25. MAJ / VELIKI TRAVEN 2000, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO V, [TEVILKA 5 (45)

MAJ
Mesec se imenuje po starem latinskem bogu Maju. @e od nekdaj
velja za pomladanski mesec, ki je poln posebnih `ivljenjskih sil. V
mnogih de`elah so ga zato slavili s postavljanjem mlajev, ki niso
ni~ drugega kot ponazoritev pradavnega drevesa `ivljenja, simbola rodovitnosti in `ivljenjske rasti sploh. V katoli{ki cerkvi je mesec
posve~en `ivljenju Marije; v njenem ~a{~enju odmeva prastaro
~a{~enje plodnosti bo`anstev. Sedanje slovensko ime za maj - veliki traven sre~amo `e pri Martinu iz Loke (weliky trawen). Povzel
ga je tudi Trubar in za njim {e vrsta drugih. Obenem pa menda ni
slovenskega mese~evega imena, ki bi ga poznali v toliko ina~icah.
Nekdaj so bila v rabi imena kot majnik, cvetnar, cvetnik, ro`ni cvet,
ro`ni mesec, {entlipov{ek itd. V Prekmurju ga {e vedno imenujejo
risal{~ek ali risal~ak, to je binko{tni mesec; binko{tim namre~
pravijo Prekmurci risale ali risali. Pomensko gre pri velikem travnu
za isto vsebino kot pri malem travnu, aprilu.

POPOTNICA V
JUNIJ
Lepo son~no vreme prvega dne, kmetje se dobre letine vesele.
^e na {ent Medarda (8.VI.) dan de`uje, {tirideset dni de` se
naletuje.
De` o svetem Vidu (15.VI.), ni je~menu k pridu.
^e de`uje na svetega Ladislava (27.VI.), de` {e dolgo zemljo
napaja.

Nata{a @i`ek

VPIS V VRTEC
DESTRNIK
Od 1. SEPTEMBRA 2000 bo v novem vrtcu v Destrniku deloval oddelek
starej{e skupine VRTCA.
Vanj se lahko vklju~ijo otroci stari od 3 do 7 let ( in mlaj{i, ~e so `e “~isti”).
Vpisne liste dobite v tajni{tvu {ole vsak dan od 8.00 - 15.00 ure do 2.junija 2000.
Rok prijave: 5.junij 2000.
Ob~ina Destrnik

VABILO

Ob praznovanju 2. ob~inskega praznika

13. junija ob 17.uri bomo na {iroko odprli {olska vrata in v {olo
povabili vse, ki si `elite ogledati prireditev ob dnevu {ole.

~estitamo vsem ob~ankam in ob~anom

PROGRAM:
17.00 - 19.00
predstavitev raziskovalnih nalog in ostalih dejavnosti u~encev
(v avli in u~ilnicah)
17.00 - 18.00
kulturni program
(otro{ki in mladinski pevski zbor, modna revija, instrumentalne to~ke, ples, recitacije).

O[ Destrnik

in `elimo, da ta postane praznik nas vseh.
@upan Franc Puk{i~,
ob~inski svet
in ob~inska uprava

^estitkam se pridru`ujemo tudi
v uredni{tvu Ob~ana!

25. maj 2000

Ob~an - 2

3. BLAGOSLOV KONJEV IN
6. MAJSKE IGRE

V nedeljo, 30. aprila, se je na Destrniku pred turisti~nim domom na 3. blagoslovu konjev zbralo
okrog 30 konj in konjerejcev iz doma~ega kraja
in okolice ter iz razli~nih konjeni{kih klubov.
Po uvodnem pozdravu predsednika TD
Destrnik Ivana Zorca je konjerejce in ljubitelje
konj pozdravil {e `upan Franc Puk{i~. Ljudske
pevke so v kratkem kulturnem programu zapele
nekaj pesmi. Obred blagoslova je opravil
doma~i `upnik g.Mihael Valdhuber, nakar je
sledil {e “blagoslov jezdecev”. @upan je vsakemu ponudil kozarec doma~ega vina, v pomo~
sta mu bili Lizika Bac in Nata{a @i`ek oble~eni v
narodne no{e. Predsednik pa je zbranim konjem
ponudil kruh in sol. V TD se veselijo obiska konjerejcev na Destrniku, saj {tevilo udele`encev
blagoslova iz leta v leto raste.
Prireditev se je nadaljevala s 6. majskimi igrami,
ki jih je organiziral OO SDS.

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Slavica
Kramberger in Milena Širec.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v
Ob~ini Destrnik brezpla~no.
Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE
DESTRNIK je vpisano v evidenco javnih
glasil pod zaporedno {tevilko 1365.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno
glasilo Ob~an med proizvode, za katere se
obra~unava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci
50, 2253 Destrnik.
Telefon: 062/752-09-00
Telefaks: 062/752-09-02
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850
izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25.
julija 1996.
Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje:
Zmagoslav [alamun
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

Tekmovalo je 7 ekip:
SDM Duplek, SDM
Destrnik, Zidarstvo in
fasaderstvo
Janez
Murko
s.p.,
TD
Destrnik-Destrni{ki
koranti, Okrep~evalnica Zelenik, Turizem na
vasi Lacko in Izdelava
ostre{ij Milan Strgar s.p.
Ekipe so se pomerile v
no{enju vode s putami,
predajanjem jabolka
pod brado, v igri imenovani stonoga, lu{~enju
ko{~ic, vle~enju vrvi in
Foto: LizikaBac plezanju na majsko
drevo. V ekipah je vladal
mo~an tekmovalni duh, ki ga je spremljalo obilo

zabave in smeha. Kon~ni izid je bil naslednji:
1.mesto-TD Destrni{ki koranti, 2.mestoZidarstvo in fasaderstvo Janez Murko s.p.,
3.mesto-SDM Destrnik, 4.mesto-SDM Duplek,
5.mesto- Okrep~evalnica Zelenik, Turizem na
vasi Lacko in Izdelava ostre{ij Milan Strgar s.p.
Glavni namen prireditve je, da se denarna sredstva od dobi~ka namenijo v dobrodelne
namene. Leto{nji dobi~ek (250.000 tolarjev) sta
si razdelila organizatorja, torej TD Destrnik in
OO SDS Destrnik na pol. TD Destrnik bo celotni dobi~ek namenilo za nakup posode. OO SDS
Destrnik pa bo namenil, 80.000,00 tolarjev za
enkratno denarno pomo~ srednje{olcem iz
socialno ogro`enih dru`in, 45.000,00 tolarjev pa
so namenili TD Destrnik za nakup posode.
Nata{a @i`ek

KOLESARJENJE
Son~en prazni~en 27. april smo v TD izkoristili
za prvo rekreacijsko kolesarjenje po vinsko –
turisti~ni cesti ob~ine Destrnik.
Okrog 30 udele`encev najrazli~nej{ih starosti se
nas je ob 9. uri zbralo pred turisti~nim domom
in `eljni novih dogodiv{~in smo se podali v
smeri pokopali{~a, do lisi~jaka, skozi Jir{ovce,
kjer nas je presenetil g. Marjan Lovrec. Iz zelo

domi{ljenega {anka nas je postregel z doma
pridelanim sokom in okusnim doma~im vinom.
Za pogostitev se mu vsi kolesarji zahvaljujemo.

Po okrep~itvi in kratkem oddihu smo pot nadaljevali do Grajen{~aka, skozi Drsteljo, mimo
Lacka, lovskega doma, do Jane`ovcev in nazaj
na Destrnik.
Ob vrnitvi so nam ~lanice TD postregle z izvrstnim gola`em, ki ga je skuhala ga. Sandra @vajker in kruhom iz kru{ne pe~i ge. Marije Voda.
Manjkalo pa ni tudi pija~e. Po 21 km dolgi poti
smo bili vsi zadovoljni –
mladi in tisti manj mladi
saj veste, glavno je sodelovati in ne zmagati.
^lani TD smo z izvedbo
kolesarjenja zadovoljni,
saj ni bilo zapletov ali
po{kodb, obstaja pa `elja,
da bi se naslednjega kolesarjenja udele`ilo {e ve~
ljudi, saj tako radi nepremi{ljeno re~emo, da se na
Destrniku ni~ ne dogaja.
Domov smo se vra~ali
vsak s svojimi mislimi,
ve~ina pa bogatej{a za
u`itke do`ivete v naravi,
ki jih je danes ob hitrem tempu `ivljenja vse
manj.
Tekst in foto: Ivan Zorec

ZAHVALA
Na Jurjevo nedeljo je bil v okviru majskih iger, ki jih je `e {esti~ zapored organiziral OO SDS
na Destrniku 3. blagoslov konjev.
TD in SDS sta se dogovorila, da si bosta delila delo in dobi~ek.
Stranka izkupi~ek vsako leto nameni socialno ogro`enim, ali pa za dejavnosti v kraju. Na
pobudo vodja prireditve g. Cirila Koserja so letos del dobi~ka namenili TD, ki ga bo porabilo za opremo kuhinje v turisti~nem domu.
Lanom OO SDS se zahvaljujemo za povabilo k sodelovanju in upam, da bomo {e sodelovali,
saj je bila prireditev izvrstno izvedena.
Vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri prireditvi, se iz srca zahvaljujemo.
^lani TD Destrnik

25. maj 2000

Ob~an - 3

ALI JE BILO V^ERAJ ALI JE [E DANES

OD KRI@EVEGA TEDNA DO BINKO[TOV
Vro~ina je ~edalje huje pritiskala in kmetovalcu
vnovi~ zbudila skrb za uspe{no letino. @e v pradavnini so se zato z obhodi po poljih med
posevki priporo~ali duhovom in bo`anstvom, ki
naj bi pridelek obvarovali pred neurji, to~o ali
su{o, v kr{~anski dobi pa so to vlogo prevzele
pro{nje procesije. Te so bile v navadi v kri`evem
tednu in so se nekdaj pomikale med polji od
farne cerkve do podru`ni{kih cerkva ali celo do
sosednje fare, tako da so se procesije iz posami~nih far ve~krat celo sre~ale. Poleg procesij so
bile dolga stoletja obi~ajne tudi “vremenske
ma{e”, ki imajo prav tako namen zagotoviti
bo`jo pomo~ za dobro letino. Za take ma{e so
dajali posamezniki pa tudi soseske, takrat pa so
seveda morale biti v doma~i podru`nici.
Od verskih poletnih praznikov sta najznamenitej{a vnebovhod in binko{ti. Vnebovhod
so v~asih praznovali s posebnimi vnebovhodnimi igrami. Kip zveli~arja, ki je od velike no~i stal
na oltarju, so takrat s posebnimi pripravami
vzdignili pod strop, kjer je skozi odprtino izginil
pod streho, od tam pa so se nato vsule med
verno srenjo razli~ne dobrote. Od vsega obreda
je bilo med ljudstvom ohranjenih {e nekaj starodavnih {eg, npr. zasajanje kri`cev iz blagoslov-

ljenega lesa na koncu njive na predve~er
vnebovhoda in podobno, ki so prav gotovo
ostanek nekdanjih poganskih {eg.
Binko{ti, ki kmalu slede, pa so majni{ki praznik
v pravem pomenu besede. Tako kot Kristusov
vnebovhod so nekdaj tudi binko{ti – prihod sv.
Duha nad apostole – praznovali s pravimi predstavami. Ko je ma{nik v cerkvi pristopil k daritvi,
so pri~eli tol~i po kovinskih posodah in tako
posnemati grom, s pihalniki in pi{~alkami, z
otepanjem obla~il in stresanjem pa so po svetopisemskem sporo~ilu sku{ali vzbuditi predstavo viharja. Isto~asno so izpod cerkvenega
stropa pri~ela padati gore~a povesma preje, ki
so ponazarjala ognjene zublje, ki so se prikazali
nad glavami apostolov, vmes pa so sipali tudi
ro`e. Prejo, ki je ljudem popadala na glavo ali
obleko, so pogasili s curki vode. Sledil je glavni
prizor, “vihtenje sv.Duha”. [lo je za pozla~eno
kolo, ki je imelo kakega pol metra v premeru, na
spodnji strani pa je bil nanj pritrjen golob, ki ga
je bil izdelal va{ki podobar. Ko so verniki zapeli
pesem “Pridi sv.Duh”, se je v lini na cerkvenem
svodu prikazalo zlato kolo z golobom in se med
vrtenjem spu{~alo vedno ni`e, dokler ni ostalo
nad glavami. Leseni ali papirnati golob, ki je v

tolikih kme~kih hi{ah krasil bogov kot, je
ostanek tega starodavnega obi~aja.
Splo{na navada je bila, da so za binko{te okrasili
hi{e z zelenjem in cvetjem, Verovali so, da bo za
binko{tno nedeljo sv.Duh sedel na zelene veje v
oknih. Temu se je marsikje pridru`ila {ega
pokanja z bi~i ali mo`narji. Kot ob drugih
praznikih, se tudi za tem pokanjem skriva globlji
smisel. Odgnati je bilo treba duhove in zle sile,
ki bi letini lahko povzro~ile {kodo. V srednjem
veku, ko je kr{~anstvo pri nas `e povsem prevladalo, so si te duhove pri~eli predstavljati v
podobi ~arovnic, slu`abnic hudobnega duha.
Preganjali so jih seveda tudi z mo~nim zvonjenjem in ponekod so se zvonarji bli`njih cerkva
kar kosali med seboj, kdo bo glasnej{i. V zvezi z
binko{ti tudi ne manjka raznih vra`. Tako pripisujejo posebno mo~ binko{tni rosi. ^e je hotelo dekle biti lepo, se je moralo na pravem kraju
z njo umiti. Roso so tudi nabirali, da bi imele
krave ve~ in bolj{e mleko. Paziti pa se je prav te
dni dalo pred ~arovnicami. Krave so morale
zgodaj domov s pa{e, da bi jih ~arovnice ne
pomolzle in jim vzele mleko.
Nata{a @i`ek

VAS DOLI^ – z ozna~bami in {e s ~em
Va{~ani Doli~a smo s predsednikom va{kega
odbora na ~elu izpeljalo `e kar nekaj
delovnih akcij.
Pred nekaj leti smo napeljali vodovodno
omre`je ter telefonske priklju~ke. Obnovili
smo tudi avtobusno postajo, ki pa je na `alost
kar naprej tar~a vandalov. V vasi imamo tudi
novo zbiralnico za mleko, saj stara `e nekaj
~asa ni ve~ slu`ila svojemu namenu. Pogled
na zapu{~eni objekt ni bil ni~ kaj prijeten,
zato smo se odlo~ili, da na istem prostoru
zgradimo novega. Nastal je s finan~nimi sredstvi kmetov, ki nosijo mleko v to zbiralnico,
ter s sredstvi Ob~ine Destrnik in Mlekarske
zadruge Ptuj. Veliko zaslug za izgradnjo
objekta pa imamo tudi va{~ani, saj smo veliko
prostovoljnega ~asa vlo`ili v izgradnjo kar
sami. Pred ~asom smo tudi raz{irili in asfaltirali kar nekaj kilometrov ceste po vasi.

Postavili smo tudi ograje na mostovih in
prometne znake. Ob koncu aprila je predsednik va{kega odbora s pomo~jo va{~anov
postavil table z ozna~bo vasi na ve~ mestih,
saj se kot verjetno veste, vas Doli~ razteza na
obeh straneh regionalne ceste. In ker je bil
pred vrati 1. maj, smo praznik obele`ili s
postavitvijo majskega drevesa. Tudi to
delovno akcijo smo vzeli resno in majsko
drevo postavili na sam za~etek vasi. Po
postavitvi smo se malce poveselili in nazdravili v upanju, da bi se vas Doli~ {e naprej
razvijala in posodabljala. Na koncu bi izkoristili prilo`nost in se zahvalili vsem, ki ste nam
na kakr{enkoli na~in pomagali, da smo lahko
izpeljali vse akcije do sedaj.
Va{~ani Doli~a
Foto: Majda

Praznovanje v Placarju
Pred velikono~nimi in prvomajskimi prazniki smo se v na{i
vasi Placar odlo~ili za dve
prireditvi, ki sodita k tema
praznikoma.
Za veliko no~ smo organizirali
velikono~no kresovanje, ker je
bilo lansko zelo uspe{no. VO in
nekaj va{~anov je za~elo zbirati
ekolo{ko ~isti material za kres.
Lokacijo smo dolo~ili pri
vodohramu v Placarju, na
zemlji{~u, ki je last g. Irgla. Tja

smo pripeljali pribli`no deset
prikolic raznega odpadnega
lesa in ga zlo`ili v velik kres.
Kresovanje se je pri~elo v
soboto, 22. aprila, ob 20. uri.
Obisk je bil zelo dober, tako da
VO Placar razmi{lja, da bi
postalo tradicionalno.
Prvomajsko prireditev smo
organizirali ob postavitvi prvomajskega drevesa (majpana).
V soboto, 30. aprila 2000,
dopoldan se je zbrala ekipa, ki

je bila dolo~ena za podiranje
drevesa. Drevo je daroval g.
Franc An`el. Najprej so se malo
okrep~ali, potem pa od{li po
drevo ter ga pripeljali v kri`i{~e
pri Ba{lu. Tam so ga olupili,
okrasili
in
pripravili
za
postavitev. Postavitev se je
pri~ela okrog 20. ure. Ker pa
danes ne gre ve~ brez tehnike,
so se tudi na{i fantje in mo`je
zna{li in naprosili g. Vauda, da
je pri{el pomagat s strojem. Za

pomo~ se mu zahvaljujemo. Po
postavitvi smo pri`gali tudi
prvomajski kres in pri~elo se je
vsesplo{no rajanje, ki je trajalo
pozno v no~. Zopet smo se
zbrali sosedje, sova{~ani ter
mnogo drugih, ki jih je pot
vodila tod mimo.
Alojz An`el

25. maj 2000

Ob~an - 4

V^ERAJ IN DANES ENEGA KMETA IN KMETICE

BRATA MLINARJA

^u~kov mlin v Jir{ovcih, zadnji del mlina - pogled na jez.
Potok Rogoznica izvira v @ikarcah in se izliva v Ptujsko jezero.
Potok je bil pomemben vir
energije, zato so ga mlinarji zelo
izkori{~ali. Ljudje v 18., 19. stol.
in prej so `ito v manj{ih
koli~inah mleli ro~no na `rmlje.
Ker pa je bila poraba kruha velika, so `rmlje postale premajhne.
Naenkrat so hoteli zmleti ve~
`ita. Mlini na vodni pogon so to
omogo~ali. Na Rogoznici jih je
bilo pribli`no deset do dvanajst.
Franc ^u~ek, mlinar iz Jir{ovc, jih
je po spominu na{tel enajst:
Ornikov mlin, Kokolov mlin,
vmes {e en mlin, kateremu ne ve
imena, ^u~kov mlin, Mundov
mlin (danes hi{a Fuksovih,
Vintarovci), Hrgov mlin (danes
hi{a Lipov{kovih, Vintarovci),
Simoni~ev mlin (danes doma~ija
Keja~evih, Jane`ovci), Potr~ev
mlin, kasneje ^ehov mlin
(doma~ija
Jo`eta
Potr~a,
Jane`ovci, zraven je danes bife
Picasso), {e en Potr~ev mlin
(danes doma~ija Zadravec),
Ra{lov mlin (nekje v Rogoznici),
Keke~ev mlin (@abjak). Vsi mlini
so mleli {e pred 2. sv. vojno, po
letu 1946 pa so se za~eli ustavljati. Ornikov mlin je delal {e pet
let po vojni, Hrgov in Simoni~ev
tudi, Keke~ev pa je obratoval {e
nekaj let ve~. Danes noben od
na{tetih ne dela ve~.
^u~kov mlin se je ustavil 1946.
leta, Franc ^u~ek ga je takrat
hotel preurediti, pa mu ni uspelo
in mlin se je ustavil. Naprej se je
dru`ina pre`ivljala s poljedeljstvom.
Franc se je na mlin priselil 1933.
leta, takrat je bil to Kurbosov
mlin. Visoka stavba, v nadstropju
s stanovanjskim delom, spodaj z
mlinom, je bila dokon~no zgrajena 1904. leta; taka je tudi letnica

nad (neko~) vhodnimi vrati
mlina, danes nad vrati gara`e. Po
pripovedovanju Franca ^u~ka je
prvi lastnik, z inicialkama M V na
tramu mlina, za~el stavbo graditi
`e leta 1801, ker pa je verjetno ni
mogel sam dokon~ati, jo je
kon~al drugi lastnik, z inicialkama M E. Hi{a je bila `e takrat grajena v funkciji mlina, kar je vidno
{e danes, ~eprav spodnjega dela
hi{e ne uporabljajo ve~ kot mlin.
Predvideva se, da so bili {e
prej{nji lastniki neki Letniki. Vsi
lastniki te mogo~ne in visoke
hi{e so bili verjetno mlinarji, to
gre sklepati po namembnosti in
oblike zgradbe.
Spodnji (pritli~ni) del je bil
namenjen mlinu, zgornji del hi{e
oziroma mlina pa je bil bivanjski:
kuhinja, velika soba – hi{a ,
manj{a soba – {tübl in hodnik –
priklt.
Keke~ev mlin v @abjaku je imel
{e do pred kratkim notranjo
opremo mlina, z lastnikom
Kekcem sta se s Francem tudi
poznala: “Mlinarji so handlali za
kamen, gredi, bili so med seboj
povezani.”
Ornikov mlin je nazadnje `e mlel
z valj~nim mlinom – kamne so
zamenjali valji, med njimi je letelo zrnje. To so bili novej{i mlini,
z ve~jo kapaciteto mletja.
Franc ^u~ek (1901-1974), rojen v
Bi{u, je bil izu~eni mlinar. Mlinar
je bil `e njegov o~e Alojz ^u~ek
(1868-1938). V Bi{u, kjer so imeli
mlin, sta kot mlinarja delala z
bratom Alojzom na o~etovem
mlinu do 1933. leta. Brat Lojz je
ostal doma, Franc pa se je
pri`enil na Kurbosov mlin v
Jir{ovce. Njegova `ena Marija
Kurbos je bila mlinarjeva h~i.
Franc Kurbos, stric Marije
Kurbos, je mlin tega leta zapustil

Francu.
Hi{a je imela na zadnji strani dve
zunanji vodni kolesi, zajzo,1
kamor je poleti, ob su{nem
obdobju, pritekalo malo ali ni~
vode. Po petih urah je voda iz
zajze iztekla in naslednje {tiri ure
je mlinar ~akal, da se je zopet
nabrala in je mlel dalje. V
de`evnem obdobju je mlin lahko
neprestano tekel in mlel.
Lopatice na zunanjih kolesih so
bile iz hojke, borovega lesa.
Pokrite so bile s {ibjem, morale
so biti v senci in neprestano v
vodi, tako so ostale trpe`ne.
Mlinsko kolo je imelo tri metre
premera, voda je med mlinske
lopatice pritekala od zgoraj. V
notranjosti, spodnjem delu hi{e,
je bila lesena gred za pogon v
notranjosti mlina, dve leseni
manj{i zobati kolesi s prenosom
vertikalne osi navzgor do dveh
kamnitih kamnov na {tajnpodu2.
Med zgornjim in spodnjim kamnitim mlinskim kamnom je bila
praznina, kamna se je dalo
vzdigovati in spu{~ati, primerno
mletju. V lesen, narobe obrnjen
piramidast lijak so med kamna
stresali zrnje. Vmes so bili utori,
skozi katere je tekla moka.
Kamen je moral biti oster, Franc
ga je vsak teden klepal. V pajtlki{te3 je tekel zmleti material.
Pajtlki{to je treslo, da se je sproti
sejala in lo~ila dobro in slab{e
mleta moka. Debelej{i material je
tekel v mlinske {kafe in se je
vrnil med mlinske kamne.
Mlinski kamen je zrno zdrobil,
sejalna naprava pa je lo~ila moko
in otrobe. 100 kilogramov zrnja

hodil popravljati tudi okoli{ke
mline.
Neko~ so kmetje zrnje pripeljali
in iz istega (svojega) zrnja dobili
moko. Nanjo so ~akali od tri do
{tirinajst dni, odvisno od vode. V
su{nem obdobju so ~akali dalj
~asa. V ^u~kovem mlinu so mleli
p{enico, za ~rni kruh r`, p{enico
in koruzo. Mlinarju je pomagala
tudi `ena, na hrbtu je nosila
vre~e zrnja na {tajnpoden.
Stari mlinarji so izlo~ali otrobe, iz
Obrtne zbornice so imeli predpis
vzeti 10 odstotkov zrnja, 90
odstotkov je dobil nazaj lastnik
zrnja v obliki moke. Imel je
mlevsko knjigo oziroma zvezek,
kamor je zapisoval imena strank,
koli~ino in vrsto pripeljanega
zrnja. Knjiga je bil dokument in
dokaz za pravilno pla~evanje
davka dr`avi. Prvi, manj{i ~rni
zvezek, z napisom Mahlpoften
Buch in drugi, ve~ji z napisom
Lohnmahl und Umtausch Buch.
Imena lastnikov zrnja so pisana v
nem{~ini, priimki so slovenski,
kraji pa nem{ki.
Franc ni delal zaloge moke, mlel
je tisto, kar je bilo pripeljano,
zato so stranke ~akale od tri do
{tirinajst dni. Po `etvi in med
`etvijo je imel najve~ dela,
sezona je trajala od avgusta do
septembra, za fa{enk, pred
veliko no~jo in bo`i~em. Zrnje so
vozili iz Rogoznice, Dolgih Njiv
in Jir{ovc: “K `upniku ali k mlinarju gre{ tja, kjer se ti dopade,
sam zbira{, h kateremu bo{ {el.”
Franc, moj informator in sin
prvega Franca ^u~ka, se je {olal
v Ljubljani tri leta po tri mesece,

^u~kov mlin v Bi{u, vhod v mlin na desni strani hi{e.
je kamen mlel {tiri ure. Skupni
notranji opremi se je reklo transmisija. Vsak mlinar si je mlinske
kamne klepal sam, Franc pa je

prakso pa je opravljal kar pri
stricu v Bi{u. Kot vajenec med
leti 1956-1959 je imel pla~o, ki je
bila trikrat manj{a od mlinarjeve.

25. maj 2000
1959. leta je naredil izpit, uradno
postal mlinar in se 1961 zaposlil
v podjetju Pekarne, mlini Vinko
Re{ Ptuj.
Drugi mlinar, Alojz ^u~ek, brat
Franca ^u~ka pa je imel mlin v
Bi{u, ki se je prav tako imenoval
^u~kov mlin.
Antonija Mur{ec, h~i Alojza
^u~ka, se spominja dveh mlinov:
enega pred letom 1946, ko so
izvr{ili velike in temeljite spremembe na mlinu in mlin po tem
letu. Leta nazaj je bil tu mali mlin
na kamne: dva para mlinskih
kamnov, eno zunanje kolo in en
manj{i kamen za mletje zrnja
svinjam. Tak mlin je imel {e Alojz
^u~ek, mlinar in o~e obeh mlinarjev Alojza in Franca. Oba
sinova sta se nau~ila mlinarstva
od o~eta. Alojz je ostal doma in
mlin posodobil, Franc pa je od{el
v Jir{ovce na Kurbosov mlin in
tam mlinaril {e nekaj let. Alojz je
mlin doma prevzel 1935. leta. V
starem mlinu na kamne so mleli
zrnje vsakemu lastniku posebej,
najve~ je~mena, koruze, p{enice.
Ker je bil to mlin na vodo, je
moral mlinar po~akati na dovolj
vode v jezu oziroma v zajzi, da je
pritisk vode pognal zunanje
mlinsko kolo. Potok so imenovali mlin{~ica, dotok za pogon
kolesa so vzeli iz potoka, ki je
izviral v Nadbi{ecah, v spodnjem
bi{e~kem potoku. Tega potoka
danes ni ve~. V starem mlinu so
imeli malo sobico, kjer so kuhali
~aj in spali. Zato so imeli nad
vrati zvon~ek in ko je bil mlinski
kamen prazen, je zvon~ek
pozvonil in mlinar se je zbudil.

Ob~an - 5
Leta 1946, na tramu v prvem
podnu mlina – valcenpod je na
tramu napisana letnica in inicialke tedanjih lastnikov 19 A A ^
46; Alojz in Antonija ^u~ek. To
leto so pove~ali stanovanjski del
hi{e in mlin, dvignili streho in
prostore. Mlinske kamne so
zamenjali za valjcne, ki so mleli.
Vir energije ni bila ve~ voda,
ampak najprej velik Puchov
motor, za katerega so kurili hrastova drva, potem pa elektrika, ki
sta jo v kraj dala narediti okrog
1956. leta dva takratna mlinarja:
^u~ek in Tran~ar. Motor se je
imenoval holdgasar, zanj je bilo
potrebno veliko plina, zato so
bila najbolj{a hrastova drva, ki
imajo najve~ plina. Zakurili so v
ponedeljek zjutraj, v soboto
zve~er pa so prenehali s kurjenjem. Na holdgasarju je bilo veliko
kolo, ki so ga morali pognati
ro~no dva do trije ljudje. Tako so
kurili no~ in dan, motor je gnal
celi mlin, to je {tiri valjcne.
Kasneje pa je pri{la elektrika kot
vir energije za mlin. Ostal je en
mlinski kamen, v katerem so
mleli za zamet, zrnje za svinje. S
posodobitvijo mlina so lahko
naenkrat mleli ve~jo koli~ino
zrnja, posameznik v obliki moke
ni ve~ nazaj dobival svojega
zrnja.
Antonija, moja informatorka, je v
mlinu veliko pomagala o~etu.
Delala je vse: pometala, me{ala
moko z lopato, kurila: “O~e bi
me lahko pustil samo v mlinu.
Brat ni hotel v mlin, mene pa so
dobro ponucali. Rada sem {la v
mlin.”
Te`kih vre~ niso nosili ve~ na

ramah, vozili so jih na dritlih4 . V
mlinu so bili trije “sigurni” mlinarji in eden do dva, ko je bilo
veliko dela (najve~ jeseni, ko so
se kmetje pripravljali na zimo), in
trije vajenci. Mlinar je v novem
mlinu moral biti buden: ob {tirih
popoldan je {el spat, vstal je ob
polno~i in do jutra mlel, {el malo
nazaj spat, potem pa zopet mlet.
Ker je bilo ve~ mlinarjev, so se
menjavali. Ob nedeljah pa niso
delali: “Takrat je vse stalo.” Mlin
se je ustavil.
Mleli so velike koli~ine zrnja:
lastnik je pripeljal razli~no `ito.
Ko se je nabralo dovolj zrnja, so
ga lo~ili v mlinske vre~e. Na
vre~e strank so nalepili listek z
imenom, koli~ino in vrsto zrnja.
Tako je lastnik v svoji vre~i, ki je
bila `e pripravljena, dobil isto
koli~ino moke, kot je imel zrnja
(mlinar je od{tel svojo predpisano merico). Vre~o so po
ja{ku iz druge eta`e mlina –
mehlpodna spustili lastniku na
voz. [e prej so to moko na
podnu preme{ali z lopato.
Hi{a je bila sestavljena iz bivanjskega prostora in mlina. Mlin je
stal za bivanjskim delom, zadaj.
Po prenovi, so celo stavbo
pove~ali in zvi{ali. V mlinu so na
ta na~in pridobili {e dve novi
nadstropji. Tako je mlin imel tri
podne: prvi pod ali valcenpod5,
drugi pod ali melpod6 in tretji
pod ali zihtarpod7.
Prenovljeni bivanjski del hi{e je
imel kühno, dve sobi in hodnik.
V starem mlinu je bila neko~
ob~ina, v katerem je stanoval
ob~inar z dru`ino. Mlinar Alojz
(1905-1975) je `ivel drugje, malo

naprej na svoji kmetiji v Bi{u, v
mlinski del hi{e pa je hodil delat.
V {estdesetih letih 20. stol. je
za~el Alojz prodajati mlin po
delih enemu mlinarju naenkrat,
baje v Prekmurje. Prenehali so z
mlinarjenjem, nekaj malega so
mleli za svinje {e na mlinski
kamen.
Marija Ro{kar, Antonova h~i, pa
se spominja {e poto~nih mlinov
v Bi{u, naprej po potoku. To so
bili manj{i mlini, z enim mlinskim kolesom.
Glavna in pomembna jed neko~
je bil kruh, so pa veliko uporabljali in kuhali tudi ka{e: ajdovo,
je~menovo in proseno. Ka{o, kot
proizvod zrnja (proizvod zrnja je
tudi moka), so phale v stopah ali
`rmljah v majhnih koli~inah
gospodinje na kmetijah kar
same, za to niso hodile v mlin.
Stopa je lesena priprava, v kateri
s tol~enjem odstranjujejo tr{i ovoj
`itnih zrn, `rmlje pa priprava z
dvema kamnoma za ro~no mletje `ita8.
Tekst in foto: Jelka P{ajd
1

akumulacijsko jezero oziroma zajetje
vode
lesena tla, kjer sta bila dva kamnita
kamna
3
lesen zaboj z vre~ami
4
vozi~ek za zrnje, za preva`anje po
mlinu
5
v tem prostoru so bili leseni valjki,
nasledki mlinskih kamnov
6
prostor za me{anje moke; beseda mel
pomeni moka – Mehl nem{ko
7
tu so shranjevali otrobe, odlu{~ke zrnja
8
razlaga besed je vzeta iz SSKJ,
Elektronska izdaja
2

DOBER GLAS SE@E V DEVETO VAS
Pod tem geslom je potekal leto{nji knji`ni
kviz. @e {esto leto ga organizira Knji`nica
Ivana Potr~a iz Ptuja – mladinski oddelek.
Kviz sta kvalitetno in duhovito pripravili
knji`ni~arki Liljana Klemen~i~ in Melita
Zmazek.
Namen kviza je bil dru`enje s knjigo, nabiranje znanja in sklepanje novih prijateljstev.
Za prijeten za~etek so poskrbeli u~enci
Glasbene {ole Ptuj. V pozdravnem govoru
pod`upana gospoda Ervina Hojkerja smo
sli{ali veliko vzpodbudnih besed za u~ence
in tudi za mentorje. Ravnateljica gospa Lidija
Majnik je vsem u~encem za`elela veliko
uspeha in sre~e. Tekmovanje je potekalo dva
dni, lo~eno za razredno in predmetno stopnjo.
Tema je bila zelo ob{irna in zahtevna. U~enci
so morali prebrati strokovno in leposlovno

literaturo o komunikacijah. V literaturi je bilo
veliko letnic, imen znanstvenikov
in
strokovnih izrazov. Vsekakor sedaj u~enci
veliko vedo o telefonu, televiziji, filmu, tisku,
fotografiji, pisavi, radiu, teleskopu, ra~unalniku in {e o ~em. S knjigami smo potovali po
dr`avah sveta, seznanili smo se s {tevilnimi
izumitelji in z njihovimi odkritji, ki nam danes
omogo~ajo razli~ne vrste komuniciranja.
Poudarim naj, da so u~enci pokazali veliko
znanja. Kot pri vsakem kvizu, je tudi letos
razen znanja svojo vlogo odigrala {e sre~a.
U~ence so na na{i {oli pripravljale Alenka
[trafela, Milena Zagor{ek in Lilijana Pisar.
Tekmovanja se je udele`ilo kar 19 ekip na
razredni stopnji in 17 ekip na predmetni stopnji.

metni stopnji.

Za osnovno {olo Destrnik so tekmovali :
Natalija Hauptman, Jasmina Hauptman, Ale{
Po`egar na razredni stopnji, Vanja Kolenko,
Sara Kramberger, Mateja Brumen na pred-

Vsi tekmovalci si zaslu`ijo iskrene ~estitke, {e
posebej u~enci iz Trnovske vasi.

Za osnovno {olo Vitomarci so tekmovali
u~enci petega razreda: Uro{ Habjani~, Mitja
Vogrin in Denis Kocuvan.
Za osnovno {olo Trnovska vas so tekmovali
u~enci petega razreda: Andreja Rokavec,
Leon Pavalec in Bo{tjan Ne`mah.
Finale je potekalo preko valov Radia Ptuj v
torek in sredo.
U~enci iz osnovne {ole Trnovska vas so se
pod vodstvom Alenke [trafela udele`ili
finala in dosegli odli~no drugo mesto, za O[
Olga Megli~ iz Ptuja in pred O[ Maj{perk.

Knji`ni~arka
Lilijana Pisar

25. maj 2000

Ob~an - 6

KMETIJSKI NASVET
Pletev vinske trte: menim, da je ve~ina vinogradnikov to delo `e opravila, saj je zaradi izredno toplega vremena leto{nja vegetacija vsaj za
14 dni prej kot lani. S pletvijo odstranimo vse
poganjke, ki so nepotrebni in v za~etku rasti
porabijo veliko rezervne hrane. Tako bo hrana
usmerjena v tiste mladice, ki so potrebne. S tem
ukrepom lahko uravnavamo koli~ino in
kakovost pridelka. S pletvijo mo~no zmanj{amo
tudi nevarnost bolezenskih oku`b, hkrati pa
pove~amo nevarnost {kropljenja. Trto oplevemo zgodaj, ko na poganjkih opazimo kabrnike
– bodo~e grozdi~e. Pletev moramo kon~ati vsaj
deset dni pred cvetenjem, da oploditev ni motena.
OPLEVEMO: - jalovke na starem lesu, ~e jih ne
bomo uporabili kot nadomestek ali kot mladitev
debla,
- mladice na reznikih in {paronih, ki so pognale
iz sobrstov (ve~ mladic iz enega o~esa) – pustimo samo eno,
- vse poganjke na deblu in drugem starem lesu,
razen morda tistih, ki jih imamo za rezervo,
- izjemoma odstranimo tudi rodne mladice, ~e
presodimo, da je nastava preobilna glede na
mo~ trsa.

[KROPLJENJE VINSKE
TRTE:

2. redno {kropljenje pred cvetenjem
Uporabljamo sistemi~ne fungicide ali pa
kak{nega
kombiniranega
kontartno
sistemi~nega. Sistemi~ne fungicide uporabljamo
najve~ 2-3 krat v sezoni:
Peronospora: ANTRACOL COMBI, SANDOFAN, MIKAL, RIDOMIL GOLD, AC ROBAT MZ,
AVSO DF, CALTAN, QUADRIS (za peronosporo
in oidij), pri uporabi mikala moramo {kropiti
trikrat z istim pripravkom.
Oidij: TOPAS 100 EC, FOLICUR 250 EC, TILT
250 EC, RUBIGAN, SYSTHANE 12E, STROBY,
FALCON EC 460.
peronospora, oidij in siva gozdna plesen na
kabrnikih;
grozdni suka~: RELDAN 40 EC, BASUDIN 40
WP, DIPTEREX 80%.
3. redno {kropljenje – takoj po cvetenju
[kropimo z istimi pripravki kot pri prej{njem
{kropljenju, le posamezne sistemike lahko
zamenjamo (razen mikala)
4. redno {kropljenje – jagode se razvijajo, preidemo na kontaktne fungicide ali pa na
kak{nega od kombiniranih sistemi~no – kontakt
fungicid
Peronospora: ANTRACOL, DITHANE M 45,
FOLPET, ANTRACOL COMBI, CURZATEM
OIDIJ: KUMULUS, MO^LJIVO @VEPLO,
MICROTHIOL, THIOVIT, KARATHANE
Peronospora in oidij: QUADRIS

Pri {kropljenju pred cvetenjem in po cvetenju je
priporo~ljivo dodati foliarno gnojilo (preko lista)
BOR, ki vpliva na bolj{e cvetenje in oplodnjo.
Posebej v su{nih letinah je pomanjklanje bora
ve~je, saj ga primanjkuje v celih Slovenskih goricah.
Znaki pomanjkanja bora: osipanje, hitra
lomljivost mladic, pelargonijam podobni listi,
slabo razviti, kratki internodiji (med~lenki) CIKCAK rast, odmiranje vrhov mladic, jagode so
svin~ene barve, robovi listov se su{ijo.
Priporo~ljivo je tudi foliarno gnojenje z MAGNEZIJEM. Dodamo ga pri {kropljenju pred
cvetenjem in pri vseh naslednjih do meh~anja
grozdja. Ve~je pomanjkanje magnezija je v
de`evnih letinah, saj se hitro izpira v tleh.
Znaki pomanjkanja magnezija:
Izrazita rumenica listov, meja med rumeno in
zeleno barvo na listih je izrazito lo~ena, su{enje
pecljevin (zna~ilno za la{ki rizling)
Vsako pomanjkanje kateregakoli elementa negativno vpliva na fiziolo{ko stanje trte, pa tudi na
kvaliteto mo{ta.
[KROPLJENJE JABLAN IN HRU[K: - poletna
{kropljenja
[kropimo proti {krlupu, jablanovi plesni,
V juniju:
DELAN SC 750, DODINE S 65, DITHANE M 45,
MAZEB, STROBY WG, ZATO.
Nata{a ^eh, in`. agr.

AKTIVNOSTI KORK DESTRNIK
KORK Destrnik deluje kot velika
dru`ina. Vrednost velikih dru`in pa
je prav v tem, da je v njih ve~
prisr~nega
ozra~ja,
veselja,
spo{tovanja, ve~ ljubezni, odprto
srce za slehernega, ki je v stiski.
^lani upravnega odbora RK so se
sestali na svoji redni seji in pregledali realizacijo programa dela v
minulem obdobju. Socialno
ogro`enim dru`inam, ostarelim in
osamljenim ob~anom so razdelili
60 enotnih prehrambenih paketov
pod sloganom Nikoli sami in 20
novoletnih daril. Vse to je na{i
organizaciji namenilo Obmo~no
zdru`enje RK Ptuj. Z enkratno
finan~no pomo~jo so omilili stisko
posameznim ob~anom.
Ob tej prilo`nosti se upravni odbor
zahvaljuje ge. Ireni Zelenik za
darovano stanovanjsko opremo in
g. Jo`etu Horvatu za prevoz.
Razmi{ljate, da bi storili kaj dobrega, kaj koristnega? Na{ namig:
darujte kri! Vsako leto v Sloveniji
kri daruje pribli`no sto tiso~ ljudi.
Ponosni smo, da so med njimi tudi
na{i ob~ani. Zato jim vsaj enkrat
letno na rednem letnem ob~nem
zboru
izka`emo
posebno
pozornost s priznanji. Letos so prejeli priznanja tisti, ki so:
- 5 x darovali kri: (Milan Dominko-

Svetinci 11, Ludvik Lazar-Kicar 145,
Janez Murko-Placar 64, Marija
Oman-Levanjci 23),
- 10 x darovali kri: (Igor An`elVintarovci 21b, Franc Bol~evi~Zasadi 1, Jo`e Horvat-Vintarovci
26, Ana Lovrec-Vinatrovci 43, Ivan
Malek-Jir{ovci 50, Milan StruparStrmec 10a, Lidija Vasti~-Ul.
5.prekomorske 16 Ptuj),
- 15 x darovali kri: (Anton Brodnjak
- Placar 19, Franc Kukovec-Placar
7a, Jo`ica Kukovec-Placar 7a,
Miran Koser-Vintarovci 53, Marjan
Lenart-Strmec 3b, Franc LenartJir{ovci 51, Erna Murko-Vintarovci
23, Anton Marke`-Placar 5, Vinko
Murko-Svetinci 4, Dragica Perha~Placar 14, Milena Vre~ar-Drstelja
48),
- 20 x darovali kri: (Franc KuriJane`ovci 3, Ludvik KumerDestrnik 30, Terezija Poto~nikJir{ovci 47, Anton PavkoVintarovci 12a, Angela PolanecPlacar 69a, Mihael ValdhuberDestrnik 14),
- 25 x darovali kri: (Marjan KokolLevanjci 30, Franc Maru{i~,
Zg.Velovlek 22),
- 30 x darovali kri: (Janez Gori~anPlacar 11a, Marjan Ozvati~-Lo~ki
Vrh 1, Marija Voda-Doli~ 10),
- 35 x darovali kri: (Marija

Kramberger-Lo~ki Vrh 33a, Franc
Raj{p-Destrnik 55, Albin StrgarVintarovci 38, Vlado Perha~-Mestni
Vrh 7),
- 45 x darovali kri: (Janez Mur{ecLo~ki Vrh 52a, Anton Ratek-Kicar
118b),
- 50 x darovali kri: (Janez ZebecDrstelja
37,
Ivan
SlukanZg.Velovlek 23a),
- 60 x pa je daroval kri Mirko
Horvat-Doli~ 27.
Darovalci krvi so tisti ~lovekoljubni
posamezniki, ki poleg svojih
obi~ajnih obveznosti brez pri~akovanja nagrade ali pla~ila prispevajo
dru`bi tisto, za kar verjamejo, da je
v korist ljudem in njim samim.
Njihov dar je neprecenljive vrednosti. Namenjen je neznanim bol-

nim, ponesre~enim in pogosto
komaj rojenim, ki brez njihove
pomo~i ne bo naredil niti prvih
stopinj v `ivljenje.
HVALA V IMENU ~lanov UO
KORK Destrnik, OZ RK Ptuj in
bolni{nice Ptuj.
4. junij je dan, ki je posve~en krvodajalcem. KORK Destrnik je organizirala pou~no ekskurzijo na
Debeli Rti~ in namenila pozornost
krvodajalcem in ~lanom RK `e
14.5.2000. Program dela KORK
Destrnik 2000 je bogato zastavljen
in ga bomo letos s pomo~jo
humanitarnih prispevkov la`e uresni~ili.
Marija Stòger
Slavica Kramberger

Foto: Slavica

25. maj 2000

Ob~an - 7

USTVARJALNA STRAN ZA NAJMLAJŠE

IZDELKI IZ EMBALA@E
Tudi brez dragih materialov ali
modelov za sestavljanje je
mogo~e izdelati prav zanimive
re~i. Naredi{ lahko igra~e
(daljnogled, tovornjak, robot in
veli~asten grad) – in to iz odpadkov, ki jih obi~ajno zavr`emo.
POTREBUJE[:

vogale gradu.

-kartonaste {katle
-kartonaste tulce od toaletnega
papirja
-dalj{e kartonaste tulce od papirnatih brisa~
-valovito lepenko iz starih {katel
-lepilo
-tempare
-slamice
-{karje

4. Iz dalj{ega tulca izdelaj visok
grajski stolp. Nazob~aj kos papirja in ga zgoraj prilepi okrog
tulca. Na vrh prilepi {e papirnat
sto`ec za streho.

-debel ~opi~

KAKO IZDELA[
GRAD

5. Iz manj{ih {katel izdelaj bivalna poslopja. Za strehe, okna in
vrata uporabi valovito lepenko.
Vse skupaj nato {e pobarvaj.

1. Za osnovo potrebuje{ veliko
kvadratno {katlo. Izre`i {tiri kose
kartona, tak{ne dol`ine, kot je
dolga stranica {katle. Izre`i
zob~aste nadzidke.

6. Zlepi vse dele gradu. Grad
pobarvaj in nari{i {e kri`e za
okna. Iz nagubanih papirnatih
trikotnikov oblikuj zastave in jih
prilepi na slamice.
Simona Koletnik

2. Vsak kos kartona z nadzidki
prema`i z lepilom in ga prilepi
na {katlo (kot ka`e slika), tako
da so zob~asti nadzidki vi{e od
{katle.
3. [tiri kratke tulce nazob~aj s
{karjami – to bodo stolpi~i. V
vsakega naredi po dve zarezi.
Nato jih zatakni na vse {tiri

Grad iz kartona iz knjige “Imenitna knjiga za de`evne dni,
avtorice AngeleWilkes

Iz leta v leto bolj{a
kvaliteta vin
Dru{tvo vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice je
tudi letos organiziralo ocenjevanje vina. Skupno so ocenili 63
vzorcev vin. Komisija v sestavi:
Lidija Veber, mag. Anton
Vodovnik, mag. Anton Skaza,
Franjo Jager, Miran Rebrec,
Andrej Rebernin{ek in Janko
Repi~, letos {e posebej ni imela
lahkega dela. Predsednik Andrej
Rebernin{ek s ponosom pove,
da se je povpre~na ocena v
leto{njem letu krepko dvignila
(na 17,607 to~k), medtem ko je v
preteklem letu zna{ala 17,23
to~k.
Priznanja pridelovalcem so
podelili na 3. redni konferenci.
Za podro~je ob~ine Destrnik so
priznanja prejeli:
ZVRST
Srebrno:Milan [teger, Sre~ko

Puk{i~, Nata{a ^eh, Otmar
Lenart, Janko [varc, Otmar
Simoni~, Jo`e Pohari~, Franc
Lacko in Mihael Burina.
Bronasto: Mirko Kos
LA[KI RIZLING:
Zlato: Kmetija Lovrec (2 krat)
Srebrno:Janko [varc
ZELENI SILVANEC:
Srebrno: Franc Lacko
BELI PINOT:
Srebrno:Kmetija Lovrec
CHARDONNAY:
Srebrno: Franc Puk{i~
RENSKI RIZLING:
Srebrno: Milan [teger in Marjan
Zelenik
SAUVIGNON:
Srebrno: Ivan Ra{l in Ivan
Hauptman
RUMENI MU[KAT:
Zlato: Miran Polanec in Milan
[teger.
Nata{a @i`ek

25. maj 2000

Ob~an - 8

ZA OBOGATITEV VAŠIH JEDILNIKOV

DOBER TEK!

2 rumenjaka, 1 dcl olja, `lica gor~ice, sok
polovice limone, 2 dcl razred~enega kisa in
{opek drobnjaka.
PRIPRAVA: Bob, ki ga dan prej namo~imo,
skuhamo v slani vodi. Prav tako skuhamo
tudi opran neolupljen krompir, prekajen jezik
in jajca. Kuhan jezik v mrzli vodi ohladimo,
ga olupimo in zre`emo na rezance, ki ne
smejo biti pretanki. Na poljubne oblike
nare`emo tudi gobice in sir. Pazimo, da ne
nare`emo predrobno; sirove kocke naj ne
bodo ve~je od boba. Rumenjaka, ki smo jima
dodali malo soli, limonin sok in gor~ico,
zme{amo v kotli~ku. V tankem curku prilivamo olje, dodamo {e kis in vse skupaj dobro
zme{amo, da dobimo gladko solatno
polivko.
Solato pripravimo v ustrezno skledo tako, da
damo ob zunanjem robu krompir, potem v
krogu na rezance zrezan jezik, sledijo jajca, ki
smo jih narezali na plo{~ice, in bob. Sredino
napolnimo s sirovo solato, nato pa vse skupaj
potresemo z drobno sesekljanim drobnjakom.

ZIDANA POTICA
PE^ENA PURICA PO
KME^KO

PORABA: Mlada purica, nekaj pravih kostanjev, orehova jedrca, 15 do 21 mladih sladkih
jabolk, surovo maslo, zajemalka juhe.
PRIPRAVA: Malo purico o~istimo iz nog pa ji
izvle~emo kite. Nabodemo jo z olupljenimi
kostanji in orehovimi jedrci, jo solimo in
so~no ope~emo v kme~ki pe~i. Med
pe~enjem jo zalivamo. Ko je `e na pol
pe~ena, jo oblo`imo s celimi in neolupljenimi
jabolki, nato pa pe~emo, dokler se ne
zmeh~a. Po~akamo {e toliko ~asa, da je lepo
rumena. Nekaj minut, preden jo vzamemo iz
pe~i, ji dodamo malo surovega masla. Po
potrebi dodamo zajemalko juhe in po~akamo
{e toliko ~asa, da se naredi perutninski sok.

DRVARSKA SOLATA
PORABA: 25 dkg boba, 1 kg krompirja, 2
prekajena svinjska jezika, 3 trdo kuhana jajca,
15 dkg vlo`enih gobic, 15 dkg poltrdega sira,

PORABA: Testo: 75 dkg moke, 10 dkg masla
ali margarine, 3 rumenjaki, 10 dkg sladkorja,
0,3 l mleka, 0,03 l ruma, ~ajna `li~ka soli, 4
dkg kvasa, malo mleka in `lica skadkorja.
Nadev: 6 dan starih `emelj, 0,5 l mla~nega
mleka, 6 jajc, 75 dkg doma~e skute, 20 dkg
sladkorja, 0,5 l kuhane smetane, zavoj mletega cimeta, 5 dkg rozin, lupinica ene limone in
10 dkg orehovih jedrc.
PRIPRAVA: Iz navedenih sestavin zamesimo
dobro kva{eno testo. Medtem ko testo na
toplem vzhaja, pripravimo nadev. @emlje
zre`emo na slab cm debele rezine. V mla~no
mleko ubijemo tri jajca in jih raz`vrkljamo,
nato s tem polijemo `emljine rezine in jih
pustimo nekaj ~asa stati, da se naso~ijo. Med
skuto zame{amo tri jajca, kuhano smetano,
sladkor, cimet, naribano limonino lupino in v
rumu namo~ene rozine.
Ko je testo `e dvakrat vzhajalo, ga z rokami
pregnetemo in nato razvaljamo za prst debelo. Testo vlo`imo v peka~, ki smo ga prej
namazali z maslom, tako da sega tretjina testa
~ez rob peka~a. Za~nemo polagati nadev.
Najprej damo grobo sesekljane orehe, ki jih
pokrijemo s cm debelo plastjo `emljinih
rezin. Na te nadevamo cm debelo plast skutinega nadeva. Ponavljamo tako dolgo, dokler nismo porabili nadeva, vendar sme le-ta
segati samo do roba peka~a. Sedaj potico
prelijemo s stepenim jajcem, jo pustimo {e
malo vzhajati, potem pa jo pe~emo tri ~etrt
ure v srednje vro~i pe~ici. Pe~eno pustimo {e
malo v peka~u, da se ohladi, potem pa jo previdno zvrnemo; ~e je le mogo~e, ponudimo
kar vro~o.

POTICA
TERIC

@ANJIC

IN

PORABA: Testo: 1 kg mehke moke, 2 jajci, 2
`lici olja, sol, mleko, kis in mla~na voda.
Nadev: 2 kg doma pripravljene skute, 0,5 l
kuhane smetane, 25 dkg surovega masla ali
margarine, 4 jajca in zavoj cimeta.
PRIPRAVA: Iz navedenih sestavin zamesimo
tr{e vle~eno testo. Medtem ko pripravljamo
nadev, naj testo pokrito po~iva. Za nadev
potrebujemo doma pripravljeno skuto, ki jo
naredimo tako, da damo `e dan ali dva prej
kisat mleko. Ko se je skisalo, ga ne prelijemo,
temve~ ga v isti posodi postavimo v vro~o
kme~ko pe~ ali v pe~ico in ga kuhamo toliko
~asa, da postane lepo rumeno in skrkne.
Sirotko, ki je pri tem nastala, odlijemo,
namesto nje pa skuti dodamo kuhano
smetano. Nadev pripravimo tako, da skuti
dodamo z maslom ali margarino vme{ane
rumenjake, trd sneg in cimet. Nadeva po
navadi ne sladkamo.
Na mizo pogrnemo prt, ga dobro potresemo
z moko in pripravljeno testo debelo prevle~emo. Pokapamo ga z maslom, nato po
njem enakomerno razdelimo nadev. Po
potrebi testo ob robu obre`emo, nakar potico lepo zvijemo. Polo`imo jo v dobro
namazan peka~, jo {e nama`emo s smetano
in jo tri ~etrt ure pe~emo v srednje vro~i
pe~ici. Postre`emo jo vro~o, vendar se tudi
malo ohlajeni te`ko odre~emo. Ta prastara
potica je morala obvezno biti na mizi ob
praznovanju ob zaklju~ku dela, ali kot po
doma~e re~emo, ob “likofi” koscev, `anjic in
teric.

[TRUKLJEVKA
PORABA: Testo: 50 dkg mehke moke, 1 jajce,
`lica olja, `lica kisa, sol in 2 dcl mla~ne vode.
Nadev: 20 dkg sve`e skute, 1 dkg olja ali
masti, 1 dcl doma~e kuhane smetane, 3 l
mleka ali vode.
PRIPRAVA: Iz sestavin zamesimo tr{e
vle~eno testo, ki ga pokrijemo in pustimo
po~ivati. Medtem zdrobimo skuto, ki ji
prime{amo jajce in malo sesekljanega
peter{ilja. Iz petih jajc spe~emo dobro
zape~eno cvrtje. Smetano segrejemo. Testo,
ki se je medtem odpo~ilo, damo na z moko
potresen prt in ga debelo razvle~emo. Najprej
ga prema`emo s skuto, zatem potresemo z
jaj~nim cvrtjem in nazadnje {e zabelimo s
kuhano pregreto smetano. Testo zvijemo s
pomo~jo prta, s hrbtnim delom no`a pa
nare`emo 3 do 5 cm dolge {truklje. Po~asi jih
kuhamo v zavretem mleku pribli`no petnajst
minut. Okusni so tudi, ~e jih skuhamo v
vrelem slanem kropu, vendar damo v tem
primeru v krop eno do dve peter{iljevi
koreninici. V obeh primerih postre`emo
{truklje na kro`niku ali v skledi kot
enolon~nico.
Pripravila:
Nata{a @i`ek

25. maj 2000

Ob~an - 9

TURISTI^NA AGENCIJA METKA
VAM PRIPORO^A
“Tisti, ki i{~ejo raj na zemlji,
morajo priti v Dubrovnik”, je
neko~ zapisal Bernard Shaw,
opijanjen od zakladov, ki jih skriva mesto z enkratno kulturno –
zgodovinsko
preteklostjo,
obdano z morjem in soncem.
Mesto, ki je bilo dolga stoletja
dr`ava zase, mesto, ki se je z zadnjimi mo~mi izborilo svoj obstoj
tudi v zadnji balkanski vojni.
Dubrovnik je mesto, ki mu ni
enakega v Evropi, je mesto za
vselej in prav zdaj si ga {e posebej velja ogledati.

- le`i v neposredni bli`ini
pe{~ene pla`e v uvali Lapad,

Dopla~ilo za letalske prevoze
(Maribor, Dubrovnik, Ljubljana)

obkro`en z velikim parkom.
Hotel je bil v letu 1997 obnovljen
in na novo opremljen, ima sobe s
kopalnico (fen), TV, telefonom,
balkonom. Depandanse hotela
pa so starej{ega tipa in niso prenovljene.

25.000 tolarjev.
otroci do 2. leta – 7.000 tolarjev –
nimajo svojega sede`a na letalu
otroci do 12. leta 30 % popusta.

spominkov, notranji in zunanji
bazen z barom, savno, fitnes in
masa`o ter v sezoni vsak dan
`ivo glasbo.

Med {tevilnimi hoteli vam priporo~amo hotel Kompas ali
Park, ki sta najbolj priljubljena
med Slovenci.

Hotel KOMPAS***
@upanija
Dubrova~ko
–
Neretvanska se razprostira vse
od hrva{ko – ~rnogorske meje,
preko
Konavelj,
Cavtata,
Dubrovnika, Elafitskih otokov,
Mljeta, Kor~ule, pelja{ca, do izliva Neretve v morje. Vreme je
tisto, ki ugodno vpliva na
po~utje. To obmo~je ima izredno
subtropsko klimo s kar 250
son~nimi dnevi letno.

Hotel PARK***

le`i{~u 50 % popusta.
od 7. do 12. leta na dodatnem
le`i{~u 50 % popusta, na
osnovnem le`i{~u 30% popusta.
nad 12. let na dodatnem le`i{~u
30 % popusta

Najhitrej{a in najenostavnej{a je
pot z letalom, saj je veliko na
novo opremljeno mednarodno
letali{~e, oddaljeno od starega
Dubrovnika le dobrih 22 km.
Zelo enostavno je tudi potovanje
z ladjo, ki v poletnem ~asu vsak
dan v ve~ernih urah odpelje iz
Reke.

- le`i v uvali Lapad, neposredno
ob pe{~eni obali, s pogledom na
Elafitske otoke. Od starega mesta
je oddaljen 3 km.
Hotel je bil popolnoma obnovljen v letu 1997. Vse sobe so s
kopalnico (fen), SAT_TV, mini
barom, nekatere z balkonom in
pogledom na morje. Ima penzionsko restavracijo, taverno,
vrtno restavracijo, prodajalno

Popusti v hotelu Kompas:
otroci do 7. leta na osnovnem in
dodatnem le`i{~u GRATIS
od 7. do 12. leta na dodatnem
le`i{~u 50 % popusta, na
osnovnem le`i{~u 30% popusta.

V ceno je vklju~en transfer
letali{~e – hotel – letali{~e in
letali{ka taksa.
Za vse nadaljnje informacije smo
vam na voljo na sede`u agencije
ali po telefonu na {tevilki
062/779-200.
Metka Kajzer

Popusti v hotelu Park:
otroci do 7. leta na dodatnem
le`i{~u GRATIS, na osnovnem

14. dr`avni festival Turizmu pomaga lastna glava

Slovenija - de`ela dobrot
20. in 21. aprila 2000 v Velenju
Turisti~ni podmladkarji O[
Destrnik so se konec aprila z
raziskovalno nalogo, razstavo in
odrsko predstavitvijo MEDENE
SANJE predstavili na dr`avnem
festivalu Turizmu pomaga lastna
glava v Velenju.
Sodelovalo je 14 ekip iz cele
Slovenije ( u~enci iz Pirana,
Vi{nje Gore, ^rnomlja, z Bleda,
Fare, Cola, Stro~je vasi pri
Ljutomeru,
Polzele,
Izlak,
Velenja, Ljubljane - Polje, Vinske
Gore, Lovrenca na Pohorju in
Destrnika).
Drugi dan pa se je samo z razstavo predstavilo {e 17 {ol.
V avli kulturnega doma smo
postavili razstavo na temo dobrot
z medom. Gostom smo ponudili
medene dobrote in propagandni
material o njih in o na{em kraju.
Ob zelenjavnih, mesnih, `itnih,

sadnih in sladkih dobrotah so se
marsikateremu
obiskovalcu
pocedile sline in na{e sladke
zaloge so kar kopnele.
Popoldan so si gledalci ogledali
pestre odrske predstavitve, s
katerimi so se u~enci predstavili
kot pravi gledali{ki igralci. Tudi
na{e ~ebelice so svojo predstavo
veselo “odbren~ale”.
Zve~er so se u~enci sre~ali na
dru`abnem sre~anju, mentorji pa
na delovnem sestanku in no~ je
kar prehitro minila.
Zjutraj smo si ogledali Muzej premogovni{tva. Navdu{eni smo bili
nad prikazom te`kega dela
velenjskih knapov, zato se nam
je v jami prilegla knapovska malica.
Po sklepni prireditvi smo
pospravili razstavo in se utrujeni
odpeljali proti domu.

^eprav je festival tudi tekmovalnega zna~aja, gre predvsem za
sre~anje in dru`enje otrok iz cele
Slovenije in za predstavitev ter
uveljavitev {ole in kraja v {ir{em
okolju.
Za pomo~ pri predstavitvi se zah-

valjujemo:
- Cvetki Arnu{
- Dru{tvu kmetic Destrnik
- dru`ini Graj in
- Turisti~nemu dru{tvu Destrnik
Bojana Kolenko

Foto: OŠ Destrnik

25. maj 2000

Ob~an - 10

AKTIVNOSTI OB ZAKLJU^KU BRALNE ZNA^KE
V teh dneh potekajo na na{ih
{olah zaklju~ne prireditve ob
Bralni zna~ki. Za u~ence smo
pripravili pester kulturni program.
U~enci predmetne stopnje so si
ogledali predstavo z naslovom
Vzorni soprog, ki so jo pripravili
u~enci dramske skupine na{e
{ole pod mentorstvom u~iteljice
Marije Murko. U~enci pa tudi
u~itelji so bili nad predstavo
navdu{eni. U~enci – igralci pa so
jo zaigrali zelo spro{~eno,
duhovito, kakor pravi izurjeni
igralci.
Ob koncu je u~encem spregovorila gospa pedagoginja in
u~encem, ki so osvojili Bralno
zna~ko, podelila priznanja.
Za razredno stopnjo smo povabili v goste gospo Liljano
Klemen~i~ iz Knji`nice I. Potr~a –
mladinski oddelek.

Predstavila jim je zgodbico in jim
sve~ano razdelila priznanja.
Obiskala bo vse tri {ole.
Prav tako bo v naslednjem tednu
potekal kulturno – naravoslovni
dan. U~enci si bodo v gledali{~u
na Ptuju ogledali “muzikal”
Konferenca `ivali, ki ga izvaja
gledali{~e iz Celovca. Veseli
smo, da sta pri predstavi sodelovala gospa Mira Mija~evi~ iz Ptuja
in pesnik Boris A. Novak.
Pesnika na{i u~enci poznajo, saj
jih je v lanskem {olskem letu
obiskal in jih navdu{il s svojim
nastopom. Po predstavi pa si
bodo ogledali {e arheolo{ki
muzej Ptuj, muzejske zbirke na
gradu, Knji`nico I. Potr~a in sicer
{tudijski ter mladinski oddelek,
stari del mesta in obiskali
Srednje {olski center Ptuj –
Srednjo elektrotehni~no {olo.

Veseli smo, da je v leto{njem
{olskem letu Bralno zna~ko
osvojilo ve~ u~encev kakor lani.
Prav gotovo je to povezano s
preselitvijo knji`nice in z

novej{im
gradiva.

izborom

knji`nega

Knji`ni~arka
Lilijana Pisar

Foto: OŠ Destrnik

Delni~arjeva {ola
- ogled starih kovancev (Tamara)
- predavanje o denarju (Petra)
- Papijev paket (Klaudija)
- postanek v Trojanah (Ajda)
- predavanje o strojih v tiskarni
(Mateja)
- zabava na avtobusu in na krajih, kjer smo se ustavljali ter
kupovanje v trgovinah (Teja)
- Papijeva igrica (Adrijana)

- predstavitev pla~ilnih kartic
(Mateja)
- Papi in Igor (Ivan)
- podelitev diplom in nagrad
(Andrej)
- Papi in darila, ki smo jih prejeli
(Sa{o)
- Papijeva igrica na internetu
(Bo{tjan)

ZEMLJA
Foto: OŠ Destrnik

V petek, 5.5.2000, smo u~enci
5.razredov
O[
Destrnik,
Trnovska vas in Vitomarci
obiskali borzo v centru Ljubljane.
Ob vstopu v stavbo smo bili prijetno presene~eni zaradi urejenosti. V njihovih prostorih smo
imeli predavanja. Seznanili smo
se z vrednostnimi papirji, kreditnimi karticami in spoznali
zgodovinski razvoj bankovcev in
kovancev ter se pozdravili z
maskoto SKB banke - Papijem.
Ogledali smo si slovenske
kovance in bankovec z vodnim
tiskom. Tam smo prejeli tudi
diplomo o opravljeni Delni~arjevi {oli. Razveselili so nas tudi z
majicami in pisali. Po skupnem
fotografiranju smo se odpravili v
tiskarno Delo. Ogledali smo si
tiskarski stroj, ki je med
najbolj{imi v Evropi. V njihovi
stolpnici smo imeli kosilo, si

skozi okno ogledali Ljubljano in
se poslovili.
Na{a pot je vodila v parlament,
kjer poslanci odlo~ajo o pomembnih stvareh. Mogo~e bo tudi
kdo med nami neko~ sedel v
poslanske klopi?
Dan smo pre`iveli zelo zanimivo
in pou~no, seveda smo se pri
vsem tem tudi zabavali.

Mateja Kuhar, 5.r. O[ Destrnik

KAJ MI JE BILO V DELNI^ARJEVI [OLI NAJBOLJ V[E^?

- zabava na avtobusu (Kaja)
- Papi (Sandra)
- rokovanje s Papijem (Suzana)
- podelitev diplom (Mateja)
- predavanje o denarju (Gregor)

Zemlja - zame najbolj{a si,
ker edini planet za `ivljenje si.
Zakaj primerjala bi se z Venero,
~e na njej nikoli kisika ne bo.
Vendar ljudje se ne zavedajo,
kaj delajo.
Strupeni plin v zrak spu{~ajo
ter tebe in sebe zastrupljajo!
Je ~istega zraka vedno manj,
a ti ga {e vedno daje{ nam!
Dal ti bom darilo za rojstni dan,
ki se ga razveselil bom tudi sam.
V njem pa pi{e, da o~istili smo te –
`al cele ne.
Dejan Arnu{,
David Arnu{, 4.b O[ Destrnik

25. maj 2000

Ob~an - 11

PREJELI SMO

^AS PREHITRO MINE
Marca smo ~lani Dru{tva
upokojencev
Sv.
UrbanDestrnik in {e nekaj gostov, ki
{e niso ~lani na{ega dru{tva,
praznovali MATERINKI DAN.
Mislim, da ste v prej{njem
Ob~anu prebrali ~lanek ~lanice
g. Angele Petek. Na pobudo
~lana upravnega odbora g.
Milana Mureja smo tokrat
praznovali
v
GASILSKEM
DOMU v Desencih. Ko sem
povpra{ala predsednika doma
gospoda Ton~eka @ampa, je bil
zelo vesel in takoj odgovoril, da
bo sklical Upravni odbor

dru{tva. Seveda so se vsi strinjali s predlogom svojega
predsednika. Iskreno se jim
moramo zahvaliti za lepo
pripravljeno dvorano, saj so
bile mize okra{ene s prvimi
spomladanskimi
cveticami.
Posebej hvala gasilkam in gasilcem, ki so stregli in mladim
gasilkam za program.
Zelo veseli pa so bili na{i ~lani
iz vasi Svetinci, Desenci,
Levanjci in Zgornji Velovlak, da
je bilo to dru`abno sre~anje
enkrat na njihovem koncu.
Udele`ili so se ga skoraj vsi

Obiskali starej{e
in bolne ~lane
Pred velikono~nimi prazniki
smo ~lani upravnega in nadzornega odbora obiskali ~lane,
ki so stari nad osemdeset let, in
tudi bolne, ki so priklenjeni na
posteljo ali pa so invalidi.
Izro~ili smo jim ~estitke za
velikono~ne
praznike
in
skromna darila. oBiskov so bili
zelo veseli in ob stisku rok so
se v o~eh pokazale solze
hvale`nosti. Hvale`ni in veseli
so bili, da se jih spomnimo.
Obiskali smo tudi na{e ~lane,
ki so v domu upokojencev v
Ptuju. Ti so bili {e posebej
veseli na{ega obiska, kar se je
videlo po njihovih solznih
o~eh in ob~utku, da {e niso
pozabljeni.
Ker sem zadol`en za obisk v
domu upokojencev, sem videl
marsikaj. Tu so razli~ni upokojenci, eni so pokretni in se
sprehajajo, sedijo, se pogovar-

jajo, igrajo razli~ne igre, gledajo televizijo, tako da jim ~as
prej mine. @al pa so tudi tak{ni,
ki so v posteljah in so odvisni
od nege. Nimam besed in ne
morem opisati ob~utka ob
obisku ljudi, ki so priklenjeni
na bolni{ko posteljo. Kak{no
mo~no voljo imajo do `ivljenja,
saj se tudi po{alijo in se na
ustih
prika`e
tudi
kak
nasme{ek, ob obujanju spominov pa prite~e tudi kak{na
solza. Tako prehitro mine ~as
obiska in ob slovesu in stisku
roke spet solze hvale`nosti.
Tudi jaz sem od{el s solznimi
o~mi. Zato pa obi{~ite prijatelje ali znance v domu upokojencev ali v bolnici in boste
videli, kako veseli vas bodo,
kajti `ivljenje je prekratko.

Foto: Julijana ^ernezel

~lani s tega konca, ki so bili
zdravi.
Med nami so bile tudi ~lanice,
ki so stare nad 80 let. Vse nasmejane, sre~ne, da so v na{i
dru`bi, so zapele tiste lepe stare
pesmi, ki smo jih mnogokrat
prepevali, ~e ne prej pa takrat,
ko je bilo delo kon~ano.
^lanice, ki so stare ve~ kot 80
let: Marija Pihler (87 let) iz
Levanjc, [tefka Urbanja (82 let)
iz Vintarovc in Marija Vogrin (84
let) iz Vintarovc. Povabili smo
tudi gospo Julko Rode{ iz
Desenc, ki jih sicer {e ne {teje
80, ampak je za gasilsko
dru{tvo Desenci naredila veliko
skupaj s svojim mo`em. Mnogo
prostovoljnih ur sta `rtvovala za
dom, da je dobil tak{no

podobo. Tudi na sliki, vidite
kako so `enske nasmejane.
Obdarili smo jih z bombonijerami in z rde~imi nageljni. @elimo
si, da bi nam bilo zdravje
naklonjeno in bi se {e ve~krat
sre~ali na dru`abnih sre~anjih,
~e ne druga~e vsaj ob
praznikih.
Vabim vas na izlete romarske
poti in dru`abna sre~anja, dokler {e lahko greste, naj vam ne
bo `al dneva, ko si med prijatelji. Skrbno si uredite program za to leto in se odlo~ite
pravi ~as. Ob de`urstvu pridite
v pisarno dru{tva v spodnjih
prostorih Ob~ine Destrnik.
Predsednica D.U. Sv. Urban-Destrnik
Julijana ^ernezel

Skrb, delo in trpljenje
tvoje je bilo `ivljenje.
Bole~ine in trpljenje
si prestala,
sedaj bo{ v grobu mirno spala.

Milan Muraj

ZAHVALA
DU SV. URBAN-DESTRNIK se iskreno zahvaljuje za ZLATO
PRIZNANJE, ki so nam ga izro~ili ~lani in ~lanice OO SDS
Destrnik ter njihov predsednik g. Ven~eslav Kramberger, ob
praznovanju na 6. MAJSKIH IGRAH.
To priznanje nam veliko pomeni. Veseli smo, da so v na{i
ob~ini ljudje, ki vidijo, da na{e dru{tvo pridno dela in da
smo v kraj mnogo doprinesli. Radi pomagamo na vseh
prireditvah, trudimo se da bi bil na{ kraj lep saj v srcih
~utimo, da je Destrnik najlep{i.
Iskrena hvala v imenu upravnega odbora,
in predsednice - Julijane ^ernezel.

ZAHVALA
Ob bole~i izgubi na{e drage `ene, mame, babice in ta{~e

MAT ILDE ARNU[
iz DOLI^A 44
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem,
ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali sve~e, cvetje ter
za svete ma{e, nam pa izrekli so`alje.
Zahvaljujemo se govorniku, pogrebnemu podjetju Slavka Jan~i~a,
godbeniku za odigrano Ti{ino, g. `upniku za lep obred ter pevcem
za odpete `alostinke.
@alujo~i: mo` Alojz, sin Miran z dru`ino,
h~erka Sonja z Vilijem ter sin Du{an

Ob~an - 12

25. maj 2000

VRTNARSTVO MARINI^ IZ PLACARJA
Vam nudi ro`e kakr{ne krasijo stavbo na{e
ob~ine Destrnik. Na oknih pred stavbo in na
cvetli~nih gredici rastejo ro`e, ki so nam jih
poklonili.
Vi pa lahko pri njih kupite lon~nice, cveto~e
obe{anke, sadike (paradi`nika, paprike),
skratka vse za va{ vrt pa tudi vrtno cvetje.
Po `elji vam tudi nasadijo ro`e v korite in vam

pomagajo z nasveti.
Lahko jih pokli~ete na telefon:

02/753 - 55 - 51
veseli pa bodo, ~e jih boste obiskali.

POKANJE Z MO@NARJI
Nekaj dni pred veliko no~jo so
glasovi iz mo`narjev naznanjali
bli`ajo~o se veliko no~.
Pokanje z mo`narji je navada,
ki je po svojem izvoru predkr{~anska, saj so s tru{~em

nekdaj preganjali zle sile narave. V dana{njem modernem
~asu pa je pokanje z mo`narji
zgolj veselje fantov in mo`, ki
si `elijo, da bi mo`nar ~imbolj
glasno zadonel na sosednji

“breg”, kjer prav tako pokajo.
Lahko bi rekli, da med seboj
tekmujejo, s katere vasi se bo
zasli{al mo~nej{i in glasnej{i
zvok. Malekov Rudi vsako leto
v tem ~asu priredi pravo veselje doma~im fantom z Gomile in

okolice.
Njegov
mo`nar
velikan ne tehta ni~ manj kot
135 kg. Letos je s svojimi
mo`narji gostoval tudi v
Jir{ovcih, kjer se je zbralo kar
nekaj gledalcev.
VO Gomila

Foto: Marija Vr{i~

Dve novi seriji po{tnih
znamk Po{te Slovenije

VAŠA KRONIKA ^ASA
IN KRAJA

20. aprila je Po{ta Slovenije izdala redne znamke iz dveh novih serij.
V prvi, z naslovom Grajske stavbe na Slovenskem so predstavili Predjamski, Velenjski in
Blejski grad ter Grad Podsreda.
Druga serija z naslovom Sadne vrste na Slovenskem nas tokrat osvaja s prepovedanim biblijskim sade`em – jabolkom. Poleg so~nega, rumenega sade`a “Dolenjske vo{~enke”, so kot
motiv na znamki upodobili {e velik, ro`nati cvet jablane. In nazadnje je kot motiv
upodobljen {e eden izmed {kodljivcev, ki lahko mo~no zmanj{a koli~ino slastnega pridelka
– jabol~ni cveto`er.
9. maja pa je iz{la nova
serija
prilo`nostnih
po{tnih znamk Po{te
Slovenije in jo bomo
predstavili v naslednji
{tevilki.
Zmago