako izgleda na celovškem Irgu? 10 kg krompirja ali 2 kg surovega masla ali 40 jajc, vse dobile za isto ceno. Gospodinje, izračunajte, kako je v Jugoslaviji I Dne 1. decembra bodo po vsej Nemčiji šteli živino in drobnico. Izdane so najstrožje naredbe glede štetja in pravilnih navedb. Navesti bodo morali tudi. koliko kosov so v septembru, oktobru in novembru priredili domačih telet in koliko kosov živine so doma zaklali. Iz društvenega življenja. V Šl. Primožu pri Galiciji je igrala »Danica« igro »Divji lovec. Uspeh je bil odličen. Le vreme je bilo za nič, — Celovško okrožje prosvetnih društev bo imelo svoj redni sestanek v društveni dvorani »Edinosti« v Škofičah. — Dne 0. novembra bo v Šmihclu pri Plibcrku »Dan slovenske žene^ s predavanjem, deklamncijami, petjem in igro. Nastopili bodo pod-junski pevski in lainburaški zbori. Prireditev ho pri Šercerju. — V Škocijanu bo dne 30. novembra igra »Nevesta iz Amerike«. Nastopi tamhurica. | Pride govornik. — V Št. Jakobu v Rožu bo dne ; 30. oklobra na domačem odru igralo prosvetno | društvo igro »Mlinar in njegova hči . f U v >vi Saše manjšine Rabski Slovenci Zadnjič smo iz, znamenite knjige •»Jugoslovanske manjšine v inozemstvu«, ki jo jc napisal dr. Trnjegorski, posneli in objavili nekaj številčnih podatkov o slovenski manjšini v Italiji In o slovenski manjšini v Nemčiji. Ti podatki še niso bili izčrpni. Ob priložnosti bomo še in še pisali o teh manjšinah in objavili informacije še o drugih manjšinskih otokih, na katere je naša sodobno zgodovina lako rekoč pozabila. Semkaj spadajo slovenske manjšine, ki živo onstran naše severne državne moje mod Šent lijem in Gradcem, onstran Vuzenice in Sv. Urbana v dolini Bistrice (Sobota), okrog Zelenega travnika, v nekdanji nemški štajerski, ter slovenska manjšina, ki je znana pod imenom Rabski Slovenci, ki žive okrog Monošlra na reki Rabi na Madžarskem (onstran prekmurske državne meje). Za danes smo si izbrali slednje. Rabski Slovenci žive v trikotu. ki ga tvorijo nemška, jugoslovanska in madžarska meja južno od roke Rabo. Ljudska štetja navajajo, du jih je še 0500. Toda to so uradna, slovenski manjšini neprijazna štetja. Slovenci žive tamkaj v devet velikih naseljih, ki tečejo od jugoslovanske moje ter so dotikajo Monošlra (šeni Gottharda). Rabski Slovenci niso nič drugega, kakor del prekmurskih Slovencev, ki so po predpisih mirovne pogodbo v Trianonu 1. 1919 prišli pod madžarsko državo. Prekmurski Slovenci v veliki večini pa so prišli l< materni zemlji slovenski v območje Jugoslavije. Jugoslovanska delegacija na mirovni konferenci v Parizu, kjer so delovali odlični slovenski strokovnjaki, se jo trudila in trudila, da bi potisnila jugoslovansko mejo gor do Monoštrn, toda vsa prizadevanja so bila brez uspeha. Mirovna konferenca, kjer Jugoslovani nismo imeli listo velike opore kol so jo na primer v svo*jo pogubo uživali češkoslovaški delegati, je stala na stalisču, da naj bo nova madžarako-jugoslovanska meja razvodje med rekama Rabe in Muro. Tudi v Ay strijl, odnosno v današnji Nemčiji so ostala šc štiri obsežna slovenska naselja rabskih Slovencev, ki jih' celo zadnja zločinska avstrijska statistika priznava, da presegajo 400 duš! Rabski Slovenci so siromašen narod. Večjidel so lo najemniki kmetij, ki so last madžarskih grofov. Slovenec je sat.io poljski delavec, vsoslran sko odvisen od objestnega madžarskega mogotca, ki svojemu hlapni ne privošči nobenega lastnega kulturnega življenju. Rabski Slovenci morajo tudi v tovarne, ali pa hodijo poleti v notranjost Madžarske na poljsko delo. Tako so mešajo z. Madžari in se hitro poiapijajo v tujem morju. Slovensko govore še vedno doma v hiši, v družini. Ponekod tudi šc v cerkvi. Mlade slovenske duhovščine ni več. Tudi drugega ruzumnišlvii >ii. še pred vojno so v Monoštru tiskali slovensko knjige. Danes v tc kraje ne prihaja nobena slovenska knjiga več. Samo stari slovenski molilve-niki so še ostali in stari slovenski katekizmi. Te starejši ljudje še stiskajo k sebi kot dragoceno svetinje. Iz. njih še berejo molitve v slovenskem jeziku. Mlajši vod ne zna več brali iu ga tudi Ii stari spomini ne zanimajo več. Le tu in tam zaide kak slovenski nabožni list čez. mejo. če je ušel požrešnemu pogledu madžarskih obmejnih oblasti Ta kroži na tihem in lajno okrog po slovenskih družinah. V šoli ui več slišati slovenske besede Madžari skrbno pazijo, da rabski Slovenci ne na vezujejo niknkšnih kulturnih zvez, s Prekmurci. Ker je lo ljudstvo revno, so jo kuj rado izseljevalo v Ameriko. V Bellehemu v Pensylvauiji v Severni Amerik', jih je toliko, da izdajajo več listov v svojem slovenskem prekmurskem narečju, med njimi »Amerikaiiski Szlovencov Glasz: ter verski list Zvona Glasz, , toda napisani so v madžarskem duhu. Rabski Slovenci hitro izumirajo. Kmalu bodo le še zgodovinski spomenik na zemlji, ki ie hiln nekoč še vsa slovenska. V Trstu je Alojzij Žcrjal z britvijo prerezal vrat Rozaliji Godnič. Nesrečnica je kmalu na to izdihnila. Morilec pa jo pobegnil. Preiskava jo dognala, da je Rozalijo umoril iz maščevanja, ker je ni mogel dobiti za ženo. Žerja je znan potepuh. Tržaški listi poročajo, tla so delavci iz tržaške pokrajino, ki delajo v Abesiniji, poslali domov 7 milijonov 177.000 lir prihrankov v času od januarja 1937 do konca septembra 1938. Samo v septembru so poslali 250.000 lir. Novo šolo so zgradili v Siurjnh v preinski občini. Je to enorazrednica in podobna 3 šolam, ki so liile zadnja leta zgrajene po preinski občini. V višje razrede pa morajo otroci šc vedno v Prem. Tržaško časopisje javlja, da ho neka družba, ki je izračunala, da hi od številnih romarjev, ki hodijo na sveto Goro, imela dobiček, čo bi za nje postavila vzpenjačo, kmalu začela z. gradnjo takšne železnice. Vzpenjačo namerava začeti s ceste blizu Solkana. Železnica bi bila dolga 2 km. Višinska razlika je malo manj kakor 600ni. Železnica bi pripeljala voz. iz dolino na goro v 5 minutah. Vozila bi dva vozička za 25 oseb vsak. Iz Dornberga javljajo pohvalna poročila o vinskem pridelku. Vino prodajajo že po 80 čenlezimov za liter (1.60 din). Ivan Krasna iz Vipave je bil pri Godnviču aretiran. Nekoliko kasneje so aretirali tudi Božidarja Krasno. Obdolžili so ju tihotapljenja živine iz Jugoslavije. Za enkrat sedita v ječi v Idriji. Člani družin s številnimi otroci dobijo od večine avtobusnih prevoznih podjetij po Julijski krajini polovično voznino, ako se izkažejo s izkaznicami. V Trstu so tatovi vlomili v prodajalno urarja Rilošc in mu pobrali zlatnino in srebrnino ler žlahtnega kamenja za vrednost 60.000 lir. V zvezi s tem so aretirali Italijana Bastianuttija, ki je priznal in ovadil šc svojega sotrudnika Slovenca Alojzija Gorca, ki je tudi že zaprt. Zaradi pretepanja sta bila obsojena na pol lota zapora Andrej Filipič in Ivan Požar. V pretepu sla močno poškodovala 57 letnega Jakoba Perhav-ca iz. Vrem. Ker je tihotapil saharin, jo bil 80 let stari Ivan Mankoč obsojen na 2.300 lir globe. Pritožil se je na prizivtio sodišče, ki ga je oprostilo. Na železniškem lirii blizu Gorice so našli mrtvega 31 letnega Jožefa Kunira. Hotel si jo skrajšati pot, pa je prekoračil lir, ko jo prirjovel brzi vlak iz Vidma. Bil jo pri tej priči mrtev. Goriški orožniki so prijeli BO letnega Tomaža wam Bralnšo, ki se jo potepal. Ko so napravili preissa vo, so našli da gre za moža, ki bi moral sedeli 2 in pol meseca, pa so ga zaman iskali. V goriško bolnišnico so pripeljali 8 letnega šolarja Janezka Romanz.imi, ki jo med igranjem /. drugimi šolarji tako nesrečno padci, da si jo zlomil hrbtenico. Malo upanja. Nove fašistične tajnike so postavili v Černici in v Opatjeni solu. Na prvo imenovano mesto je bil postavljen Tulio Panzeri, na drugo pa Salvini Severin. Spremembe so sc zgodile zaradi službenih potreb. V Gorici so hili imenovani novi občinski svet niki. Mod imeni, ki jih objavlja Službeni list, jih jo nekaj, ki so očitno slovenskega izvora, kulcoi na primer Grušovin, Trobič, dr. Košar. Afrika, Berlin, Ne\v-York BriulUo Hornoy In Wllly Birgel v filmskem Slagcrjii Polnočni valček (V'MrMo vreme sploh toliko naklonjeno, da se bo tekmovanje lahko izvedlo. S to prireditvijo so naši lahkoatleti zaključili letošnjo sezono, ki je bila na vsej črti plodonosna. Edino hibo ho treba prihodnje leto odpraviti, namreč, da privabimo na lahkoatletske prireditve ludi gledalce, od česar bo imel lahkoatletski šport dvojno korist: materialno in moralno. Sedaj pa poglejmo še rezultate: Skok v daljavo: t. Klinar (Planina) 6.30 111, 2. Kosec (Primorje) 6.02 m, 3. Marko (Ilir.) 5.68 m. Met krogle: 1. Hlade (Zel. Maribor) 12.07 m, 2 Klinar (Planina) 11.92 m, 3. Kosec (Primorje) 11.84 m. Tek na 5000 m: 1. Stojnšek (Maraton) 17:16.6 min., 2. Cilonar (Ilirija) i7:21.6 min., 3. Tavčar (Primorje) 17:32.2 min. Tek na 200 ni: 1. Pleteršek (Primorje) 23.7 sekund, 2. Skušek (Primorje) 3 iii zadaj, 3. Matija (Bratstvo Jesenice). Tek na 10(1 m: 1. Pleteršek (Primorje) 11.7 sekund, 2. Klinar (Planina) 11.9 sekund, 3. Cerne (Planina) 12 sekund. Tek na 1500 m: 1. Košir (Planina) 4:24.2 minut, 2. Vovk (Elan Novo mesto) 1:33.4 minut, 3. Potočnik (Planina) 4:34.2 minut. Tek ii a 800 m: 1. Pleteršek (Prim.) 2:08.2 minut, 2. Klinar (Planina) 2:08.5 minut, 3. Pohar (Bratstvo Jesenice) 2:16.2 minut, 4. Cerne (Planina) 2:18.5 minut. Skok v višino: 1. Skebe (Elan Novo mesto) 1.64 m, 2. Milo L (Ilirija) 1.60 m, 3. Fifi (Ilirija) 1.60 m, 4. Milo II. (Ilirija) 1.00 ni. Disk: 1. Slamič (Primorje) 36.70 m, 2. Kosec (Primorje) 36.30 m, 3. Jeglič (Planina) 36.20 m, 4. Korče (Primorje) 34.73 m. Kopje: 1. Veliar (Ilirija) 42.70 m, 2. Mausar (Planina) 42.65 m, 3. Beranek (Korolan) 41.50 m, 4. Marko (Ilirija) 41.09 m, 5. Drenik (Planina) 39.88 m. Kladivo: 1. Jeglič (Planina) 36.68 m, 2. Slamič (Primorje) 35.88 m, 3. Korče (Primorje) 32.53 m. Triskok: 1. Korče (Primorje) 12.27 m. 2. Mi-lanovič (Ilirija) 11.81 m, 3. Cerne (Ilirija) 11.66 ni, 4. Kosec (Primorje) 11.63 m. Nemirne tekme v prvem razredu Ljubljana, 30. oktobra. Tiha. črnemu poznojesenska nedelja je bila v mestu bogato založena z dolgim časom. Nepremično so zdeli sivi oblaki in njihova pusta luč je ob-■»etljevala zidove z otožno svetlobo. Zadnji dnevi pred Vsemi svetimi so v Ljubljani že od njega dni taki. Nebo je zagrnjeno, vetra ni od nikoder, od časa do časa nekoliko prši, pa še lo tako, tla se človeku zdi, kot bi se niti dežju ne ljubilo. Tako je kot Iii se ustavil čas. Kaj pa naj bi človek počel, tla bi z.a silo odpravil dolgočasni jesenski dan? V kinu ni trenutno nobenega filma, ki bi ga res veljalo pogledati, v dramo iti opero bi človek še stopil, lotla nedeljski obiskovalci teh dveh kulturnih hramov dobro vedo, da se mora človek na tako nedeljo presneto podvizati, če hoče še pravi čas dobiti vstopnico. Ce ne stopi že dopoldne ponjo, bo osla! praznih rok. V kavarnah si preganjajo dolgčas drugi smrtniki; družine čebljajo, seriozni gentlemani seniorji pa z, dolgočasnim šumom obračajo liste ler ure in ure prebirajo isti časopis. Od časa tlo časa se kdo s trudnim, zdolgočasenim pogledom ozre skozi okno, pogleda človeka, ki se leno premika mimo ubijat čas kani drugam, pre-\tlari, — ali bo kmalu začel dež in se spet poglobi v branje. Ta ali oni nima pri branju pravega obstanka. Ozira se po kavarni, opazuje ljudi, pomalem kaj razmišlja in ker sedi lepo na gorkem, se mu kmalu prične dremali. Tak zabavni spored, ki si ga za puste nedelje izbira ogromna večina Ljubljančanov nekaterih ljudi res ne more ogreti. Za izlet ni; nekateri se odpravijo ua krajši sprehod, prijetno utrujeni od hoje se poleni |>olože v kakšni gostilni proti koncu poti na klop za mizo. malo pojedo. malo popijo in ludi zapojo ter kmalu pričakajo večera. Manj idilični ljudje pa jo mahnejo rajši na nogometna igrišča: tam se malo razgib-ljejo, malo vznemirijo, o priliki ludi nekoliko na-vpijejo, razvesele ali najeze (kakor že kane, saj veste, žoga je okrogla in sinipatizerjev nima samo en klub), potem pa se počasi odpravijo v mesto, kjer še nekoliko jiodebaiirajo, počakajo rezultatov od drugod in se razidejo k večerji. Tele poznoje-senske nedelje so si na las podobne, vse so enako sive, otožne in dolgočasne. Dolgo je že dopoldne, pa tinti pojioldne mora človek tlolgo premišljati, kam Iii jo mahnil, tla bi mu dan prej minul in da bi se boljše zamolil. V Ljubljani so bile danes (ligaška enajstorica je bila že včeraj opoldne odšla na težko pot v goste varaždinski Slavi ji, ki je bila prejšnjo nedeljo sretli Šeliergrada- Sarajeva premagala tani-kajšnjo Slavijo) tri prvenstvene tekme prvega razreda. l)o|>ol(liie sta se na igrišču SK Jadrana v Trnovem pomerili enajstorici domačega Jadrana in Bratstva z Jesenic. Popoldne sla se na igrišču SK Ljubljane udarila Kranj in Svoboda, na lierme-žanskem igrišču v Medprožju pa sta odigrala svojo jiovratno tekmo Hermes in Mars. Vse tri tekme so bile zelo živahne, ena pa je morala bili celo prekinjena. Bratstvo : Jadran 3:1 (1:0) Bratstvo do današnjega dne s Trnovčani ni imelo sreče, tlanes pa se mu je darežljivo nasmejala. Jeseničani so zaigrali z vso resnostjo. Močni fantje z odlično fizično kondicijo so takoj prevzeli iniciativo v svoje roke. Ves prvi |>olčas so se s Trnovčani skoraj igrali. Njihov napad je neprestano čepel pred jadranskim golom, in če bi Trnovčani v vratih ne imeli talentiranega juniorja Francla, ki je branil z. veliko prisebnostjo, spretnostjo in srečo, bi hil rezultat že ob odmoru izdatno večji; tako pa so Jeseničani v prvem polčasu vodili po lepem Ivaniševičcvcin golu le z 1 : 0. V drugem jiolčasu je Mani z redko sijajnim strelom s krila izenačil 1 : 1. Igra jo ob obojestranskih napadih ostala tlolgo časa neodločena; šele proti koncu je Bratstvo po Abramu in Ivaniševiču zvišalo rezultat na 3 : i. Pri Bratstvu je šlo vse dobro, omeniti pa je treba Zavrla, Ivaniševiča in solidno zaledje. Sodil je prav dobro, z lepim pregledom in s primerno avtoriteto g. Lukažič. Hermes : Mars 2:1 (1:1) Hermežani so v svoje moštvo postavili moči, ki že dalje časa niso igrale, — pa so se še kar dovolj znašle! Marsovci so partijo vzeli na vso moč resno, igrali so ostro in požrtvovalno ter so s svojo veliko vnemo kmalu potegnili za seboj tudi Her-mežane. Igra je kmalu postala izredno ostra, razburljiva in pomalem od časa do časa, tudi surova. Vodilni gol za Hermes jc zabil Svetic Rafko, po odmoru je Doberlet z glavo izenačil; proti koncu igre so imeli Marsovci lep kup šans, izkoristili pa deloma po smoli, še bolj pa po nerodnosti in nepremišljeni hlastnosti niso nobene, pač pa je Hermes po Bogmetu v zadnji minuti postavil 2 : I in zmagal. Sodnik je moral med tekmo izključiti po enega llerniežana in Marsovca. Sotlil je dobro z. nekaj manjšimi pogreškami g, Mehle. Kranj : Svoboda 3:0 (prekinjena) Kranj je uredil svoje moštvo tako, da mu razen morda reškega v prvem razredu ni nobeno drugo več kos. Solidna obramba z odličnim, dasi nekoliko presuroviin Martelancem, prav dobra half-linija in odločen napad, ki ima res smisel za kom-hinaoijsko igro, danes skrbe, da partije vzdržujejo že videz načrtnega, smoternega nogometa. S temi odlikami Iii bili tlanes brez dvoma prav izdatno pokazali požrtvovalno pa tudi nesrečno Svobodo, saj so že pred polčasom vodili s 3 : 0. Prišlo pa je drugače: pri Svobodi so vzkipeli nemirni duhovi, mlad fantič je poskušal tvorno napasti g. Macco-rallija, še nekaj se jih je zgrinjalo okrog njega. G. Maccoratti se jih je nekaj časa skušal odkrižati i.i jih vrnili na mesta, nato pa je tekmo povsem umestno zaključil pred časom. Na nogometnem igrišču mora biti rctl — in konec besed. Cas je, tla sodniki pri nas z, drakonskitni ukrepi — če ne drugače — uvedejo disciplino. Edinstvo : Jugoslavija 1:0 (0:0) Belgrad, 30. okl. Belgrad, 30. oktobra. Tudi danes je imel Belgrad dvojni program. 6.000 gledalcev se je zbralo na igrišču Jugoslavije, kjer sta se sestali moštvi Jugoslavije in Edinstva. Tekma je končala z. zasluženo zmago Edinstva nad Jugoslavijo, kar predstavlja v današnji tekmi malo senzacijo. Edinstvo je od tekme do tekme boljše in spada danes v vrsto naših najboljših klubov. Edinstvo postaja vedno bolj simpatično, ker je zapustilo surov sistem v igri ter ga nadomestilo z požrtvovanjem in bojevitostjo. Tekma je potekla v premoči Edinstva, ki je prišlo posebno do veljave pred koncem tekme. Edinstvo je izvedlo mnogo lepili napadov, otl katerih pa je rodil gol samo eden v 14. minuti drugega polčasa. Ta edini gol je tlal Živkovič. Me- + Globoko užaloščeni sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da ic naš iskreno ljubljeni soprog, očka, stari očka, brat, tast in stric, gospod Matevž Zupančič železničar v pokoju in hišni posestnik danes, 29. oktobra, po dolgi in mučni bolezni mirno in Bogu vdano umrl. Pogreb dragega pokojnika ho v ponedeljek, 31. oktobra, ob pol treh popoldne iz hiše žalosti, Ribniška ulica 10, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. oktobra 1938. Žalujoči: Helena, soproga; Jože, sin; Mara, hči; Lojzka, sna!> Metka, Špelca in Oli, vnučki — in ostalo sorodstvo hak napad Jugoslavije se je brezuspešno boril z energično obrambo Edinstva. Sotlil je s precejšnjimi napakami g. Mlinarič iz Zagreba. BSK : BASK 2:0 (1:0) Nalo je pričela glavna tekma med Bskom in Baskom. V moštvu Bska je nastopil s|>et dolgi Stevovič. Bask pa je nastopil brez Tomaševjča in Sa-riča. Razvila se je zanimiva igra, ki je bila otl začetka tlo konca na visoki športni stopnji. V drugem |iolčasu jo prišla premoč Bska jasno do izraza. V moštvu Bska je bila najboljša obramba, v napadu pa sta bila dobra Gliševič in Pod-liraski, medtem ko je trio zastreljal danes nešteto šans. V moštvu Baska je dal najboljšo igro Cabrič, ki je na srednji krilski vrsti. To je |>ravi nogometni talent, le škoda zanj, da je čestokrat brez potrebe surov. Prvi gol za Bsk je dal v 35 minuti prvega polčasa Podhraski, ki je povedel žogo od centra tlo I6111 črte, otl koder je neubranljivo streljal v desni kot. V drugem polčasu je bila igra še zanimivejša. Bsk je bil stalno v napadu, toda njegov napad je imel neverjetno smolo jiri streljanju. Do 30. minute jo njegov, napad zastrelil nič manj kakor 5 sigurnih šans. Šele v 35. minuti je oster prodor Glišiča prinesel drugi gol, ki ga je dal Podhraski in s tem postavil stanje na 2 : 0. Sodil je dobro gospod Podubski iz Zagreba. Zemun. 30. okl. m. Š|>arta : Hajduk (Split) 3 : 3. Sarajevo, 30. okt. m. Slavija : Gradjanski (Zagreb) 2 : 1. Zagreb, 30. okt. m. Haška : Skoplje 8 : 0 (5 : 0). Mura : čakovečki SK 0:0 Murska Sobota, 30. oktobra. Danes se je tukaj pričela prva tekma v drugem delu prvenstvenega tekmovanja LNP. Na sporedu sta bili dve tekmi, in sicer v Mariboru in Murski Soboti. Odigrala pa se je le tekma v Murski Soboti, dočim v Mariboru tekme med Rapidom in Slavijo ni bilo. ker oblast ni izdala tozadevnega dovoljenja. Za tekmo med Muro in Cako-večkim SK jo vladalo veliko zanimanje spričo lepih rezultatov, ki sta jih oba kluba dosegla v zadnjem času. O današnji tekmi se lahko reče, da sla se spoprijela dva enakovredna nasprotnika. Mura je bila sicer v rahli premoči, kakor dokazuje razmerje kotov 8 : 2 za Muro, ni pa znal domači napad to premoč izkoristiti. Oba nasprotnika sta imela svoje najboljše moči v ožji obrambi. Opazilo se je, da so gostje od vsega začetka for-sirali obrambno igro. kar se jim je tudi docela posrečilo. Sodil je g. Skalar iz Maribora v splošnem dobro. Slavija (Varaždin) : Ljubljana 3:1 (2:1) Varaždin, 30. okt. Današnja tekma med va-raždinsko Slavijo in slovenskim prvakom Ljubljano je bila oh velikem zanimanju občinstva na stadionu »Tivarja«. LIdeležilo se je je kakih 1500 gledalcev. Tekma se je pričela ob pol 3 pod vodstvom belgrajskega sodnika Stefanoviča. Slavija je prešla takoj v oster napad in je pokazala tehnično mnogo boljšo igro od ljubljanskih gostov, ki so sicer z elanom in požrtvovalno igro hoteli nadoknaditi to, kar tehnično niso nudili. Ljubljana je v nadaljevanju igre izvedla par nenadnih in ostrili napadov. V 26. minuti prvega polčasa je Keržan po krasni soloakciji podal žogo Sabljaku, ki je z dvajset metrov poslal žogo v gol. 1:0 za Slavijo. Ljubljana je imela po tem golu nekaj več od igre. Obramba Slavije je storila nekaj napak in je Ljubljana v 29. minuti dosegla izenačenje 1:1. V 35. minuti je Keržan dobil spet prednost in jc poslal žogo v gol: 2:1 za Slavijo. V drugem polčasu je bila igra zelo ostra. Ljubljančani so Hoteli izenačiti, vendar pa je bila Siavija še vedno v premoči. Posebno se je odlikoval njen napad. Nevarni napadi Slavije so vedno grozili, da zvišajo rezultat. Slavija je; igrala zelo požrtvovalno in je v 40. minuti Bradaška dosegel tretji gol za Slavijo — 3:1. Jugoslavija : Atletiki 2:1 (0:0) Celje, dne 30. oktobra. Danes ob 3.15 popoldne se je odigrala na igrišču pri »Skalni kleti« pred približno 400 gledalci podzvezna prvenstvena tekma, v kateri jo Jugoslavija pripravila svojim navijačem ugodno presenečenje. Le veliki smoli odličnega srednjega napadalca Jugoslavije se. imajo Atletiki zahvaliti, da ni bil njihov poraz šo večji. Igra je bila napela in ostra, ker je Jugoslavija večinoma prevladovala v prvih in zadnjih petnajstih minutah. Nekaj o poteku: Prvi polčas je potekel večinoma v premoči Jugoslavije, ki je zastrelila nekaj lepih šans. Prav tako tudi Atletiki. V 2. min. drugega polčasa je Primožič grobo napadel Steblov-nika II. v kazenskem prostoru in prisojeno enajstmetrovko je Steblovnik I. neubranljivo spremenil v 1:0 za Jugoslavijo. V 5. min. je bil izključen zaradi surovega napada na Keguta igralec Atle-tikov Suh. V' 10. min. je po krasnem Steblovni-kovem predložku zvišal Osolnik na 2:0 za Ju- goslavijo. V 15. min. je bil prosti strel proti Jugoslaviji, ki ga je Krempuš poslal v gol. Sodil je g. Veble. V prvenstveni tekmi naraščajev je zmagalo SK Celje proti Atletikom z 2:1 (1:0). Motorne dirke v Celju Celje, 30. oktobra. Prvič na celjsko-okoliškili tleh so bile danes klubske moto-dirke Moto Hermesa v obliki ocenjevalne vožnje na progi Celje—Sv. Jurij—Mestinje— Poljčane—Konjice—Celje. Proga, ki naravnost odgovarja zahtevam ocenjevalne vožnje, je dolga 80 kilometrov, je slikovito speljana. Povsod na progi so vozili vozači skozi goste špalirje občinstva, ki je pa število v Celju naravnost presenetilo. Iter-mes-Moto si je tedaj v športnem svetu zasigural novo progo. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom celjskega župana g. Mihelčiča, ki je klubu poklonil tudi" lep pokal. Prisostvoval je prireditvi g. komandant polkovnik Dragoljub M i h a j 1 o v i č. Ob 2 je načelnik g. dr. Lojze Campa proglasil izide in razdelil darila s primernim govorom: Do 250 ccnv1 I. Djordjevič (17 točk), H. Dominko (24 točk), III. Kantoni (34 točk). Nad 250 ccm3 L Cokan (I točke), II. Mirnik (7 točk). III. Toplak (8 točk). Prikolice: I. Hobacher (13 točk), II. Baumgartner (25 točk). Pokal g. župana Mihelčiča si je priboril celjski Hermežan C o k a 11, kateremu se ie upoštevalo najmanj točk. Zbor Kolesarske zveze Zagreb, 30. okl. b. Danes je bil tukaj izreden občili zbor Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije ob veliki udeležbi delegatov, ki -o zastopali nad 40 klubov. Slovensko klube sta zastopala gg. Vospernik Rudolf za ljubljansko potlzvezo in Fajc Mirko iz Celja za mariborsko podzvezo. Prisotni so bili tudi zastopniki belgrajske podzveze. Skupaj. je verifikacijski odbor odobril 57 pooblastil. Občni zbor je vodil predsednik podzveze iz Kar-lovca Kosci o. Občnega zbora se namreč niso udeležili predsednik, podpredsednik in tajnik zveze, kar jc zelo slabo vplivalo na razpoloženje članstva vseli zagrebških klubov, ki o sporih v zvezi sploh niso bili obveščeni Glavna točka dnevnega reda je bila sprememba pravil. Sprejeto so bile sledeče spremembe: Za prenos sedeža Zveze je odslej potrebna dve tretjinska večina prisotnih delegatov. Proti temu predlogu so bili zastopniki treh opozicijskih podzvez (Ljubljana, Maribor in Belgrad), ki so smatrala, da sn s tem onemogoča vsak vpliv klubov izven sedeža zveze na delo uprave. Proli predlogu uprave, da bi se imeli odslej izročati vsi dohodki klubov in podzvez zvezi, da jih ta razdeluje (čudni hrvatski centralizem!), je nastopilo več govornikov zelo oslro in so se morali Zagrebčani končno zadovoljiti samo z dohodki od ministrstva za telesno vzgojo naroda in jugoslovanskega olimpijskega odbora. Članarina se" bo morala plačevati odslej že do 31. decembra za leto naprej in znaša 50 din. Predlog slovenskih delegatov, da more ostati član samo oni klub, ki priredi vsako leto eno dirko ali nastopi vsaj s tremi verificiranimi vozači, od zagrebške večine ni bil sprejet. Redni letni občni zbor se mora odslej sklicati vsako leto do 31. januarja. Delegati hrvaških klubov so odklonili predlog tajnega glasovanja na občnih zborih ter so bo odslej glasovalo javno. Najhujša debata se je razvila pri § 19 pravil. Nova pravila namreč predpisujejo, da se izvoli upravni odbor za triletno dobo. Temu predlogu so spet nasprotovali slovenski in belgrajski delegati, ki so zahtevali, naj ostane ta paragraf nespremenjen in se vsako leto voli nova uprava, ker edinole na ta način je možna kontrola dela uprave. Sprejet je bil prvi predlog z 32 proti 16 glasovom, 9 glasovnic pa. je bilo praznih. Proti temu sta protestirala slovenska delegata, ki nista več sodelovala na občnem zboru. Sprejeto so bilo še sledeče, spremembe: Upravni odbor zveze se zmanjša na 11 odbornikov, ki pa morajo biti vsi pri sedežu zveze (v Zagrebu). Predsedniki podzvez imajo v odboru pravico glasovanja. Podzveze so morejo odslej ustanavljati le tam, kjer obstoja žc najmanj šest klubov. Občni zbor je bil zaključen ob 2 popoldne ob soglasnosti vseh hrvaških delegatov. Zagreb, 30. okt. b. Danes je skušal na tukajšnjem srednješolskem igrišču slovenski atlet, član zagrebškega kluba Concordia zrušiti državni rekord na 1500 111, ki ga ima Goršek (Primorje) s 4:02,2. Poskus se mu zaradi hladnega vremena ni posrečil in jc dosegel 4:06,2. Ljubljana Dne 29. oktobra ob 8 zjutraj je umrl v Novem Vodmatu, Ribniška ulica, upokojeni železničar, gospod Matevž Zupančič. Pogreb pokojnika bo v jionedeljek ob pol 3 popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Pevski zbor Glasbene Matice ima danes orkestralno skušnjo ob 18.45 v operi in 110 kot preje javljeno ob 20. Srebrna cmajlirana zajiestnica je bila izgubljena. Ker je drag spomin, se najditelj lepo naproša, da jo izroči proti nagradi v Kersnikovi ulici št. 7, prvo nadstropje, levo. Vsem sorodnikrm, prijateljem in znancem sporočamo, da je Vsemogočni poklical danes k Sebi našega predobrega soproga, očeta in starega očeta Ivana Vidica bivšega čevljarskega mojstra, posestnika in trgovca po dolgi, mučni bolezni, večkrat previdenega s svetimi zakramenti, v starosti 80 let. Pogreb nepozabnega rajnega bo v ponedeljek, dne 31. oktobra ob pol petih popoldne v Ljubnem na Gorenjskem. Ljubno, dne 30. oktobra 1938. ialuioči: Ana, soproga; Janko, Anton, Joško, Marija, Frančiška, Angela, Jula, otroci in ostalo sorodstvo. v!:.":.'"