1. Uvod
V Sloveniji velja navadni kup~ar Oenanthe oenanthe
za redkega gnezdilca (Geister 1995). Tako na selitvi
kot tudi v gnezditvenem ~asu se zadr`uje v odprtih
habitatih od obmorskih goljav do montanskih,
subalpinskih in alpinskih travi{~ in kamni{~ oziroma
gru{~natih predelov. V {vicarskih Alpah gnezdi do
vi{ine 2.500 m (Clement 1988). Glutz von Blotz-
heim & Bauer (1988) ugotavljata, da kup~ar potrebu-
je odprte in pregledne predele, kjer je ru{a nizka (npr.
pa{nik), ali predele s skopo razvito vegetacijo.
Pomembna so dvignjena mesta (skale, posamezni
grmi), s katerih kup~ar pre`i za plenom, po~iva in
poje. Znani so tudi habitati antropogenega izvora,
npr. voja{ki poligoni, gradbi{~a, `elezni{ki in re~ni
nasipi (ibid.). ^eprav v Sloveniji izbira ptica gnezdilni
habitat navadno nad drevesno mejo, jo v gnezditve-
nem obdobju lahko opazujemo tudi v ni`jih predelih.
Splo{no oznako o raz{irjenosti in taksonomiji nava-
dnega kup~arja kot tudi o problematiki izbire gne-
zdilnega habitata sta podala Gregori in [ere (1999),
ko sta pri Velenju na okoli 400 m potrdila najni`jo
gnezditveno lokacijo te ptice v Sloveniji. Omenjata {e
drugo “ni`insko” gnezdenje pri Ba~u nad Ilirsko
Bistrico (540 m). V prispevku podajam nove podatke
o izbiri gnezdilnega habitata navadnega kup~arja na
osnovi novih gnezditev na nizki nadmorski vi{ini.
2. Opis obmo~ja in metoda
Gnezditvena lokacija kup~arja je blizu Jel{an pri
Ilirski Bistrici (14°27’61”E, 45°48’22”N, UTM
VL43) na nadmorski vi{ini 460 m, na JZ delu
Slovenije oziroma v SV delu Istre, od dr`avne meje s
Hrva{ko pa jo lo~i le pot, ki od mejnega prehoda
Jel{ane vodi mimo komunalnega smeti{~a dalje proti
[apjanam na Hrva{kem. Obmo-~je le`i v
submediteranskem fitogeografskem obmo~ju
(Wraber 1969) oziroma vipavsko-kra{kem distriktu
(Zupan~i~ et al. 1987). Gre za kra{ko travi{~e z
nizkim {a{em in skalnim glavincem Carici humilis-
Centaureetum rupestris, okolico pa pora{~a gozd
jesenske vilovine in ~rnega gabra Seslerio autumnalis-
Ostryetum. [ir{e obmo~je so v preteklosti pokrivale
ko{enice. Obmo~je JZ od mejnega prehoda, ki zajema
tudi gnezditveno prebivali{~e kup~arja, je bilo leta
1940 popolnoma o~i{~eno kra{kega grmovja zaradi
varnostnih ukrepov v zvezi z govorni{kim nastopom
diktatorja B. Mussolinija. Del gnezditve-nega
prebivali{~a je bil spremenjen v pa{nik, ki je tu in tam
do `ivega popa{en, del pa v ko{enico (skupaj 2,2 ha).
Znotraj pa{nika uspeva nekaj objedenih grmov re{eljik
Prunus mahaleb ter malega jesena Fraxinus ornus,
travni{ko povr{ino pa prekinjajo manj{a okna ogolelih
kamni{~. Manj{i SV predel pa{nika naredko pora{~ajo
posamezna drevesa ~rnega bora Pinus nigra, ki ne
presegajo 5 m vi{ine in katerih veje so odstranjene do
vi{ine 2 m. Pa{nik obdaja `i~nata ograja, pritrjena na
lesene kole. Na JZ delu meji pa{nik neposredno na
47
Acrocephalus 22 (104-105): 47 – 50, 2001
[e eno gnezdenje navadnega kup~arja Oenanthe oenanthe na nizki
nadmorski vi{ini v Sloveniji
Another lowland breeding site of the Northern Wheatear Oenanthe oenanthe in
Slovenia
Bo{tjan Surina
@upan~i~eva 22, SI-6250 Ilirska Bistrica, e-mail: bostjan@zrc-sazu.si
Slika 1: Gnezdilni habitat navadnega kup~arja Oenanthe
oenanthe pri Jel{anah
Figure 1: Breeding habitat of the Northern Wheatear
Oenanthe oenanthe near Jel{ane
komunalno odlagali{~e odpadkov, vse skupaj na
vodozbirnem obmo~ju, seveda. 
Med 5.4.1996 in 10.6.1999 sem obmo~je v vseh
letnih ~asih obiskal 56-krat, pogosteje v pomladan-
skem ~asu. Pri opazovanjih sem uporabljal predvsem
daljnogled pove~ave 7×50. 
3. Rezultati in diskusija
Dne 5.4.1996 mi je na pa{niku med repalj{~icami
Saxicola rubetra pozornost vzbudila nekoliko ve~ja
ptica, ki je ~epela na lesenem kolu ograje in sem lahko
brez te`av ugotovil, da gre za samca navadnega
kup~arja Oenanthe oenanthe. Na podlagi datuma
opazovanja sem ga imel za selilca. Na istem pa{niku
sem na{tel {e dva samca in dve samici te vrste, tretji
samec pa se je zadr`eval na smeti{~u. [tevilo in spolna
sestava se v naslednjih nekaj dneh nista spreminjala,
pri ~emer je samec {e vedno vztrajal na smeti{~u. V
tem letu se na lokacijo nisem ve~ vra~al.
Naslednjega leta, 14.4.1997, sem se vrnil na isto
lokacijo. Tokrat je bilo mo~ opazovati 5 osebkov
navadnega kup~arja, in sicer dva samca in tri samice,
le da so jim to pot dru`bo namesto repalj{~ic delali
belovrati muharji Ficedula albicollis. Isti dan sem
kup~arje namre~ opazoval tudi v dolini Reke, kjer so
v tem ~asu obi~ajni selilci (Surina 1999). Dne 16.4.
sem na istem mestu opazoval le {e tri osebke, pri
~emer mi je pozornost pritegnilo vedenje samca z
naglimi vertikalnimi vzleti ter frfotajo~im spu{~a-
njem. Ponovno sem se vrnil 20.4.; na lesenem drogu
`i~nate ograje je ~epel le {e en samec in vztrajno
prepeval. Dne 2.5. sem v neposredni bli`ini mesta,
kjer je samec pel, v votlinici v skalni {pranji, ob
popolnoma ogolelem malem jesenu, brez te`av na{el
gnezdo s 5 jajci. @e 5.5. pa je bilo mo~ opazovati par,
ki je mladi~em prina{al hrano. 
V letu 1998 sem lokacijo prvi~ preveril 17.4.;
opazil sem eno samico in tri samce, od tega enega spet
na smeti{~u. V vedenju ptic ni bilo opaziti ni~
48
Kratki ~lanki / Short articles
Slika 2: Gnezditvena raz{irjenost navadnega kup~arja Oenanthe oenanthe v Sloveniji (povzeto in prirejeno po GEISTER 1995,
GREGORI & [ERE 1999).
Figure 2: Breeding distribution of the Northern Wheatear Oenanthe oenanthe in Slovenia (derived from GEISTER 1995,
GREGORI & [ERE 1999).
nenavadnega. Dne 10.5. mi je pozornost vzbudil
samec, ki je spet vneto prepeval na lesenem kolu
ograje. Ravno ko sem se ga naveli~al opazovati, sem
na samem robu pa{nika zagledal {e samico, ki se zanj
o~itno ni zanimala. V naslednjem trenutku je drugi
samec s hrano v kljunu odletel med manj{e skale, kjer
sem ponovno na{el gnezdo s {estimi mladi~i, in sicer
v tleh pod manj{im skalnatim spodmolom. Medtem
pa je prvi samec kak{nih 200 metrov pro~ {e vedno
vneto prepeval. 12.5. zjutraj sem med opazovanjem
para, ki je hranil svoje mladi~e, opazil {e eno samico s
hrano v kljunu. [ele popoldne mi je, kak{nih 300 m
stran od prvega, z daljnogledom uspelo pribli`no
najti tudi drugo gnezdo, na ko{enici, dobro skrito
med skalami. V njem je bilo {est mladi~ev. 
Leto kasneje, 19.4.1999, sem na lokaciji opazoval
enega samca in dve samici. [tevilo in spolna sestava
ptic sta ostala nespremenjena {e 5.5. in 13.5., kasneje
pa jih na obravnavani lokaciji nisem ve~ opazoval.
V letu 2000 obravnavane lokacije nisem obiskal.
Vpra{anje o gnezdenju kup~arjev na obravnavani
lokaciji pred letom 1997 ostaja odprto. Dopolnjeno
gnezditveno raz{irjenost navadnega kup~arja prika-
zuje slika 2. 
Zabele`iti je vredno {e nekaj drugih vrst ptic,
opa`enih v okolici kup~arjevega gnezdilnega habitata:
rjava cipa Anthus campestris, podhujka Caprimulgus
europaeus, smrdokavra Upupa epops, prosnik Saxicola
torquata, rjavi srakoper Lanius collurio, slegur
Monticola saxatilis. Obmo~je je pravi “strnadorado”,
kjer je mo~ opazovati ali poslu{ati rumenega
Emberiza citrinella, plotnega E. cirlus, skalnega E. cia,
vrtnega E. hortulana in velikega strnada Miliaria
calandra.
Opazovanja po Sloveniji ka`ejo, da kup~ar tako na
selitvi kot tudi v gnezditvenem ~asu po pravilu izbira
zelo odprte habitate: v visokogorju (travi{~a in kam-
ni{~a pod ali nad drevesno mejo Geister 1995, Ko{ir
1996), na ni`jih nadmorskih vi{inah (400 m: okolica
Velenja, 540 m: Ba~ nad Ilirsko Bistrico, 800–1.000
m: Gure nad dolino Reke, 460 m: Jel{ane pri Ilirski
Bistrici) (^elik 1993, Gregori & [ere 1999, Polak
1991, Gregori 1995, Ko{ir 1997, Senega~nik 1997,
Surina 1999). Gnezdilni habitat kup~arja na visokem
in nizkem krasu pri vseh primerih (Ba~ nad Ilirsko
Bistrico, Gure, Jel{ane pri Ilirski Bistrici) je travi{~e
in kamni{~e zdru`be nizkega {a{a in skalnega glavinca
Carici humilis-Centaureetum rupestris s.l., pri ~emer je
bistveno, da se fizionomsko ne razlikujejo dosti od
travi{~ nad gozdno mejo. Ve~ pozornosti bi morali
posvetiti zlasti opazovanjem kup~arjev na ni`jih
nadmorskih vi{inah pozno spomladi, ko so osebki
lahko le selivci, ~eprav so gnezditveno razpolo`eni
(Geister 1995). Ravno opazovanjem poznih osebkov
kup~arjev smo do sedaj posve~ali premalo pozornosti,
saj smo verjetno marsikatero gnezditev kratko malo
spregledali. Kot ka`e, je bistven dejavnik, ki omejuje
gnezdenje kup~arja, ravno izbira ustreznega gne-
zditvenega habitata, kjer gre po pravilu za odprte
habitate razli~nih tipov. Nadmorska vi{ina o~itno
nima tako odlo~ilne vloge. Iz preteklosti ni znanih
gnezdi{~ na ni`jih nadmorskih vi{inah. Gnezdenje
kup~arja pri Jel{anah je tretje te vrste v Sloveniji. 
Povzetek
V bli`ini Jel{an pri Ilirski Bistrici (JZ Slovenija) sem
v letih 1997 in 1998 na nadmorski vi{ini 450 m
zabele`il gnezdenje navadnega kup~arja Oenanthe
oenanthe. Gnezditveni habitat se razprostira na suhem
kra{kem travi{~u zdru`be Carici humilis-Centaure-
etum rupestris, ki je tu in tam spremenjeno v pa{nik z
do `ivega popa{eno vegetacijo. Pa{nik in ko{enico
prekinjajo manj{e povr{ine kamni{~, zelo na redko pa
sta porasla s prav tako objedeno grmi{~no vegetacijo.
V letu 1997 je gnezdil en par, v letu 1998 pa dva. Vsa
gnezda so bila na tleh, in sicer v globelici na dnu
{pranje v skali (dve gnezdi) in pod manj{im skalnim
spodmolom (eno gnezdo). Navadni kup~arji so se v
gnezditvenem ~asu zadr`evali v obravnavanem
habitatu in na bli`njem smeti{~u tudi v letih 1996 in
1999, vendar gnezditve ni bila ugotovljena. V
Sloveniji gnezdi{~a navadnega kup~arja na nizkih
nadmorskih vi{inah do nedavnega niso bila znana.
Gnezdi{~e navadnih kup~arjev v Jel{anah je tretje
novo gnezditveno prebivali{~e te vrste v Sloveniji.
Summary
In 1997 and 1998, breeding of the Northern
Wheatear Oenanthe oenanthe was recorded in the
vicinity of Jel{ane near Ilirska Bistrica (SW Slovenia)
at an altitude of 450 m. The breeding habitat is situ-
ated in a dry Karst grassy patch with Carici humilis-
Centaureetum rupestris association, which has been
here and there transformed into a pasture with virtu-
ally totally grazed up vegetation. The pasture and the
hay meadow are interrupted by small rocky surfaces
and are sparsely overgrown with equally grazed up
scrub vegetation. In 1997, one pair was breeding
there, in 1998 a pair more. All nests were built on the
ground, i.e. in a cup at the bottom of a rock crevice
(two nests) and under a small rock shelter (one nest).
Northern Wheaters were seen in the dealt with habi-
tat during the breeding season in 1996 and 1999 as
well, but no breeding was confirmed in those years.
49
Acrocephalus 22 (104-105): 47 – 50, 2001
In Slovenia, the Northern Wheatear’s lowland nest-
sites have not been known until recently, and the one
at Jel{ane is only the third of this kind in Slovenia. 
Literatura
Clement, P. (1988): Wheather Oenanthe oenanthe. V:
Hagemeijer E.J.M. & M.J. Blair (eds.) The EBCC
Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution
and Abundance. T & AD Poyser, London.
^elik, T. (1993): Navadni kup~ar Oenanthe oenanthe.
Acrocephalus (14) 60: 170.
Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS,
Ljubljana.
Glutz von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1988):
Handbuch der Vogel Mittelleuropas. Band 11/I (2.
Teil), AULA-Verlag, Wiesebaden.
Gregori, J. (1995): Naravovarstveno vrednotenje pti~ev
Banj{~ic. Acrocephalus 16 (71): 101-107.
Gregori, J. & D. [ere (1999): Novo gnezditveno prebi-
vali{~e navadnega kup~arja Oenanthe oenanthe v
Sloveniji. Acrocephalus 22 (93): 39-44.
Ko{ir, M. (1996): Navadni kup~ar Oenanthe oenanthe.
Acrocephalus 18 (75-76): -86.
Ko{ir, M. (1997): Zanimivosti od koderkoli: Sava pri
Ljubljani. Acrocephalus 18 (83): 121-124.
Polak, S. (1991): Rjava cipa Anthus campestris gnezdi tudi
na Notranjskem. Acrocephalus 12 (49): 137-138.
Senega~nik, K. (1997): Zanimivosti od koderkoli: Farma
Gmajnice. Acrocephalus 18 (84): 161-162.
Surina, B. (1999): Ornitofavna zgornjega dela doline Reke
in bli`nje okolice. Annales, Series historia naturalis 17
(2): 303-314.
Wraber, M. (1969): Pflanzengeographische Stellung und
Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17 (1-6): 176-199.
Zupan~i~, M., L. Marin~ek, A. Seli{kar & I. Puncer
(1987): Considerations on the phytogeographic division
of Slovenia. Biogeographia 8: 89-98.
Prispelo / Arrived: 9.1.2001
Sprejeto / Accepted: 15.6.2001
50
Kratki ~lanki / Short articles